akcijsko znižanje cen vozil z letnico 1999 do 321.000,00 sit!!!!!!!! i e UGODNI KREDITNI POGOJI! Ne odlašajte, vabljeni v avtosalon ali pokličite © 64-729 ZAPOMNITE: varnost je v Ol HV vaših rokah in vozilih mazda naj bo! Tel.: (0601) 66-500 - servis 1410 Zagorje, Selo 65 64-729 - avtosalon odprto: od 7. do 18. ure AVTOHIS A KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p. 68-359 -fax sobota: od 9. do 13. ure Trbovlje Gabrsko 30, Tel. prodaja: 0601/27 666 in 0601/27 525 :rENAULT LETNIK 1999 IZ ZALOGE TVVINGO -100.000 SIT ali paket dodatne opreme za 120.000 SIT CLIO - 120.000 SIT ali paket dodatne opreme za 140.000 SIT KANGOO -120.000 SIT ali paket dodatne opreme za 140.000 SIT MEGANE (berline,coupe)-150.000 SIT ali paket dodatne opreme za 180.000 SIT SCENIC (classic, break) -180.000 SIT ali paket dodatne opreme za 210.000 SIT LAGUNA -200.000 SIT ali paket dodatne opreme za 240.000 SIT tel.: 0601/27-666,27-525 RENAULT JT.R ZR i,n POIMBKEIELEFOIMSMKE: Nekaj iz vsebine cf?) iELOGIČiO POSTAVLJEN SEMAFOR POLICIJSKE PDS1AJE ZAG0I1JE: 61-002 IBBDVUE: 21-102 MIK: 41-602 RADEČE: 81-002 LIIIJA: 061/883-142 PROMEINEIIMMACIJE: 64-420 IAKI: 0609/61-63-48 0609/63-31-07 Uvodnik No, pa le ni bilo povišanje cene Zasavca kar tako! Se vam že oddolžujemo s povečanim obsegom. Po zadnjih informacijah nam še nihče ni storniral naročnine, morda pa le bomo preživeli, čeravno bi nekateri najraje videli, da bi neT Pritiski pač. Naj opozorim na Vivino in Zasavčevo akcijo "Moj zdravnik", pa na izbor športnika leta. Pripravljamo in v tej številki prvič razpisujemo Salamijado v Zasavju, bo prvega aprila, pa ni prvoaprilska! <9,? H MJEGA ZDRAVNIKA M IZBORBltJEŽIV 14 AEPiSIl ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, L polletje 3.159,00 SIT, I tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 27. PROSINCA 2000 77.n,r' V ZPZ BODO NADALJEVALI S PROGRAMI Združenje potrošnikov Zasavja je minuli teden od Ministrstva RS za ekonomske odnose in razvoj - Urada za varstvo potrošnikov, kot naročnika javnega razpisal za financiranje opravljanja svetovalne dejavnosti na področju varstva potrošnikov za leto 2000, prejelo skpel o izbiri naj ugodnej šega ponudn i ka za oprav Ij anj e svetovalne dej avnosti na pdoročj u varstva potrošnikov za leto 2000. Med izbranimim ponudbami je tudi ponudba Združenja potrošnikov Zasavja in ostalih regionalnih združenj. Medtem, ko naročnik ugotavlja, da ZPS - društvo del ponudbe, ki se nanaša na svetovalne pisarne Maribor, Celje, Nova Gorica, Novo mesto, Zagorje, Murska Sobota, Velenje, ni pripravil v skladu z razpisno dokumentacijo, čeprav je podpisal izjavo o soglašanju z razpisnimi pogoji, je zato naročnik ta del ponudbe izločil i z ocenjevanja ponudb. Z izbranimi ponudniki bo naročnik pristopil k podpisu pogodbe o sofinanciranju opravljanja svetovalne dejavnosti v letu 2000. V Združenju potrošnikov Zasavja so z izidom razpisa zelo zadovolnji, saj jim je s tem omogočeno nemoteno nadaljne delo in dokončanje začetih aktivnosti. Tanja Š.Drnovšek JAVNA DELA TUDI LETOS Lanskoletni program javnih del je bil v Trbovljah zelo uspešen in učinkovit. Na številnih krajih lahko opazimo rezultate dela delavcev zaposlenih pri javnih delih. S podobnimi programi nameravajo nadaljevati tudi letos. Pristojni republiški organ je nekaj programov že osvojil, nekateri programi pa so še v postopku. Z letošnjim letom pa so nastopile tudi določene spremembe v pogledu dolžine trajanja delovnega tedna in število opravljenih ur. Ta se zmanjša od prejšnjih 40 na novih 30 delovnih ur v tednu, kar seveda velja za delavce prijavnih delih. Predvidoma bo letos v Trbovljah nekoliko manj programov del, vendar se število zaposlenih pri teh delih najbrž ne bo zmanjšalo. Sicer pa je v Trbovljah po zadnjih podatkih še vedno 1645 brezposelnih občanov. KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA POTREBUJE1" VEGE PROSTORE Knjižnica Toneta Seliškarja v Trbovljah na Ulici 1.junija 19, postaja čedalje močnejše kulturno žarišče. Pred leti so prostori za takratne potrebe zadoščali, zdaj pa se čedalje bolj duše v prostorski stiski. Konec lanskega leta je bilo vpisanih 4123 članov, ki so si izposodili desettisoče knjig, revij, plošč ipd. Tudi knjižni fond je narastel v zadnjih letih in prostorska stiska se pojavlja iz dneva v dan. V letošnjem letu imajo v načrtu ureditev knjižnice v domu Svoboda na Trgu Franca Fakina, kjerje do lanskega leta že delovala društvena knjižnica. V mali galeriji se vrstijo številne likovne razstave, ure pravljic za najmlajše potekajo vsakih 14 dni. V načrtu pa imajo tudi posebno obeležitev 100-letnice rojstva pisatelja Toneta Seliškarja, ki bo 1 .aprila letos. ZAKUUČEK BOŽIČNO-NOVOLETNIH PRIREDITEV Po programu božično novoletnih prireditev v občini Trbovlje, je bila zadnja prireditev iz tega programa koncert ansambla Gašperji. Koncert je bil v soboto, S.januarja ob 20.uri v DD Trbovlje. Koncert je veljal kot potrjenka, nastopajoči pa so v glavnem igrali dela Slavka in Vilka Avsenika. IL. SLABO NOVOLETNO DARILO Lilijani, posebno tisti, ki se vsakodnevno vozijo iz smeri nadvoza ali Ponoviške ceste na Zasavsko cesto, so z velikim veseljem pozdravili težko pričakovano postavitev semaforja na križišču pri mostu na levi strani reke Save (o čemer smo že pisali) in se s tem veselili, da se bo njihov čakalni čas na tem križišču zmanjšal. Sedaj pa morajo ob določenih urah čakati tudi do 15 minut. Sedaj semafor stoji že dober mesec dni in še vedno ni vključen. Na njem utripa samo opozorilna luč. V dnevniku "Delo" smo lahko prebrali, da ni vključen zaradi slabo vidnih talnih oznak, kar pa se zaradi slabih vremenskih pogojev ne da popraviti. Je pa še druga, hujša napaka. Semafor, ki bi moral stati pred križiščem na nadvozu, je postavljen v samo križišče, tako da ga voznik, ki prihaja iz smeri nadvoza na most, sploh ne opazi, kar je lepo vidno tudi na fotografiji. Vprašajmo se, danes, ko imamo že skoraj vsi vozniške izpite in se vsakodnevno vozimo z avtomobili po naših cestah, kako lahko pride do take napake. Verjetno pa se projektant, izvajalec in še kdo drug, kije pri postavitvi .semaforja sodeloval, sploh ne vozijo, hodijo peš, zato je tudi semafor, ki bi moral stati pred križiščem na nadvozu, postavljen pred križišče na prehod za pešce iz ljubljanske strani. Koliko prometnih nesreč bo zaradi napačno postavljenega semaforja, verjetno ni pomislil nihče od odgovornih, mogoče bo takrat, ko bo sam udeležen. Lilijani so s tem dobili slabo novoletno darilo, darilo z napako! L Tl TL 3V h 3? n STILCEK '99 V dvorani Doma Svobode Trbovlje je bila v petek tradicionalna svečana podelitev priznanj Štilček. To so priznanja, ki so si jih pred tremi leti izmislili člani mladinskega gledališča Svoboda'Trbovlje in jih pričeli podeljevati svojim naj-igralcem, naj-režiserjem, naj-recitatorju, naj-maskerki, naj-improvizatorju,... skratka, ljudem iz svojih vrst, ki so po njihovi presoji in občutku zaslužili s svojimi dosežki pripono "naj". Letos je bila prireditev ob podeljevanju priznanj zasnovana na plesu in petju. Mladi igralci so s predstavitvijo plesov od pradavnine do danes dokazali, da so dobri tudi na tem področju in če vse skupaj začinijo še plešoče in pojoče nune, je treba priznati, da so vsestranski. Uspešni so, ker vse, česar se lotijo, delajo s srcem in dušo in predvsem z odličnim mentorjem - Nando Guček. Od začetka pa do danes je njihova učiteljica, svetovalka, zaupnica, skratka "deklica za vse" v najbolj pozitivnem smislu in seveda ob pomoči "starejših" mladih članov. Tokrat so bili na odru novi, mlajši, ki šele stopajo na trnovo čudovito pot igralca, med že prekaljenimi, se tam počutijo bolje kot doma in tudi improvizacijo že kar dobro obvladajo. Leta je pomemben del igre. Mladi novinci prave improvizacije še niso osvojili, zato se z Nando gredo igre "kot da bi" in se na ta način urijo v umetnosti. Pravi užitekjih je bilo gledati. Med že prekaljene mlade igralce pa prav gotovo sodi Janez Rus, ki se je dokazal tudi kot režiser in ustvarjalec. Za svoje dosežke je prejel Štilček 99, med ostalimi za samostojni projekt "Plamen noči" in za filmsko vlogo v večkrat nagrajenem slovenskem filmu "V leru". Recitatorji MG Svoboda Trbovlje so bili pogosto vabljeni na mnoge različne prireditve. Po njihovem mnenju pa je število vabil malce usahnilo po recitaciji pesmi Svetlane Makarovič "Slinar" na shodu na Mrzlici, ko so se nekateri ob njej ujeli v mišnico. Kvaliteta dela pa zaradi tega ni prav nič padla, nasprotno, postajajo vedno boljši, kar potrjujejo tudi skupinske recitacije na tej prireditvi. Letos je Štilček za naj-recitatorko prejela Katarina Pajer, ki je gledalce spet navdušila s svojim Primožkom. Neodpustljivo bi bilo, če se mladi igralci ne bi poskusili tudi v "limonadah" in si s tem zagotovili aktualnost in gledanost, kakor A kanal in POP TV. Vsem mehiškim nadaljevankam navkljub, je bila njihova "žajfnica" najboljša, saj je glavno vlogo odigrala letošnja dobitnica Štilčka za igralske dosežke, Gordana Mohor. Nobenega dvoma ni, da si je Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje - vsi člani za vse svoje dosežke, zaslužilo in upravičeno podelilo priznanje ČASTNI ŠTILČEK '99. Nenazadnje je to vzpodbuda za prihodnje delo. V razmerah, v kakršnih delujejo in v dvorani, kjer vadijo in nastopajo, morajo biti pravi entuziasti, da vztrajajo. Po vsem, kar so v 35-ih letih uspešnega delovanja, katerega obletnico bodo v kratkem praznovali (svečana prireditev bo 24.marca), zagotovo zaslužijo obnovljen Dom Svobode in dvorano, kjer ne bi bilo nevarnosti, da se kakšna odrska deska zlomi in igralec izgine v globino pred očmi gledalcev ali pa, da se prekucne cela vrsta sedežev z gledalci vred in jih dobesedno postavi na glavo. Šalo na stran - tako igralci, kot številni gledalci, saj je dvorana zadnje čase vedno polna, si zaslužijo lepši in boljši, predvsem pa varnejši kulturni hram. Mislim, da Trbovlje le niso tako majhno mesto, da ne bi "zmogle" dveh kulturnih domovi? Ta misel naj se dotakne vseh sponzorjev , ki so pomagali gledališču do sedaj in vseh tistih, ki jim še bodo, ker jim ni vseeno, v kakšnem (kulturnem) okolju živijo in delajo. Včasih hrana za dušo več odleže kot poln lonec. Številni gledalci s petkove prireditve Štilček '99 zato niso odšli lačni. Besedilo in slika Marta Hrušovar Katarina Pajer s "Primožkom" "I will follov/ him" Gordani Mohor-Štilček za igro in voditelja Jelneja Alič in Iztok Lužar SLIKARKA DESANKA KREČA NA ŠTIRIH RAZSTAVAH Znana zasavska slikarka - krajinarka Desanka Kreča z Izlak, sicer članica Relika v Trbovljah, se v teh dneh predstavlja s svojimi deli na štirih razstavah hkrati. V času od 1 V.januarja do 1 .marca samostojno razstavlja v restavraciji Senica v Hrastniku. Tuje postavila na ogled 12 del v laviranem tušu z motivi iz krajine ter kulturnimi, predvsem sakralnimi spomeniki. V času od 15.decembra 1999 do 31.januarja letos pa sodeluje na skupinski razstavi v upravni zgradbi Slovenskih železnic v Ljubljani. Tu se predstavlja s tremi deli, deloma v akvarelu, deloma v laviranem tušu z motivi iz zasavske krajine. Tu razstavlja skupno s člani KD Tine Rožanc iz Ljubljane. V času od 14.januarja do 31.januarja pa sodeluje skupno z ostalimi člani Relika na skupinski razstavi na Jesenicah. Na tej razstavi sodeluje s štirimi deli v laviranem tušu in z motivi s Kumljanskega. Njeno četrto razstavišče pa je na Ministrstvu za obrambo v Ljubljani. Tu sodeluje skupno še s Helco Krasnik in skupno štiridesetimi likovniki na skupinski razstavi del, ki so bila izbrana lani na Pokljuki po končani likovni koloniji. Na tej razstavi vsak avtor sodeluje s po enim delom. Tokrat je to domačija v Javornikih v laviranem tušu. Helca Krasnik pa na tej razstavi sodeluje z akvarelom Večerna zarja. Omembe vredno je tudi to, da sta bili izbrani s svojimi deli izmed 112 likovnikov, ki so sodelovali na omenjeni tradicionalni likovni koloniji na Pokljuki. Za Desanko Kreča je značilno tudi to, daje ena redkih, če ne morda edina v Sloveniji (po mnenju dr.Ceneta Avguština), ki ustvarja dela v laviranem tušu. Razstava na Ministrstvu za obrambo je bila odprta 19.januarja in bo na ogled mesec dni. T.L. 27. PROSINCA 2000 77 j? f? 1 i (tT C* VČERAJŠNJI SVET POLDETA MIHELIČA V litijski knjižnici je postavljena nova razstava Poldeta Miheliča. Odprli sojo v četrtek, 20.januarja, ko so na prireditvi predstavili tudi novo slikarjevo monografijo z naslovom Včerajšnji svet. Polde Mihelič, slikar, ki pravi, daje slikanje zanj praznik, molitev in pritrkavanje vseh zvonov njegovega srca in duše, slika podobe nekdanjih kmečkih naselij, ki so danes vsem nam toliko bolj dragoceni, saj je to svet, ki izginja. V slikah Poldeta Miheliča najdemo romantične kmečk vasice, pravljične s slamo krite hiše, cerkvice, vaške posebneže, pastirce, klepetulje in desete brate. O Poldetu Miheliču so zapisali, da je pravljičar in pripovednik, v srcu otrok in v duši modrec. Polde Mihelič je Litjanom še posebno blizu in lahko bi dejali, da je tudi Litija gorenjskemu slikarju, ki je bil rojen v kamniku, dokaj blizu. Dejal je, daje v naših krajih preživel nekaj najlepših let svojega življenja - kot likovni pedagog je namreč deloval na litijski šoli. Učenci in učitelji iz litijske šole pa so pripravili tudi prijeten kulturni program - zapeli so učenci in učenke pevskega zbora OŠ Litija in pa zbor Litus, ki je bil tudi ustanovljen v šoli in v njem prepeva kar nekaj učiteljic. Obiskovalcem razstave je dr. Bogdan Jurkovšek v pogovoru z avtorjem predstavil tuudi novo likovno monografijo Včerajšnji svet, ki v uvodu o Poldetu Miheliču pravo, daje slikar, ki gradi mostove med preteklim in sedanjim, med tradicijo in aktualnostjo ter osebnim in splošnim in prav v tem je vrednost in pomen njegove umetnosti. Miheličeva razstava slik je 39.samostojna in bo v litijski knjižnici na ogled do 11 .februarja. Besedilo Andreja Štuhec, slika M.Š. OBČNI ZBOR PGD IZLAKE Pregled realiziranega v preteklem letu in načrti za prihodnost je običajni dnevni red naših občnih zborov, seveda z vsemi legitimno izbranimi organi zbora in udeležbo štiridesetih članov društva s povabljenimi gosti. Poročili predsednika Pavla Turnška in poveljnika društva Antona Lavrača sta zgovorno opisali delo v preteklem letu, tako na opretivnem kot tudi ostalem področju naše dejavnosti. V operativi je bilo veliko storjenega na področju požarne preventive, izobraževanju mladih kadrov ter na tekmovalnem, saj je mladinska ženska desetina v preteklem letu osvojila na regijskem tekmovanju v Zagorju, prvo mesto v svoji kategoriji in se tako uvrstila na republiško tekmovanje, ki bo letos v Kočevju. Po besedah predsednika društva smo letos praktično vsa sredstva, ki smo jih uspeli zbrati, vložili v prenovo gasilskega doma. Z zamenjavo oken in vrat dobiva dom novo zunanjo podobo. Izolacija zgornjih prostorov, napeljava centralnega ogrevanja, ureditev kurilnice in obnova nekaterih spodnjih prostorov z zamenjavo električne napeljave pa so pomembnejša dela v objektu. Pridobitev za krajane Izlak bo prav gotovo investicija v prostor za opravljanje obrtne dejavnosti. V mesecu februarju bo pričela z obratovanjem zelo lepo urejena šiviljska delavnica. V letu 2000 želimo s podobnim elanom planirana dela nadaljevati ter se dobro pripraviti na 80 -letnico društva, ki jo bomo praznovali naslednje leto. Na žalost pa ugotavljamo, tudi iz poročila blagajnika društva Ervina Kropivška, da ne bo dovolj za planirana dela samo elan, pač pa bodo potrebna tudi finančna sredstva. Zato pričakujemo pomoč od vseh podpornih članov društva, krajanov Izlak, obrtnikov in podjetij ter občine Zagorje ob Savi. Najbolj prizadevnim članom preteklega leta, je predsednik društva podelil zahvale in plaketo društva, trem novim članom pa pristopno izjavo. Po družabnem večeru, ki seje zavlekel dolgo v noč, je bil občni zbor izlaških gasilcev primerno »potrjen« in zaključen. EZajc ,'v3 tVilT.n Z INTEGRALOM NA SMUČANJE Integral Zagorje in Integral Kum Trbovlje so za smučarsko sezono 1999/2000 pripravili novo, razširjeno ponudbo enodnevnih smučarskih izletov z avtobusi na smučišča v Sloveniji in Avstriji. Njihova posebnostjo ugodna cena za organizirane skupine 40 ali več oseb, kar še posebej velja za družinska smučanja, šolske in kolektivne izlete.Od 22.januarja naprej vas z avtobusi tako popeljejo na Roglo, Arnoldstein in Gerlitzen in sicer vsako soboto ali kakšen drug dan, odvisno od dogovora. Podrobnejše informacije so vam na voljo na tel.:64-443 (Integral Zagorje) ali 27-040 (Integral Kum). m. NADZIDAN TRAKT ZDRAVSTVENEGA DOMA DOKONČUJEJO V začetku januarja so gradbeniki in inštalaterji začeli z dokončanjem del pri pred dvema letoma nadzidanem nadstropju Zdravstvenega doma Trbovlje na Rudarski cesti. Površino okrog 700 m2 bodo pozidali s predelnimi stenami za določene potrebe tega doma. Kot investitorja nastopata Občina Trbovlje in Zdravstveni dom Trbovlje, glavni izvajalec del pa je Rudis Trbovlje s podizvajalci za gradbena in razna instalacijska dela. Dela izvajajo po projektu ARHE d.o.o. - Jure Kolenc, dipl.ing.arh. Nadzor nad potekom del opravlja Andrej Knific, dipl.ing. iz IBT-MMI. Na novo pridobljeni prostori bodo služili predvsem potrebam Zdravstvenega doma Trbovlje. IL PRIKLJUČEVANJE NA VROČEVOD TUDI LETOS V občini Trbovlje imajo v načrtu, da bodo s priključevanjem stanovanjskih blokov nadaljevali tudi letos in to na javno komunalno vročevodno omrežje. Lani so priključili 139 stanovanj, letos pa imajo v načrtu, da bi priključili na vročevodno omrežje stanovanjske bloke v Dom in vrtu, na Ulici 1.junija in na Golovcu. Komunala Trbovlje upa, da ji bo uspelo pravočasno zagotoviti potreben denar in izvajalce del. T.L. PRIJAZNA POJASNILA JOLANDE GOBEC Jolanda Gobec, sekretarka hrastniške območne zbornice, je že v prvi polovici januarja 2000 uredila Obrtniške novice, ki na šestih straneh razlagajo, pojasnjujejo, usmerjajo... člane obrtne zbornice. Na prvi strani pojasnjuje nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kije pričel veljati z novim letom in premore 456 članov. Navaja tudi spremembe pravilnika o DDV, ki veljajo od novega leta. Opozarja na seminar gradbincev, mednarodni sejem ogrevanja, klime insanitame inštalacije ter mednarodni seminar obrtništva v Zagorebu. Vabi tudi na obrtniško tekmovanje v veleslalomu na Rogli in tečaj tujih jezikov. Jolanda Gobec namenja celo stran programu pospeševanja gospodarstva v občini Hrastnik za leto 2000, ki je bil sprejet konec leta 1999 na občinskem svetu. Raznim aktivnostim so namenili skupno 6,140.000 SIT. Izvemo še, daje od začetka decembra pa do začetka januarja na podorčju Hrastnika in Dola odjavilo svojo dejavnost 11 članov, na novo pa je zaživel modni salon Kontura na Dolu. Fanči Moljk RAZPIS ZA RIMSKO TRNULJČICO Na straneh zasavca smo že pisali o poskusih oživitve zdravilišča Rimskih Toplic, ki bi ga zadnjih devet let lahko imenovali Trnuljčica. Kot vemo, je zdravilišče s termalno vodo po vojni služilo jugoslovanski vojski, po njenem odhodu pa so zadevo zapečatili. Kraljeviči, ki so skušali vrniti zdravilišču življenje, so se vedno nekam izgubili... Zdaj so se krajani s svojim predsednikom KS Dragom Zupanom odločiti iti do konca. Pred meseci so to svojo namero nakazali s peturno zaporo ceste, zahtevali pa so tudi prisotnost pri raznih ukrepih, kijih povzema vlada. Tako je vlada v oktobru že objavila informativni zapis, s katerim so hoteli ugotoviti, kakšno je še zanimanje za nekdanje slovito zdravilišče. Javilo seje pet kandidatov, pravijo pa, da so najresnejši kandidati tisti, ki se sploh niso javili. Laško na primer. Konec januarja sled namreč javni razpis, ki bo ponujal dolgoročni, petdesetletni najem z možnostjo odkupa. Vlada bo pomagala za oživitev projekta s 300 mio SIT vredno injekcijo. To bodo ugodna povratna sredstva, ki jih bo dal sklad za regionalni razvoj in ohranjanje ponaseljenosti slovenskega podeželja. Pred dvemi leti je začela reševati problem Rimskih Toplic, agencija za prestrukturiranje in privatizacijo s pooblastili vlade. Če pa razpis ne bi uspel, bi v prihodnje zdravilišče upravljalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Včasih je bilo zaposleno v zdravilišču preko sto ljudi, zdaj skrbijo za poslopja in okolico trije uslužbenci obrambnega ministrstva. Upajmo, da ne bodo več dolgo osamljeni... Fanči Moljk ŠOLSKI SKLAD USPEŠNO DELUJE Upravni odbor šolskega sklada OŠ Ivana Skvarče Zagorje je v preteklem tednu pregledal delovanje šolskega sklada, ki so ga na šoli ustanovili v tem šolskem letu. Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da so starši z razumevanjem sprejeli pobudo o prostovoljnem prispevanju sredstev za nadstandardne programe in pomoč socialno šibkejšim učencem. Ker je v preteklem tednu uspešno potekal tečaj smučanja za učence S.razredov je odbor sklenil, da iz doslej zbranih sredstev šolskega sklada nameni za vsakega udeleženca tečaja po 1000 tolarjev in s tem pomaga realizirati to obliko nadstandardnega programa šole. Šestim učencem, ki so potrebni socialne pomoči, pa bo iz sredstev šolskega sklada sofinanciran pretežni del stroškov smučarskega tečaja. Ob tej priložnosti se upravni odbor šolskega sklada vsem staršem, ki so že nakazali svoj prispevek, najlepše zahvaljuje. A. K. NOVA VREDNOST ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMUIŠČA Občinski svet občie Trbovlje je pred koncem leta sprejel skpel o novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trbovlje. Za leto 2000 torej od 1 .januarja dalje znaša vrednost te točke 0,80 SIT/m2. Vrednost točke za izračun komunalne takse pa znaša za leto 2000 v višini 30,00 SIT in tako ostaja nespremenjena glede na leto 1999. IL. SPREMEMBA IMENA DVEH NASELIJ Občinski svet občine Trbovlje je na svoji seji 20.decembra 1999 po poprejšnji javni obravnavi sprejel odlok o preimenovanju ceste in trga v občini Trbovlje. Po tem odloku seje dosedanja Cesta oktobrske revolucije preimenovala v Obrtniško cesto, kar je nekdaj že bila. Leninov trg pa se odslej imenuje Mestni trg. Območja obeh ostanejo nespremenjena. Po tem odloku je dobila Geodetska uprava RS-izpostava Trbovlje naročilo, da evidentira spremembe v Registru prostorskih enot. Dobila pa je tudi nalogo, da ta uprava oštevilči hišne številke na zgradbah v območju obeh - ceste in trga in to v roku dveh mesecev ter poskrbi za nabavo in razdelitev tablic s hišnimi številkami. Stroške izdelave tablic krije Občina Trbovlje, prav tako zagotavlja s svojimi sredstvi tudi naročilo in namestitev napisnih tabel ob vhodih na trg oziroma cesto. Lastniki stanovanjskih hiš so dolžni v 14-ih dneh po prejemu hišnih tablic le te namestiti na zgradbe. Zaradi lažjega pregleda med novimi in starimi hišnimi številkami so stare tablice lahko nameščene poleg novih eno leto po namestitvi novih tablic. Upravna enota Trbovlje pa bo vse spremembe izvedla v registru stalnega prebivalstva občine Trbovlje v treh mesecih po začetku veljavnosti tega odloka, kije v veljavo stopil 14.januarja. IL. s- J J J . r* J 4 J Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. PISMO BRALCEV V 26.