Bob in Tedi, dva neugnanca. Po John Habbertonovi knjigi ,Holenina otročička" po svoje pripoveduje dr. Ivo Šorli. (Dalje.) VII. poglavie. TEDIJEVA ZIBELKA. (is|H)d Haro jc hil zvečer pozahil zapreti na oknili za-klopnicc. in tako Ra je svetluba. ki ic prihaiala skozi .'ikno. zbudila ?e iiavscv.Kodaj. §e ves omaniljen jili jc šcl zatvorit in sc je hotcl zopet prepustiti spanju. Zunaj je vse zvcnelo stotercga ptičjega petja, in kakor da g.i ziblje rajska godba, se je pogrezal nazaj v sladak sen. Tu ic tik zravcn njega nekaj zagomazelo. in takoj na to jc začutil na obrazu dvoie melikih toplih tačic. Planil jc pokmici in na svoje veliko začudenie ie za-gledal zravcn sebe nečaka Boba. »O. hotel sem se pri tcbi samo malo |X)srCkati. K papanu se prideva s Tedijem vsako iutro malo ]x>-srčkat!« je rrijazno pojasnjeval gospod Bob svoi malo dobrodošli poset. »Pa vendar ne tako zgcxlaj, dete nioje!« ie rekel z rahlo karajočim glasom ujec. . »0, kadar hočeva! Papa pravi, da se naju vedno razveseli!« se je hvalil Bob. »Toda papa ne čita do polnoči in še dlje, prijatelj moj! Vidiš, jaz bi rad še malo spal. in zato le poidi zopet v svojo posteljico in me «. 162 •¦—¦ i , ..,..-¦ pusti počivati! Takoj po zajtrku ti napravim tepo piščalko!« je obefal zaspani ujec. »Res? O, piščalko!« je vzkliknil Bob. »Tako, ki bo iniela tri luknje?« »Tristo jih bo imela, če greš!« ie prosil gospod Haro. »Tristo?« se je začndil Uob. »Pa zakaj toliko? Ali bodo vse od zgoraj?« »Od zgoraj in od spodaj! Le pojdi zdaj!« je silil ujec. Top-top-top! — se ie slišalo po podu; Bob je bil odšel nazaj v svojo sobo. Ptičji zbor je polagoma pojemal — gospod Haro je že zopet skoro spal. »Ujec Haro!« se je hipoma začulo še precej tilio. Gospod Haro je vzdilmil, si potegnil odcjo visoko čez glavo in si s prsti zaniašil ušesa. »Ujec Haro! . . . Ujcc Haro! . . . Ujec Haro!« Zadnji »Uiec Haro!« je bil že tak. da bi bil celo mrtvega ujca zbudil. Oospod Haro je vrgel cdejo z glave, se dvignil im postelji in---------- o, tako tiho in zaspano jc prišlo iz drugega kota otroške sobe, da se je komaj slišalo: »Tic Hajo — koješa bjačati!« »Usiniljenie!«-je vzdihnil ubogi ujec. »Ce se popoliumia predrami zdaj še tuv sem izgubljen! Ali boš tiho, Bob, da Tedija ne zbudiš!« je zaklical s pridušciiiin glasoni. »(), to nič ne de!« ga je potolažil Bob. »1'edi ie še vesel, če ga zbiiditn. Atnpak — iz kakSnega lcsa bo piščalka, ujec Haro? Bezgova ali vrbova?« »Leskova, leskova bo, ti cigan, le čakaj!« je sikal gospod Haro. »Tako debela bo, da j<> boš imel za štirinajst dni dovolj!« »Ti misliš palico, ujec, kaj ne?« je vprašal jako prijazno razumni Bob. »Ampak papa pravi, da se s palico ne snie tepsti. Če jili dobiva s Tedijem, jih dobiva vedno le s Sibo. Ampak šibo ima papa v omari zaprto, veš, ujec. Od Miklavža je, veš ujec!« Na spanje zdaj seveda ni bilo več misliti. Prvič je bil gospod Haro že popolnoma predramljen. drugič pa je vedel, da bi niu mala mučilca itak ne dala več miru. Vstal je torej potihoma kakor tat, se opravil in se splazil na vrt. Prekrasno jutro. ptičje petje, vonj tisočerih cvetic — vsc to ga ie polagoma spravilo zopet v tako dobro voljo, da se je vescl vrnil v hišo, ko je graščinski zvonec poklical k zajtvkvi. »Kie si pa bil, ujec Haro?« ga je nevoljno vprašal Bob, ko jc gospod Haro stopil v sobico zraven kuhinje. »Midva te iščeva že dvc uri pov«xi okrog.« »Ali sta me pogrešala?« se je škodoželjno nasniehiiil ujec. »I, veš, da sva te!« je potrdil Bob. »Jaz vaju pa prav čisto nič!« je rekel gosnod Haro. -^, 163 — Potern so sedli k zajtrku. Gospod Haro ie bil odredil. da bodo odslej jcdli v tei-sobici v pritličju. da lahko pokliče Rcziko, če se dogodi med jedjo zopet kaj takcga kakor včeraj. Tudi io je naprosil. naj ona deli otrokoma. ker je hotel imeti vsai med obedi nekaj miru. Ko sta otroka potolažiia svojo prvo, uprav volčjo lakoto. se jitna ic razvnzljal jeziček, in začela sta ujcu pripovedovati vse mogoee stvari. Posebno žlobu-drav ie bil Bob, ki je razlagal, koliko lepega je po hlevili. kleteli, drvar-nicali in drugih slirambah, posebuo tudi v podstrešju. »O, goji je tudi tak vejik tovcek. tak vejik!« se ie liipoma oglasil Tedi. Ujec Haro. ki je tnislil. da že dobro razume indijanščino. ie vprašaje pogledal Boba. Niti od daleC ni vedel, kaj menijo gospod Tedi. »Tedi pravi, da je gori tak vclik kovčig.« ie pnjasnil malotnarno Bob. »Kovčeg se pravi,« ga je opozoril ujec. »Papa pravi . . .« je hntel ugovarjati Bob, a se ie še pravočasno spomnil. da ne sme. »No, Tedi, mi ga pofdeš pa pokazat ta kovčeg.« ie ujec prijazno imkimal Tediju. ki jc od samega vesclja prevrnil lonček mleka. Ali Rezika ie bila zdaj fakoj pri rokali. in tako sta njee in mali nečak ostala vkljtib tenm nrijatelia. Oosixid Haro sc ic sam veselil brskanja po starih Skatlah, zabojih in kovčcgih, ker je bilo tudi njenm kot otroku to tiajIjubSa zabava. Zatn se liui je tndi nckoiiko za inaio zdelo, ko se je Bob kar izimiznii, in Je bilo videti, kakor d^ ne mara z njiina v podstrešje. »Poidiva pa sama!« je rckcl in ic prijel Tedija za ročico. V prvem nadstropju je hotc! po stopnicah naprej tja gor pod streho, toda Tedi ga ic ustavil. I »Ni goji, ni goji. tu je!« tnu ie rekcl in ga jc vlekel s sehoj. Oospod [ Haro se je čudil. da bi v tej liiši shranjevali starc kovčege tn, v teh | najtepšiji sobah; a še bolj se ic začndil, ko ga ie mali nežak potegnil I ravno v Tijegovo lastno sobo. Že mu ie hotel reči, da tn vendar nc bosta ničesar našla, ko ic od začudenja in strahu okamenel. »Tovcek«. ki je o njeni Tedi govoril pri zajtrkn, ni bil namreč nič dnigega, nego njegov lepi novi kovčeg, ki ga ie bil kupil šele pred nekaj dnevi in v katerem je princsei svojo oblcko in perilo s seboj. In ta obleka 111 to perilo jc bilo zdaj raztreseno in razmetano po vsej sobi; ravno sredi nje pa ie lcžal nesrečni fcavčeK; vsi trakovi in pasovi na niem so bili pnrezani in potrgani. svilena podvlaka razcefedrana, kolikor je je bilo pa še cele, strahovito zamazana.Z enim samim skokom je bil gospod Haro tani. Zgrabil je debelo ciik), vso povezano z nemarnimi vrvcami, in jo je potegnil iz kovčega. »Moj frak!« je zastokal. »Moj novii frak!