številki Zasavca z dne 27.12.1999 (letnik9) smo bralci Zasavca šele lahko ugotovili, kdo je dopisnik in avtor rubrike "Trifail Tribune", saj seje v tej številki prvič javno predstavil s svojim imenom in priimkom (do izdaje te številke je dopisoval anonimno). In ta dopisnik Jože Ovnik si je tudi v tej številki Zasavca tako kot v vseh drugih pred njo, privoščil - sicer iz laičnega vidika - zapisati nepreverjene in netočne podatke za potrjevanje nekaterih svojih ocen. Ker pa menim, da za nepreverjanje PISMO BRALCEV -DRUGIČ V Zasavcu št.26, letnik 9, z dne 27.12.1999 se pod rubriko "pismo bralcev" v svojem članku dopisnica ga.Marta Hrušovar izmed ostalega tudi sprašuje - "zakaj nekateri ljudje izberejo javna občila, da stresajo svoj gnev in zlivajo žolč na vsakogar in to z nizkimi udarci in se pri tem te dodatno sprašuje, kaj o tem pravi tisti, ki naj bi bil v teh napadih omenjen kot strokovnjak za unikatno spiranje zasavskih možganskih celic". Ker vi, ga.Hrušovar, nekako pričakujete - saj tako vaš članek razumem - odgovor enega, 'naj povem, da nas je hotel nekdo z unikatno etiketo predstaviti več in ker bodo drugi odgovorili malo pozneje, mi dovolite, da na vaše zastavljeno vprašanje odgovorim jaz kot nestrokovnjak za že omenjeno in kot neuka oseba. Popolnoma se strinjam z vašim člankom in tudi sam sem prepričan, da bi bili medsebojni odnosi lahko veliko boljši, če bi znali izražati svoja čustva na lep spodoben način, brez nizkih udarcev in da bi brzdali željo po tem, da bi za vse krivili druge. podatkov ali nepoznavanje problematike v novinarskem poklicu naj ne bi bilo mesta, (še najmanj pa za neizobražene), sem sklenil, da se zato oglasim. Razlog je tudi v tem, da skušajo nekateri sicer ugledni novinarji takšna dejanja teh laikov opravičevati s svobodo tiska, kar pa z nepreverjenimi in netočnimi podatki nima ničesar skupnega. Namreč, v prvem odstavku rubrike "Trifail Tribune" v Zasavcu z dnem 27.12.1999, dopisnik Jože Ovnik navaja - citiram: tokratni prispevki v tej rubriki so napisani s Zato sem tudi trdno prepričan, daje boljte biti strokovnjak za unikatno spiranje možganskih celic kot strokovnjak za kič in ponaredke. Saj star slovenski pregovor pravi, "da tam kjer osel leži, tudi dlako pusti". Imate pa, ga.Hrušovar, vsekakor prav - če sem vaš članek med vrsticami pravilno razumel - da je treba prevzetnost nekaterih gasiti bolj kot požar. Kajti mnogi se ne zavedajo dejstva, da čas vse pokrije in tudi odkrije. Na primer: lahko nekdo še tako zatrjuje, daje v nekem podjetju vodja analitikov ali pa (drugič) planerjev, vendar drugi prav o tem kar hitro povedo, daje samo "šlosar". Je že res, da se domišljavosti človek hitro nauči, a mnogi se ne zavedajo, da ga ta tudi drago stane. Veste, ga. Hrušovar, če na primer nekdo noč in dan tuhta - zato, ker mu je to enkrat mogoče uspelo -kje bi si lahko zopet prilastil kakšno zgodbo (pa tudi če gre mogoče in recimo za jamskega škrata), dajo bo z velikim pompom lahko objavil s trditvijo, dajo je napisal sam in pri tem še zatrjeval, daje moral celo po drugih državah premetavati arhivske dokumente, da je do te peresom, s katerim je France Kozar napisal knjigo "Bog v Trbovljah"... Povedano med brati... brati ali ne brati, to je zdaj vprašanje... konec citata. Da je tokratne prispevke pisal s peresom s katerim je Franc Kozar napisal knjigo, ne bom komentiral, saj omenjenega dopisnika Zasavca prav po takih iz trte zvitih trditvah, vsi dobro poznamo. Da pa trdi, da je omenjeni gospod France Kozar napisal knjigo "Bog v Trbovljah", pa vsaj mene - pa mislim, da druge tudi ne - ne bo prepričal in smatram, da zavestna uporaba napačnih podatkov za dokazovanje določenih tez, sicer lahko - vendar v tem primeru pomeni zlorabo zaupanja bralcev v Zasavca. V tem primeru zato, ker imam z dopisnikom Jožetom Ovnikom in njegovim "Perkmandeljcem" že podobne izkušnje. Namreč knjigo "Bog v Trbovljah" (dokaze prilagam uredništvu) je napisal ugledni pisatelj, Slovenec in vsem Slovencem dobro znan, znan Zasavju, še posebno Trboveljčanom - gospod Ludvik Mrzel. Knjiga je izšla leta 1937, ponatis knjige pa je bil leta 1996, izdala pajo je založba Obzorja v Mariboru. Namreč pri "intelektualni lastnini", pa tudi če je nekaterim kdaj to že uspelo, si ne moremo in ne smemo prilaščati in prisvajati knjižna dela drugih. Zato upravičeno pričakujem, da se bo omenjeni dopisnik, sinu Ludvika Mrzela - gospodu dr.Juretu Mrzelu in njegovi družini javno opravičil -saj gre tu predvsem in samo za ugled našega Zasavca, ki si do sedaj kaj takega ni privoščil. Janez Krajnc zgodbe prišel - se tak sploh ne zaveda, da druge priložnosti za prvi dober vtis ne bo več imel. In če se obremenjuje s tem, kako bi koga na primer vabil na razna kosila, da bi ti ta potem dajal - recimo - za prerisane skice iz raznih otroških risanih romanov dobro oceno, katero potem obešat na veliki zvon, za kar ti naivneži ploskajo, mi verjemite, da takim ne morejo pomagati niti "vedeževalke", pa tudi če bi jih imel v samem sorodstvu. In če tak človek z nizkimi in ciničnimi udarci poskuša razvrednotiti minulo in sedanje pošteno delo drugih poštenih ljudi, je to po moji oceni pokvarjena zavist, ki počasi prehaja v bolezen, pa si lahko bilo kateri dan na glavo povezneš še tako velik klobuk. Vsa taka razmišljanja in prisotna bojazen, da te ne dobijo, da članke katere objavljaš, ne pišeš sam, pač pa hči ali žena, se enostavno taki ne zavedajo - da pelje navzgor in navzdol ena ista pot. S takim delom, mi lahko verjamete, takim ljudem ne pomaga nobena dobra ocena, saj je znano, da tisti, ki hočejo biti povsod - niso v resnici nikjer. Je pa resnično žalostno, če taki izrabljajo za svoje nizke udarce javna občila in mislim, daje prav, da mi kot stalni večletni naročniki Zasavca ne dovolimo tudi uredniški politiki, da bi nasedala takim ljudem, ki bi za svoje podle namene izkoriščali ta naš časopis in se s takim načinom pisanja celo skrivali za anonimnimi rubrikami. Janez Krajnc TRBOVLJE d n 3 m n 27. PROSINCA 2000 ODGOVOR DA V TRGOVINAH ZALOKAR OČITNO SNEMAJO V podjetju Zalokar se vsi zaposleni trudimo, da iz naših trgovih odhajajo zadovoljni kupci, ki se vračajo in nas pohvalijo s svojim znancem in prijateljem. Da smo na pravi poti potrjuje neprestano povečanje obiska in tudi letna rast obsega poslovanja. Če bi bil naš odnos do strank takšen, kot je bilo na tem mestu napisano, bi bili že na robu propada. Kupljeno zamenjamo na željo stranke brez težav. Res pa je, da poškodovanega blaga ali blaga s poškodovano embalažo ne moremo zamenjati. Varovanje trgovin in ostalih poslovnih prostorov z videonadzomi-mi sistemi je normalen postopek, saj videonadzorne sisteme uporabljajo v bankah, poštah, na bencinskih črpalkah in vseh modernejših trgovinah, posnetki pa se uporabljajo kot dokazno gradivo ob morebitnih krajah in vlomih. Če bi bile navedbe gospoda Rudija Bregarja iz Litije resnične, bi se obrnil po pomoč na pristojne institucije, ne pa opravljal v časopisu. Bralcem se opravičujem za tratenje dragocenega prostora, kupcem pa obljubljam, da se bomo trudili še naprej. Ta odgovor se mi zdi zadosten in v bodoče z gospodom Rudijem Bregarjem iz Litije o tem ne bom več polemiziral v medijih. Boris Zalokar; Zalokar s.p.Trbovl|e ŽLTR ZA punce: ...in fante je bil torkov večerni abonma v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Za vsak žur pa mora biti človek tudi prav razpoložen in kdor je bil take volje, seje na predstavi, ki so jo uprizorili igralci kulturnega društva B-51 iz Ljubljane, dobro zabaval in nasmejal (nemalokrat lastni neumnosti). Težko je narediti povzetek, ker... punce so imele žur, privoščile so si obisk pri plešočih slačifantih^ na veliko se je razpravljalo o seksu in o delih telesa, ki so zanj potrebni in še nažehtale so se ga - skoraj tako, kot bi lahko bilo, le da so na odru malo pretiravali... PREJELI SMO Spoštovani g.Gošte! Očitno je predzadnji list Zasavca bran list. Pa mi dovolite, da zanj (likof) brezplačno prispevam tudi naslednji "odmev" na članek v št. 1, letnik 10 z dne 13.januarja letos. Odmev sliši na naslov Kdo je naj večji kozel. Mnogi slovenski politiki in tudi drugi so javno povedali, kaj bi storili, če bi bilo konec sveta. Jelinčič naj bi ustrelil največjega kozla, ta predstavnik ljudstva je izjavil (zadnji televizijski Tednik, TV Slo, l.program), da bi najprej vzel brzostrelko, nekaj municije in šel obiskat nekatere tako imenovane prijatelje. Ja, mogoče je Zmago res ustrelil naj večjega kozla, ampak samo zato, ker seje "samo hecal", kot pravijo Vižintinov! (TV Poper). Na žalost. Na še večjo žalost pa so mnogi drugi "predstavniki ljudstva" s svojimi izjavami mislili RESNO! Tisto pa ni samo največja kozlarija, temveč Po aplavzu sodeč in po vedrih in nasmejanih obrazih obiskovalcev, ko so zapuščali polno dvorano, je žur uspel. Publika seje zabavala, ko so ji igralci na odru pokazali ogledalo, v katerem so se zrcalile, resda zelo poudarjene, pa vednar, podobe in situacije iz resničnega življenja. Pravijo pa, da ni nič največja tragedija slovenskega ljudstva. Kajti, mnogi "predstavniki ljudstva” (politični veljaki slovenskega parlamenta, op.p.) so konec sveta v letu 1999 očitno vzeli resno; to je bilo moč čutiti iz ne le njihovih besed, izrečenih v slovenskem parlamentu, temveč, oj groza, tudi dejanj. In če želite: delavcem vzeti pravico do malice, regresa, nov pokojninski zakon, razprodaje državnega premoženja, podtikanja, obtožbe! Kot je dejala antropologinja, gospa Godina: "Slovenci smo tako tipični! Sami zelo neradi naredimo kaj za to, da bi nam bilo bolje!" Bogdan Barovič - ne kot SNS, temveč notranjepolitični poznavalec in analitik - znanje pridobival kot samouk z branjem Ustave Republike Slovenije in zakonov, poznavanjem in proučevanjem političnih sistemov nekaterih drugih držav in na osnovi veliko empirično (izkustveno) pridobljenih znanj boljšega za zdravje, kot smeh na svoj račun. V ponovoletnem mrtvilu je bila ta predstava dobrodošla in tako je bila tudi sprejeta, igralci pa so si aplavz, ki so ga bili deležni, tudi zares zaslužili. MAH Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskati pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življensko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato smo se pri reviji Viva odločili za akcijo "Moj zdravnik 2000", ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo Moj ZDRAVNIK se tem plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo. Za korekten potek bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: predsednik prim.dr. Marko NOJ ZDRAVNIK 2000 > VIVINA IN ZASAVČEVA AKCIJA Demšar, prof.dr. Pavle Poredoš, doc.dr. Marjan Premik, dr.Ivan Cibic, dr.Dean Klančič- Akcija 'Moj zdravnik 2000' seje začela v januarju, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, b.aprila, na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Vabimo vas, da glasujete za svojega splošnega zdravnika, tako boste najbolj neposredno vplivali, da bo priznanje prišlo v prave roke. In kaj morate storiti? Izpolniti kupon in ga poslati na uredništvo Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana. Ime in priimek Naslov MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Ce želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje: Slovesna prireditev v Litiji "Ti si sreča moja, jaz pa ljubezen tvoja...," je odmevalo v ritmih Helene Blagne Zaman, kije na slovesni razglasitvi Naj-Slovenca '99 v litijski športni dvorani nastopila že proti zaključku prireditve in v nastopu privabila skorajda dva tisoč ljudi, kolikor je prisostvovalo prireditvi, da so skupno zapeli tudi: "Vse najboljše...," predsedniku R Slovenije Milanu Kučanu, ki je ravno štirinajstega januarja praznoval svoj rojstni dan in se po besedah Toneta Fornezzija-Tofa kljub vročini udeležil slavja: "...saj brez osrednje osebnosti te prireditve ne bi speljali." Prireditev, ki je v Litiji že tradicionalna in jo prireja Nedeljski dnevnik, sta vodila Anja Gerbajs in Rado Časi. Na javnomnenjsko akcijo Nedeljskega odgovarjajo bralci in bralke ter izbirajo najbolj znane, slavne, priljubljene Slovenke in Slovence, ki bi jih želeli povabiti v svoj družinski krog na kosilo. V Litiji je bilo čestitk deležnih prvih deset, ki so si prislužili tolikšno pozornost pri bralcih Nedeljskega, med temi pa so svojo udeležbo opravičili: sedmi na lestvici najbolj priljubljene družbe pri kosilu: Janez Janša ter peti: dr. Janez Drnovšek in četrti: Slavko Avsenik. Ampak tudi preostali predlagani za Naj-Slovenca '99 so se znali nasmejati in poživiti vzdušje, ki ga je popestril še splet nastopajočih od Lesenih rogistov, ki so pod vodstvom Jožeta Setničarja že prve minute po sedmi uri namenjali prijetnim taktom, čeprav seje slavje pričelo šele ob pol osmi uri zvečer, ko je bila dvorana že natrpana z ljudmi, ki tovrstne prireditve ne zamudijo radi. Pričeli pa so kot ponavadi: od zadnjega do prvega. In Lojze Slak je pripomnil, daje lepo biti zadnji in pa tudi prvi, ampak prihajajoč na oder je še malce počakal, češ... Hja, Lesjakovo: Ne čakaj na maj^je namreč z dirigentom Tomažem Habetom ravnokar odigral in odpel revijski orkester IUVENTUS s tercetom KATRINAS. No, previdni so bili tudi preostali iz lestvice za Naj-Slovenca '99, saj niso zamudili na čestitke litijskega župana Mirka Kaplje, kije Naj-Slovencem '99 za darilo poklanjal znamenito situlo z Vač v izdelavi Jožeta Sevljaka. Razglasitev in čestitke Zlatka Šetinca Naj-Slovencu '99: Milanu Kučanu najnovejše zgoščenke ReTOFspektiva, miss-body-buildinga Eva Pogačnikova, Helena Blagne Zaman je zapela tudi najnovejšo: Osamljena. Za prijetno glasbo pa so poskrbeli: Slovenski muzikantje, ansambel Zasavci, Alfi Nipič, Tone Fornezzi-Tof z Martinom Žvelcem in z odlomkom iz Akademski godalni kvartet, ko pa je nastop najavil Adi Smolarje le-ta zasedel tudi tretje mesto za Naj-Slovenca '99, hja, pa ni ničesar pripomnil glede tega, če se je z glasbo lažje prikupiti. Kajti z glavno vlogo v filmu Cvetje v jeseni je bila pred kratkim Milena Zupančič, sicer deveta na lestvici najbolj priljubljenih Slovenk in Slovencev '99, izbrana za igralko stoletja, film Cvetje v jeseni pa za najboljši film stoletja. "Igranje mi je v veselje," je dejala Milena Zupančič, ki je tudi ambasadorka UNICEF-a in si želi, da bi bil tudi v prihodnjem desetletju še kakšen igralski izziv zanjo. Ko so čestitali osmouvrščeni Štefki Revijski orkester IUVENTUS s tercetom KATRINAS in dirigentom Tomažem Habetom. Kučan je pripomnila: "Je treba biti umetnik, da znaš imeti ljudi rad, da jih lahko spodbujaš in voščiš vse dobro?" Med temi. ki so se uvrstili na prvih deset najbolj priljubljenih pa je bil na šestem mestu selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec, ki se je ob priliki zahvalil tudi ženi, da tolerira številne službene obveznosti, seveda pa se trenutno najbolj trudi, da bi bili junija na evropskem nogometnem prvenstvu čim boljši. V novi sestavi se je predstavil boutique Moped Show z Majo Pavlin ter seveda s Tonetom Fornezzijem-Tofom, z Martinom Žvelcem in z Romanom Končarjem, njihov Internacionalni konjski kabaret pa ni štedil s štosi. Predno je bil čestitk deležen drugouvrščeni Tomaž Humar se je darilom za prvo-, drugo-, tretjeuvrščenega pridružil še Zlatko Šetinc, odgovorni urednik Nedeljskega dnevnika, saj je karikaturist Jože Trobec posebej zanje izdelal sliko-karikaturo. Humar je pripomnil, da se tistih plezalskih sten nikoli ne naveliča, trenutno pa se več posveča ženi in otrokoma. Nagrado je, izmed organizatorjev uspešne litijske prireditve, Tomažu Humarju izročil še Jožko Godec. Dve pesmi z nove zgoščenke Duša 27. PROSINCA 2000 in srce je zatem odpela Helena Blagne Zaman, s tem pa so čestitke pripadle Naj-Slovencu '99 Milanu Kučanu, ki seje zahvalil, da bi ga v tolikšnem številu radi povabili na kosilo, ampak ker so se kar štricali, kdo bo bolje nasmejal publiko in ker se je pač nemogoče tolikerim kosilom odzvati, je Milan Kučan dejal, da bi tretjino teh kosil namenil tistim, ki nimajo nikogar, ki bi jih povabil na kosilo, drugo tretjino teh kosil bi podaril alpinistu Humarju, ki rabi veliko kalorij oziroma joulov, če hoče dobro plezati, zadnjo betjino teh kosil pa bi podaril Adiju Drugi najbolj priljubljen: Tomaž Humar prejema čestitke in situlo z Vač od Jožkota Godca. Še publika iz sprednjih vrst. Smolarju, ker izgleda tako, kot da nič ne je. No, tudi Adi Smolar se je nasmejal pa je zaupal, da se je v najstniških letih včasih "zasekiral", če se punce po takih sploh ozirajo, ampak sedaj ga pa prav malo briga, če je všeč še kateri, kakor ženi. Z razglasitvijo Naj-Slovenca'99 Milana Kučana je prireditev, ki je niso zamudili tisti, ki dosti dajo na priljubljenost in ki jim veliko pomeni zaupanje ter so sploh radi v prijetni in zabavni družbi, stekla h kraju in prav dobro so poskrbeli za zabavo. Petra Radovič Foto: Marjan Šušteršič Roman Končar: Igralec, ki zna nasmejati Igralec in producent Roman Končar je na prireditvi za Naj-Slovenca '99 nastopal z Moped Showom, kjer so razpredali takore- koč o konjih, pa ne le tistih iz kavbojskih western filmov, marveč so konjske potegavščine priredili smešnim scenam iz vsakdanjega življenja. Ne glede na to, ali Romana Končarja bolj poznate iz nekaterih uspešnih slovenskih TV-nadaljevank in filmov ali pa iz gledaliških odrskih desk, na kratko je o svojih igralskih izkušnjah spregovoril tudi za časopis Zasavc. Trenutno se bolj kot z igralstvom, ukvarja s producentstvom. Je bilo na prireditvi za Naj-Slovenca '99 težko igrati? Navajen sem velikih odrov in nastopov, tako da mi je bil tudi tovrsten nastop v veselje. Na katero gledališko igro pa se spomnite, če omenjate "težke” vloge? Recimo na igranje Dame iz Maxima v ljubljanskem Slovenskem narodnem gledališču. Ali pa na Brechtovo Malomeščansko svatbo in druge. Ampak to so lepe in hkrati tudi težke gledališke predstave, čeprav pravim, da težkih predstav pravzaprav ni. Kajti ko si enkrat na odru, je to fino pa najsi je še tako zahtevna predstava. Vsak poklic je težak, ampak saj vendar igralci zato to počnemo, ker imamo to radi. In če je publika zadovoljna s predstavo, je to naše najlepše plačilo, četudi se sliši patetično. Kajti dohodki so majhni, honorarji še manjši, če pa publika ploska, je pa to fajn. Se pravi, da igralstvo z izkušnjami ni lažje? Dosti starejših kolegov imam, ki pravijo, da bolj kot si star, večjo tremo imaš pri igranju. Mogoče tega še ne občutim, je pa sigurno z izkušnjami večja tudi odgovornost pa je zato težje vse skupaj. Ampak ker imam rad publiko in gledališki oder, moram reči, daje igralstvo fina stvar. Ali hitro pozabite na "vlogo"? Le na besedilo ne pozabim hitro, na vlogo pa hitro pozabim, ker imam rad življenje in rad življenje tudi živim in ne pustim, da me vloga preveč okupira. Znam se hitro vživeti v vlogo in se tudi hitro izživeti. Vam je ekipa, s katero nastopate, zelo pomembna? Menim, da je ekipa vsakomur zelo pomembna. Treba pa seje tudi imeti rad in si zaupati, da so rezultati dobri. Tudi pri igralstvu je najpomembnejša ljubezen in šele na drugem mestu je denar. Kakšne reči vas orazpoložijo? Orazpoložijo me: dobra glasba, dober tekst, moja žena in moji dve hčerki: Tinkara in Mojka me vsaka na svoj način razveselita. Imate čas za hobije? Ne, nimam časa za hobije. Svojčas sem treniral košarko, zdaj pa se več ukvarjam s hčerkama. Kaj vam predstavlja večji izziv - film ali gledališče? Trenutno mi največji izziv predstavlja pisanje, ker pišem filmski scenarij, z režiseijem Tugom Štiglicem pripravljava dokumentarni film o Slovencih na Dunaju, zanimajo me tudi humorne stvari. In kaj vas pritegne v teh humornih vodah? Rekel bi, da se Slovenci znamo smejati, če je dober humor. Nerodno je le, ker smo preveč zavistni pa se smejimo le drugim, sebi pa zelo težko. Katere vrline spoštujete pri ljudeh? Spoštujem poštene, vztrajne, iskrene ljudi. Sem pač igralec in če ne bi bil iskren, me publika ne bi vzela za svojega. So zdajšnji časi zahtevni za igralca? Ja, igralec mora biti bolj fleksibilen kot pa včasih. Več je raznih medijev: film, televizija, radio, video in treba je biti čimbolj fleksibilen. Foto: M.Š. 27. PROSINCA 2000 u.jj.rr j. fi HRASTNISKI LETOPIS ZA LETO 1999 22.decembra feni so v hrastniški galeriji otvorili razstavo fotografij iz preteklosti in sedanjosti Hrastnika, hkrati pa predstavili Letopis 1999, katerega avtorje novinar Marko Planinc. Leopold Grošelj, hrastniški župan, je poudaril, da nima le trenutne vrednosti, pomemben bo tudi z leti, saj bo lahko pomagal z informacijami vsem tistim, ki jih bodo iskali. Letopis 1999 so dobila brezplačno vsa gospodinjstva v občini. Zelo se zanimajo zanj tudi Hrastničani, ki so se preselili v druge kraje. Marko Planinc je ob predstavitvi dejal, da je v tem letu spoznal o svojem kraju veliko novega. Meni, da smo lahko ponosni na mnoge posameznike, ki so s svojim delom prerasli svoj kraj tako v preteklosti in sedanjosti. Za popis dogajanj je povabil k sodelovanju vsa društva in organizacije, vendar se niso odzvali. Mogoče bo drugo leto bolje. Ob takem delu se nehote izpusti kakšna stvar, ki bi bila vredna objave, zato bi bil vesel opozoril. "Tudi pri izboru sogovornikov bi se lahko odločil drugače..." se zaveda avtor. Sicer pa se bomo na kratko sprehodili skozi vseh pet poglavij. Upravna ureditev je prvo poglavje, ki se začne z zgodovinskim orisom. Spoznamo na primer, da seje Hrastnik 1934 odcepil od občine Trbovlje in se združil z občino Dol, kije nastala že leta 1851 in je bila vseskozi v slovenskih rokah. Osebna izkaznica občine predstavlja njeno velikost, število prebivalstva..., zanimiv pa je na primer podatek, da se je predlani poročilo 33 parov, 10 pa se jih je razvezalo. Predstavlja občinski svet in vse oddelke oziroma občinske organe Zgodovinske prelomnice je izbral Marko Planinc na podlagi dogodkov, ki so pomembno vplivali na razvoj kraja. Med te gotovo sodi naselitev v mlajši kameni dobi, o čemer pričajo najdeni predmeti. Pomembna je tudi plovba po Savi, ki je zaznamovala kraj. Prav tako najdba premoga in povezava z železnico v letu 1849. Predstavlja še gladovno stavko leta 1934, osvobodilno vojno, ki je terjala kar 388 življenj, stavko v socializmu 1958.leta in vojno za Slovenijo leta 1991. Pregled starejših zgodovinskih dogodkov bodo z zanimanjem brali predvsem tisti občani, ki ne premorejo dragocene knjige Janka Orožna Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola iz leta 1958. Tretje poglavje namenja Marko Planinc desetim velikim Hrastničanom, ki so dosegli v življenju izjemne uspehe na svojem področju. Izognil se je politikom in vsem živečim ustvarjalcem. Upa, da bo kdaj lahko predstavil še druge, ki si to zaslužijo. Tokrat je predstavil Antona Bantana, kmetijskega strokovnjaka, Josipa Brinarja, pedagoga in pisatelja, Fedorja Gradišnika, igralca in režiserja, Leopolda Hočevarja, slikarja, Alojza Hofbauerja, šolskega upravitelja, Franca Kozarja, pesnika, Jožeta Meniha, narodnega heroja, Janka Orožna, zgodovinarja, Antona Sovreta, klasičnega filologa ter Antona Stergarška, gradbenega projektanta. Marko Planinc priznava, da mu novinarska žilica ni dala miru, da ne bi objavil nekaj pogovorov s Hrastničani, ki so zadnja leta tako ali drugače zaznamovali svoj čas. Tako je bil Leopold Grošelj konec leta 1998 z veliko večino glasov ponovno izvoljen za župana, Pavla Zadobovšek je bila prizadevna kot predsednica ZB, Rudolf Napret pa je ob svoji 80-letnici še vedno aktiven na kmetijskem področju. Vinko Hrovatič vsako leto preseneti z novimi deli iz literarnega in likovnega področja, Marija Babič pa seje celo življenje razdajala otrokom in kulturi na vasi. Zanimiv je tudi razgovor s Stojanom Binderjem, uspešnim direktorjem Steklarne, z Brankom Klančarjem, slikarjem in fotografom ter Miranom Jeričem, poslancem in predsednikom košarkarskega kluba Hrastnik. Sledi kronika, ki za vsak mesec natrosi povprečno pet listov dogodkov z vseh področij življenja. Poživljajo jih fotografije Branka Klančarja, fotografije iz muzeja, iz različnih arhivov in zasebnih zbirk. Kronika občine Hrastnik za leto 1999 obsega 107 strani od 220 strani celotnega letopisa. Glede na to, da se je končala s 30.novembrom, so ostali neobdelani dnevi od 1 .decembra 1999 dalje. Pametno bi bilo, da se Marko tega dela kar loti, saj vemo, kako hitro se kakšna stvar pozabi. Mogoče se bo zelena luč za popis leta 2000 spet prižgala... Naj bo uspešno in prijetno. Fanči Moljk RDEČI KRIŽ POMAGA UUDEM V STISKI Območni odbor Rdečega križa Trbovlje je po podatkih sekretarke tega odbora Helene Kastelic, v zadnjih mesecih pomagal številnim družinam oziroma ljudem, ki živijo v hudih stiskah z raznimi darilnimi paketi hrane in drugih nujnih potrebščin. Najprej so razdelili 300 paketov, konec lanskega leta pa še 400 paketov. Pomoč v raznih oblikah pa so nudili tudi 250 učencem v raznih šolah s šolskimi potrebščinami. Dejavnost te organizacije pa se pozna tudi na številnih drugih področjih. IL. V SPLOŠNI BOLNICI NI OBISKOV Splošna bolnica Trbovlje seje 17.januarja odločila, da s tem dnem omeji obiske bolnikov, ki se zdravijo v njej vse do preklica. Vzrok omejitve obiskov je v hudih prehladnih obolenjih oziroma gripi, ki seje v teh dneh zelo razširila. S to omejitvijo obiskov so želeli zaščititi bolnike pred okužbo z virusom gripe iziroma prehlada. Javnost so o tem ukrepu seznanili preko medijev. IL NOV AVTOBUSNI VOZNI RED Avtoprevozniško podjetje Integral Kum v Trbovljah je s 1.januarjem letos uvedlo nov vozni red za avtobuse, ki vozijo na lokalnih progah. Uvedba novega voznega reda je sledila kot eden ukrepov v zvezi z racionalizacijo poslovanja in saniranjem težkega finančnega stanja podjetja. Z novim avtobusnim voznim redom so racionalizirali avtobusne prevoze. V ta namen so pripravili za potnike nov vozni red za prevoze na lokalnih progah. IL. M.Ti.TLn,1 s Peter Motnikar SLOVENSKA SRBIJA IN SRBSKA SLOVENIJA Ob dogodkih, ki se v zadnjem času dogajajo v tej naši nekdaj bratski republiki, se moramo vprašati, ali je možno, da se kaj takega zgodi v Sloveniji. No, razmišljanje o tem se ustavi že takoj ob tem, ko poskušamo najti slovenskega Željka Ražnjatoviča Arkana. In veste kaj? Nihče mi ne pade na pamet. O umoru Veselina Jova Jovoviča je tako ali tako še premalo znanega naši policiji, kaj šele, da bi se o umoru razpisal jaz. O sposobnosti naše policije pa morebiti kdaj drugič... Je pa za srbske razmere presenetljivo, da so izredno hitro pohiteli s preiskavo oziroma aretiranjem enega od osumljencev. Policisti so se zagotovo znašli med dvema "strujama" in sicer pod pritiskom srbskih voditeljev, ki hočejo s sebe oprati vsakršen dvom o tem, da bi bili povezani z atentatom na Arkana, na drugi strani pa pod pritiskom srbske opozicije, ki ji je ta umor prišel kot naročen. Po dokaj slabih odmevih na mitingih ima opozicija ponovno veliko kost za glodanje. Je pa dejstvo, daje bil ta atentat med številnimi uboji v Beogradu najbolj neprofesionalno izpeljan. Napadalca nista imela mask, tako da bi ju lahko identificiralo osebje, gostje in celo kamere v hotelu. Očividci atentata zatrjujejo, daje Arkan poznal oba napadalca. To jima je sicer olajšalo delo. Najbolj smešno v vsej zadevi paje, da seje ranjeni napadalec zatekel v bolnišnico v Ložnici oziroma da gaje njegov pajdaš sploh pustil živega. In kaj imata skupnega umor Veselina Jovoviča, ki navsezadnje ni bil Srb, temveč Črnogorec, z naslovom te kolumne? Neposredno ničesar, posredno pa vendarle, saj izhaja iz ene od dveh republik, ki si (vsaj na papirju) še obljubljata zvestobo. Če je navzven čutiti, da ima Slobo alias "Ne čujem dobro" vse pod kontrolo, mu bodo vajeti po smrti Arkana gotovo začele polzeti iz rok. Črnogorska mafija ima namreč lovke povsod in podzemnega kriminala bo v Srbiji vse več. Toda to ljudi v Srbiji niti ne bi smelo preveč skrbeti, ko imajo tako sposobnega voditelja, ki jim lahko v vsakem trenutku nad glavami nakoplje Natove bombnike. Lovke ima črnogorska mafija razprte tudi v slovenskem podzemlju in vprašanje je, če je naša oblast sposobna zatreti takšno zvrst kriminala. Lepo vas prosim. Za Drnovška, Peterleta, Janšo, Podobnika (ne dr.-ja), Pahorja in ostale je pač bolj pomemben, drugi, gospodarski kriminal. In to kljub temu, da ljudje dokazano bolj trpijo zaradi drugih stvari in jim ni nič posebej mar za raznorazne komisije, ki ugotavljajo krivce ali nekrivce in za katere se zdi, da bodo obstajale toliko časa, dokler ne bo najmlajši član teh komisij odšel v "penzijo" ali kot pravi parlamentarni Murphy - če hočete zadevo zapeljati v slepo ulico, ustanovite - komisijo! Umoru političnega veljaka v Sloveniji po razmišljanju nekaterih še nismo bili priča. Težko je za političnega veljaka šteti Ivana Krambergerja, ki pa je bil v času svoje smrti vendarle kandidat za predsednika države in potemtakem je to prvi primer v novejši slovenski zgodovini. Če se bo to v bližnji prihodnosti še kdaj zgodilo? Kdo ve, koliko časa bomo Slovenci še trpeli mlatenje prazne slame v našem parlamentu od ljudi, ki sebi zvišujejo poslanske plače, slovenskemu delavcu pa vsak dan namenjajo manj kruha. Nekomu bo slej ko prej prekipelo... Marta Hrušovar 2000 Magična številka. Ne samo novo leto, temveč tudi novo tisočletje. Če nas niso spravile iz tira razne črnoglede napovedi o koncu sveta, so nam segle do srca vsaj vse velike besede in obljube v govorih in nagovorih ob koncu tisočletja in leta, kot ob koncu vsakega čisto običajnega leta. Ognjemeti, petarde, pijače, rajanje, smeh (sladek in grenak), vse je mimo, kot da nikoli ni ibstajalo in se dogajalo. V magično leto 2000 smo vstopili, pa vendar se ni nič, prav nič spremenilo. Veselje in žalost, skrbi in razvedrilo, delo in počitek... vse je z nami, kot je bilo in nobene stvari ni, ki bi ostala onkraj, v prejšnjem tisočletju, pa če bi še tako srčno želeli. Saj ne, da bi ne smeli praznovati in se veseliti vstopa v novo tisočletje, vendar pa so vsemu temu "pompu" primerna tudi naša pričakovanj a, da bo vse drugače. Kako? - Ne vem! - Drugače pač! V takih primerih je to "drugače" vedno lepše, boljše, prijetnejše... In potem pride prvi dan v novem letu. Taje vsekakor drugačen, če drugega ne, seje treba vsaj odpočiti in naspati. Pa že ta dan je za mnoge dan, kije bolj podoben preteklim 365-im v preteklem 1000-letju. Naslednji dan je še več takih "običajnežev", potem pa smo že vsi na tem in življenje teče dalje. Službe, dom, družina, obveznosti, skrbi, skratka, "običajno" in ob vsem tem grenak okus in občutek nemoči, ker se kljub velikim in lepim besedam ni nič spremenilo. Le kako, ko pa smo ljudje ostali isti!? Veselimo se nekega tisočletja, ne znamo pa biti srečni samo zaradi današnjega dne. Saj je lepo in prav, da se zabavamo, veselimo, praznujemo, pričakujemo, vendar včasih od vseh teh silnih čustev ostane boleč občutek nemoči, praznine in nepotešenosti. Nekaj manjka - nečesa ni, pa ne vemo česa. Nas ni v nas - izgubili smo sebe! Ob vsem tem pričakovanju in iskanju veselja in sreče zunaj sebe, smo izgubili stik s seboj. Hrepeneti pričnemo po nečem nedoločljivem, neoprijemljivem, nečem, česar nam nihče ne more dati - razen nas samih. Želeli bi pobegniti nekam - ne vemo kam - da bi našli sebe. In ves ta proces se dogaja v nas, v naših mislih. "Samo" sebe, svoje mišljenje moramo spremeniti in življenje bo imelo svoj smisel in cilj. Ena sama radostna misel nam lahko spremeni svet. Kadar mislimo in delamo radostno, se tudi počutimo radostno, pa naj bo prvi ali zadnji dan v letu in tisočletju ali pa nekje vmes. PLEZALI SO V PAKLENICI Peter Zupančič, Špela Bajda, Matjaž Šikovec, Jani Razpotnik, Bojana Herle, Marko Mal in Aleš Klopčič so se v okviru litijskega alpinističnega odseka pri Planinskem društvu Litija pridružili plezanju v narodnem parku Paklenica, ki je v hrvaškem gorovju Velebit. Ker jih plezanje zelo zanima, so letos januarja tudi na Izlakah ustanovili gorniški odsek, ki bo deloval pri izlaškem športnem društvu. V Paklenici so se mudili od 4. do 8. novembra 1999, stari so od 22 do 31 let in ker so že po službah pa kljub stroškom, ki so povezani s plezanjem, ta hobi kar z veseljem vzgajajo naprej. “V leto 2000 z nad 2000m nadmorske višine," so rekli Matjaž, Špela in Peter, ko so silvestrovali na Kredarici. Koliko ste že planinarili in plezali po Sloveniji, daje nastala želja za tovrstno alpinistično pustolovščino? MATJAŽ: Planinarili smo že po Kamniških Alpah. Julijskih Alpah, razen Pohorja slovensko gorovje kar dobro poznamo. Potem pa človek hoče vedno več in ko smo videli plezalce, smo jih kar nekako občudovali in še sami poskusili. PETER: Potem smo zvedeli za plezalsko društvo pri litijskem alpinističnem odseku, kjer so organizirali alpinistično šolo in se jim pridružili. Zadeva nas je tako pritegnila, da smo želeli vedno več. MATJAŽ: Zanimiveje, da nikoli ne moreš reči, češ, da znaš plezati, saj moraš to vseskozi izpopolnjevati. Vendar je tudi za to potrebna želja. Moraš imeti zanimanje. In z željami vred se tudi skušaš čimbolj izpopolnjevati. Nekatere plezanje zelo zanima, mnogi pa v tem ne vidijo nič zanimivega. Je plezanje tudi avantura? MATJAŽ: Ja, za nas je še avantura, čeprav se nam je na trenutke zdelo tudi nevarno. Vendar je najvažnejše, da imamo motivacijo in predstavlja plezanje svojevrsten izziv. PETER: Oprema je kar precej draga, nekaj malega si že nakupiš, kot so varovalni pas, plezalna vrv, zatič, čelada, vendar ko vidiš, koliko je vsega, le stežka zbereš toliko finančnih sredstev. Pa ste kaj kolebali, ko ste spoznavali prednosti in slabosti vzpenjanja? PETER: Kadar mi kdo reče, če grem plezat, mi s tem naredi nepopisno veselje, kajti zelo rad plezam, čeprav za nas še niso zelo zahtevne visoke stene. MATJAŽ: Ja, plezanje je Plezalsko ogrevanje na pakleniški steni. mikavno. In četudi ti govorijo, češ, kako nevarneje in le zakaj se spuščaš v plezanje, te pa vendarle vleče in kljub temu poskušaš, če ti bo mogoče le uspelo preplezati na še kakšno goro. Čeprav je že spodrsljaj pri plezanju lahko zelo nevaren, a morda še ne usoden. Ko greš res v pravo steno, te to pritegne za zmeraj, plezanje te povsem prevzame. Vsaj zase lahko to rečem, čeprav mogoče nekateri le poskusijo pa niso dovolj odločni ali pa jih plezanje ne privlači dovolj. Ko smo začeli plezati, recimo v Paklenici, seje to razpotegnilo skozi ves dan in še ob šestih zvečer smo bili v stenah. Čas sploh ni pomemben, začrtaš si in se vzpenjaš po različnih smereh, za katere meniš, da jih boš zmogel. Le nekaj fizične kondicije rabiš, da se ne utrudiš prehitro. MATJAŽ: Planinarjenje je odvisno od prostega časa, ki ga imaš na razpolago, sicer smo pa zadnje čase vsako prosto urico izkoristili za plezanje. Kajti plezanje osvojiš le s tem, da čimveč plezaš. In še pri tem se vseskozi učiš, zmeraj ugotoviš kaj novega. Na Izlakah so tudi stene, ki vlečejo. Kako pogosto pa sicer pohajate v planine? ŠPELA: Vsak prosti čas izkoristimo, da gremo v hribe. Če vreme dopušča, je planinarjenje čudovita zadeva. So pri plezanju najhujši začetki? ŠPELA: To niti ni nujno, hujše je, če s plezanjem začenjaš na stenah, kot so v Paklenici. Svoje vzpone sem namreč pričela kar s Paklenico. Takole izgleda vzpon pobliže. Plezanje po stenah Paklenice ni enostavno. Ampak ko si enkrat v steni, se ne moreš obrniti in reči, da si se zmotil. Le ko se povzpneš na vrh, lahko izbiraš čim lažji sestop navzdol. Ko greš in ko se vzpneš, ti je cilj vrh. Tudi mene so povsem navdušili s plezanjem, tako da bi rada še kaj več plezala. Katere stvari so vas navdušile v Paklenici? MATJAŽ: Zelo težko je z besedami povedati občutja pri vzponu in o tem, kar te vleče k plezanju. Ko grem plezati, se tudi sprostim, si naberem energije za naprej. Ko pridem pred steno, pozabim na vsakdanje probleme, zanima me le vzpon. Name stene delujejo zelo sproščujoče. No, pa saj mi plezanje ni obveznost, zato v tem najdem užitek, sprostitev. PETER: Vrhovi Paklenice so različno visoki - do dvesto metrov vzpenjanja segajo. Paklenica je narodni park, ki ga na eni strani obdaja morje. Vam je bil alpinist Tomaž Humar za vzor? MATJAŽ: Mogoče, vendar ni primerjave, saj smo mi amaterji v plezanju. Kako ste potovali v Paklenico? ŠPELA: V Paklenico smo šli z avtomobilom, alpinisti iz Litije pa so šli s kombijem. Iz Zagorja nas je bilo pet in smo potem kampirali v kampu, z Bojano pa sva šli zraven, da bi kuhale in stregle. Okolica je prijetna, čeprav vidiš le morje in skale. Z Bojano sva se potem sprehajali in si ogledali kanjon, ki je zanimiv tudi za turiste. Okolje je prijetno, da kar romantičen postaneš. Za plezanje pa je menda enkratno, ker se nikjer ne kruši pesek. Kaj pa problemi? MATJAŽ: S problemi smo se srečevali le pri plezanju, ko so nastajale razne težave, ker smo pač začetniki v plezanju. Plezala sva najmanj dva v navezi ali pa po trije skupaj. Kdaj postane plezanje izziv? MATJAŽ: Plezanje te ne sme zanimati zaradi tekmovalnosti ali zato, da bi ugodil drugim. Kajti plezanje vsebuje tudi detajle, ko si recimo visoko v steni in nikakor ne veš, na kak način bi se lahko povzpel višje. In to je trenutek, ko ne moreš nazaj, naprej pa ti ne gre in pač probavaš razne variante, da zlezeš naprej. Se plezanja lahko hitro naučiš? PETER: Plezanje je vsakič nekaj drugega. In vedno vidiš kaj, kar lahko spremeniš ali popraviš. MATJAŽ: Je pa tudi od dneva odvisno, saj ti kak dan vse porata, kak drug dan pa plezaš in ti nič ne gre, nikamor naprej ti ne porata. Že na izlaški steni je bilo tako - včasih sem se zlahka povzpel, včasih pa se nikakor nisem mogel. Čeprav se poznaš in točno veš, kako bi se lažje vzpel, pa ti kakšen dan sploh ne gre od rok. Je potemtakem bolj od tekmovalnosti za plezanje pomembno sodelovanje? MATJAŽ: Seveda, saj moraš svojemu prijatelju, s katerim se skupaj vzpenjata in sta v navezi, stoodstotno zaupati. Če ni prijateljstva in zaupanja, ni nič. In pri plezanju ni tekmovalnosti. Nekdo ima morda željo, da naredi čimveč različnih smeri, drugemu je nasplošno vsak vzpon izziv, nekomu pa gre za svojevrsten užitek plezanja. PETER: Prej smo se bolj površno poznali, s plezanjem pa nastane tudi zaupanje in prijateljstvo. Kako težavno je bilo plezanje v Paklenici? PETER: Smeri smo izbirali glede na svoje plezalske zmožnosti. Mora pa biti sodelovanje, prilagoditi se moraš steni in prijateljem. ŠPELA: Do sten imaš kar strahospoštovanje, ko čakaš, da ti 'kumarat' reče, da te varuje in lahko plezaš naprej in tako je vsak meter uspeh, dobiš zaupanje. Nobene nestrposti ne sme biti, nič ne smeš hoteti na silo ali čim hitreje. Ko si v steni, ne gre za to, da jo boš kar čimprej 'preletel', marveč da preplezaš kar najbolje. Z Bojano sva preplezali vsaka eno smer in plezanje ti da polet, srečen si, ker ti je uspelo. Ravno tisti dan, ko sem plezala, pa je pričelo deževati in ko smo prišli na vrh, se je začelo bliskati, da smo potlej bežali pred strelami. Se je bilo treba kdaj uskladiti očem? ŠPELA: Želeli smo si čimveč preplezati in potem se ni težko dogovoriti. Tudi pogovarjali smo se le o plezanju. MATJAŽ: Veliko plezalnih izkušenj dobiš glede izbire plezalnih smeri, kot tudi o načinu plezanja. Več, ko imaš moči, več boš lahko plezal in težjih stvari se boš lahko lotil. PETER: Alpinizem je način življenja in ni šport. Nikomur ni do dokazovanja, kajti šport je dokazovanje. V steno greš zato, da uživaš. Ni važen čas, v katerem jo preplezaš, marveč da s tem narediš nekaj zase in ti je to v veselje. Kaj vse terja plezanje? MATJAŽ: Vsak na drugačen način pride na vrh. Štiri dni je bilo premalo, komaj okusiš prijetnost plezanja, pa je že treba zaključiti avanturo. Tudi družabnost je bila prijetna. Vedno smo podebatirali ali se nasmejali na račun plezanja. Kaj pa želje za naprej? PETER: Želimo si še več plezanja, prijetna pa so tudi druženja in poznavanja z alpinisti. Zato smo na Izlake povabili Tomaža Humarja, saj smo tudi silvestrovali z enim od članom njegove alipinistične odprave, z Andrejem Kmetom iz Trbovelj. Tomaž Humar pa bo v gosteh v kinodvorani na Izlakah v petek, 18. februarja, kamor so vabljeni vsi, ki tega ne bi radi zamudili. Petro Rodovli! KSEFTI PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov. Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL. ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Trg Franca Kozarja 1, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614 ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA, ZALOKAR PA PIKA PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h. _________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h,_ 200MARKET KAN?: vse za. male živali '/-J |f5f\ Ulica 3 , junija 7, TRBOVLJE Td.: 041 i 791 Samo URBANIJA tel.: 041-638-950 ZASTAVLJALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 1270 Litija tel.: 061-881-362 gsm:041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato. Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 16\ TO TELEFONU oeoi 64 230 0601 64 166 1NTEGRAL ^ INTEGRAL -4K. INTEGRAL I .INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si SMUČARJI IN SMUČARKE POZOR! » • v»vv organiziramo prevoze na smucisca Vabimo vas na nogometno tekmo IM,» v Cena prevoza samo 17.300 Sit Cimprej si rezervirajte svojo vstopnico! Počitnice ob toplih morjih ©MBg TvnoajLNi^r 1VU93XN1T' TVNOaLNI^ TVaPSANI^ TRBOVLJE tl a ntvialvu 27. PROSINCA 2000 MARIJA ČOP-IJA JE Z DOLSKIM DRŽAVLJANSTVOM OSVOJILA PODKUM Marija ali Ija kot jo kličejo znanci, se je rodila na Kovku blizu Dola pri Hrastniku. Babica pri njenem porodu je bil kar oče, ki je bil sicer rudar, kot domala vsi v teh krajih. »Vseskozi sem bila njegova ljubljenka.« Ija ima tudi tri brate. Z njimi se dobro razume in se imajo radi. »Mama je v OŠ na Dolu pospravljala in bila kasneje kuharica. Znala je igrati na klavir, flavto, znala je pisati na pisalni stroj, zanimali so jo »paragrafi«, zelo je bila aktivna v raznih društvih. Nekaj od tega sem od nje podedovala tudi sama. Žal nam je umrla še zelo mlada, stara komaj petdeset let. Spomnim se, da sem jo opozarjala, da naj neha kaditi, pa mi je odgovorila, da ni velike razlike, če umreš zdrav ali bolan. Moja mama je umrla zdrava,« je pripovedovala Ija, ko sva jo s Petrom obiskala na njenem domu v Podkumu, kjer ima trgovino, gostilno, v družini se ukvarjajo tudi z avtoprevozništvom. Z možem imata tri otroke, najstarejša hči je stara 21 let in kot nama je zaupala, razmišljajo še o četrtem. Ste že dolgo doma na Podkumu? Tu z družino živim že sicer šestnajst let. Da pa te ljudje sprejmejo - nisem odraščala na kmetih, le zgodnja otroška leta, kasneje smo živeli na Dolu pri Hrastniku v stanovanjskem bloku - sem se morala sprva, ko sem prišla sem gor veliko, naučiti. Zanimiveje, da sem se včasih bala pajkov, mravelj, polžev, ko pa sem prišla na Podkum pa sem se privadila celo dela z biki, kravami, konji, prašiči. Čeravno me je bilo sprva dela v hlevu včasih tako strah, da mi je tudi v mrazu polt tekel po hrbtu. Drugače sem še vedno državljanka Dola pri Hrastniku, tu imam le delovno vizo, ki pa jo hodim vsake toliko časa podaljšati. Veste, Podkumčani ti ne dajo kar tako državljanstva. Tudi po šestnajstih letih ne? No, sedaj bi mi ga že dali, a sem se že toliko navadila na dvojno državljanstvo, da mi tako kot je, kar ustreza. Kakšno je vaše mnenje o Dolu, Podkumu, o Dolanih, o Podkumčanih? Dolani smo »ta pravi«. Podkum to še ni. Veste, na Dolu je vse okoli cerkve (železnina, trgovina, gostilna, razna društva,... in pokopališče... Seveda. Pokopališče je bilo, ko smo bili mladi, nekako v središču dogajanja. Tam smo žalovali, jokali, tam so bile lepe klopce, ciprese, skratka mladi smo se tam srečevali, tudi drugače, kot je običajno. Hrastničani imajo Dolane radi? Hrastničani nas niso marali. Imeli so nas za nekakšno posebno šolo. Spominjam se, kako smo bili srečni, če smo jih premagali v rokometu. Ker so nas Hrastničani jemali tako z levo roko, smo se radi pošalili, da jih k sebi sprejmemo le v trdem stanju. Kaj pa Podkum, Podkumčani? Sprva sem se le s težavo privajala na tukajšnji utrip življenja. Zdelo se mi je, da tu še ptiči ne pojejo. Na Dolu sem bila vajena cestnega hrupa, prometa, zjutraj sem si lahko kupila krof, tu pa ni bilo zjutraj kruha, ni bilo časopisa, sladoleda, kina, vajena sem bila tudi veliko brati, gledati nadaljevanke na TV. Tukaj pa sem zjutraj vstala, se odpravila v službo, in ko sem prišla nazaj, je že klicalo kmečko delo. Zvečer sem se od utrujenosti dobesedno zrušila v posteljo. A privadila sem se takšnega življenja, tega ritma in če bi se še enkrat odločala, kje bom živela, bi si zgradila ali kupila hišo v hribih. Kaj pa vaščani Podkuma, so vas sprejeli medse? Mislim, da so me nekoliko težje sprejeli, kajti v hribe sem prišla z mesta, poleg tega nisem hodila v cerkev, bila sem v partiji. Kako to, da ste se začeli ukvarjati s trgovinsko dejavnostjo? Imam tri otroke in zelo težko sem usklajevala službo v Ljubljani in družino. Ker se tudi s kmetovanjem ni dalo preživljati, smo se odločili in odprli gostilno ter kasneje še trgovino-e. Štejem si v čast, da sem tu uvedla nekaj novosti. V vas sem pripeljala plin, organizirala sem prodajo cementa, apna, prva sem začela prodajati sladoled, tega so bili predvsem otroci zelo veseli, pa kruh vsak dan, časopise. Predvsem s sladoledom sem si spočetka močno povečala promet. Otroci so po maši prišli v trgovino po sladoled, očetje pa v gostilno. Vodite trgovine, gostilno, imate avtoprevozništvo, malo kmetije, družino, hodite v fitnes, berete. Kako zmorete? Včasih si želim, da bi imel dan več kot 24 ur. Ponavadi mi zmanjka štiri do šest ur. Za spanje? Ne, za počitek ne potrebujem veliko spanja. Žal mi časa zmanjkuje za sprostitev, predvsem za branje. Zelo rada namreč berem. A ne predebelih knjig, kajti, ko knjigo začnem brati, je ne odložim dokler je ne preberem. In lahko si mislite, kako dolgo bi brala, če bi imela več »Neprefarbana« Ija (PRAV) kot 300 strani. Kdo bi potem delal? Če sem psihično preobremenjena, moram brati. Prebirate tudi časopise, revije? Nedeljca in Zasavca redno. Slednjega sem začela brati, kakor se to že smešno sliši, zaradi pokojnega kisovškega župnika Jožeta Čampa. Nisem podpirala njegovo miselnost in čudno se mi je zdelo, da so bila njegova‘pisma v Zasavcu tolikokrat objavljena in da se mu je le malokdaj kdo postavil po robu. O tem sva se z našim prejšnjim župnikom, ki je v naši- gostilni obedoval, veliko pogovarjala, komentirala in določene stvari o župniku Čampi in njegovi družini sem izvedela tudi iz druge strani. Po tem, sem ga začela spremljati nekoliko drugače. Sicer se z njim še vedno nisem strinjala, a lažje sem ga razumela. Slišal sem, da ste nekoč imeli konja. Imate radi konje? Moj mož je eno leto kupil in prodal kar 180 konjev. Bilje nekak konjski mešetar. Konje imam rada, a jezdila nisem še nikoli. Imamo pa doma sedla in otroci so jezdili. Hči je nekoč dobila celo pretres možganov, ko jo je konj vrgel s hrbta. Je pa s konji veliko dela in zato je potrebno imeti tudi dovolj časa. Tega pa tako in tako primanjkuje. Sedaj nimate konja? Ga boste še imeli? Ne, sedaj nimamo konja. Tudi ustreznega hleva nimamo. Radi bi ga že imeli pri hiši, vsi, tudi otroci, a moj pogoj je, da otroci sami poskrbijo za mrvo. Delo v hlevu bi si že razdelili, saj so otroci dovolj stari, a največ delaje z mrvo. Košnja, obračanje, spravilo... Lani smo šli celo na Madžarsko, da bi kupili konja pasme šetland, pa je prišlo do zapletov in se za nakup nismo odločili. Hodite v cerkev? Ko grem iz spoštovanja do človeka. Družina je vzgojena v cerkvenem duhu, sin ministrira, imajo tudi vse zakramente. Tudi sama sem, preden sem se z možem cerkveno poročila, sprejela vse potrebne zakramente za cerkveno poroka, izstopila sem tudi iz partije, kajti vedela sem, da se moram jaz prilagoditi okolju, ker se okolje meni ne bo. Nisem se pa »prefarbala, kot mnogi«. Kakšen se vam zdi nov župnik, o prejšnjem ste nekaj že povedali? Menim, da je imel prejšnji več človeških napak in nas je bolj razumel s vsemi našimi napakami. Naš je bil, z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi. Novi župnik je druge miselnosti in mentalitete, vajen je drugačnega življenja. Kako se bo prilagodil temu našemu življenju bi težko ocenila. Vsekakor spremembe so. Lahko rečemo, da ste uspešna ženska. Če bi Slovenijo vodile ženske, kaj pravite, bi se nam godilo bolje? Veste, kaj meni pomeni uspeh? Da smo zdravi, da se v tej ihti nisem ločila ter da nisem v rdečih številkah, da nimam hipoteke, da nimam kreditov. Po drugi strani pa niti nimam toliko denarja, da ga ne bi znala zapraviti. Znam »pokasirati« in tudi pametno zapraviti. Sem pa prepričana, da če bi bilo več. žensk pri oblastnem koritu, da ne bi bilo toliko površnosti, več bi bilo natančnosti, reda in tudi razumevanja. Kajti uspeh se kaže že v družini, saj ne rečemo zaman, da ženska podpira tri vogale v hiši. Ne vem, zakaj ne bi v praksi to storile tudi kje drugje. Naprimer v vladi. Torej, zavihajte rokave! Ne, ne. Imam druge cilje. Med drugim tudi pri razširitvi družine. Tekst Igor Goste j!77 j?,£?"ti C 7' C MeMIPZ JERUZALEM V DOMU SVOBODE Mešani mladinski pevski zbor Jeruzalem iz Trbovelj seje v nedeljo. 