« Besno ie potrgal vrvce z njega in ga ie razgrnil. Zdaj je padla iz srede cule ena onih strašnih cunj, ki jo je gospod Tedi imenoval — 164 «•- »pupičo«. In če bi bil še dvomil, kdo mu ie napravil to krasno pre-senečenje, bi mu bilo takoj jasno, ko je za njiin zajavkal Tedi: »Oha, tic Hajo. ti žel inojo pupičo iš žibke! Pušti mojo žibko!« »Tako, to je tvoia zibka?« se je razsrdil gospod Haro. »To ie moj frak, ki staiie desetkrat več, nego si ti vreden, sinko moj. in ne tvoja zibka. Zakaj si to napravil?« »Ješ nišeni napjavil!« je trdil inali zločinec. Pri teni pa so inu ustka že trapetala, in vsak hip se je bilo bati, da se spusti v svoj strašni jok, kakor ga ie ujec poznal že od včeraj. In že tnisli sanie se je trpin tako prestrašil. da je možaka rajši na miru pustil in se lotil pospra-vljanja. Oospod Tedi pa je nienda čutil, da nekaj le ni prav: tiho je pobral svojo »zato pupičo« m se je potem molče poslovil. Kotnaj je itbogi ujec svoje stvari za silo zopet zgladil in položil nazaj v kovčeg, je že moral teči pred bišo, kjer se je Bob struhovitm drl. Pokazal je ujcu ves krvav prstek in mu pravil, da1 ie podganam nastavljal, a se pri tem sam uie! v skobec. Nekaj sam pri sebi nirmrajoč, ga1 je gospod Haro obvezal in ie bežal potem na vrt. Pred vrati mu ie sluga izročil pošte. Vme.s je bilo tudi pismo gospe Helene. njegovt Ijube sestre. In nioral se je res smeiati. ko je čital Zakaj pisala mu je, kako je zadovnljna, da ga je bila povabila na svoj dom. ko ona zdaj tako brez skrbi uživa svoje počitnicc in ve. da sta Ijuba angelčka \' najboljših rokah. In da ga v duliu prav vidi. blagega uica. kako lepu mirno čita svoje knjigc, vmes pa se kaj pogcrvori s svojima tako krotkima in šegavima nečakoma. In kadar je tudi Citanja že naveličan, pa da vstane in vzame inalčka s seboj na vrt nied svoje Ijubljene cvetice. In da ie prepfičana. kako so vsi srečni in veseli. '•Ctt 7lntn matrrinsW;i «;lpnntMl. jo ^7.rlihnil tfnsnnd H.iro. VIII. poglavje. GOSPOD HARO SE PELJE PO KLJUC. Gospod Haro je bil vajen jako rednega življenja; poscbno je gledal, da je spal vedno iv> svojih sedeni ur; in če mu je manjkalo spanja, se je čuttt ves drugi dan kakor bolnega. Tako ie bilo tudi danes. Namesto sedem ur je spal samo dobre štiri ure, in vsi udje so inu bili nekoliko težki. »In če me bosta hodila ta dva sitneža vsako jutro že prcd peto budit, boui nioral zvečcr ugasniti luč že vsai ob desetih. Potem bom čital pa šc niani nego doma!« si ic inislil. »No, čakajta, jaz vama že pokažcm!« je udaril z nogo ob tla in je sklenil, da si bo pomagal. Jel je takoj pogledat, ali se dado vrata med njegovo in otroško Svobo dobro zapreti. Toda glej — ključa nikjer! Re-zika mu je povedala, da ga je bil nedavno Tedi vrgel v ribnik, češ. da bodo imele ribe kaj papati; novega ključa pa da niso dali napraviti. ko ga itak ni treba. -. 165 •— »Pa še kako ga je treba!« jc zamnnral gospod Haro sam pri sebi in je vprašal, kje bi dobil kakega ključalničarja. V vasi da ni nobenega, •i v bližjem trgti da ie iako dober, je povedala Rezika. »Hvala!« je rekel in je ukazal zapreči. Vzel je z dletcem ključalnico iz vrat in je pntem hitel dol, kier je voz že čakal. »V trg!« je velel ko-čijažu Tomažu. »In ustavite pred ključalničarjem!« »Kaj, v trg gremo?