16. januarja, v Domu Svobode v Trbovljah domači javnosti predstavil s svojim prvim celovečernim koncertom. Prireditev, ki je bila razdeljena na dva dela, se je začela z božičnimi pesmimi, po duhovitih predstavitvah pevcev pa se je nadaljevala s pesmimi za različne priložnosti. Tako se je zbor predstavil z dvajsetimi pesmimi različnih slovenskih in tujih avtorjev, od Matije Tomca, Damijana Kurenta, Borisa Lesjaka, do W. A. Mozarta, Brahmsa, Handla ter Lennona in McCartneya. Še posebej so navdušili s črnskima duhovnima Amen in Oh, happy day. Za konec so zadovoljno občinstvo nagradili še z dvema dodatnima pesmima. Koncert so šestnajstim mladim pevcem in zborovodkinji Barbari Bola pri nekaj pesmih pomagali oblikovati tudi posebej za ta večer sestaljena pihalni trio in trobilni kvartet ter za klavirjem Katarina Škrinjar. Sceno pa jim je pomagal urediti Janez Krajnc s svojimi jaslicami, ki so med največjimi v Sloveniji. Zbor, ki sicer deluje že četrto leto, drugo leto pa je vključen tudi v Kulturno društvo Svoboda, je bil do sedaj javnosti mogoče manj znan. Njihov prvotni namen je bil namreč predvsem sodelovanje pri bogolsužjih v trboveljskih cerkvah. Glede na število obiskovalev, ki so skoraj do zadnjega napolnili dvorano, pa se bo to verjetno spremenilo. Naslednjič jih bo mogoče slišati že 8. februarja, na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku v Delavskem domu v Trbovljah. BI, foto MM S1AR KOZOLEC SO PORUŠILI V skladu z odlokom občine Trbovlje, so prve dni letošnjega leta porušili star kozolec ob Savinjski cesti, v soseščini znamenite Grahkove hiše. Kozolec že nekaj let ni služil svojemu namenu. V spodnjem delu je Cementarna Trbovlje pred letu uredila garažo za svoj avtobus, ki vozi njihove delavce na delo in z dela. Turistični delavci si že dalj časa prizadevajo, da bi staro mestno jedro, kamor je sodil tudi omenjeni kozolec, obnovili, mi določili namembnost in ga naredili turistično provlačnega. Zelja turističnih zanesenjakov po restavriranju starega mestnega jedra nikakor ne najde dovolj zanimanja in podpore pri pristojnih odločujočih organih. IL SVET KNJIGE ZNOVA V TRBOVLJAH Dne 12.januarja letos so člani knjižnega kluba Svet knjige prejeli obvestilo, da bodo 28.januarja znova odprli svoj klubski center v Trbovljah, potem, ko so ga lansko leto sredi leta zaprli. Klubski center bo deloval v istih prostorih, torej na Ulici l.junija 15, vendar tokrat v okviru Mladinske knjige. Obiskovalci bodo ob nakupu knjig, plošč, igrač ipd. v tem centru prejeli lepo darilo. Članom kluba Svet knjige iz Zasavja bo tako znova omogočen nakup v Trbovljah. IL. ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE DREN Dren je pri nas precej poznan grm ali nizko drevo. Največ gaje v južnoevropskih državah in tam uspeva tudi do nadmorske višine 1300 metrov. O njem so pisali tudi pregovore. Že v antiki so žilavost in trpežnost drenovega lesa primerjali z železom. Tudi otroci smo iz tega lesa zelo radi izdelovali loke in puščice. Kovači in rudarji za ročaje težkih kladiv Pregovor, daje nekdo zdrav kot dren, je tudi zgovoren. Kajti dren ne napadajo ne škodljivci ne bolezni. Ima pa dren tudi druge dobre lastnosti. Ima okusne plodove imenovane drenulje ali drnulje, ki dozore konec poletja ali v začetku jeseni. Človek jih je poznal že pred 7000 leti. Poznali so jih tako Grki kot Rimljani. Predvsem Angleži so jih od 18.stoletja naprej zelo cenili, kasneje so bile drenulje cenjene tudi v Franciji in Nemčiji. Zelo radijih imajo otroci. In kakšni so plodovi drena? Za tiste, ki jih ne poznate povejmo, da so okroglaste oblike kot sliva, živo rdeče barve (ponekod tudi druge barve), z enim podolgovatim in zelo trdim semenom. Okus je nekoliko podoben češnji. Kiselkasto sladek in aromatičen. Preden pa se plodovi obarvajo je nekoliko rezek in trpek. Nezrele plodove sušimo za čaje, ki dajo prijeten kiselkast okus in jih uporabljamo pri driski in težavah s prebavo. Drenulje vsebujejo veliko vitamina C, čreslovine, nekaj sadnih kislin, sladkor in rudninske snovi. Zrele pri nas uporabljamo za kuhanje žganja in za sadni sirup, pa tudi za domač kis, ki prija bolnikom s premalo želodčne kisline. Z drenulj lahko pripravimo marmelado, lahko jih vlagamo v kis in so take dober nadomestek kumaric. Liste uporabljajo za kuhanje čaja, posušene plodove pa so nekoč uporabljali za nadomestek kave. V ljudski medicini so dren uporabljali za že omenjeno zdravljenje driske, anemije, kožnih bolezni, različnih bolečinah in pri težavah s prebavili. Plodove, liste in skorjo so uporabljali pri zdravljenju tuberkuloze. V zadnjem času so ruski znanstveniki dognali, da plodovi vsebujejo snovi, ki pospešeno vplivajo na zmanjšanje radioaktivnosti v človeškem telesu. S KATERIMI RASTLINAMI Sl ODPRAVIMO NEPRIJETEN ZADAH? Potrebujemo žajbelj, brinove jagode, cvetove sivke in korenine encijana, vsakega enako. Ščep čajne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo, da nekaj časa stoji. Tak čaj pijemo zjutraj, opoldne in zvečer, po eno skodelico pred jedjo. Čaja ne sladkamo. Zadah po česnu in čebuli preženemo, če po jedi popijemo kozarec svežega mleka ali pa pojemo nekaj kislega zelja. Pomaga tudi, če prežvečimo svež list peteršilja ali zrno kave. Pripravil Igor Goste o o moo® Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209, 880-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani /A^ snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z & tsc-lafc>a-si a-12 27. PROSINCA 2000 rčjr.č VcSCŽCVaIUa NAtAŠA ot>1mvA Spoštovane bralke in bralci Zasavca! /Aed pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mirno čakate kdaj boste vendar prišli na vrsto. Hvala vam za vaše razumevanje in vam želim še nekaj prijetnih zimskih dni. vedeževalka Nataša ŠIFRA: NAGEU 1.Zdravje Rojeni ste v znamenju leva. Vlada vam planet sonce, ki vam daje veliko mero pozitivne energije. Praviloma bi morali, biti zdravi. Vendar vas vseeno opozarjam, da se v tem času varujte predvsem poškodb, ki bi vas utegnile doleteti. Virusi pa se vas bi morali vsaj malo ustrašiti. Kakšnih večjih zdravstvenih težav ne boste imeli, v kolior boste dovolj previdni in se izmaknili kakšnemu zlomu ali čemu podobnemu. 2.Služba Ste ambiciozna oseba, čeprav včasih ne razglašate ha glas, vendar izpeljete načrte, ki so se sprogramirali v vaši glavi. Za leto 2000 vam karte kažejo neke zelo pozitivne spremembe, lahko bi prišlo tudi do zamenjave službe. Temu cilju posvetite več energije in moči v času od aprila do junija. Iskali boste predvsem boljšo službo. Za vas je pomembno samo kaj je potrebno postoriti in v kakšnem obdobju in seveda kakšno je za to plačilo. Vse te informacije boste imeli v roki, ko se boste odločali. Ne skrbite zaradi tega. 3.Ljubezen Nekako o ljubezni še ne razmišljate najbolj resno. Vaš čas prihaja in svetujem vam, da vendar ne prehitevate dogodkov, ker si boste s tem samo otežili celo zadevo. Naleteli boste na nepričakovane težave in probleme, ki jih boste morali rešiti. Pustite času čas in čas naj prinese sam razplet dogodkov. Ste človek hitrih in naglih dejanj, vendar vam j ih v tem primeru vseeno odsvetujem. Ne more biti vedno le tako kot si vi osebno želite in v tistem kratkem trenutku, ki ste si ga vi izbrali. V ljubezni boste morali upoštevati tudi drugo stran. Verjamem, da boste do tega spoznanja kmalu prišli. Prej ko se bo to zgodilo, bolje bo za vas. 4.Denar Denar je sveta vladar, s tem se prav gotovo strinjate tudi vi. Ne morem reči, da ste materialist, vendar vam denar, kot znamenje finančne moči, vendarle kar dosti pomeni. Vaša finančna situacija v letu 2000 bo zelo sprejemljiva, malo slabša v prvi četrtini leta, proti konuc pomladi in čez poletne mesece pa si lahko obetate nekaj več denarja, tako da si boste vsekakor lahko privoščili takšen dopust, kot si ga želite. ŠIFRA: UPANJE 1.Prihodnost - ljubezen Zanima vas prihodnost oziroma ljubezen. Moram reči, daje iz kart, ki so se odprle, razvidno, da ste v ljubezni v preteklosti imeli več nesreče kot srečew. Kot da kar nekako privlačite težave. Vedno naletite na ljudi, ki niso ravno pravi za vas. Ne glede na vse skupaj moram priznati, da tudi za vas nekje sije sonce sreče, tudi vi boste našli pravega človeka, če malo poetično poveva, ki vam je usojen. Trenutno ni videti, da bi se kaj zelo bistvenega dogajalo, drži pa, da se nad pestrostjo dogodkov ne boste mogli pritoževati tam nekje v jeseni leta 2000. Vse se bo zgodilo v trenutku, kot strela z jasnega. Nekako boste že skoraj obupali nad življenjem, ko vam bo le-to postreglo s kar precej presenečenji. Pa le ta ne bodo povezana zgolj z ljubezensko platjo vašega življenja. Če samo povem še nekaj besed o vašem finančnem stanju, bo sicer kar VEDEŽEVALKA NATAŠA Karte, nihalo, razlaga sanj 090/46-89 stabilno, vendar bo boljše tam nekje od marca do junija in od septembra do novembra. Pa kljub temu ne zapravljajte preveč. Še veliko sreče vam želim! ŠIFRA: JESEN V LETU 2000 l.Vaše zdravje Zdravje se vas bo sicer kar držalo, čeprav boste imeli kar nekaj težavic, ki pa ji boste na vso srečo vendarle reševali sproti, tako da se ne bodo nakopičile. Vidim težave z dihali in srcem. Pazite tudi, da vas gripa ne bo položila v posteljo. Sicer se vam za zdravje v letu 2000 odpira božje oko, ki vas bo tudi nekako, bi lahko rekla, varovalo pred večjimi in težjimi problemi. Nekajkrat boste sicer obiskali zdravnika, toda novice od njega bodo vedno bolj ali manj dobre. Pazite pa tudi na krvni pritisk, večkrat si ga kontrolirajte. ZDRAVJE HČERE Z VNUKI (2) Vaša hči in vaša dva vnuka ne bodo imeli večjih zdravstvenih težav. Vidim sicer neka vnetja in prehlade. Zato naj bo vaša hči predvsem previdna, daje ne bo doletelo kakšno vnetje ledvic, otroci pa bodo imeli občutljiva predvsem ušesa in grlo. Ker so zelo živahni naj se pazijo predvsem manjših poškodb. 3.Denar Vaše finančno stanje bo stabilno, brez večjih premikov na bolje ali na slabše. Nek večji nakup se vam obeta pred poletjem, tako da bo v tistem obdobju vaša finančna situacija malce slabša, sicer pa dokaj normalna in takšna, kakršne ste vajeni. 4.Sreča V letu 2000 se vas bo kar držala sreča, čeprav to ne pomeni, da boste zadeli kakšen večji dobitek na loteriji, ampak vam bodo določeni trenutki v tem letu ostali v spominu in vam pomenili več kot milijonski dobitek. Veliko prijetnih dogodkov in srečanj, vidim srečanje z določenimi starimi znanci in prijatelji, ki jih že dolgo časa niste videli in se boste srečanja z njimi izjemno veselili. ŠIFRA: SREČNO POROČENA 1. Zdravje Večjih zdravstvenih težav v letu 2000 ne boste imeli, rekla bi celo, da boste boljšega zdravja, kot je bilo to v letu 1999, ko so vas okupirale različne male težave, vendar, ko jih seštejemo skupaj jih je bilo kar dosti za eno samo leto. Malo pazite nase, kajti občutljive ledvice in nikakor si ne dovolite stoje preboleti kakšen virus. To ni dobro. Imeli boste nekaj težav, povezanih s hrbtenico in kostmi. 2. Ljubezen Že s šifro ste povedala, da ste srečno poročena. Čaka vas še no zelo čustveno leto, v katerem boste veliko ljubezni oddali in tudi veliko prejeli. Ali si lahko želite še kaj več? Vsega tega, kar imate vi sedaj, mnogi nimajo nikoli. Pridno skrbite za svojo ljubezen, kajti ljubezen je živa stvar, ki jo je treba vedno znova hraniti z malimi malenkostmi in ostane vedno enako močna. Drugače kar sama od sebe usahne kot roža, če jo ne zalijete. Večkrat se spomnite tega. 3.Sreča Največja sreča, ki vasje doletela, je ljubezen in resno pričnite verjeti. Čaka vas uspešno leto, polno prijetnih dogodivščin, posebej se boste spominjali dopustniških dni, ki vam bodo ostali v trajnem spominu. 4.Denar Vaše finančno stanje v letu 2000 pa bo zelo spremenljivo, enkrat boljše, drugič malo slabše, vendar nikoli tako zelo kritično. Včasih ste malo preveč zapravljivi, toda tudi užitkom se človek ne sme upirati. Na denar pa bolj pazite v jesenskih mesecih, ker se vam takrat obeta klratkotrajnejša finančna suša. 5.Otroci Vidim, da boste imeli dva otroka, enega že zelo kmalu. Tam nekje leta 2000/2001. To naj bi bila hči, kasneje, čez približno tri leta, pa bo v vašo hišo prijokal tudi fant, ki gpa ga boste kar malo preveč razvajali. Veliko ljubezni vam želim tudi vnaprej! f ~ “ ! - •-------\ ŠIFRA:___________________ Datum rojstva:___________ • Rad-a bi izvedel a: TISKARNA TORI KOVANJE Tl O \ 11 t—l L- VEZAVA URADNIH LISTOV in DIPLOMSKIH NALOG o 7\ O “O M TD J> TRG FRANCA FAKINA 2A 1420 TRBOVLJE TEL•: ObOl 27 25Di 27 bDfi TRGOVINA Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, Sin 4m - karnise vseh vrst - zavese domačih in tujih proizvajalcev - šivanje zaves po naročilu - barve akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov - preproge, zavese, prti, brisače - posteljnina i /• PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI. VABI VAS trgovina Kisovcu in Litiji. Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 700 do 1300 27. PROSINCA 2000 G.rTT čn-r^JT.G MLADI GASILCI Z MARNEGA Gasilsko društvo Marno ima že dolgoletno tradicijo, pionirsko desetino pa so začeli usposabljati šele pred dvema letoma. "V teh dveh letih so se naši mladi gasilci udeležili dveh taborov v Gorah, na regijskem tekmovanju pa so bili lani tretji," je ponosen njihov mentor Vinko Černelič. Posebno veseli so bili ob novem letu, ko jih je picerija Guliver v Brdcah pogostila s picami, Branko Klančar pa jim je s tega srečanja poklonil album fotografij. Fanči Moljk Mladi gasilci z Marnega (slika B.Klančar) MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ Zadnjič smo govorili samo o našem hišnem drevju, zato so morali nekateri malo počakati na objavo. Tako bodo prišli spet na vrsto otroci iz OŠ Trbovlje, ki so napisali ob srečanju z invalidi prisrčne, doživete sestavke. Mogoče se spomnite tudi učencev 2.a. z OŠ Ivana Skvarča, ki so v šolski kuhinji pekli palačinke? Takrat ni bilo prostora za fotko, zato jo objavljamo šele zdaj, čeprav so gotovo že kaj zrasli. Kar pa se tiče naših hišnih dreves, sporočamo, da lahko pišete tudi o predelavi sadja - doma ali v šoli na naravoslovnem dnevu. Ob tem ga bomo mogoče začeli bolj ceniti. Sadje namreč. OBISK GASILCEV Učencem OŠ Tone Okrogar Zagorje, podružnica Kisovec, so povedali, da lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo obisk gasilcev. Vsi smo se tega srečanja veselili. V petek med deveto in deseto uro nas je od pouka odvrnil čisto pravi alarm za požar. Čeprav smo vsi vedeli, kaj to pomeni, nam je srce začelo močneje biti. Kaj, kam, kako? Vprašanja, na katera ni bilo časa odgovarjati. Dokaj hitro smo se postavili v vrsto. Že pred vrati nas je pozdravil gospod, oblečen v gasilsko uniformo. Pokazal nam je smer izhoda. Sledili smo njegovim besedam in hitro odhiteli v omenjeno smer. V garderobi smo ČLANI RELIKA RAZSTAVLJAJO NA JESENICAH V petek, 14.januarja so v večernih urah odprli v likovnem salonu Dolik na Jesenicah, skupinsko razstavo del članov Društva revirskih likovnikov Relik iz Trbovelj. Na tokratni razstavi je 16 članov Relika postavilo na ogled jeseniškim ljubiteljem likovne umetnosti, skupno 45 del v različnih slikarskih tehnikah in na različne motive. Z nagovori so razstavo odprli ob navzočnosti velikega števila občinstva, Jože Varl kot predsednik ZKD Jesenice ter župan občine Jesenice. V kulturnem delu programa pa je nastopil s krajšim koncertom Mladinski pevski zbor Jesenice. Otvoritve razstave se je udeležilo tudi 7 članov Relika. Razstava bo odprta do 7.januarja. Naj omenimo še to, da sta tako Dolik kakor tudi Relik že dolga leta tesno povezana in imata podpisano tudi listino o pobratenju. Tudi tokratna razstava velja kot izmenjalna po črki in duhu podpisane listine. IL SREČANJE ČLANOV KLUBA PRIJATELJEV MRZLICE V soboto, 22.januarja se bodo v planinskem domu na Mrzlici (1122m) srečali člani Kluba ljubiteljev Mrzlice. Klub so ustanovili 1 .maja 1995, torej pred domala petimi leti in to na pobudo znanega trboveljskega planinca Vinka Pfeiferja. Klub združuje v svojem okviru vse tiste obiskovalce Mrzlice, ki se nanjo povzpnejo vsaj 25-krat na leto, iz kateregakoli kraja. Kakšne članarine člani kluba nimajo, druži pa jih spoštovanje planinske etike, spoštovanje častnega planinskega kodeksa ipd., predvsem pa čimbolj pogostejše obiskovanje Mrzlice. V letu 1999 je bilo članov tega kluba že 108. Največkrat je lani MIS MAS MIS MAS MIS MAŠ Ilustracija Maše Željko, OŠ Trbovlje se oblekli in obuli. Na šolskem igrišču nam je vodja gasilcev povedal vse o gasilstvu; o samem sedežu gasilskega društva, o nalogah gasilcev... Predstavil je opremo gasilcev in povedal, da je njihova uniforma in iz negorljivega materiala. Zatem smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina si je lahko na igrišču ogledala dve gasilski vaji. Opazovali smo spretnost, hitrost in izurjenost čisto pravih gasilcev. Podmladek, to so učenci tretjega, četrtega in petega razreda, pa nam je predstavil tisto začetno urjenje v vrstah gasilcev. V drugi skupini pa so imeli možnost ogleda gasilskega kombija in cisterne. Predstavniki gasilcev so nam pripravili še eno zanimivost. Prikazali so postopek oziroma potek izdelave pene za gašenje v notranjosti. Po izmenjavi skupin in po skupnem ogledu čisto novega terenskega vozila se je bilo treba posloviti. Gasilcem smo se zahvalili za prijeten obisk. Anej Kurež, 4.d. OŠ Kisovec POMAGALA SEM INVALIDKI Bilo je nekega večera na prireditvi, na kateri so bili invalidi. Bili smo v dvorani, v kateri je bilo polno invalidov. Določili so mene, naj poskrbim za eno od invalidk. Jaz sem delo veselo spre- stopil na Mrzlico Miran Dekleva iz Žalca in to 326-krat. Na Mrzlico je tako stopil domala vsak dan, kakšen dan tudi po dvakrat. Je upokojenec in mu hoja na Mrzlico izredno dobro dene. Je tudi edini v klubu tristotih. V klubu dvestotih pristopov so bili lani trije in to Zvone Podlesnik, ki je stopil na Mrzlico 264-krat, Sebastijan Jančič preko 200-krat, oba iz Trbovelj in Vili Senčar iz Matk 206-krat. Tistih, ki so stopili na Mrzlico več kot 100-krat,jebilo lani 17, vklubu 50 pristopov je bilo 34 in v klub ostalih z nad 25-kratnim pristopom na Mrzlico 53 udeležencev. Znotraj Kluba ljubiteljev Mrzlice delujejo namreč ti klubi z nad 25, 50, 100, 200 in nad 300-kratnim pristopom v letu dni. Vsi člani kluba so pristopili lani na Mrzlico 6794-krat ali povprečno vsak od teh članov po 63-krat. Med temi je tudi 25 žensk, ostali so moški. Skoraj 60% članov je iz Trbovelj, ostali pa so večinoma iz Savinjske doline. Poudariti je treba, da vzpenjanje na Mrzlico ni tekmovalnega značaja, pač pa izključno rekreativnega in družabnega značaja. Na srečanju 22.januarja bodo izvolili starešino kluba. Ta pa je običajno tisti, ki v preteklem letu največkrat stopi na Mrzlico. IL. ALPINISTIČNE NOVICE V soboto, 8.januarja sta se člana Alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič in Aleš Kilar odpravila v Kamniško Savinjske Alpe z namenom, da opravita kakšen zimski plezalni vzpon. Med potjo se jima je pridružil še Zdravko Zajc, član PD Železničar iz Ljubljane, sicer trboveljski rojak. Dogovorili so se, da se bodo lotili vzpona v steni Storžiča (2132 m). Vstopili so v Kramarjevo smer. V spodnjem delu je bila smer polna pomrznjenega snega, a so kljub temu kar dobro napredovali. Težave pa so nastopile v ključnem delu smeri, ki že v poletnih razmerah predstavlja problem. Gre za okoli 20 metrov visok skalni previs. Zalogaj je bil kar težak; Aleš seje mojstrsko lotil plezanja in odprl ključno mesto za nemoteno napredovanje. Po dobrih štirih urah plezanja so stopili na vrh Storžiča. Po krajšem predahu so nato sestopili po tako imenovanem Petem žrelu, ki je visok 300 m in je bil močno zasnežen, z naklonom 45 stopinj. Sicer pa je Kramarjeva smer dolga 615 m, z letno oceno težavnosti IV/III in z naklonom 65/50-55 stopinj. Vsi trije plezalci so z veliko previdnostjo varno sestopili in se v večernih urah vrnili na svoje domove. IL. OZEBNIK POZIMI V soboto, IS.januarja seje član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič skupaj s članom PD Železničar lotil plezanja na 2483 m visoki Veliki Ozebnik. Ob lepe vremenu sta plezalca začela vzpon skozi Jalovčev Ozebnik, v katerem so bile snežne razmere zelo dobre. Naklon je znašal do 45 stopinj. Z vzponom sta nadaljevala čez Jezerca proti zahodnemu delu Velikega Ozebnika. Tu sta nadaljevala s plezanjem po zasneženem žlebu. Prišla sta do globokega in nepredelanega snega. Skozi njega sta se prebijala do pasu. Oviro sta zmogla ob velikih težavah. Naklon stene je tu 55 stopinj. Na vrhu gore se nista mudila prav dolgo. Zadovoljna in srečna z uspelim vzponom sta se v večernih urah vrnila domov. IL ZA HUMANOST GRE Humanitarna akcija POMEŽIK SONCU - odprimo počitnice vsem otrokom! poteka že več let, pobudnik pa je Zveza prijateljev mladine Slovenije. Zato je zagorsko Društvo prijateljev mladine tudi lani predlagalo nekaj otrok, za katere so zbrali denar za letovanje na Debelem Rtiču. In lani je