« se ie liipoma cglasil Bob izza vogla in ie pritekel bliže. »Alo, Tedi, v trg gremo! Tam imajo jako dobrih bonbonov. Pod-vizaj se, Tedi!« je klical. »Tako? V trg gvemo?« je strupeno vprašal gospod Haro. »Cakajta. bratca!« Vzel je knčijažu bič iz rok in švrknil čez kc.nja. Krasni živali sta prhnili in potegnili, kolesa sa zadrdrala. Toda to niso bili cdini glasovi, ki so se zdaj pojavili. Strahovito, žalostno, da. obupno rjo-venje je prekosilo vsc drugo. Čeprav je vedel, od kod priliaja. se ie nioral gospod Haro vendar ozreti. In tu ie videl, kako dirjuta oba anjjela drug za drugim za voznni in se dereta, dereta . . . Kočiiaž ni čakal povelja — sam je ustavil. Poznal ie inenda moč icga tulenja že cd prej. »Tudi vlak bi ustavila, divjaka!« si jc mislil gospod Haro. — Ki, ie obstal woz, je naniah obstal tudi jok. In kakor Jvoje opic sta splezala zvesta nečaka k Ijubemu ujcu. Nobenega očitanja ne od ene ne (d druge strani — on je gledal vstran. kakor da iu ne vidi; onadv:'., kakor da nista prav nič zamerila. Kraji, kamcr jc zdaj zavil voz, so bili pvekrasni. Bele vasicc so ležale p« zelenih d( linicali prcd nizkimi lioimci. ki so bile nanjc zlezle male cerkvice z rdcčimi čepicaini, kakor da liočejo tudi one videti prav tja do visokih stnlr.jv, kipečih iznad streh bližnjega vclikega inesta, in tja do mcrja. ki se io bleščalo v daljavi, vse posuto s paniiki, jadrnicaiiii in čolnički, ki so biii od tu že samo kakor inajčkeni zmaji, inetuljčki in orelrove lupine. »To ie vse kakor v nebcsili,« se je oglasi) prvi Bob. »lu tam je Bogec, poglej, ujec Haro!« je pukazal slckleno strelio. ki se ie vsa žarela v solncu, da je vid jenialo. »Ali je v pravih nebesili tudi tako lepo?« »Še velikn lepše, dete inojc!« je rekel ujec ganjen. »Pa zakaj potem takoj ne uniriemo in ne greino gor?« je menil Bnb. »Zato, ker nas je Bogec poslal na svet, da nebesa z molitvijo in deloin najprej zaslužimo in da pjoprej pokažuno, ali smo iili vredni.« ga je poučil ujec. »Ti pojdes pa, k pajklnom, si jekel, ne, tic Hajo?« je vprašal Tedi in je ujca plašno pogledal. »Oh, ne, dete moje — če Bt« da, tudi jaz ne pojdem k parkljein!« ga je pomiril gosix)d Haro in je sklenil. da ne bo imel malčka nikdar več za norca. »Povej kaj o vojni!« se je namali spoinnil Bob. —•-¦ 166 ¦— »0 voini?« je počasi rekel ujec. »To je pravzaprav strašna stvar in ni nič za niehka vaša srčeca. Toda časih se zgodi kaj lepega tudi v vojni; in taka lepa dogodbica tni ravno prihaja na um. Cujta torej! Nekoč sta se imela srečati dva sovražna oddelka ria- koniih. 2e so se jezdeci zagledali, že so zapele trombe. že so vsi potegnili sablje, da bi se zagnali drug proti drugemu. Hej, kako so leteli konji, kako se je bliskalo orožie, kako se je dvigal prah proti oblakom! Še trenutek, in bridki meči začnejo svoje strašno dclo! Tu se prikaže iz gozdička ob cesti mal deček in hočc čez. Od stralm pred vojščaki se je ubožec ravno na sredt spodtaknil in je obležal. Oba oddelka sta se malioma ustavila in povesilu sablie. In s prvuga konja1 na tei strani je skočil bradat mož in ie vzdignil jokajočega dcčka. Lcpo ga je tolažil in uičkal, dokler se ni začel inaiček na ves glas smejati. Zdaj