bilo tega deležnih kar dvanajst otrok. Kot je povedala Vlasta Šribar iz Občine Zagorje je v letu 1999 zagorsko DPM sodelovalo tudi v humanitarni akciji, kjer v TV-oddaji ZOOM, ki jo vodi Mario Galunič, izberejo nekatere od predlaganih upravičencev in zanje zbirajo finančna sredstva. Tako sta v lanskem letu kar dva upravičenca dobila finančna sredstva v višini približno 90.000,00 tolarjev. Med upravičenci so zlasti šoloobvezni otroci oziroma taki, katerim je materialna pomoč dobrodošla. ?R. MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ jela. Bila sem ves čas pri njej in ko je prišla večerja, sem ji pomagala jesti, ker sama ni zmogla. To delo mi ni nič škodilo, saj rada pomagam pomoči potrebnim. Tudi po večerj i sem bila ob invalidki, če bi mogoče kaj potrebovala. Čas je hitro mineval in ura je bila že deset. Poslovili smo se in veseli smo odšli domov. Zadovoljna sem legla k počitku, saj sem pomagala invalidki. Z veseljem bom priskočila na pomoč, če me bodo zopet potrebovali. Katarina Medved, 4.b., OŠ Trbovlje BILA SEM NA SREČANJU Z INVALIDOM Andrej je že 10 let paraplegik. Pri 21-ih letih je imel prometno nesrečo z motorjem. Ker je nosil čelado ni imel poškodb glave in je ostal živ. Že dolgo ni šel k Zobozdravniku, ker v zdravstvenem domu ni dvigala. Na prehodu za pešce bi skoraj padel, ker je robnik previsok za voziček. Pravi, da se še ni sprijaznil s tem, da ne more hoditi. Laura Mercina, 3.a. OŠ Trbovlje FANT OD FARE Deček mladje imel življenje rad. Bilje vesele narave, saj bilje od fare. Fant rad bi se po travniku lovil, z otroki igral, da bi bil cel živ žav. Vendar to ni bilo mogoče. Ni mogel hoditi, se loviti. Vendar je bil vedno dobre volje, saj je vedel, da je še celo življenje pred njim. Boštjan Florindo, 4.a. SKOK NA GLAVO Zelo meje presenetila novica, da so znanko z dopusta v Portorožu morali pripeljati v klinični center. Tisti dan se je zanjo končal tragično, kajti morala bo v celoti spremeniti svoj način življenja. Sonja seje celo popoldne kopala in potapljala. Naenkrat se je domislila, kako zabavno je v vodo skakati na glavo. Steklaje proti vodi; v naglici ni bila dovolj pozorna na globino vode. Ob skoku je z glavo zadela v skalo in se hudo poškodovala. V bolnici so ugotovili, da ima zlomljeno tretje vratno vretence, zato je ostala za vedno nepokretna; ne bo mogla hoditi, niti premikati rok. Diagnoza se je glasila: TETRAPLEG1JA. Po prihodu domov so jo njeni starši in prijatelji nadvse spodbujali in jo veliko vodili v naravo. Opazila je veliko stvari, ki jih prej ni nikoli in svet se ji je zdel lepši. Počasi se je s pomočjo staršev in prijateljev sprijaznila z nepopravljivo okvaro in se pričela učiti živeti novo, drugačno življenje. Katja Vrtačnik, 4.b. OŠ Trbovlje Učenci 2.a OŠ I.Skvarče pri delu v kuhinji 27. PROSINCA 2000 j j G O Jr.GJG PGD KOŽO SMO VSI.... BOGDAN BAROVIČ ŠE NI AMERIŠKI MARINEC! Ko sem razmišljal, kaj napisati za uvod, sem ugotovi, da karkoli napišem, je verjetno že poznano. Mogoče pa le nekaj besedic. Bogdan bi lahko bil še danes TV zvezda, verjetno tudi dober župan, vendar bi bila posledica tega mogoče tudi, da bi Radio Trbovlje ostal brez odličnega novinarja, da bi bila javnost prikrajšana za še kakšno njegovo likovno umetnost,... Pištola: Posebna izdaja za ameriške marince! Pištolo drži: Se ne ameriški marinec, a redno trenirajoč za vsak slučaj (B:B:) Kapa: Posebna kapa ameriške policije, katere častni član sem!? 1. Ali bi pritrdili mnenju nekaterih, da je televizija prostor za lepe, radio pa za pametne? Mimogrede, vi ste delali tako na televiziji, kot na radiu. Bi iz tega lahko sklepali, da ste tako lepi kot tudi pametni? Kakor katera televizija je prostor za lepe in kakor kateri Radio prostor za pametne. Poznam televizijo, nam blizko, ki ni prostor, kjer nastopajo lepi, kar me sploh ne moti! Moti pa me, jako zelo; še manj kot so lepi, so pametni. Sploh ni potrebno sklepati, da sem lep in pameten. Zanesljivo pa NISEM GRD, ŠE MANJ PA NEUMEN! Saj veste, lepoto na ta zaresnih televizijah vam dajo maskerji, frizerji in koreografi, stilisti, pameti pa vam ne da nihče! Moraš jo imeti in jaz sem po vaši logiki dokazal, dajo imam. Pamet namreč, tisto za na televizijo in za na Radio. 2. Denimo, da bi vas zapeljevala lepa dvajsetletnica. Bi se znali upreti njenim čarom oziroma se sploh ne bi upirali? Saj poznate kaj pravijo: »Priložnost izgubljena, ne vrne se nobena.« Saj sem ravnokar napisal, da nisem neumen. Le kdo pameten bi se odrekel zapeljevanju lepe dvajsetletnice. Če bi me zapeljevala zaradi izbokline notranjega žepa na levi strani suknjiča, bi bila tako ali tako razočarana, zaradi drugačnih izboklin pa... 3. Poleg novinarstva imate vsaj še eno ljubezen. Slikarstvo. Ste že naslikali ženski akt? Tudi ženski akt sem že naslikal: tri! Modeli? Ali zgolj domišljija in sanje? O tem, kako so nastali pa bralcem v razmislek. Oj, lepe dvajsetletnice?! 4. Kaj pri ženskah najprej opazite? Čisto zares: oči! Te žarijo in govorijo, povedo skorajda vse! Pa govorica rok: koliko šele te povedo, kaj ženske hočejo! Usta! Noge! Seveda tudi- opazim! 5. Če bi po oglasu iskali žensko svojega življenja, kako bi se glasil? Če si stara med 20 in 30 let, imaš zelene oči, polne ustnice, če si visoka meter sedemdeset in imaš mere 90-60-90, če rada plešeš, če je tvoj hobi manekenstvo in fotomodel, če rada bereš Victorio Holt, potem OSTANI KJER SI: TI NISI ŽENSKA MOJEGA ŽIVLJENJA! 6. Preizkusili ste se tudi kot politik. SNS vas je predlagala za župana in mislim, da ste dosegli drugi najboljši rezultat v Sloveniji med vsemi, ki so bili kandidati SNS-a. Prosim vas za kratko sporočilce tistim volivcem v Trbovljah, ki niso glasovali za vas. Sporočilce tistim volivcem v Trbovljah, ki niste želeli, da bi bil vaš župan: PRAV STE IMELI! Če bi volili zame, NE bi imeli tistega kar IMATE in BI imeli tisto, kar NIMATE! (kombinirajte med kupljenim blagostanjem in avanzerstvom (napredovanje, op.p.) ter med poštenostjo in PONOSOM!) 7. Bili ste predhodnik Maria Galuniča, medijske zvezde v Sloveniji št.l. Se boste še vrnili na TV SLO kot voditelj nedeljskih večerov in zvezda št.l postali vi? OPA! Nisem predhodnik Maria Galuniča: on je moj zamenojnik! Bog ne daj primerjati ti dve osebi: Vsaka podobnost ni niti slučajnost! »Zvezda« številka 1,2,3 ali 4 sem že bili Zvezda nedeljskih večerov št.l pa SEM! Sam sebi in mulcema doma, še celo svoji boljši polovici včasih, ko kuham in pospravljam. Sem jako zadovoljen z zanesljivim zvezdništvom vseh štirih občudovalcev. 8. Vaš najljubši pregovor se glasi? »KDOR drugim jamo koplje, SAM vanjo pade!« 9. Sprašujem vas kot veterana vojne za Slovenijo. Ali menite, da zdaj vladajoči v Sloveniji dovolj cenijo osamosvojitveno vojno (operetno, kot je slišati)? Resno? Z izjemo zares zelo redkih posameznikov osamosvojitvena vojna en drek briga gospode! O ja, toliko, kolikor lahko iztržijo za svoj račun na račun osamosvojitvene vojne. Če bi gospodje hodili v šole in se tudi kaj naučili, bi lahko vedeli, da ima vsaka vojna pred ali po našem štetju najprej VZROK, nato POVOD in nato POSLEDICE! Vedeli bi tudi, da so po vsaki vojni v zgodovini človeštva posamezniki, zmagovalci, PISALI zgodovino tako KOT je njim ustrezala: Vsi, brez izjem, so se po vojni OKLICALI za zaslužne zmagovalce. Če bi spoštovali in cenili osamosvojitveno vojno, potem z mlado državo. Republiko Slovenijo, ne bi ravnali tako, kot mačeha s pepelko. Z odnosom in ljubeznijo do države se namreč kaže odnos oblastnikov do osamosvojitvene vojne. Ne pozabite! Vojna je vojna: pa naj bo dolga 10 dni ali 5 let. Le POSLEDICE vojne so različne glede na čas trajanja! 10. Če bi imeli možnost, koga bi predlagali za predsednika vlade, za obrambnega in notranjega ministra, ministra za pravosodje, gospodarstvo, socialo in kulturo? Možnost že imam. Tudi vi, a vprašanje, koliko našo pravico in možnost oblast, ki smo jo izvolili, upošteva. Tisti trenutek, ko so gospodje z našimi glasovi postali državnozborniki, so pozabili na volilno bazo in takoj odprli Tržnico. Kdo da več, bo postavljal predsednike in ministre! Takojeto! Imena? Kdo bi bil kaj, nisem in ne bom razmišljal! Lahko pa naredim tako, kot je Janezek, ko je pisal kontrolno nalogo pri slovenskem jeziku. Pisal je brez vejic in pik. Ko je končal, je v zadnji vrstici napisal 40 vejic in 40 pik. In pripisal: tovarišica, vejic in pik je dovolj. Postavite jih, kamor želite! Torej: koga od politikov in imen iz preteklih let cenim? Milan Kučan, Ivo Bizjak, Zmago Jelinčič, Tone Rop, dr.Jože Mencinger, dr.Matjaž Kmecl, Tone Pavček, Miran Potrč so nekatera imena, ki jih cenim in so zapisana v zgodovino mlade Slovenije. Postavite jih, kamor hočete! Igor Gošte vj Tl T j T Tfl. n | 27. PROSINCA 2000 Adi Smolar ^'ubeznivost ga očara Adija Smolarja še nihče ni vprašal, kolikokrat zgreši met na koš. Pa le zakaj bi ga, če svojo uspešnost raje uveljavlja kot dober glasbeni kantavtor in - čeravno opazno visok in tanek - niti ni visokoleteč niti se preveč potanko loteva stvari, saj, kot je namreč dejal na prireditvi za Naj-Slovenca '99, brez truda ni ničesar, še za prijaznost seje ponaj večkrat treba potruditi. Še najbolj ljudi spoštuje zaradi prijaznosti, delavnosti, potrpežljivosti. Doslej je izdal sedem zgoščenk, navadno mu uspe, da ima kar več glasbenih hitov, s katerimi ustreže precej raznoliki glasbeni publiki. Se dostikrat ukvarjate s tem, kako bi se kar najlažje prikupili publiki? Oh, kje pa, saj so določene pesmi, v katerih sem dokaj kritičen. Menim pa, da ijudi zmeraj najbolj prevzame iskrenost, poštenje. Predvsem je pomembno, da se tega, o čemer pojem v svojih pesmih, tudi držim v svojem zasebnem življenju. Verjetno me imajo ljudje radi zaradi nesprenevedanja. Publika je raznolika in skušam ustreči manj in bolj zahtevnim poslušalcem. Za katero vašo skladbo bi rekli, daje doslej požela največ zanimanja? V televizijski oddaji Orion so pred časom gledalci izbrali skladbo Dvajset ljubic, čeprav menim, da imam vedno kar nekaj enakovrednih skladb, ki so glasbene uspešnice. Ali vas punce kdaj ustavljajo na ulici? Haha, včasih pa res. Ampak ustavljajo me tudi starejši gospodje in gospe, ki me predvsem pohvalijo glede pesmi, v katerih grajam kakšne nemoralne, neetične poteze človeške družbe in posameznikov. Presenečen sem, da me imajo radi tudi otroci, katere verjetno pritegne melodika in kakšen preprost refren. Ste se, odkar ste slavni, velikokrat zaljubili? Z ženo sva skupaj šest let in lahko rečem, da ljudje ponavadi zmotno menijo, daje popularnost v glasbi povezana s popivanjem in menjavanjem Partnerjev. Kajti glasba je resno in naporno delo ter zahteva urejeno družinsko življenje. Tudi zase lahko rečem, da bi brez ženine spodbude le stežka vztrajal v glasbi. Ali bi za katero lastnost, ko prebirate horoskop, rekli, da za vas popolnoma drži? Oven sem po horoskopu in povsem drži, da sem trmast. Toda trmast v stvareh, za katere menim, da imam prav. Rad imam namreč ljudi, ki se znajo razdajati za druge in dajejo pozitiven vtis. Se radi pogovarjate o čustvih? Do nobene tematike nimam zadržkov, zato se tudi o čustvih rad pogovarjam. Čustva zelo vplivajo na medsebojne odnose. Sovraštvo je recimo zelo negativno čustvo in veliko dam na čustva, ki lepšajo kontakte. Kakšen sogovornik, bi zase rekli, da ste? Bi rekel, da sem zelo gostobeseden. Ali ste se pozanimali, kaj je zadnji modni hit? Modni hit? Pojma nimam. Kakšne zabave so vam všeč? Všeč so mi zabave z ljudmi, kijih imam najraje in to je trenutno moja žena. Se vas kdaj drži "smola"? Kot vsakega človeka, se tudi mene kdaj drži "smola" in tudi težave je treba znati prebresti. Ter se truditi, daje vsak dan čim lepši, saj itak vse -dobro in slabo - prehitro mine. P.R. Foto: M.Š. v v S®PICKfl RAOIA GEGSS IN ZASAVCA Migal) trgovine EUROTRADE iz Zagorja prejme MATIC VRTAČNIK, Podkum 9a, Podkum. Glasujte še naprej, morda boste izžrebani prav vi! 1.OSAMLJENA - HELENA BLAGNE 2. MOJA MALA ZAGORJANKA -ZASAVCI 3. TETA ESTERA - MI2 4. NAJ PADA ZDAJ DEŽ - FOXY TEENS 5. VZEMI VSE - KINGSTON 6.OSTANI ŠE MINUTO - ROK'N BAND 7. POT V X - SIDDHARTA 8. ŠE 1000 KM - CALIFORNIA 9. ZATE ŽIVIM - AURORA 10. (predlog) JE TREBA DELAT - ADI SMOLAR Š®PIČM) RAMA BEC88 IN ZA8AVGA Glasujem za: Glasoval sem: cal) EIMfpFRADE AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 ORLEKI GOSTUJEJO V AVSTRALIJI Skupina Orlek je v Avstralijo odletela v sredo, 26.1.2000, iz zagrebškega letališča. V soboto, 29.1.2000, in v nedeljo, 30.1.2000 (po avstralskem času), bodo sodelovali na SYDNEY FRINGE FESTIVALU. Vrnili se bodo v sredo, 2. februarja, - ostali pa ne bodo dolgo - 16. februarja se zopet vračajo na najmanjšo celino sveta, točneje v Melbourne, od tam pa v Adelaide, kjer imajo koncerte 26. in 27. februarja. Turnejo bodo zaključili na Novi Zelandiji, kjer bodo 29.2. in 1.3. igrali na WELLINGTON FRINGE FESTIVALU. Poleg koncertov jih Avstralci lahko slišijo tudi preko radijskih valov, saj se njihova glasba v Avstraliji vrti že nekaj časa, prav tako se na TV postajah vrtijo njihovi videospoti. Več informacij na domači strani skupine Orlek: www.orlek.org Katja S. 27. PROSINCA 2000 BALINANJE NI GOSTILNIŠKA IGRA Balinanje je šport, ki s svojimi začetki sega v čas pred 2000 leti. Po drugi svetovni vojni je bila ustanovljena mednarodna zveza FIPJP, svetovna prvenstva v tem športu pa so se začela 1959.leta in naslov prvakaje največkrat osvojila Francija, do leta 1985 kar osemkrat. Tudi slovensko balinanje dosega vidne rezultate in se uvršča med svetovne rekorde z balinarskim maratonom leta 1987 v Tržiču. Zelo uspešna je bila v letu 1999 športna sekcija -balinanje pri Društvu upokojencev Trbvlje, tako moška kot ženska ekipa, ki želi svoje uspehe nadaljevati tudi v letošnjem letu, katerih večina bo potekala od maja pa do oktobra. Poseben izziv pomeni trboveljskim balinarjem organizacija državnega prvenstva v športnem balinanju upokojenk in upokojencev Slovenije. V letu 2000 bodo na domačih turnirjih, oziroma tistih, ki jih bo organizirala Športna sekcija - balinanje DUT nastopali z dvema ženskima in dvema moškima ekipama, na regijskem in državnem prvenstvu pa z eno žensko in eno moško ekipo. Pričakujejo! pa udeležbo balinarskih ekip iz bližnjih krajev, kakor tudi iz vse države in tujine (Madžarska, Hrvaška). Za uspešno delovanje in uresničitev njihovih načrtov bo dobrodošlo in potrebno sodelovanje z raznimi podjetji in Občino Trbovlje, saj se drugače njihova velika želja in potreba po pokritem balinišču ne bo mogla uresničiti. S koledarjem tekmovanj bodo svoje navijače in ljubitelje balinanja še sproti seznanjali z obvestili. Marta Hrušovar 77. p g J n g j g n, čir. s DEVET LET PO PLANINAH V četrtek, 20. januarja je planinska skupina Planinskega društva Trbovlje pri Društvu upokojencev Trbovlje, organizirala nekak jubilejni skupinski planinski izlet ob svojem devetletnem obstoju. Januarja 1992 so namreč organizirali in izpeljali prvi skupinski izlet na relaciji Trbovlje - Katarina - Vrhar - Jager na Prečni oziroma Podmeji. Tudi tokratni izlet je potekal po istih poteh, udeležilo se ga je 37 pohodnikov, vodil jih je Vinko Pfeifer. Sicer pa je ta skupina v vseh letih, odkar obstoji, organizirala in izpeljala okoli 300 skupinskih izletov v bližnji in tudi oddaljenejši gorski svet. Povprečno se vsakega izleta udeležuje od 30 do 40 upokojencev - planincev. Tako seje vseh teh izletov udeležilo okoli 9000 izletnikov. T.L. RDEČI KRIZ ZAGORJE OBDARIL OBČANE ZAGORJA Območni odbor Rdečega križa Zagorje je v prejšnjem tednu obiskal vseh 185 oskrbovancev v domu starejših občanov na Izlakah in jih ob tej priložnosti tudi obdaril. "Tradicija obiskovanja in obdarovanja oskrbovancev v domu na Izlakah traja že kar 5 let in nekaterim naš obisk veliko pomeni, saj nimajo več družine in jim naš obisk veliko pomeni," je ob tej priložnosti dejala Barbka Rebolj. "V tem tednu bomo obiskali še ostale oskrbovance iz zagorske občine, ki so v domu v Trbovljah ali Hrastniku. Ni pa možno, da bi tudi v teh dveh domovih obdarovali vse oskrbovance, ker bi to predstavljal prevelik strošek za naš odbor," je še dodala Reboljeva, ki nam je tudi povedala, da bodo njihovi prostovoljci v mesecu februarju obiskali vse občanke in občane zagorske občine, ki so dopolnili 80 ali več let. HORTIKULTURNO DRUŠTVO TRBOVLJE ZAČENJA Z DELOM Hortikulturno društvo Trbovlje je pred dnevi seznanilo svoje člane in preko njih ostalo javnost s programom dela za leto 2000. Poleg tradicionalnega ocenjevanja ocvetličenosti in urejenosti hiš, bodo v februarju in marcu pripravili dve predavanji, organizirali bodo tudi več avtobusnih izletov na ogled raznih vrtnarskih obratov, turističnih kmetij in cvetličnih sejmov tako doma kot tudi na tujem. V svoje vrste znova vabijo vse, ki jim je cvetje in urejenost naših bivalnih in poslovnih prostorov pri srcu. Članarino v znesku 700,00 SIT za letošnje leto je možno poravnati v cvetličarni Malina. U. POGOVOR O MLADINSKEM PLANINSTVU V ŠOLAH V torek, IS.januarja so v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje na Mestnem trgu 6, organizirali javni pogovor o mladinskem planinstvu nasploh, posebno še v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in še kje. Pogovor je organiziralo Planinsko društvo Trbovlje, vodil pa ga je Borut Peršolja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Na razgovor o pomenu planinstva nasploh s posebnim ozirom na mlade, na njihove dejavnosti in izobraževanje, so organizatorji povabili vrtce, osnovne in srednje šole, posebno pa še planinske mentorje iz teh šol. Na ta pogovor so povabili tudi mentorje planinske vzgoje iz Hrastnika, Zagorja, Prebolda, Žalca. Namen pogovora je Besedilo BM., slika PRAV bil, kako poživiti delo z mladimi na planinskem področju. IL. ZKD TRBOVLJE IŠČE TAJNIKA Zveza kulturnih društev Trbovlje seje pred kratkim obrnila na vsa svoja društva, ki so včlanjena v to zvezo s predlogom, da predlagajo iz svojih vrst primernega člana, ki bi bil voljan in primeren za opravljanje tajniških poslov. Dosedanji tajnik Zdravko Pestotnik, ki je dolga leta opravljal to delo, je lani postal vodja območne izpostave Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost za področje Trbovelj in Hrastnika. IL. 27. PROSINCA 2000 3T) n? NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 1999 Š£ ZADNJA PRILOŽNOST ZA GLASOVANJE! V športnem uredništvu Zasavca smo v mesecu decembru najavili akcijo NAJ ŠPORTNIKI ZASAVJA V LETU 1999 in tokrat objavljamo zadnjo glaovnico, s katero lahko še glasujete, a le v primeru, da bo prispela na naše uredništvo do 31.januarja 2000, vključno z datumom na poštnem žigu. Glasovujete lahko za štiri kategorije in sicer l.NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA, 2.NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA, 3.NAJ TRENERZASAVJA in 4.NAJ EKIPA ZASAVJA. Skupaj s sodelavci v športnem uredništvu smo določili, da vam pri izbiri nekoliko olajšamo delo in smo že izbrali nekaj nominirancev. Kuponi z vašimi glasovi še vedno prihajajo na naše uredništvo, česar smo še posebej veseli. Nominiranci so objavljeni po abecednem vrstnem redu. Sicer pa so pravila glasovanja naslednja: 1. Na glasovnico izpišite v vsaki kategoriji po tri športnike, športnice, trenerje ali ekipe. 2. Prvo mesto prinaša 3 točke, drugo mesto 2 točki in tretje mesto 1 točko. 3. Glasujete lahko za nominirance, ki so objavljeni, ni pa to nikakršna obveza. Glasujete lahko tudi za nekoga, ki ni nominiran s strani uredništva. 4. Kandidati za naj športnike Zasavja morajo biti iz Zasavja (od Radeč do Litije) ali morajo delovati v klubu iz Zasavja. 5. Glasove morate napisati izključno na glasovnice, ki so objavljene v časopisu Zasavc. Fotokopij ne bomo upoštevali. Poleg glasovnice morate v kuveti poslati še obrazložitev za vsakega kandidata za prva tri mesta v posamezni kategoriji. Glasovnic brez obrazložitev ne bomo upoštevali. 6. Vsak lahko pošlje enega ali več glasovnic, torej neomejeno, a opozarjamo, da mora biti ob vsaki glasovnici priložena tudi obrazložitev, saj v nasprotnem primeru glasovnic ne bomo upoštevali. To so najosnovnejša pravila glasovanja. Sicer pa priznanja oziroma nagrade ne bodo prejeli le zmagovalci posameznih kategorij, pač pa bomo lepe nagrade izžrebali tudi med glasovalci in prvoizžrebana ali izžrebani si bo uvod v novo leto polepšal oziroma polepšala z gorskim kolesom. NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 1999 A. ) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 1999: -Aleksej Bočko (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik) - Klemen Buzina (Klub borilnih veščin Pon do Kwan Zagorje) - Jani Čop (Rokometni klub Rudar Trbovlje) - Darko Fele (KMN Lesna Litija) - Klemen Lavrič (Nogometni klub Rudar Velenje) - Gregor Peterlin (Košarkarski klub Zagorje) - Zoran Poglajen (Nogometni klub Zagorje) - Radovan Skubic (Tek) - Uroš Stoklas (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) - Boštjan Turk (KBM Racing team Zagorje) B. ) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 1999: - Saša Burja (Kegljaški klub Prosol Stiking) - Mateja Kaliope (Ženski nogometni klub SJZ Senožeti) - Heda Kotar (Tek) - Katja Kurent (Rokometni klub Robit Olimpija) - Brigita Plemenitaš (Klub borilnih veščin Pon do Kwan Izlake) - Ines Ramšak (Ženski rokometni klub Zagorje) C.) NAJ TRENER ZASAVJA 1999: - Stane Bevc (Nogometni klub Zagorje) - Igor Čarman (KMN Lesna Litija) - Martin Gorenec (Košarkarski klub Zagorje) - Peter Kauzer st. (Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik) - Martin Kos (Kegljaški klub Rudar Trbovlje) - Edin Osmanovič (Nogometni klub HIT Gorica) - Srečko Rozman (Klub borilnih veščin Izlake) - Bogdan Simerl (Karate klub Tika Trbovlje) D.) NAJ EKIPA ZASAVJA 1999: - Brodarsko društvo Steklarna Hrastnik - Karate klub Tika Trbovlje - Kegljaški klub Rudar Trbovlje - Klub malega nogometa Lesna Litija - Košarkarski klub Zagorje - Rokometni klub Radeče - Smučarski klub Zagorje, Sekcija za skoke Kisovec Poleg nominirancev so vaši predlogi za naj športnike v letu 1999 naslednji: A. ) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA: Zoran Senčar in Rok Teržan (oba RK Rudar Trbovlje), Gregor Laznik in Peter Kauzer ml. (oba BD Steklarna Hrastnik) in Alojz Pavlovič (Lokostrelski klub Valvasor), B. ) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA: Janja Peško (ŽNK Škale Pande), C. ) NAJ TRENER ZASAVJA: Dušan Žagar (RK Rudar Trbovlje) in Dušan Razboršek (selektor malonogometne reprezentance Slovenije), D. ) NAJ EKIPA ZASAVJA: Rokometni klub Rudar Trbovlje in Mlajše selekcije NK Svoboda Kisovec. cmmmm za naj športnike ZASAVJA v letu 1999 A.) NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 1 .mesto:___________________ Z.mesto:____________________ 3.mesto: C.) NAJ TRENER ZASAVJA 1 .mesto:_______________ Z.mesto:_______. 