so se zasmejali tudi divji možje in drug za drugim so poskakali s konj in se zbrali okrog paglavčka, ki jim je pripovedoval vse mogoče žlobudrije. Dolgo se ga niso naveličali in jx)tem so ga lepo poučili, kod naj gre, da pride prej k svoji inamici. Ko ie bil deček odšel, so se vojaki pogledali. No, nobe-nemu se ni zdelo več spodobno, da bi se klali; molče so se pozdravili, sedli na konie in odjahali vsak na svojo stran. Tako ie malo dete zopet zbudilo v niih srcih ljubezen, in četudi le za hip, pregnalo strašiio so-vraštvo. Ali ni Iepa ta?« »0!« je vzkliknil Bob res iz vsega srca. »Ta je stokrat lepšav kakor tiste, ki jih nama pravi o vojni stari Jakob. Ta pa le, kako ie tekla kri in kako iih ie on sekal!« »Kaj pa ti praviš, Tedi?« se je nasmelinii ujec. »Ko bil ješ šodat . . .« ie pričel Tedi. »Ka), ti si bil soldat?« se- ie zasmejal ujec. »Da, ješ bil Sodat, veš kjvav šodat! Pa imel tako, lako fiusko. Bitmf-bumf-bumf! — ie iekla. Pa ieš vse uštjelil. Pa mene tudi uštjelil sovjažnik, ,oha! Pums!« jc navdušeno pripovcdoval Tedi, naKiiil na koncu glavico, zaprl oči in tako pokazal, da je mrtev. »Kako si pa potem zopet oživel. čestiti Tedi?« ga je resno vprašal i ujec. I »Na šoden dan!« se je odrezal Tedi. I »O. kaj je že bil pri vas sodni dan?« se je zasmejal uicc še bolj iz srca. | Med tenii pogovori so prišli do ključalničarja. Oospod Haro ni inaral, da otrnka vidita, kak opravek ima pri njem in ju je pnstil zunaj. Mislil je tudi, da bo ključalničar prej dobil prinieren ključ. Toda izbira sama ie trajala precei časa. in uotem ic bilo treba vse lepo opiliti. Ko je stopil gospod Haro na cesto, ni dobil malili nikjer več. Zaskrbelo ga ie in naglo je liitel proti morju, kamor jili je videl kočijaž ;>cliti. — Že čisto blizu morja se mu je noga cd straliu- sama ustavila. Tara gori na strmi skali je zugledal dv.DJc malih telesc na trebuliu, viseCih bolj na ono, ncgo na ti> stran ... J ^K -*¦¦ 167 "¦- ^B Poklicati se tii upal. V diviem diru je pritekel do skalovja, se splazil ^Htiho do vrha in zgrabil z vsako rokn po eno nogo. ^n~ »Pomisli, ujec Haro! Jaz sem visel veliko bolj čez nego Tedi!« se je ¦ pohvalil Bob, ko ju je bil potegnil srdito nazaj. K »O, pa ješ šem visel tudi veliko bolj cez!« se ie bahal tudi Tedi. ¦ Še vedno ves Iresoč se od razburjenosti, a tudi od veselja, da se I ni zgodilo še kaj hujšega, ju je vlekel gospod Haro na voz in se je z ¦ njima naglo odpeljal. B IX. poglavje. ¦ TEDI IN NJEOOVA NOVA ZIBELKA. H Popoldne tistega dne je gospod Haro sestavljal svoj šopek za W gospodično Silvijo. Natrgal in narezal je cel koš cvetic, iih je potem I z glavicami pnoti sebi razpoložil po dolgi klopi na vrtu in jih premišljeno V firekladal, kakor se mu je zdelo, da se bodo barve lepše topile. — Zdaj I je vzel drugo za drugo in jih je počasi povezaval. Otroka sta mu nekoliko ¦ pomagala, nekoliko ga jezila, a nazadnje so sj ostali ves čas dobri ¦ prijatelji. — Ko ie gospod Haro svoje delo dokončal, je dal vsakemu I enkrat poduhati; potem je nesel šopek v svojo sobo in ie potisnil vanj ¦ listek s svojim imenom. Hotel je že poklicati starega služatmika To- ¦ maža in mu naročiti, naj nese šopek gospodični Silviji, ko se je spomnil, P da bi njej morda san.i ne bilo Ijubo, če bi prišel mož s tem velikanskim r šopkom vpričo vseh Ijudi k njej in bi vsi vedeli, odkod ie. »Bolje bo, < si je rekel, »ako spravim to v kako lepo škatlo in pošliem, kakor da je kak klobuk ali kaj takega notri.« V sobi gospe Hclene je res dobil primerno škatlo za ženske kLobuke in ie položil šopek noter. Poiem je vse lepo povezal in je šel zopet dol. Poklical je slarega Tomaža na stran in mu je pojasnil, kako bo nesel in kaj bo rekel. Starec se je posmejal, češ, da razunie. »Ali tak vendar ne morem stopiti pred tako imenitno gospodično!« je rekel. »Če dovolite, gospod. se bom mak> preoblekel in s svojega starega obraza bom pokosil nekaj teh sivih kocin!« (iospod Haro ga je pohvalil, da je tako razumen, kaj se spodobi, in inu je še natanko povedal, v kateri kot svoje sobe je bil položil škatlo; potem je šel poiskat svoja ljuba nečaka. Na vrtu je dobi! sanio Hoba. Ta se je ravno ukvarjal s tein, da bi upregel polža s hišo vred lired voziček. Ujec ga je najprej ix)karal, da rmiči ubogo žival; [H>teiti PJtb niii je hotel ]X)kazati', da ima polž že s svojo liišo dovolj opravila. Privezal ie nitko okrog polževe hiše in je priklopil nanjo voziček — seveda se polž ni premaknil naprej. ampak je lezel le v kolobarju okrog. »Kje je pa Tedi!« se ie spomnil gospod Haro. »K Keziki je šel.« je odgovoril Bob in se ie zopet zagledal v svojega polža. V tem hipu se je prikazal Tedi na vratih, in ves obrazek se niu je svetil zadovoljnosti. Vojni maršal nadvojvoda Friderik, Vrhovni poveljntk vsekupne vojske. <3eneralni polkovnik nadvojvoda Evgen,""" vrhovni poveljnik jugoiapatlne fronte. —<¦¦ 170 «— »Kie si bil?« ga ie vprašal ujec. »Ješ pojožil svojo žato pupičo v žibko!« je povedal malček. »Ti, samo da tvoja zibka ni zopet kak moj frak ali moja srajea!« mu je požugal ujec. »O, ne; raoja žibka jepa žata žibka!« jo ie pohvalil Tedi. »Taka!« le pokazat z ročicami, kakor je le niogel široko. Okrog vogla je prišla velika domača mačka. Ko je zagledala otroka, se je ustavila, potem je hipoma smuknila čez travnik. Preden ie mogcl gospod Haro ubvaniti, sta bila divjačka za njo. Ze ju je hotei iezno nazaj poklicati, ko je zapazil Tomaža, ki je bil ravno stopil iz hiše, ves iepo obrit in v snažni obleki. »No, še bolje, da ga otroka ne vidita!« si je mislil gospod Haro. »Drugače bi mu škatlo še vzela in jo vsaj Fomazala! Počakajmo rajši!« Tomaiž, ki je držal škatlo tako daleč od sebe, kakor da nese kako posebno imenitno ali pa nevarno stvar, je izginil za drevjem. Zdaj je gospod Haro glasno poklical otroka; in res sta se takoj vrnila. Bob ie botel, da mu ujec spet pove kako povestico, Tedi pa je rekel, da mora pogledati, ali se je njegova »pupiča« že »zbudila«. »No, Bob, katero bova?« je vprašal ujec, ko sta sedla na klop. »O Noetovi barki!« je odločil Bob. »Ze zopet iz svetega pisma!« se ie na tihoma prestrašil gospod Haro. Glasno pa je rekel: »Toda, samo če nič ne boš popravljal, I?ob!« »Ce boš prav povedal, ne!« je obečal Ijubeznivi nečak. »Kdo pa zna tebi prav povedati?« ga ie zbadljivo vprašal ujec. »Papa!