3.mesto: B.) NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA D.) NAJ EKIPA ZASAVJA 1.mesto:______________________ 1.mesto:_________________ Z.mesto:______________________ Z.mesto:_________________ 3.mesto: _______________ 3.mesto:_________________ Glasoval(a) sem IME IN PRIIMEK: NASLOV: TELEFON: O nn; V NK ZAGORJU IMAJO VIZIJO, KI VKLJUČUJE MLADE V spomin Borutu Kosu (5.10.1961 - 18.1.2000) Lep, sončen zimski dan, 18.januar težko pričakovanega leta 2000. Bolj ali manj smo vsi dobre volje, zato težko sprejmemo slabo novico. Ko smo izvedeli, da se je ustavilo srce Boruta Kosa, je dobro voljo zamenjala žalost. Nogometni klub Zagorje je izgubil svojega direktorja, sodelavca in prijatelja, najmlajši so izgubili strica Boruta. Borut je prišel v Zagorsko dolino iz Trbovelj, kjer seje tudi rodil. Znogometom se je srečal že zelo zgodaj, saj sta bila njegov oče Miro in stric nogometaša in športna delavca. Maja leta 1998 je pričel opravljati zahtevno nalogo direktorja kluba NK Zagorje. Kajti biti direktor v drugoligaškem klubu v Zasavju ni častna funkcija. Potrebno je narediti veliko stvar, na katere včeraj nisi niti pomislil. Borutu Kosu je to uspelo. Povezoval je niti med mlajšimi selekcijami, skrbel za prvo ekipo, napisal zapisnik, ko ni bilo drugih, organiziral pripravljalno tekmo, sklical upravi odbor in zapisal nujne naloge za jutri. Na zadnji seji, 13.januarja, je zadnjič podelil naloge in jih kopico naložil tudi sebi. Najverjetneje se še ne zavedamo, kako ga bomo pogrešali. Saj je vedno deloval mirno in z nasmeškom reševal še tako zahtevne naloge. Morda se je kdaj zato razburil doma, a to je bolj malo verjetno. Saj je imel ob sebi ženo Jadranko, ki izhaja iz znane nogometne družine Bantan in je poznala vse križe in težave tistih, ki se kot prostovoljci razdajajo športu in predvsem najmlajšim, v katerih vidijo bodočnost. Pogrešali ga bomo na stadionu in ob njem, pogrešali ga bodo na delovnem mestu v podjetju Sijaj Hrastnik, manjkal bo očetu in mami, najbolj ga bo pogrešala njegova družina, žena Jadranka ter sinova Nejc in Denis. Naj bodo te vrstice skromen spomin pripadniku nogometa v Zasavju, ki je imel željo, da bi bili zasavski nogometaši bolj prijateljsko povezani in tako močni kot včasih, ko je zmago iz rudarskih krajev odnesel le najboljši. Borut, upamo, da se bo tvoja nogometna želja enkrat uresničila. Za mlade selekcije NK Zagorje Janez Lipec, univ.dipl.inž. Predsednik UO NK Zagorje Iztok Živko, inž.el. Ob zaključku leta je Nogometni klub Zagorje v sodelovanju z Nogometno šolo Vilija Amerška v Športni dvorani Zagorje organiziral zaključno srečanje vseh mlajših selekcij tega zasavskega nogometnega kluba. Sicer pa mlajši in starejši dečki tekmujejo v 2.ligi MNZ Ljubljana, kadeti in mladinci pa v 2.slovenski nogometni ligi. Na zaključku so sodelovale vse selekcije, od cicibanov, mlajših in starejših dečkov, kadetov do mladincev. Pomerili so se v medsebojnih tekmah, na katerih se je trener članske ekipe Stane Bevc, ki si je tudi ogledal zaključni turnir, lahko prepričal o tem, da se v Zagorju dobro dela z mladimi. Tega srečanja so bili zagotovo najbolj veseli cicibani ter mlajši in starejši dečki, saj sojini na turnirju podelili trenirke. Teh pa ne bi bili deležni brez pomoči staršev in sponzorja, podjetja JE & GR iz Zagorja, ki je pokazalo izjemen posluh za mlade, kar je vsekakor zelo pohvalno in prav škoda je, da miselnosti tega podjetja ne sledijo še v kakšnem drugem zasavskem podjetju. Da pa ne bi s tem prikrajšali kadete in mladince, v kratkem načrtujejo tudi nakup trenirk za obe selekciji, kot nam je zatrdil Janez Lipec, kije v klubu zadolžen za mlade selekcije. Poleg trenirk so vsi dobili še darila v obliki sladkarij, za katere so dobrosrčno poskrbeli v Kmetijski zadrugi Trbovlje. Verjetno ni treba posebej poudariti, da so bili z darili obdarjeni tudi vsi trenerji v klubu. Sicer pa je pripravnikov oziroma cicibanov v Ašič - Bikci 53:44 (29:16), strelci: Drolc 12, Smrkolj 11, Flisek 8, Vozelj 7, Pavlič 6, Medved 5, Hendija in Juvan po 2; Koncilja 18, T.Kovačič 12, Skvarča 6, Hudomalj 5. Tekma se je ves čas odvijala v korist Okrepčevalnice Ašič, saj v ekipi Bikcev ni bilo naj višjega Štimca. V sredini drugega polčasa so se Bikci precej približali, vendar vseeno niso mogli prevzeti vodstva. LB Zasavje - Sokol 2 41:62 (26:24), strelci: Jukič 12, Fritz 8, Fele 7, Potrebuješ 6, Dornik in Knez 4; Miha Gruden 23, Murn 17, Manfredo 12. V prvem polčasu sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Na odmor je odšla ekipa LB Zasavje z dvema točkama prednosti, toda v drugem polčasu povsem popustila in SOkoli so zmagali. LB Zasavje - Sokol 1 46:29 (30:16), strelci: Krofi 27, Knez 7, Fele 6, Ule 4, Potrebuješ 2; Gavendekič 8, Lavrač 7, Jamšek 5, Lokar 4, klubu okrog 10, mlajših in starejših dečkov je okrog 25, kadetov 18 ter mladincev okrog 16. "Toliko mladih verjetno ne bi mogli privabiti v klub brez sodelovanja z okoliškimi klubi. Tako tesno sodelujemo z NK Svobodo iz Kisovca in Rudarjem iz Trbovelj, nekaj mladincev pa prihaja tudi iz Litije. Poleg teh klubov najbolj sodelujemo z NK HIT Gorico, s katero bomo v kratkem podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju med kluboma. Polid tega sodelovanja je bilo to, da je mladi vratar Gregor Vipotnik že branil barve novogoriškega kluba, v tem trenutku pa za kadetsko selekcijo nastopa Miran Burgič, ki je v Novo Gorico odšel pred začetkom sezone," je dejal Janez Lipec. Potrditev tega, da se v Zagorju dobro dela z mladimi, so v klubu doživeli že s tem, da so bili trije njihovi igralci izbrani v reprezentanco MNZ Ljubljana in sicer gre za Jelševarja, Mimiča in Kranjca. Če bi bili tako delavni in pridni na zagorski občini, kot so ljudje, ki delajo v NK Zagorje z mladimi selekcijami, potem bi tribune ob zagorskem igrišču že bile narejene. Če so svoj nov (dostojen) dom dobili košarkarji, rokometašice in vsi ostali športi, ki za svojo dejavnost potrebujejo dvorano, potem si dostojen objekt zaslužijo tudi zagorski nogometaši. A bo potrebno nekaj več delovne vneme tako s strani kluba kot s strani Občinarjev. Peter Motnikor Tomšič 3, Špehar 2. Pred tekmoje bila ekipa Sokol 1 favorit, vendar je po dolgem času za ekipo LB Zasavje zaigral Krofla, kije s 27-imi točkami najzaslužnejši za zmago bankirjev. Sokol 2 - Škarfa 22:65 (12:35), strelci: Manfredo in Jotič 8, Erjavec 4, Gruden 2; Delič 23,Kalšek 17, Drolc 14, R.Gričar 7, V.Kusič in SKubic 2. Nesporen favorit tekme je bila ekipa Škarfa, kije odlično igrala proti oslabljeni ekipi Sokola 2, ki so nastopali z vsega 4-imi igralci. Vrstni red: Škarfa 13 točk, Ašič 11, Rorčki 9, Sokol 1 9, Bikci 9, Sokol 2 9, LB Zasavje 8, Botrans 7 Trenutni vrstni red za naj strelca: Delič (Škarfa) 84, K.Drolc (Škarfa) 81, Kalšek (Škarfa) 69, Praznik (Sokol 1) 69, R.Gričar (Škarfa) 65,... Matjaž Manfredo Rekreativna košarkarska liga Zagorje 2000 BANKIRJI IMAJO KROFLA, ŠKARFARJI DELIČA 3? r>?' 27. PROSINCA 2000 Rokomet ROKOMETAŠICE "MEUEJO" VSE PRED SEBOJ Mlajše deklice ŽRK Zagorje so v soboto, 15 januarja v Ljubljani sodelovale na 4.turnirju letnic 88. V prvem srečanju so premagale Robit Olimpijo z 21:2 (13:1), v drugem srečanju pa še ekipo Krim Neutro Roberts z 11:4 (7:1). S tema zmagama so povsem blizu uvrstitvi v finale državnega prvenstva, kar morajo le še potrditi na zadnjem turnirju v Polju. Zadetke proti Robit Olimpiji so dosegle LeaMedvešek 6, Dinka Fazlič 5, Špela Peterlin 4, Alma Avdič in Alisa Osmanovič po 2 ter Katja Radakovič in Sabina Roksandič po 1, proti Krimu pa so zadele Špela Peterlin 5, Dinka Fazlič 3, Lea Medvešek 2 in Alma Avdič po L Istočasno so mlajše deklice letnic 89 sodelovale na 6.mednarodnem turnirju v mini rokometu, ki je potekal v dvorani Golovec v Celju. Po odlični igri so brez poraza osvojile 1 .mesto. Rezultati: Zagorje - Celje A 7:3, Zagorje - Celje B 9:2, Zagorje - Umag 9:3, Zagorje -Radovljica 12:1, finale: Zagorje -Ogulin 13:10. Najboljša strelčka turnirja je bila članica Zagorja Ivana Mimič, najboljša igralka pa Špela Peterlin. Zagorjanke so nastopile v postavi Neža Češek, Urška Drofenik, Ines Ahlin, Manca Golob, Špela Peterlin, Ivana Mimič, Nina Milojevič in Tanja ' Borštnar. Ivan Ramšak SREČNIH 2000, RAZVESELJIVIH 200.000! • 1 Stopite v novo tisočletje varno in sproščeno, ter prihranite še nekaj za naslednje leto. Pri nakupu nove Astre Club, model leta 1999, si lahko samo še do razprodaje zalog zagotovite 200.000 SIT prihranka. Za vozilo z bogato notranjo opremo, ABS zavornim sistemom ter klimatsko napravo. V | Pohitite. Dobra ponudba zamujena, ne vrne se nobena. OPEL0- AVTOTEHNA VIS IN MAHKOVIC, Sava prš Litiji, Spodnji log 27, 061/874 112 ViCi O trenutnem stanju zagorskega nogometa... V čem se razlikujeta ropar in nogometaš? Ropar reče: "Denar sem, ali pa streljam!!" Nogometaš pa: "Denar sem, ali pa ne streljam!!" (OJ) O prihodnosti zagorskega nogometa... Sin fuzbalskega profesionalca zagorskega Proletarca pride zadnji dan šole domov, vrže torbo v kot, se usede na tla in pravi: "Dobre novice, oči! Moja pogodba s tretjim razredom je podaljšana še za eno sezono..." (OJ) O navijačih... Strasten navijač in privrženec zagorskih Crazy boysov pride neki dan k svojemu zdravniku in mu potoži: "Gospod doktor, pomagajte... Celo noč ne mislim na nič drugega kot na fuzbal!!" "Na nič drugega?" zamišljeno odvrne zdravnik... "Kaj pa...khm... na lepe ženske, tako, za spremembo, nj te pa ne bi mislil?" je radoveden zdravnik. "Ne, to pa ne bo šlo," vrže pokonci Crazy boysa. "Za ženske je pa polčas prekratek!!" (OJ) O trenerski taktiki... V polčasu nogometnega finala državnega prvenstva v fuzbalerstvu med trboveljskim Rudarjem in zagorskim Proletarcem je rezultat še vedno ničeln. Ko vstopi v garderobo zeleno črnih knapov njihov trener in... ne reče nobene. Pogled pade na centerforja, pa na krila, ostro ošvrkne golmana, tako za vsak slučaj inse počasi obme na petah. Hoče že oditi, ko se obrne nazaj in pravi: "Puobi, če huočte duans zmagat, igrejte, kukr niste igral še nkol, ne pa, kukr de niste še nkol igral... (OJ) 27. PROSINCA 2000 f? ji (7 jT? u SMUČARSKI SKOKI SKAKALNA TEKMA V KISOVCU V ZNAMENJU REKORDA V nedeljo, 16.januarja je domači klub SK Zagorje-SZS Kisovec pred približno 250-imi gledalci organiziral skakalno tekmo za pokal MIR V konkurenci dečkov (skakale so tudi tri deklicejdo 14 let se je kar 89 skakalcev iz 17-ih klubov pomerilo na kisovški velikanki (K-50). Kljub temu, daje nastopilo veliko tekmovalcev, je tekma potekala hitro, saj je bil že po dveh urah znan zmagovalec. Domači klub v tej kategoriji nima tako uspešnih-skakalcev kot v nižjih starostnih kategorijah, kjer dosegajo tudi prva mesta, a moramo klub temu pohvaliti Aljaža Derstvenška in mladega Nina Razpotnika, ki sta dosegla 43. in 51.mesto. Znova so se izkazala dekleta, predvsem Urška Rožman iz Tržiča in Maja Vtič iz Zabrdja, ki sta za seboj pustili tudi nekaj fantov. Omeniti velja tudi rekordni skok zmagovalca tekme Jaka Oblaka, kije v drugi seriji skočil 52.5 metrov in pa grd padec TržičanaDomena Ropreta, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. Po besedah domačih predstavnikov je pri Domnu prišlo do poškodbe glave. Vendar do hujših posledic na srečo ni prišlo. Velja pohvaliti tudi ekipo reševalnega vozila, ki je na kraj nesreče pripeljalo že nekaj minut po Domnovem padcu in ki mu je nudila ustrezno prvo pomoč. Predsednik kluba Stanislav Krajnik je med tekmo povedal, da bodo že v kratkem dokončali izgradnjo sodniškega stolpa, v februarju naj bi od občine Zagorje prevzeli tudi novo vozilo za prevoz skakalcev in opreme ter organizirali še tekmo za DP za dečke do 8 let na 30 metrski skakalnici. REZULTATI TEKME ZA POKAL MIP-14 NA SKAKALNICI K-50 1. JAKA OBLAK - SSK ALPINA ŽIRI - 52.00 in 52.50 (235.1) 2. LUKA SMAGAJ-SSK VELENJE - 50.00 in 50.50 (230.4) 3.MITJA ORANIČ -SK TRŽIČ - 51.00 in 52.00 (228.9) 43.ALJAŽ DERSTVENŠEK -SK ZAGORJE - 43.00 in 43.00 (181.8) 51.NINO RAZPOTNIK -SK ZAGORJE -41.00 in 44.50 (175.4) 55.MIHA AŠKERC -SK ZAGORJE -41.00 in 43.50 (170.1) 60.PRIMOŽ ROGLIČ -SK ZAGORJE-41.50 in 40.00 (164.7) 74.ROK KLOPČIČ - SK ZAGORJE-39.00 in 39.50 (148.3) 77.LUKA GROBLJAR-SK ZAGORJE - 39.00 in 37.00 (146.3) Igor Goste KADETI LITIJE DRŽAVNI PRVAKI V Celju so litijski kadeti dosegli izvrstni rezultat. Osvojili so prvo mesto. In kdo so ti mladi odlični kegljači? Čolič, Kolen, Mahkovič, ki bo kegljal tudi v finalu DP za moške ter Selovski. Bravo fantje. Igor Goste LEON GROBUAR ZMAGAL VVUZENICI Na regijski skakalni tekmi v Vuzenici, je na skakalnici K-15 v kategoriji dečkov do 8 let, zmagal član SK Zagorje-SZS Kisovec Leon Grobljar s skokoma 13.5o m. Na tretje mesto seje uvrstil Dejan Zujič s skokoma 12 in 12.50 m, šesti pa je bil Jaka Prašnikar s skokoma 11 in 11.00 m. Igor Goste LEPA POTEZA NK SVOBODE KISOVEC Uprava NK Svobode Kisovec je ob novem letu pripravila prijetno presenečenje za svoje aktivne člane ter sponzorje. Poleg čestitke ob novem letu so prejemniki čestitke dobili v dar tudi majico z napisom NK Svoboda Kisovec. Res lepa poteza nove kisovške uprave, ki ji predseduje Sandi Debevec. Igor Goste NA ČOLNIŠČAH SO SKAKALI Na 30 in 15 metrski skakalnici na Vrhu (Čolnišče) je ŠD Čolnišče v nedeljo 9.januarja organiziralo smučarske skoke. Tekme se je udeležilo 16 skakalcev iz Čolnišč in Podkuma. Rezultati člani: 1 .m. P.Martinčič (32,5 in 30,5m) 2. m. F.Ostrožnik (31 in 31,5m) 3. m. F.Grabnar ml. (29 in 29) Veterani: 1 .m. F.Grabnar st. (27 in26,5m) Mlajši od 15 let so skakali na 15 DUŠAN GROBOUŠEKZMAGOVALEC VELESLALOMSKE TEKME Po nekaj letih so se na smučišču na Čolniščah z veleslalomski vratci znova spopadli delavci kisovškega Siporex-a. Tekmovanje seje v soboto IS.januarja udeležilo 14 tekmovalcev, najboljši rezultat pa je, kot že nekajkrat v doslej, dosegel Dušan Groboljšek. Na drugo mesto seje uvrstil Anton Jerman, tretji je bil Vladimir Dolinšek, priznanje za najpočasnejšega (polža) je prejel Janez Klančišar. Tekst in foto Igor Goste Vsi srečno do cilja metrski skakalnici. Zmagal je Metod Grošelj (12 in 12m) Igor Goste STOKLAS POSAMIČNO IN V PARU Z GANTARJEM PRVAK OKS ZASAVJE-POSAVJE V Krškem se je končalo prvenstvo moških in ženskih dvojic v kegljanju. Prvaka OKS Zasavje-Posavje sta pri moških dvojicah postala Stoklas in Gantar , ki sta skupno podrla 5774 kegljev. Stoklas je bil le za pet kegljev »prekratek«, da bi postavil nov rekord tamkajšnjega kegljišča, ki znaša 960, Gantar je podrl 862 kegljev. Na drugo mesto sta se s tretjega prebila Izgoršek in Hribar, ki sta skupno podrla 5530 kegljev. Predvsem po zaslugi Hribarja, kije v Krškem podrl 936 kegljev, Izgoršek 884. Na tretje mesto pa sta se uvrstila Jerič in Golič, ki je zamenjal bolnega Blaha. Podrla sta 5485 kegljev. Vsi omenjeni kegljači so člani KK Rudar iz Trbovelj. Med ženskimi dvojicami sta slavili Kos in Hočevar iz KK Rudar Trbovlje, drugi sta Litijanki Planinšek in Kokalj ter tretji Trboveljčanki Bogožalec in Mohor. V Trbovljah, na tamkajšnjem kegljišču, paje potekalo tudi prvenstvo za prvaka OKS Zasavje-Posavje med moškimi in ženskami. Med ženskami je v odsotnosti Planinškove slavila Hočevarjeva, drugaje bila hči trenerja prve moške ekipe Rudarja Kosova, tretja paje bila Bogožalceva. Vse so kegljavke trboveljskega Rudarja. Med moškimi je slavil kdo drug kot Stoklas, ki je znova podrl več kot 1000 kegljev oziroma enega več. Skupno torej kar 3014 kegljev. Drugi je bil Blaha s skupno 2903 podrtimi keglji. V Trbovljahjih je podrl 957, na tretje mesto pa se je s trboveljskimi 974 podrtimi keglji povzpel Hribar, kije skupno podrl 2836 kegljev. Četri je bil Gantar z 2789 podrtimi keglji (vsi omenjeni so člani KK Rudar), peti paje bil član Sinet Hrastnika Brečko s 2772 podrtimi keglji. Pri moških v finale DP vodi 6 prvouvrščenih, pri ženskah le prvouvrščena, med moškimi pari gredo v finale prve tri dvojice, pri ženskah le prvouvrščena dvojica. Igor Goste 27. PROSINCA 2000 ŠTO D? n reprezentantje, so ti nastop v Milanu odpovedali. V Žalcu so opravili trening in na koncu so se še pomerili med seboj. Edin Salkič seje pomeril z neposrednim konkurentom za nastop na EP Markom Stoparjem iz Sevnice. Po dvoboju, ki gaje Edin Salkič prepričlj ivo dobil z maksimalnim rezultatom 6:0 ni več dvomov, da bo v Celju nastopil trboveljski tekmovalec. Sicer pa pred nastopom v Celju čaka reprezentatne še nekaj kontrolnih tekmovanj in skupne priprave v Žalcu. Omenimo še, da je Filipič zmagal na pokalu SamoboranaFIrvaškem. Franjo Glavica V TRBOVLJAH SO ŠAHIRALI V Trbovljah so organizirali novoletni nagradni hitropotezni turnir, kjer je nastopilo 22 ljubiteljev šahovske igre. Turnirje bil odigran po Bergerjevem sistemu. Rezultati: l.Oto Krajnc 18.5 točke, 2.Hinko Jazbec 18, 3.Franc Kotnik 17, 4.Uroš Zalokar 16, 5.Luka Trebežnik 16, 6.Rado Bajda 15,5,... Poleg tega turnirja je bil izpeljan tudi redni mesečni hitropotezni turnir za mesec januar, kjer je sodelovalo 20 šahistov, ki so tekmovali po švicarskem sistemu. Rezultati: 1 .Miran Skobe 9 točk, 2.Nebojša Milinkovič 8, 3.Luka Trebežnik 7.5,4.Rado Bajda 7.5, S.Hinko Jazbec 7, 6.Marko Jurič 7. Stefan Kovač Karate TRBOVELJČANI USPEŠNI V okviru priprav na mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Celju, seje ekipa mlajših mladincev v nedeljo, 16.januarja pomerila v Tuheljskih Toplicah na Hrvaškem s tamkajšnjo reprezentanco. Poleg selektorja Boruta Markoška sta na Hrvaško odpotovala dva Trboveljčana Dalibor Filipič in Franci Ceferin. Mladi karateisti so se pomerili med seboj dvakrat. Obakrat je bil rezultat neodločen. Najboljši posameznik b slovenski ekipi je bil Dalibor Filipič, kije oba svoja dvoboja zanesljivo zmagal. Tudi Franci ni mnogo zaostajal za njim. V prvi borbi je atraktivno premagal svojega nasprotnika, v drugem dvoboju pa je izboril neodločen rezultat. Nivo prikazanega znanja ostalih slovenskih reprezentantov žal ni bil na nivoju obeh trboveljskih tekmovalcev, zato je ob prihodu iz Hrvaške selektor Markošek le delno zadovoljen z doseženim rezultatom. Zaradi epidemije gripe v sosednji Italiji, kamor bi morali isti dan odpotovati mladinski 2.tekmaSKI OPEN ZASAVJA 2000 NASTOPILO KAR 87 TEKMOVALCEV Na smučišču Medvednica je IS.januarja potekala 2.tekma tekmovanja smučarjev rekreativcev SKI OPEN Zasavja 2000. Za tekmo je bilo prijavljenih 106 tekmovalcev, nastopilo pajihje 87. Tekmovalci so se pomerili na progi, dolgi približno 650 metrov in sicer v veleslalomu. Proga je imela višinsko razliko 70 metrov, postavljenih pa je bilo 19 vratič. Rezultati: deklice do 10 let: l.Tara Fele, 2.Sara Juvančič, 3.Nuša Klopčič, deklice od 10 - 14 let: 1 .Simona Tofolini, 2.Maruša Bajda, dečki do 10 let: 1 .Andraž Lazar, 2.Blaž Kreže, 3.Domen Martinčič, dečki od 10-14 let: l.Rok Tofolini, 2.Andrej Glavač, 3.Črt Lipovšek,ženske nad 51 let: l.Heda Kotar, ženske od 41 - 50 let: 1 .Ivana Vodišek, ženske od 31 - 40 let: 1 .Irena Murene, ženske od 19 -30 let: 1.Nataša Žnidar, 2.Beti Špajzer, 3.Barbara Ogrinc, ženske od 15 - 18 let: 1.Jasmina Zakonjšek, moški od 61 - 70 let: 1 .Polde Renko, 2.Franc Drnovšek, moški od 51 - 60 let: 1.Srečko Forte, 2.Igor Kos, 3.Franc Zakšek, moški od 41 - 50 let: 1 Jože Ogrinc, 2.Dragan Kneževič, 3.Marjan Jamšek, moški od 21 - 40 let: 1.Borut Žnidar, 2.Igor Špajzer, 3.Gregor Mihelčič, moški od 19 - 30 let: 1 .Gregor Erman, 2.Tomaž Veternik, 3.Mitja Lazar, moški od 15 -18 let: l.Nejc Potrpin, 2.Nejc Cilenšek, absolutna konkurenca ženske: 1 .Heda Kotar, 2.Ivana Vodišek, 3.Nataša Žnidar, absolutna konkurenca moški: 1.Srečko Forte, 2.Jože Ogrinc, 3.Polde Renko.(pm, foto PRAV) ZASAVČANI OBVLADAJO SMUČANJE V začetku januarja je bila na Starem vrhu nad Škofjo Loko druga tekma za pokal Ljubljanskih mlekarn, ki so seje udeležili tudi nekateri tekmovalci iz Zasavja in dosegli vidne uvrstitve - moški nad 50 let: 9.Srečko Forte (Trbovlje), 12.Igor Kos (Kisovec), moški nad 40 let: 9Jože Ogrinc (Zagorje), 14.Dragan Kneževič (Trbovlje), moški nad 30 let: 12.Igor Špajzer (Trbovlje), 20Jani Štrovs (Trbovlje), ženske nad 20 let: 3.Beti Špajzer (Trbovlje), ženske nad 50 let: l.Heda Kotar (Trbovlje). Naslednja tekma bo 31 .januarja v Kranjski Gori. (pm) Liga Kolinska OIA ZAGORJANOV Koren verjetno izgubljen do konca sezone. Se bo Peterlin pozdravil do naslednjih srečanj? Kdo bo še "fasal" virus gripe? Izredno težak razpored, ki ne obeta nič dobrega. ODLOČILNI BOJ SE NI ZAČEL DOBRO Zagorjani so v soboto odigrali eno ključnih tekem za uvrstitev med prvo šesterico, kar bi jih vodilo v razigravanje od 1. do b.mesta v SLoveniji. Toda oslabljeni Zagorjani se niso mogli kaj prida upirati razigranim Hopsom, ki so na koncu zmagali z 89:73. Toda poraz proti Polzelanom ni edina skrb za trenerja Goreneca. Že na prejšnji tekmi z Loko kavo seje huje poškodoval Boris Koren, kije bil prejšnji teden že operiran v celjski bolnišnici in vprašanje je, če bo v teh sezoni še stopil na parket. V soboto je Zagorjanom še kako manjkal Peterlin, ki gaje doletela viroza in le upamo lahko, da se bo novopečeni očka kmalu vrnil pod koše. SLABA FORMA NEKATERIH IGRALCEV? Še bolj skrbi forma nekaterih igralcev, ki nikakor ne najdejo samega sebe. Na primer Rituper vse preveč niha v igri, saj je na eni tekmi sposoben doseči 20 ali več točk, spet na drugi tekmi pa le 3, kot je bil primer v soboto. Tudi drugi igralci niso nič kaj v boljši formi. Verjetno pa je obstanek v ligi že zagotovljen, zato po eni strani niti ni čudno, da igra Zagorjanov ni takšna, kot smo je vajeni. Zeleno-beli so največje presenečenje prvenstva in so pač svoje že naredili. Realno je težko pričakovati, da bi se Zagorjani uvrstili višje od 6.mesta. Zakaj? DO KONCA PRVENSTVA ŠE OLIMPIJA, DOMŽALE, TRIGLAV IN LAŠKO Odgovor je preprost - izredno težak razpored do konca prvenstva. Zagorjani so včeraj zvečer že odigrali novo prvenstveno tekmo proti Union Olimpiji, kjer praktično nimajo možnosti za presenečenje, čeprav je še kako v spominu ostala presenetljiva zmaga v Laškem. Toda da bi se včeraj zgodil čudež, bi morali Zagorjani zaigrati kot v transu, Olimpija pa vso tekmo kot zadnji dve minuti v Beogradu. Bržkone bo tekma, ki bo odločala o uvrstitvi Zagorjanov na b.mesto v soboto, 5.februarja, ko v domači dvorani gostijo Helios iz Domžal, nato pa do konca prvenstva gostujejo še pri neposrednemu rivalu Triglavu in v domači dvorani gostijo Pivovarno Laško. Verjetnost, da bi šel slovenski podprvak dvakrat na led, pa je zelo majhna. VSI MOŽNI SCENARIJI Ob normalnem razpletu bi tako imeli Zagorjani ob koncu prvenstva "score" 11-11 in le ugibamo lahko, kako bodo igrali do konca prvenstva neposredni konkurenti Zagorja. Za čimboljšo uvrstitev pred play offom se bodo Zagorjani potegovali s Slovanom in Triglavom, s katerim imajo trenutno enak izkupiček. Poglejmo, s katerimi nasprotniki igrajo Ljubljančani in Kranjčani do konca prvenstva - Slovan igra v gosteh s Savinjskimi Hopsi in Heliosom iz Domžal, doma pa igrajo z Union Olimpijo in Triglavom. Kranjčani doma igrajo proti Rogli Atras in Zagorju, v gosteh pa proti Pivovarni Laško in Slovanu. Zadnja tekma bi pravzaprav lahko odločala o tem, kdo bo zasedel 4., 5. oziroma 6.mesto. BOG NE DAJ - NAJBOLJ ČRN SCENARIJ Ob najbolj črnem scenariju je možno, da se Zagorjani sploh ne bi uvrstili v play off. In kakšen bi moral biti razplet? Ob predvidevanju, da bodo Zagorjani dobili do konca rednega dela vsaj tekmo s Heliosom, bi imeli izkupiček 11 zmag in prav toliko porazov. Najbližji zasledovalec je ekipa Hopsov. In kakšen je razpored te ekipa. Hopsi imajo trenutno 8 zmag in 10 porazov in bi morali do konca prvenstva v nameri, da prehitijo Zagorjane, zmagati vsaj tri tekme. Polzelani do konca prvenstva gostijo Slovana in Krko, v gosteh pa igrajo proti ZM Mariboru in Kraškemu zidarju. Vsekakor Hopsi niso brez možnosti toda ob tem, da bi trikrat zmagali, bi imeli ob koncu enak izkupiček kot Zagorjani (11-11) in bi se uvrstili naprej zaradi boljšega medsebojnega izkupička (dve zmagi). Toda upajmo, da se bo Zagorjanom izšlo in jih bomo od 4.marca pa do 23.aprila spremljali v drugem krogu v play offu in ne v play outu. Peter Motnikar Rekreativna liga v badmintonu GRIPA NI OBISKALA BADMINTONARJE V množici rekreativnih športov tudi v badmintonarj i nadaljujejo s tekmovanjem v rekreativni ligi. Za tokratno številko Zasavca nam Igor Trampuž, ki ima v vsakem trenutku na zalogi kakšen pameten nasvet svetuje, daje eden načinov, da se izognete gripi tudi ta, da pričnete igrati badminton pri Badminton društvu Spin, saj njih gripa ni obislaka in so se vsi igralci spopadli v tretjem krogu tretjega ciklusa. In kakšen je vrstni red? Moški - l.liga: 1.Iztok Ostrožnik (Zag) 7 točk, 2.Tilen Omahne (Zag) 4, 3.Peter Strle (Lit) 4. Moški - 2.liga: 1.Marko Zaletel (Zag) 6 točk, 2.Uroš Starc (Zag) 4, 3.Blaž Žnidaršič (Trb). Ženske -1 .liga: 1 .Maruša Hauptman (Lit) 5 točk, 2.Tamara Fresl (Zag) 3, S.Bojana Klavs (Zag) 2. Dvojice - l.liga: 1.Strle/Zaletel (Lit/Zag) 2 točki, 2.S.Lasič/M.Lasič (Zag/Zag) 1,3.Cerjak/Fresl (Trb/Zag) 1 .