« je preprosto odgovoril Bob. »Potem pa čakaj, da se vrne tvoi nezmotljivi papa!« mu je rekel nekoliko užaljeni ujec. In mogoče bi se bila celo sprla, da ni1 v tein hipu obrnilo njune pozorncsti nase glasno Tedijevo jokanje iz hiše, ki je pa^ priliaialo vedno bliže. iLi, »Kaj pa je zopet?« je vprašal ujec, ko se je žalostni možek pri-kazal na vratili. »Mojo žat>j pupičo in niojo žibko popapa,la muča!« je razodel nesrečnik. »Kje si jo pa imel svojo pupico in zibko?« je zopet vprašal ujec. »V Ivoji šobi, tic Hajo. U-liu-hu!« >.Vidiš, Ijubi Tedi: prvič v moji soli nimaš prav ničesar opraviti; drugič pa mucike ne papajo uiiiazanili cimj!« ga je poučeval in tolažil gospod Haro. ».lezika jekla, da ntuča popapala. U-liu-im! . . .« »Kczika te je imela samo za norcai ker te je menda še bolj sita, nego sem te iaz!« inu je pojasnieval uiec in ga je klical k sebi, češ. da ga bo na koleuih ujčkal. Toda kakor bi se noben pravi oče, kj mu bi mačka pojedla cdinega sinčka ali hčerkn, ne pustil potolažiti z ujčkanjem. —>• 171 «— tuko je bil tudi Tedijev iok vcdno obupncjši. — Ujca so že lako bolela ušesa, da ga jc povabil celo na »koješa bjačati«; a tudi to ni pomagalo. Ni ostalo tiie drugega, nego da je šla vsa komisija gledal, ali ne najde l vsaj ostankov ubogc >.popapane pupiče«. Tudi Rezika je morala zraven, ko je prej slovesno preklicala, da bi bila niačka kriva bridke izgube. Vse so preiskali, vse preobrnili — zaman! Dosegli so pa vsaj toliko, da se Tedi ni več tako strašno drl, nego ie samo pridušeno ihtel, ko ga ie vsaj upanje in splnšno sočutje še podpiralo; le tem strašnejši je bil potem n,ovi izbruli obupa, ko sta gospod Haro in Rezika izjavila, da je vse iskanje zaman. Tcdi je zavračal vse pametne razloge in svete, češ, da naj si napravi novo »pupičo« in da dobi v ta namen cel koš cunj. Objokoval je le rajnko svoio »pupičo«. No, da bi io bil le objokoval! Tudi drugi starši jokajo za svojimi otroki, a da bi jifo nazaj zahtevali, to se vendar še ni slišalo. Tedi pa je zahteval uprav to! In kako je to zabteval! Gospod Haro ie videl, da je bilo slavno »koješa bjačati« prava šala proti tej strašni, neizpolnjivi novi želji . . . »Koješa bjačati« — odprl si uro, mu pokazal, in stvar je bila v redu. Toda daj mu nazaj »pupičo«, ki je sploh ni več, če moreš! Zakaj gospod Tedi je kričal pravzaprav le po »žibki«; a ujec ie dobro vedel, da mu je več do pupice; saj zibelko bi se že še'kako nadomestilo. In to je trajalo zdaj že pol ure, morda že celo več; ujcu se je zdelo, da celo večnost. Nazadnjc mu je le zmanjkalo potrpljenja, in ves iioten in zasopljeii je zbežal na vrt. Tu je ravno priliajal čez trato sem Tomaž. Pod pazdubo leve voke ie držal isto škatlo, kakor i<> ie bil nesel tja, v desnici je irael nekaj belega. »Kaj pa naj to pomeni?« je zamrmral gospod Haro in je hitel Tomažu naproti. »0, gospodična si misli, da bi se sestri tako lepe škatle škoda zdelo; zato jo je piislala nazaj!« se .je spomnil hipoma in se je moral sam sehi nasmehiiiti, da se je je bil v prvem hipu tako prestrašil. »In ono v Tctnažcvi desnici je gospodičino pisemce zame!« se je razveselil, ko je bil stari sluga že čisto blizu. »No, kaj je rekla gosiwdičiia?