(pm) Pikado LA VIE PANTERJI IZ TRBOVELJ DRŽAVNI PRVAKI Športno društvo La Vie Panterji iz Trbovelj je pred kratkim zmagalo v zasavski ligi v elektronskem pikadu in si s tem priborilo pravico nastopa na državnem prvenstvu, kije potekalo pretekli vikend. In tudi na njem so se Trboveljčani odlično odrezali, saj so postali državni prvaki in si s tem priborili pravico nastopa na Evropskem prvenstvu v elektronskem pikadu, ki bo konec maja ali začetek junija v Rovinju na Hrvaškem. Za La Vie Panterje so nastopali Mitar Živkovič, Hase Kukavica, Jože Dornik, Maksimilijan Šimenc, Bojan Jerše in Tadej Logar. Tudi mi iskreno čestitamo! (pm) Državni prvaki - La Vie Panterji Trbovlje (foto PRAV) 27. PROSINCA 2000 37) rv? m ŠPORTNIK liTA 1999 V TRBOVLJAH JE UROŠ STOKLAS Tudi letos je Zveza športnih delavcev Trbovlje izbrala športnika leta v Trbovljah. Na prireditvi “Šport v letu 1999" so priznanja prejeli vsi športniki, ki so v preteklem letu osvojili naslov državnega prvaka, športni delavci in športniki, ki so jih predlagali v matičnih društvih, odbor za vrhunski šport pa je med predlogi izbral najuspešnejšega športnika in ekipo Trbovelj.Izpostavili pa so tudi častitljivo 90-letnico trboveljskega Sokola, 50-letnico Košarkarskega kluba Rudar in prav tako 50-letnico Smučarskega društva Dobovec. Kar štirje plavalci so si v preteklem letu priborili najžlahtnejša odličja na državnem prvenstvu. Iztok Požun je osvojil naslov na 100 metrov prsno na zimskem državnem prvenstvu v 25 metrskih bazenih v kategoriji kadetov. Aljoša Seiko je postal državni prvak v prsnem slogu na 200 metrov na letnem državnem prvenstvu v 50 metrskih bazenih, dvakrat pa je osvojil drugo mesto. Tudi Jure Bola je prejel priznanje za prvo mesto v plavanju na 50 metrov prosto. Anja Vajdič pa je v letu 1999 zmagala v hrbtnem slogu na 100 metrov pri deklicah, prejelapaje tudi dve srebrni medalji. Pri karateistih so v športnih borbah na državnem prvenstvu zlato prejeli Edin Salkič, in sicer v kategoriji starejših mladincev do 65 kilogramov, Jernej Simerl pri mlajših mladincih do 75 kilogramov, Poldi Herman pri mlajših mladincih do 70 kilogramov, Dalibor Filipič pri mlajših mladincih do 60 kilogramov ter Elvis Selimovič v kategoriji mlajših dečkov do 40 kilogramov. Predsednik Odbora za vrhunski šport, Ervin Mlakar, paje na prireditvi Športnik leta 1999, podelil priznanja za športne dosežke tudi Franciju Ceferinu, ki je na trboveljskem mednarodnem prvenstvu osvojil drugo mesto, več zlatih medalj pa je prejel na ostalih tekmovanjih. Tim Vodeb, član akrobatske skupine Flyers, je na odprtem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave prepričljivo zmagal v svoji kategoriji. Plavalni klub Trbovlje je za priznanje Zveze športnih delavcev Trbovlje predlagal Anjo Gregorčič, plavalko na 400 in 800 metrov prosto. S priznanjem pa sta bili nagrajeni tudi smučarka Špela Volaj in tenisačica Teja Čuk. Priznanja za dobro in uspešno delo v letu 1999 pa so prejeli tudi športni delavci, ki sojih predlagali klubi oziroma društva. Bogdan Simerl, ki v Karate klubu Trbovlje deluje že 25 let, skoraj 20 let je glavni trener kluba, je tudi podpredsednik kluba, zadnjih deset let paje vodja tekmovanja tadicionalnega trboveljskega mednarodnega karate turnirja. Joži Forte je prejel priznanje za uspešno delo v trboveljskem teniškem športu, kjer je bil aktiven na vseh področj ih: kot tekmovalec, trener, sodnik in sedaj član uprave. Igor Gračnar, športni delavec v Plavalnem klubu Rudar, ki sodeluje pri organizaciji dela kluba in različnih prireditev, hkrati pa je tudi član sodniške organizacije. Drago Kastelic, ki je svoje amatersko funkcionarsko delo v Športnem društvu Rudar začel pred 20 leti in ki je pomagal reševati probleme posameznih klubov Zveze športnih društev Rudar. Odlikovali so se tudi Jože Volaj, s trenerskim delom v smučanju, organizator športne prireditve kolesarski vzpon na Kum, Anton Cesar, najmlajši športni delavec, trener v bivšem Gimnastičnem klubu, vodnik številnih oddelkov v Društvu športni raj, Damjan Rajh ter Vladimir Sotler iz Zveze športnih društev Partizan, kije zbral in uredil gradivo za brošuro ob 90-letnici trboveljskega Sokola, uredil muzejsko - arhivsko sobo in skrbi za vdrževanje objekta. Najboljša športna ekipa leta 1999 je postala članska ekipa Kegljaškega kluba Rudar za peto mesto na Evropskem pokalu v Gradcu. Odbor za vrhunski šport pa je za športnika leta izbral kegljača Uroša Stoklasa, kije osvojil osmo mesto na Svetovnem pokalu v Skopju, peto na turnirju t. i. “svetovne elite” v Zadru, drugo mesto na državnem prvenstvu in za tretje mesto v parih. Stoklas, ki, kot je dejal, z osmim mestom ni najbolj zadovoljen, leta 1996 je na svetovnem prvenstvu prejel zlato medaljo, se trenutno intenzivno pripravlja za majski nastop na svetovnem prvenstvu na Poljskem. Urša Kmetec Lokostrelstvo LOKOSTRELCEM VALVASORJA PRVA TRI MESTA V Škofji Loki je v soboto, 22.januarja v dvorani Poden potekal Lokostrelski turnir F1TA INDOGR 2x1 8 m. V kategoriji člani - compound so prva tri mesta zasedli lokostrelci LK Valvasor >z Zagorja. Prvi je bil Dejan Sitar z odličnim rezultatom 592 krogov (od 600 možnih), kar je le osem krogov za svetovnim rekordom. Drugi je bil Tomaž Hodnik s 580 krogi in tretj i David Rebec z 578 krogi. Alojz Pavlovič in Uroš Krička sta si delila 13 .mesto, Pavel Savšek paje moral zaradi okvare loka odstopiti. Presenetilaje tudi kadetinja Monika Škrjanec, kije zmagala s 532 krogi. S takšnim rezultatom ki zmagala tudi v kategoriji mladink, med članicami pa bi bila druga. Ti rezultati kažejo, da so lokostrelci iz LK Valvasor odlično pripravljeni na dvoransko državno prvenstvo, ki bo 4. in 5.februarja v Mariboru. Lokostrelci iz LK Valvasor bodo tekmovali kar s sedmimi strelci, šestimi v članski konkurenci in eno deklico v konkurenci kadetinj. Za ekipni del državnega prvenstva pa so prijavili kar dve ekipi. Računajo na dobro bero kolajn in odličnih rezultatov, saj jih njihove letošnje uvrstitve uvrščajo v sam vrh slovenskih lokostrelcev. Več o rezultatih iz državnega prvenstva pa v naslednjem Zasavcu. Drago Butja MAŠA REDENŠEK PONOVNO PRVA Mladi tekmovalci Smučarskega društva Zasavje so se v soboto in nedeljo udeležili treh različnih tekmovanj. Rezultati - Radenska pokal v Mariboru (veleslalom): (mlajše deklice) 5.Maša Redenšek, (mlajši dečki) 21.Jan Lenart (v svojem letniku 6.), 26.Aljaž Lazar (v svojem letniku 8.), 35.Beno Hren (v svojem letniku 14.), 28.Matic Medvešek (v svojem letniku 16.). Rezultati: Radenska pokal na Straži pri Bledu (slalom): (mlajše deklice) 1 .Maša Redenšek, (maljši dečki) 14.Aljaž Lazar (3. v svojem letniku), 19.Matic Medvešek (5. v svojem letniku), 21.Beno Hren (5 v svojem letniku). Rezultati - Areh na Pohorju (veleslalom): (cicibanke) 9.Marija Topole, 12.Anja Forte, (cicibani) 21.Jernej Sirk, 22.Žiga Kastelic, 23.Martin Brici. Jani Lazar 27. PROSINCA 2000 f-* »«-*«• + • r- Ji IJ J ir Avanlura med bencinskimi hlapi in najdražjimi vozniki SCHUMACHER Barcelona. Ponedeljek 17. januar 2000. Okrog 11. ure se je na dirkališču Circuit de Catalunya zbralo malo več kot ducat novinarjev in fotografov različnih evropskih časopisov in revij, ki so si prišli ogledat teren, kjer naj bi v naslednjih dneh testirali najboljši dirkači Formule 1. Največ je bilo seveda italijanskih mož rumenega tiska, ki so prišli pozdravit svojega Schumacherja. In res seje malo po poldnevu na stezi prikazal rdeči Ferrari in v njem hitri Nemec, kije že po dveh krogih zapeljal v boks. Njegovi mehaniki so malo pregledali dirkalnik in Schumi seje znova podal po pisti. Vse to je še nekajkrat ponovil, vse dokler se ni nad dirkališčem začel spuščati mrak. Drugi razlog našega obiska testiranja Formule 1 v Barceloni pa je bila predstavitev novega dirkalnika moštva Benetton, v ponedeljek ob drugi uri. Največji uspehi tega moštva segajo nekaj let nazaj, natančneje v leto 1994 in 1995, ko je Michael Schumacher z njihovim dirkalnikom prvič postal svetovni prvak. Rezultat je ponovil še leto kasneje, ko je moštvo osvojilo še konstruktorski naslov. Okrog pol dveh so se v olimpijski vasi oz. okrog Narodnega muzeja Catalunya začeli zbirati prvi povabljenci, novinarji, fotografi, katerih seje zbralo veliko več kot pa na jutranjem testiranju Schumacherja. Med njimi smo opazili tudi Sonjo Irvine, sestro bolj znanega Eddija Irvina, drugega v lanskoletnem prvenstvu. Muzej je bil v ponedeljek popoldne zaradi te pomembne slovestnosti zaprt in tako v celoti namenjen le Benettonovi predstavitvi. Ura se je bližala drugi uri, ko smo se v spremstvu predstavnikov moštva Benetton počasi preselili v veliko dvorano. Ob prijetni glasbi so v dvorano vkorakali šef moštva, dirkača in testni voznik, ki so naznanili začetek te gala prireditve. Na velikem zaslonu se je prikazal šef moštva, Rocca Benetton, sin velikega modnega mogotca Luciana Benettona, ki je opisal preteklo sezono in nam predstavil načrte za novo sezono. Nato sta se predstavila dirkača. Najprej 26.letni Avstrijec Alexander Wurz in potem še leto starejši Italijan Giancarlo Fisichella, ki sta že tretje leto zvesta moštvu Benetton. Na svoj račun so prišli tudi sponzorji, ki so eni izmed glavnih "krivcev", da je ta šport danes tako popularen kot je. Tehnični direktor moštva. Pat Symonds je predstavil novi dirkalnik B200 in na velikem ekranu se je najprej prikazala zunanjost muzeja in maketa dirkalnika, nato pa še pravi dirkalnik. V dvorani smo vsi okameneli, saj so Italijani tudi tokrat presegli vse meje in res mojstrsko predstavili novi štirikolesnik. In potem se je za novinarje šele začelo. Slikanje dirkalnika, dirkačev, tesnega voznika Japonca Hidetoshia Mitsusado, ki je bil zaradi novosti v svetu Formule 1 prava tarča za rumeni tisk. Prijazen do vseh je bil tudi bolj slavni Alex Wurz, ki seje izkazal za odličnega sogovornika, ob enem pa dejal: »Lanska sezona je bila tako zame, kot tudi za celoten team eno veliko razočaranje. Moštveno smo končali šele na šestem mestu. Jaz sem le na dveh dirkah pripeljal do točk in upam, da bomo letos z novim dirkalnikom imeli boljše možnosti za uvrstitev v sam vrh.« Benettonova zabava se je končala okrog šeste ure. Že drugi dan smo se ponovno zbrali na dirkališču. Najprej seje iz boksov podal rdeči Nemec, aje kaj kmalu odnehal. Vrli mehaniki so še malo pregledali, popravili in Schumi se je še drugič tega dne odpelal po pisti. Potem pa je bil že čas kosila. Ura seje vse bolj bližala času, ki gaje Schumacher namenil novinarjem. Res smo morah čakati malo več kot uro, a vrata Ferrarijevega šotora so se le odprla in nasmejani Michael nas je povabil na pijačo. Vprašanja so letela z vseh koncev, saj nas je zanimalo toliko stvari. Nič ni hitel, vsakemu je prijazno odgovoril v lepi angleščini. Italijanskim kolegoma pa je celo obljubil, da se bo začel učiti tudi njihovega jezika, tako da ne bodo imeli težav z razumevanjem. Druženje z naj večjim zvezdnikom Formule 1 seje počasi iztekalo. Za nas le prijetno opravilo, zanj pa nujno zlo, saj so prav novinarji tisti, ki so iz njega naredili zvezdnika. Michael je nato odpeljal še nekaj krogov, saj je bil to zanj zadnji dan testiranja. Že zvečer seje odpravil proti domu, potem pa za štirinajst dni v topli Dubai, kjer bo nabiral moči za novo sezono. Na testiranje so se v torek popoldne počasi pripravljali tudi pri Benettonu in Williamsu, a je tistega dne dirkalnik uspelo pripraviti le Benettonovemu moštvu. Z novim je le nekaj metrov odpeljal Giancarlo Fisichella, a mu je kmalu le-ta zatajil, tako da sta se z Wurzom po dirkališču podala s starima dirkalnikoma. Sonce, kije tudi tretji dan obsijalo dirkališče v Barceloni, je poleg novinarjev in fotografov, privabilo tudi okrog dvajset navijačev vonja po bencinu. Zjutraj so prvi bokse odprli pri Williamsu, kjer so predstavili oba možna kandidata za drugi sedež, Brazilca Junqueira in Britanca Buttona. Kmalu so se vrata dvignila tudi pri Benettonu. Tudi zeleni Jaguar in Eddie Irvine se je skupaj z Johnnyem Herbertom podal po pisti. Pri moštvu Arrowsa in Jordana pa so si za testiranje raje izbrali deževno Anglijo in Silverston. Vsake stvari je enkrat konec in tako je bilo v sredo konec tudi naše dirkaške avanture. Prav zanimivo je bilo nekaj dni živeti v svetu formule 1 in dirkačev, se z njimi pogovarjati. Še bolj pa se je bilo zanimivo od blizu srečati z dirkalniki in hoditi po dirkališču, kjer na dan dirke mrgoli privržencev tega športa, še več pajih dogajanje spremlja doma iz naslonjača. V Barceloni paje bilo razen moštev, nekaterih novinarjev in fotografov vse prazno in tiho, vse dokler niso zahrumeli motorji pri Ferrariju, Benettonu, Williamsu in Jaguarju. Nasvidenje Formula 1 in srečno dirkači! Barbara Rozina 27. PROSINCA 2000 3 prrtTUTn. piri Tir) iin. piše: PRIMOŽ KOSTAJNŠEK NADALJEVANJE USPEŠNOSTI Volksvvagnov polo je bil v vsej svoji zgodovini precej uspešen avtomobil. Na našem trgu se je predvsem uspešno »prijel« v zadnji različici, kije zagledala luč sveta leta 1995. Od takrat seje vse do danes uvrščal med najbolje prodajane avtomobile v Sloveniji. Ker pa je zob časa neusmiljen, so ga oblikovalci za lažje in uspešnejše kosanje s konkurenco v novem tisočletju vizualno in konstrukcijsko temeljito prenovili. Njegovi snovalci zatrjujejo, daje boljši, udobnejši, varnejši in lepši od predhodnika, predvsem pa prenovljen. Po preizkusu avtomobila ni nobenega razloga za to, da jim tega ne bi verjeli. Zunanjost je zlasti na prednjem delu spremenjena diskretno. Osvežitev je doživel prednji odbijač, drugačni so žarometi z gladkim steklom, spremenjena sta tudi okrasna maska in pokrov motorja. Novi polo tako s prednje strani deluje bolj zrelo, površnemu opazovalcu se zdi večji, kot je v resnici. Podobno je tudi zadaj, kjer z registrsko tablico, nameščeno v odbijaču, in novimi lučmi spominja na večjega brata golfa. Karoserijaje v celoti galvanizirana, zato tovarna lastnikom vozil obljublja kar 12 letno jamstvo proti prerjavenju. Inženirjem je uspelo povečati tudi čvrstost karoserije z ojačitvami strehe in zadnj ih stebričkov, kar ob majhnih spremembah na podvozju pripomore k še boljšim voznim lastnostim in povečuje pasivno varnost potnikov. Za razliko od zunanjosti je notranjost povsem predelana. Nova je armaturna plošča, kije praktično enaka kot v najmanjšem volkswagnu lupo. Instrumenti so podobno kot pri večjih modelih osvetljeni modro. Z večjimi modeli se spogledujeta tudi povsem nova sredinska konzola in prestavna ročica. Sedeži so na splošno boljši, saj dajejo boljši oprijem, kvalitetnejše so tudi sedežne prevleke. Ob tem moramo na vsak način pohvaliti še kvaliteto izdelave. Kupci bodo lahko izbirali med več različno bogatimi paketi opreme, od trendline do highline, športno usmerjeni pa bodo po vsej verjetnosti izbrali paket GTI. Še večja je izbira pod motornim pokrovom. Na izbiro sta dva dizelska in pet bencinskih motorjev. Pri dizelskih velja omeniti zlasti povsem nov trivaljni 1.4 litrski turbodizel s 75 konjskimi močmi. Omenjeni motor ima odličen izkoristek, saj se polnilni tlak povzpne celo do 2000 barov, to pa ob izredno natančnemu vbrizgu pomeni veliko moč (75 KM) in zlasti vrtilni moment (195 Nm) ter nizko porabo goriva (4,41/ 100 km). 1.9 litrski dizel ponuja 64 KM največje moči. Osnovni bencinski motor ima gibno prostornino 1,0 litra in 50 KM, sledijo pa mu trije 1,4 litrski motorji z močmi 60 KM, 75 KM in najmočnejši s 100 KM. Nekoliko kasneje bo na našem trgu na voljo še 1,6 litrski GTI s 125 KM, ki bo zadovoljil najživahnejše kupce. Novi polo ima seveda nekoliko spremenjeno tudi ceno. Najosnovnejši je na voljo za 1.669.000 tolarjev, cene ostalih modelov pa se gibljejo v odvisnosti od vaših želja. Polo je že v prejšnji preobleki sodil med prodajno uspešne modele, z vsemi novostmi pa je dozorel in je tako pripravljen na skokovit nastop na trgu dežele južno od Alp. PRI AVTOTEHNI VIS IN MAHKOVIC AKCIJA "NEVERJETNO" V Avtotehni VIS in Mahkovic so za kupce pripravili posebno akcijo za vozila opel corsa, letnik 2000. Poimenovali sojo NEVERJETNO. Če kupujete avto tega razreda vam priporočajo, da pohitite, kajti akcija bo trajala le do 31.marca 2000. jnrG n.j.GH.G ZASAVSKI FRKER VOZILA KOT ANGLEŽA Hrastnik, 17.1. ob 12.00 je G.M. iz Radeč vozil VW polo po glavni cesti II. reda iz smeri Hrastnika proti Zidanem mostu. Ko je z vozilom pripeljal v bližino stanovanjske hiše Za Savo 10, je vozil po levi strani vozišča v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri, prav tako po levi strani vozišča, z nissanom sunnyjem pripeljal M.S. iz Hrastnika, zaradi česar je med voziloma prišlo do oplaženja z zunanjima vzvratnima ogledaloma. Na vozilih je nastalo za najmanj 35.000 SIT škode, policisti pa so obema voznikoma izdali plačilni nalog. SPET PO LEVI Hrastnik, 18.2. ob 19.00 uri je K.S. iz Hrastnika vozil osebni avto ford fiesta po regionalni cesti iz smeri iz smeri Čeč proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal do stanovanjske hiše Boben 1, je zaradi vožnje po levi strani ceste trčil v osebni avtomobil znamke zastava yugo, s katerim je iz nasprotne smeri pripeljala U.S. iz Bobna in pred trčenjem z vozilom celo ustavila. Na vozilij je nastalo za najmanj 135.000 SIT škode, K.S: pa so policisti izdali plačilni nalog. IZSILILA PREDNOST Trbovlje, 12.1. ob 9.37 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na savskem mostu v Trbovljah, kjer je voznica RM. vozila iz smeri Zagorja, v križišču zavijala levo ter pri tem izsilila prednost RR-ju kije vozil v smeri Hrastnik-Zagorje. Vozili nista bili sposobni za nadaljno vožnjo. VOZNIK IN SOPOTNIK POŠKODOVANA Trbovlje, 22.1. ob 21.55 seje zgodila prometna nezgoda na Kolodvorski cesti, kjer je voznica SJ. zaradi neprilagojene hitrosti trčila v nasproti vozečega H.R. Ta je dobil lažjo telesno poškodbo, poškodovan pa je bil tudi sopotnik v vozilu M.K. Z AVTOBUSOM PO LEVI Litija, 14.1. je voznik avtobusa povzročil prometno nesrečo z materialno škodo, ker je vozil preveč po levi. ZAVILA ČEZ POLNO ČRTO Litija, 16. L je voznica peljala od semaforiziranega križišča proti Istrabenzu, potem pa čez polno črto zavila na levo v trenutku, ko je nasproti pripeljalo pravilno vozeče vozilo. Prišlo je do močnega trčenja, pri čemer je bila ena oseba poškodovana. V POL URE TRI PROMETNE NESREČE Litija, 18.1. je na cesti Litija-Zagorje v zamiku pol ure prišlo do treh prometnih nesreč, ki so se zgodile na isti način; vozniki so zaradi neprimerne hitrosti izgubili oblast nad vozilom, zapeljali v ograjo in zleteli s ceste. Vse to seje zgodilo na razdalji 100 metrov. UMRL POD VOZILOM Litija, 19.1. je voznik vozil navkreber po gozdni poti, nakar se mu je vozilo zaradi zasnežene in ledene poti ustavilo. Izstopil je, stopil pred vozilo, ga zamajal, v tistem pa je avto pričel drseti in ga je pokopal pod seboj, vlekel ter ga stisnil. Voznik je na kraju umrl, našli pa so ga šele čez nekaj ur. TRČILA V PREHITEVAJOČEGA Litija, 24.1. na cesti Litija-Vače je voznik prehiteval vozilo, katerega voznica pa je nenadoma zavila v levo in trčila v prehitevajočega. Nastala je precejšnja materialna škoda. UREDNIKA UJELI, DIREKTORJA (ŠE) NE... Policisti so imeli 22.1. v nočnem času poostren nadzor psihofizičnega stanja voznikov na celotnem območju Zasavja. Pri 16 osebah so ugotovili prisotnost alkohola. Ustavili so tudi našega urednika, kije napihal čisto nulo, našega direktorja pa niso hoteli preveriti. Ja, saj bo še priložnost za to, da tudi njega preverijo... KRADEJO KOT SRAKE Trbovlje, 13.1. ob 23.14 so policisti intervenirali ob vlomu v kuhinjo Kovinarske šole. Poklicali so jih varnostniki Fortune, ki so storilca T.A. ujeli na delu in ga zadržali do prihoda policistov. Sledi kazenska ovadba. Litija, 14.1. so policisti obravnavah vlom v stanovanje, iz katerega je storilec odnesel devize, čeke in potne liste. Kresnice, 15.1. je neznanec ponoči vlomil skozi mrežo podjetja LA.K. in prišel do cisterne in si pretočil 5200 litrov nafte. Isto noč se je podobno zgodilo v Zapodju pri istem podjetju, le daje tu storilec pretočil okrog 3000 litrov nafte. Trbovlje, 15.1. je neznanec vlomil v kiosk na Ulici l.junija. Vlomil je skozi tri ključavnice in vzel cigarete, vžigalnike ter za 8.000 SIT gotovine. Trbovlje, 17.1. so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec vlomil v yugo na Cesti Tončke Čeč in odtujil avtoradio aiwa, nato pa so bili obveščeni še o vlomu v yugo na Kešetovem, kjer so neznanci ukradli avtoradio kenvvood. Hrastnik, 17.1. ob 19.35 uri seje na PO Hrastnik zglasila S.S. iz Trbovelj in povedala, da ji je neznan storilec tega dne na poti v šolo v Celju ukradel mobilni telefon. Policisti so o tatvini obvestili kolege iz PP Celje, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, storilca pa še iščejo. Trbovlje, 18.1. so policisti obravnavali vlom v prodajalno 3DVA na Opekarni. Neznanec je z opeko razbil steklo, iz prodajalne pa odtujil več ročnih ur, vžigalnikov zippo in cigaret v vrednosti 120.000 SIT. Litija, 18.1. je neznanec vlomil v stanovanje in odnesel 200.000 SIT gotovine, osebni prenosni računalnik s printerjem v vrednosti 540.000 SIT. Trbovlje, 23.1. ob 02.00 so obravnavah vlom v kiosk na Trgu revolucije in sicer je storilec z granitno kocko razbil izložbeno okno ter odnesel več cigaret in kartic za telefon. Auflbiks £ Šmartno, 12.1. sta se dva vinjena moška hudo sprla zaradi dekleta, kajti očitno bi jo rada oba imela. Opozorili so ju in prijavili. £ 14.1. so policisti bili zaprošeni za intervencijo na pošti, kjer sta se prepirala Z.M. in K.H. Prvi je pri prepiru K.H.-ja pošprical s solzilcem (verjetno seje zmotil in svojega "prijatelja" poskušal pošpricati z angalom - saj veste tisto: "mi ne sprašujemo kje gori, mi sam pošpricamo") in nato odšel s kraja dogodka. Policisti se bodo z "gasilcem Samotom" še pogovorih. £ Očitno za nekatere praznični dnevi niso bili dovolj, da bi sprostili svojo energijo z metanjem petard, ah pa so le zamešali datume in so mislili, daje novo leto nastopilo IS.januarja. Policisti so namreč po obvestilu občanov morah tega dne intervenirati v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku, kjer so otroci starejšim občanom pod noge metali prižgane petarde. Policisti o identiteto otroka ugotovili, o zadevi pa bodo s poročilom obvestili CSD Hrastnik. Kaj pa imajo povedati starši!?! £ 17.1. ob 21.55 so intervenirali v lokalu Montezuma, ker je K.H. razbijal steklovino. Zoper "steklarja" sledi predlog. .IvTDTi.iČTtr* | HRVATA SO VRNIU NA HRVAŠKO Hrastnik, 18.1. so policisti PO Hrastnik zaradi nezakonitega vstopa v Republiko Slovenijo obravnavali tujca B.M., državljana Hrvaške, za katerega so med postopkom ugotovili, daje dan prej poskušal ilegalno vstopiti v Slovenijo, vendar je bil na Postaji mejne policije Obrežje in mejnem prehodu Slovenska vas zavrnjen, ker ni imel pogojev za vstop v Slovenijo. Zato je bil zoper njega podan predlog SP-ju, izrečena pa mu je bila denarna kazen 20.000 SIT. Po postopku je bil tujec v skladu s sporazumom med državama izročen hrvaškim varnostnim organom. NEZNANEC POSEKAL DVE SMREKI Hrastnik, 13.1. ob 16.20 uri je R.F. policistom sporočil, da mu je neznan storilec v gozdu v Čečah posekal dve smreki. Policisti so osumljencu, kije smreke pustil na kraju, že na sledi. Zagorje, 15.1. ob 23.30 je zagorela lesena baraka na prostoru ob žagi pri "Urbanovcu". Policisti so ugotovili, daje D.M., ki je začasno prebival v baraki, tistega večera prišel domov in v bližini peči na petrolej vžgal svečo. Ker peč ni imela zaščite na gorilniku, je ob tem prišlo do eksplozije in požara, kije povsem uničil barako. Gasilci, ki so na kraj dogodka prišli zelo hitro, so požar lokalizirali in s tem preprečili širjenje požara na druge objekte. Pri požaru je nastalo za 1 mio SIT škode, (slika U.M.) Jevnica, 23.1 .je zagorelo gospodarsko poslopje in sicer ostrešje in zgornji del hleva. V požaru je zgorelo dve toni sena, 5 cm3 drv, živino pa so rešili. Požar so pogasili domači gasilci z Jevnice, Kresnic in Senožeti. Ocenjujejo, daje škode od 1,5 do 2 mio SIT. r ' \ Policija opozarja V zadnjem času smo opazili porast vlomov v osebna vozila, zato svetujemo, da ne puščate predmetov v avtomobilih oziroma na vidnih mestih. Kakršnekoli sumljive dogodke pa takoj sporočite na telefonsko številko 113. Na področju Litije se pojavlja skupina mlajših moških, ki preprodajajo vrečke po hišah in stanovanjih. Pri obiskih izkoriščajo nepazljivost domačinov, tako da marsikakšen predmet zamenja lastnika. Zato previdnost ne bo odveč. Vaša policija V___________________________________________________________z LICITACIJA KRAČ V KOTREDEŽU Kot vsako leto je tudi tokrat v Kotredežu na Antonovo nedeljo potekala licitacija krač, ki se jo je udeležilo precej kupcev in radovednežev, (foto PRAV) SALAMIJADA Vse izdelovalce domačih suhih salam obveščamo in vabimo k prijavi na salamijado, ki bo 1.aprila 2000. Prijave pošljite NA NASLOV Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, Zagorje. 1. ZASAVČEVA SALAMIJADA Prijavljam se na 1. zasavčevo salamijado, ki bo 1 .aprila 2000 I Ime in priimek: Naslov: Telefon: 577 R J j. Cjflj R R7. STANOVANJA, PARCELE PRODAM starejšo hišo 380 m2, parcela 530 m2, center, potrebna delne adaptacije, tel.: 061/140-25-32 ali 61-238 PRODAM parcelo 607 m2 v Zagorj u za zidanj ehiše,tel.:041/416-011 49« 4* TEL,FfiX:!l6Qi/28242 §4^ 0601/35140 Ulica 1. junija 7 NEPREMIČNINE 1420 TRBOVLJE TRBOVLJE: zg. del, 48 m2, dvoinpolsobno, CK, balkon, takoj vseljivo, cena: 4.800.000,00 SIT TRBOVLJE -center, štirisobno, CK, manjši blok, takoj vseljivo, cena: 6.400.000,00 SIT AVTOMOBILI, DELI PRODAM audi A6 2.8 Quattro, letnik 96, cena 3.990.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8, letnik 93, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf 1.8, letnik 94, cena 1.350.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 90, cena 699.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW golf JXD, letnik 89, ugodno, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW passat 1.6 CLTD, letnik 90, cena 999.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM VW passat 1.8 CL karavan, letnik 93, ugodno, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM tovorno vozilo VW transporter furgon 2.5 TDI, letnik 96, cena 2.340.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault 5 five, letniki 94 in 95, ki so na voljo že od 600.000 pa do 700.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM subaru Iegacy karavan 2.0 GL 4WD, letnik 92, za 1.310.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM alfa romeo 164 2.0 TS, letnik 1993, cena 890.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM ford puma 1.7, letnik 99, cena 3.050.000 SIT, tel.: 27-828 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo limuzina 1.6, letnik 98, cena 1.912.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW polo variant 1.4, letnik 99, cena 1.995.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW beetle 1.9 TDI, letnik 99, cena 3.900.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW golf 1.9 TDI 4 motion, letnik 99, cena 3.787.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo VW sharan 1.9 TDI, letnik 99, cena 5.187.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM službeno vozilo lupo TDI 3L, letnik 99, cena 2.303.000 SIT, tel.: 26-525 (Malgaj d.o.o.) PRODAM renault megane 1.4 RI, centralno daljinsko zaklepanje, alarm, letnik 96/97, prevoženih 65.000 km, bele barve, cena 1.339.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.6 RXE 5v, ABS, letnik 99, prevoženih 17.000 km, metal zelene barve, cena 2.099.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault clio 1.2 bebop 3v, letnik 1996, 50.000 prevoženih km, metalno rdeča barva, cena 1.019.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five plus 3v, letnik 1995, prevoženih 50.000 km, rdeče barve, cena 729.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five 3v, letnik 1995, rdeča barva, prevoženih 78.000 km, cenba 699.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM renault 5 five 5v, letnik 1994, prevoženih 105.000 km, bela barva, cena 499.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM lancia zeta 2.0T, vsa oprema, letnik 1995, 196.000 km prevoženih, metal zelena barva, cena 2.535.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM peugeot 306 1.6 SR 4v, CZ, ES, letnik 1994, prevoženih 93.000 km, metal zelena barva, cena 1.180.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM autobianchi Y10 1.1 ie, CZ, ES, letnik 1994/95, prevoženih 47.000 km, rdeča barva, cena 599.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM opel kadett 1.3 4v, letnik 1989, metal siva barva, prevoženih 153.000 km, cena 435.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM maruti 800, letnik 1993, 34.000 km prevoženih, rdeče barve, cena 369.000 km, tel.: 27-666 PRODAM daihatsu charade 1.0 TS 3v, letnik 1991, rdeča barva, 90.000 km prevoženih, cena 369.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM seat ibiza 1.1 CLX 3v, letnik 1991, metal zelen, 132.000 prevoženih km, cena 369.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane classic 1.4 75RN (službeno vozilo), letnik 1999, metalno siv, 4.000 prevoženih km, cena 2.399.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM megane break 1.4 16v RN (službeno vozilo), letnik 1999, 6.000 prevoženih km, metalno modra barva, cena 2.525.000 SIT, tel.: 27-666 PRODAM opel astra 1.6i, letnik 1992, zelo lepo ohranjen, 1.lastnik, cena 900.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 GL, letnik 1986, prevoženih 210.000 km, leop ohranjen, 1.lastnik, cena 300.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM renault 5 five 5v, letnik 1994, prevoženih 44.000 km, rdeče barve, reg. do 12/2000, cena 630.000 SIT, tel.: 43-729 PRODAM opel kadett 1.3 GLS, letnik 88, za 350.000 SIT, tel.: 71-195 RAZNO PRODAM plinsko bombo, cena 5.000 SIT, tel.: 61-416 PRODAM smuči Elan CR carbon, dolžine 185 cm, z vezmi Salomon 600, cena20.000 SIT, tel.: 061/881-044 PRODAM športno sedlo, cena 30.000 SIT, tel.: 61-416 PRODAM orgle-klaviaturo goldstar GEK S420 s stojalom, ugodno in ohranjeno, tel.: 041/679-176 PRODAM rdečo plisirano 3-stopenjsko obleko, novo, nemške izdelave, št. 42, cena 9.000 SIT, tel.: 20-589 PRODAM mobilni telefon Ericson 118 z adapterjem, novo SIM kartico, etuijem in vrednostno kartico, cena 15.000 SIT, tel.: 041/ 431-702 ali 041/426-374 PRODAM ekscentrično stanco, odlično ohranjeno, 15t, tel.: 49-142 INŠTRUKCIJE INŠTRUKCIJE NUDI absolventka angleščine, tudi prevajam, cena po dogovoru, tel.: 71-483 INŠTRUIRAM računovodstvo in poslovno matematiko za srednje šole, tel: 041/268-976 ali 28-274 INŠTRUIRAM matematiko in osnove elektrotehnike, tel.: 27-657 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, hitro in kakovostno, tel.: 49-142 DELO OPRAVLJAM prevoze in selitve s tovornim vozilom s cerado, nosilnostjo 3200 kg, prostornine 30 m2, z ADR, po Zasavju in celi Sloveniji, tel.: 041/525-581 POGODBENO ZAPOSLIM trgovca, prodaja na terenu ali tržnicah, tel.: 041/744-630 ali 41-288 REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle z gostinsko izobrazbo, tel.: 041/ 732-731 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 PRODAM sekalni stroj za usnje "Stanca", brezhiben, nujno, tel: 061/556-497 PRODAM dve zimski gumi goodyear ultra grip 175/70 R14 s platišči dunlop 14x5J H2x45 (primerne za rover 400, hondo civic, opel vectro), rabljeni eno sezono, zraven podarim še dve rabljeni zimski gumi, tel.: 66-099 (zvečer) Opravičilo V prejšnji številki smo pri oglasu za rdečo plisirano obleko objavili napačno telefonsko številko, danes pa oglas zaradi tega ponavljamo (tokrat s pravo telefonsko številko). Za napako se iskreno opravičujemo! FJ^OiTZlUJlM JQ Viln 27. PROSINCA 2000 KRC Hrastnik Knjižnica Antona Sovreta VABI na četrtkovo srečanje, ki bo 27.januarja ob 19.00 na temo "Hrast-niška obzorja". Gost bo Boris Skalin. Vabljeni! KC Delavski dom Zagorje VABI na dodatno gledališko predstavo za abonma in izven, ki bo v četrtek, 27.januarja ob 19.30 uri. Ogledali si boste igro Franza Streicherja: Zadrega nad zadrego v izvedbi Kulturnega društva Mlinše. Cena vstopnic je 1000 SIT. Vabljeni! OŠ NH Rajka Dol pri Hrastniku VABI na predavanje Janka Megliča, člana zadnje slovenske himalajske odprave. Predavanje bo v četrtek, 27.januarja na OŠ NH Rajka na Dolu pri Hrastniku v učilnici št.12 - II.nadstropje. Plesni center Zasavja VABI na plesni tečaj za odrasle, ki bo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje in sicer v soboto, 29.januarja ob 18.00 (začetni tečaj) in ob 20.00 (nadaljevalni tečaj). Vabljeni! Občina Zagorje ob Savi Odelek za okolje in prostor OBVEŠČA, da bo v Zagorju v počastitev Dneva zemlje 21 .aprila 2000 potekal cvetlični sejem. Občina Zagorje zato vabi vse zainteresirane za organizacijo sejma, da se zglasijo na Oddelku za okolje in prostor, kjer bodo dobili podrobnejše informacije (tel.: 64-215). SNG Maribor VABI na koncert skupine Mountain Silence, ki je posvečen proglasitvi SNG Maribor za "Gledališče miru SRI SHlNMOY-a". S tem programom seje SNG Maribor pridružilo mednarodnemu programu, ki pomaga, da mir začne cveteti v srcih mnogih ljudi po svetu. Koncert v Mariboru bo v soboto, 29.januarja oob 16.00 v Kazinski dvorani, v Ljubljani pa v nedeljo, 30.januarja ob 11.00 v Dijaškem domu Tabor, Vidovdanska 7 (vhod iz Kotnikove). Vabljeni! Sokolsko društvo Zagorje VABI na aktivnosti, kijih organizira in sicer na: - telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00, - vadba za ženske (novo) ob trokih od 20.30 do 21.30 ter ob petkih od 19.00 do 20.00, - rekreacijsko igranje košarke ob sredah od 18.00 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00, - rekreativna vadba za starejše (novo) ob torkih od 19.30 do 20.30. Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni! |p [R ® (§ M M j K) @ Kino Zagorje 28.1. - 30.1. ZBORNICA (ZF thriller), pet. ob 17.00, sob. in ned. ob 19.00; 28.1. -1.2. OČKA PO SILI (komedija), pet., pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00, tor. ob 18.00; ZA MESEC FEBRUAR DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI FILMSKEGA PROGRAMA! Kino Izlake 30.1. OČKA PO SILI (komedija), ob 19.15; ZA MESEC FEBRUAR DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI FILMSKEGA PROGRAMA! Kino Trbovlje 27.1. - 31.1. ŠESTI ČUT (triler), čet. in ned. ob 20.00, pet. in sob. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; ZA MESEC FEBRUAR DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI FILMSKEGA PROGRAMA! Kino Hrastnik 2.2. - 6.2. SRČNE IGRE (romantična komedija), sre. in čet. ob 19.00, ned. ob 17.00; 4.2. - 6.2. HIŠA STRAHOV (srhljivka), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 9.2. - 10.2. MOGOČNI PAR (drama), sre. in čet. ob 19.00; Kino Dol pri Hrastniku 5.2. SRČNE IGRE (komedija) ob 18.00; 12.2. MOGOČNI PAR (drama), ob 18.00; vic Je oče svetovno znanega zasavskega melodista Aleksanda Žeje odločil, da ne bi bilo slabo, ako bi se mu sin oženil. In mu tako enkrat v tihem upanju predlaga: "Sinko, saj ne, da te silim, toda kaj praviš na sosedovo Marino, a?? Odlična kuharica in milega srca. Se ti ne zdi dobra??" gaje spraševal stari Žeja... "Ne, ne oči!! Marina ima krive noge!!" In na tem je ostalo. Nekaj dni po očetovi penziji, ko je bil hladilnik že spet prazen, oče spet povpraša sinčka edinčka: "Kaj pa Katjo, tosto, saj veš, od našega cvetličarja. Tudi ona ni slaba. Pa kakšne joške ima, in šele rit..." je užgal po drugih strunah ta stari Žeja, da bi ja malo načel sinov... karkoli že ima med nogami. "Toda očka, lepo te prosim!?! Katja je vendar pegasta..." sta Žeji tudi tokrat pogovor s tem končala... "Dobro sinko," ves obupan nerga ta stari Žeja, "pa ti povej, koga bi pa ti oženil?" je v tretje baral dragega sinčka, tako dragega, da bi ga raje na ramenih nosil kot futral... "Veš oči, če bi bilo po moje, bi najraje oženil sosedovega Stojkota!" milo žgoleč in s pogledom v strop dahne mali Žejko... "Ampak Saško, sinko dragi!!! Saj vendar veš, da Stojko ne hodi v cerkev..." (OJ) Ne smejte se, mogoče ste prihodnjič na vrsti ravno vi... Na podlagi Zakona o športu (UL RS št 22/98) in 4.člena Odloka za vrednotenje športnih programov v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 16 z dne 30.12.1999), objavljam JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V LETU 2000 I. Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov: * športna društva in klubi ter zveze športnih društev, * zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, * zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, * ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in splošno koristne in neprofitne. II. V letu 2000 bomo iz sredstev občinskega proračuna sofinancirali naslednje programe: 1. ŠPORT OTROK IN MLADINE * športna vzgoja predšolskih otrok, * športna vzgoja osnovnošolskih otrok, * športna vzgoja mladine, * športna dejavnost študentov. 2. ŠPORT V DRUŠTVIH * redna vadba (do 7 let, od 7 do 15 let, od 15 do 19 let), * program tabornikov, planincev, * šport mladih za dosežek, * športno rekreativna dejavnost odrasli, * vrhunski šport, * kakovostni športi, . * šport invalidov. 3. ŠOLANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV * šolanje za pridobitev strokovnega naziva, * šolanje študentov Fakultete za šport 4. VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH OBJEKTOV lil. Izbrane programe bomo sofinancirali na osnovi Odloka za vrednotenje športnih programov v Občini Zagorje ob Savi, ki gaje dne 22.12.1999 sprejel Občinski svet Občine Zagorje ob Savi. IV. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na naslov Občina Zagorje ob Savi, Oddelek za družbene dejavnosti in gospodarstvo. Cesta 9.avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi, prispele najkasneje do 15.2.2000. Prijave naj obvezno vsebujejo pripis "ne odpiraj - prijava na javni razpis - šport" ter naziv in naslov ponudnika. V. Obrazci za prijavo programov so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Zagorje ob Savi. Poleg izpolnjenega obrazca mora prijava na javni razpis vsebovati še: * Podatke o članstvu * Program dela društva oziroma organizacije za leto 2000 VI. Podrobnejše informacije v zvezi z javnim razpisom za sofinanciranje programov športa v letu 2000 lahko dobite na tel. št. 64-275 (Vlasta Šribar). VII. Javno odpiranje prispelih ponudb bo 17.2.2000 v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9.avgusta 5. VIII. Na osnovi prejetih programov bo Komisija za izbor izvajalcev letnih programov športa izbrala izvajalca in v skladu z Odlokom za vrednotenje športnih programov v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 16/99) ovrednotila njihove programe. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene letne pogodbe. Župan Matjaž Švagan OBČINA ZAGORJE OB SAVI v okviru projekta ZNANOST ZA ZAGORJE vabi študente, ki nameravajo pripravljati diplomska dela s področja obremenjenosti in varovanja okolja v Občini Zagorje ob Savi, da diplomska dela, ki jih bodo zagovarjali v letu 2000, najkasneje do 20.12.2000 predložijo na Oddelek za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi. Avtorji del, ki bodo po oceni komisije, največ pripomogla k poznavanju obremenjenosti zagorskega okolja ali k njegovemu varovanju, bodo prejeli posebno priznanje in nagrado. Informacije: mag.Natalija Vidergar-Gorjup, tel.: 0601 64 215 Zdravstveni dom Zagorje in Občina Zagorje ob Savi OBVEŠČATA, da od 17.januarja 2000 v Zdravstvenem domu Zagorje začasno obratuje nova zobna ambulanta, kjer lahko občani koristite zobozdravstvene usluge iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Čas obratovanja nove zobne ambulante je objavljen na oglasni deski v Zdravstvenem domu Zagorje. NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek ........................... kraj .......................... postna St. ulica telefon "N datum podpis V NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) In o fL n iVti o cV m 27. PROSINCA 2000 22.3.-20.4. Ne bodite preveč prepričani, da imate prav. Pretirana neposrednost ni vedno 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. primerna, o čemer se boste tokrat tudi sami prepričali. Potrudite se, da boste obzirnejši. Isto stvar je namreč mogoče povedati na različne načine. Št.: 20. Razmišljanja o preteklosti vas bodo spravila v slabo voljo, zato se raje usmerite v sedanjost. Od ljudi, s katerimi boste v stiku, se boste imeli priložnost veliko naučiti o sebi. Imeli boste srečo, kar vam bo dalo pogum in vztrajanje na začrtani poti. Št.: 5. Čeprav boste imeli občutek, da niste posebno uspešni, bodo rezultati na koncu pokazali drugače. V nekaterih situacijah se boste zelo dobro znašli. Na koncu boste ponosni, da ste znali ukrepati sami in se niste zanašali na tujo pomoč. Št.: 21. boste pogosto krivični in izkoriščevalski, zato ne pričakujte, da vas bodo dolgo nosili »na rokah«. Prej ali slej bodo od vas pričakovali tudi kaj drugega, ne samo da sedite in dajete navodila. Št.: 23. Prav je, da veste, kaj hočete, ni pa prav, da ste nestrpni. Ničesar ne boste mogli izsiliti, zato se naučite počakati. Ni res, da morate biti povsod prvi in najboljši. Bodite malo bolj skromnejši - in veliko bolj mirno boste živeli. Št.: 16. Če se boste ^ M smilili sami sebi, ne boste daleč prišli. Več pozornosti posvetite stvarem, ki vam gredo dobro od rok, in ne dovolite si, da bi vam tisto, kar trenutno ni najbolje, jemalo voljo in zaupanje vase. Št.: 24. 24.7.-23.8. 24.8.-23.9. /Vaša /odo&nost Vzgoja je filigransko čelo. Ena sama drobna nitka nam je ušla iz rok ali smo jo nerodno prijeli in že se je pretrgala in vsa umetnina se nam je skrotovičila. Dr.Anton Trstenjak Od 10.1. do 23.1.2000 nas je šestnajst več in sicer devet deklic in sedem dečkov. 10.1.2000 Alenka Povhe, Na selah 25, Dol pri Hrastniku - hči Ester Evelin Zajec Majda Barlič Kotredež 42, Zagorje - sin Nejc Friškovec 11.1.2000 Vesna Podbregar, Tersteniška 5, Rimske Toplice - hči Ivana Rosanda Mak, Bevško 13, Trbovlje - hči Nika Edina Ekič, Novi Log 19b, Hrastnik - hči Maja Kocjan Mateja Kumpič, Spodnja Rečica 28, Laško - hči Valentina Gradič 12.1.2000 Rozalija Baumkirher, Prešernova 23a, Zagorje - hči Monika Jasna Draksler, Marno 19b, Dol pri Hrastniku - sin Nik Dušak 13.1.2000 Tanja Bašelj, Cesta zmage 20, Zagorje - hči Zarja 14.1.2000 Branka Kovač, Trg revolucije 2a, Trbovlje - hči Venera Strgaršek 15.1.2000 Semira Žukanovič, Kolonija l.maja 26, Trbovlje - sin Armin Nataša Kalšek, Šuštarjeva 3, Trbovlje - sin Tadej Kolander 16.1.2000 Franja Petek, Suhadol 14a, Dol pri Hrastniku - sin Jon Irenej 19.1.2000 Nataša Jazbec, Naselje na Šahtu 8, Kisovec - hči Lea 22.1.2000 Alma Napreljac, Hohkrautova 26, Trbovlje - sin Marin Dekanovič egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12 * 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Najbolj bi vam ustrezalo, če bi za nekaj časa izginili in prepustili drugim, da rešijo zapleten položaj. 24.9.-23.10. Nikar ne čakajte, da se bo zgodil čudež, znajti se boste morali sami. V ljubezni so možni presenetljivo ugodni zasuki. Št.: 24. Ne slepite se s tem, da se bodo stvari uredile same od sebe, saj bo vaše sodelovanj e nujno potrebno. Z odločan-jem ne boste imeli težav, saj so vaši cilji jasno začrtani. Samski Škorpijoni boste imeli veliko oboževalcev. Št.: 9. Svoj odnos do ljudi boste morali v nekaterih pogledih spremeniti. Najprej morate spoznati, da niste najpametnejši, zato morate občasno znati tudi utihniti in poslušati. Zavedli se boste, da ste na nekatere stvari preveč vezani. Št.: 3. Z bežanjem \) J&i pred težavami ~ boste marsikaj ^ a poslabšali. Vaš ' ^ občutek, da na '"stvari ne morete vplivati, je v 23.12.-20.1. glavnem posle- dica vaše pasivnosti. Partnerja boste spoznali v novi luči, saj se bo odlično znašel pri stvareh, v katerih boste odpovedali. Št.: 7. Delo vam ne bo najbolj dišalo, saj vam bodo po glavi rojile druge stvari. Znali se boste zabavati, znali boste zabavati tudi druge, vendar se bo prej ali slej pokazala potreba, da počnete še kaj drugega. Št.: 19. Nikar se ne postavljajte v vlogo človeka, ki na vsakem koraku nekomu pomaga in mu svetuje. Marsikaj, kar boste rekli v dobri veri, da bi prijateljem pomagli, lahko narobe razumejo kot vtikanje v njihove osebne stvari. Št.: 1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA * NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: DRAGO RONNER PRVI DEL STAVČNE PERIODE JELEN Z .OPATASTIM ROGOVJEM, DAMJAK PRAVA ZA OŽEMANJE SMEŠNICA ČARU NOVAK MUSLIMANSKI VIŠJI TEOLOG ENOTA PESMI IZ iVEH ALI VEČ VERZOV, KITICA NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC (PRIMOŽ) MESTNI PREDEL NOVEGA MESTA NAŠA PISATE- LJICA VAŠTE RUDOLF NUREJEV ESTOV JUGOSLAVIJI NA JUGU SRBIJE TOBOLEC, TOK ZA EKVADORSKI PRIPOVEDNIK (JORGE) MORSKI IAZBOJNIK OBRAT ZA TKANJE KIT. ŠAHIST-KA XIE IRIT. BRIT. FILM. PRODUCENT (ARTHUR) OTOK NAJUGU ČILA (BINEL PROTEIN V KORUZNIH ZRNIH ANDREJ HIENG MESTO V SREDNJEM EGIPTU VELIKOST PLOSKVE SLOVENSKI PISATELJ IN DRAMATIK (MARJAN) NAJPO- EMBNEJŠI MEk O' OTOK V DONEZIJI NEMŠKI WTOMO- AVTOI BILSKII STRUKTC (ADAM) KON- •..v-’’ ; •. ; --'/•v | višje obrestne mere po vsakem letu varčevanje na 5 let z možnostjo prek po h zaključenem letu I A^&.-SŽ&S&Š. • tV •/»'••■-