« je vprašal, ko sta prišla skupai. »Hm . . . nič posebno vesela ni bila videti!« je menca] Tiiimaž, ves v zadregi. »Tako?« se jc začudil gospod Haro. »To pisemce ie od nje? Uajte sem!« Vzel je naglo, pretrgai zavitek in je čital: Veleeenjeni gospod! Nikakor ne moreni razumeti, kaj ste nanieravali s to šalo. No. poznain Vas za preveč dostojnega človeka. da hi si mislila kaj slabega. Ali se ni zgodila inorda kaka pomota ali zameniava? Vsc-kakor Vam vručain vse, kakor ie bilo, da sami vidite. S spnštovaniem —r-; - : Silvija P. ¦>¦ 172 ¦-- V enem saincm hipu je gospod Haro iztrgal Totnažu škatlo iz rok, jo odprl in jo — izpustil na tla. Vse bi bi! pričakoval, samo tega ne: na clnu škatle je ležala umazana cunja — Tedijeva »pupiča« . . . V tem hipti se je začulo glasiio Tedijevo kričanje že od daleč: »Tic Hajo, t'v iiajo — oha, oha, raoja žibka! Ali je tudi moja žata pupiča noti?« Tomaž je bil medteni namreč škatlo naglo pobral in io je držal v rokah. da se je belila daleč tja.. Tedijeva očetovska liubezen do iz-gubljene edinke pa jo je bila sevcda že od tam spoznala. »To ie torei tvoja zibka?« je srdito zavpil gospod Haro. ko je pritekel Tedi davolj blizu. »D&, nioia žibka! O, nioja žata žibka!« je navdušeno rjovel Teili. »Kje je pa moj krasni šopek, ti divjak? Kain si ga del?« jc vril Rorpocl Haro in zgrabil pcštencga najditeiia za obe rami. Zdaj šele ie malček očitno razumel, da nekaj ni prav. Preplašeno tc pugleiial tijca in je ponižno odgovoril: »Toj šopek?« A kakor da hoče ujca zaradi izgube ratolažiti, je maloinarno pristavil: »O tište gide jožce šem vjgel na dojište!« »A-a-a! Tiste moje grde rožice si vrgel na dvorišče!« je ponavljal .ijcc z besnim nasmehom. Toda v teni hipu «e je spomnil, da morda vendar še ni vse izgubljcno. Ako siučaiiio ni kake krave, cvce aii koze zunaj — njegov svak ie redil vse incgoče živali — lcži mogoče niegov krasni šopek še nepokvarjcn tani, in ga br> Iveba samo malo roravnati. Izpustil ie lorej trepetajočega ludodelca in je zdirjal čez vrt, okrog biše in skozi zadnja vrata na ilvorišče. PrefoziKi! Kar je videl, uiu ie zaprlo sajx>. Da bi bila dva ne-dolžna bela jaiička ali tudi dva mala kozlička, bi še ne bilo tako groznc! Toda bila sta dva velika in prava kozla. ki sta obdelovala sad njegovega večurnega trutlai. In niti jedla nista teli krasnih cvetic, neg« samu rvala sta se po njih, trgala šopek drug drugeinu iz gobca in ga zopet pri-državala ¦/. niogami. Kaj se je pomagalo jeziti? Onspod Haro je vdano odšel v svojo sobo, je vzel droben listek in ie napisat opravičilo gospodični Silviii. »Tudi Vaša gospa mama pravi, da so otroci otroci,« je končal. »No, iaz pravim: angeli so pa angeli. In upajino, da malo drugačni nego nekateri otroci. Zakai sicer bi se človck še nebes bal — vsaj če bi ne vedel. da bodo gori tudi še druge vrste angeli . . .« Ko je oddal pismo Tomažu, je prišel slučajno niimo otroške sobe. Tam, prav na sredi sobc, je klečal Tedi iu io s povzdignienima ročicama in glasno inolil: »O, Ijubi Bogcc, pomagaj ini, da ne bom vec tak iump!« »Bngec ti ix)inagai!.< je vzdihnil uiec in aa je presrčno pnljubil. (Dalje.)