n sova
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov
Urcuvj
5. SEPTEMBER 1975
ŠTEVILKA 16 — XV
niče gospodarskih gibanj v naslednjih obdobjih, predvsem v letu 1976, narekujejo naši delovni organizaciji, da izdela temeljite planske obveze in postavi take cilje, ki bodo omogočali pospešeno gospodarsko rast vseh temeljnih organizacij v sklopu delovne organizacije SAVA Kranj.
OBISKALI SMO BRIGADIRJE — 31. avgusta so utihnili krampi in lopate na Kozjanskem. Zadnja brigada v letošnjem letu, katere pokrovitelj je naša delovna organizacija, je zložila svoja platnena bivališča in stopetdeset mladih se je razšlo širom naše lepe domovine z nepozabnimi vtisi. Srečni, zdravi, kakršni zrastejo samo ob delu, delu, ki je namenjeno njim in vsem, ki jim ni vseeno, kakšno bo jutri Kozjansko.
V RAZPRAVI — Te dni gredo v razpravo štirje pomembni temeljni akti naše delovne organizacije. Slej ko prej bodo njihova določila »prav prišla« vsakomur Izmed nas, zato ni samo pravica, ampak tudi dolžnost, da vemo o njih najpomembnejše. Pri tem ne gre le za naše delovanje v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, ampak za precejšen del odnosov neposredno pri delu, izobraževanju, družbenem standardu .. .
IZNAJDITELJSTVO — V prvi polovici letošnjega leta je bilo prijavljenih 25 iznajditeljskih predlogov, od tega v TAP 8, v TTI 14, v KET 1, v OSS 1 in v TTI/OSS 1. V istem obdobju lani je bilo to število kar za 19 iznajditeljskih predlogov večje. Komisija je obravnavala le 24 predlogov in jih 15 dokončno rešila. Od teh je 8 predlogov odklonila, 7 pa sprejela. Vseh 7 sprejetih predlogov je opredelila kot koristne predloge.
POŠKODBE — Iz objavljenega poročila je razvidno, da so poškodbe najbolj pogoste v skupnosti tozd TAP, sledita jim TTI in KET pa tudi tozd UU ni brez njih. Vse kaže, da bo na koncu leta preseženo lanskoletno število poškodb, če se bo nadaljevalo s takim »zamahom« kot v prvem polletju letošnjega leta.
DROBNE VESTI — Med drobnimi vestmi se bo vsekakor našlo nekaj zanimivega. Nekaj naslovov: Informacije iz kemične industrije; Ob dnevu samo-upravljalcev v Vulkanu; Ocena razmer DPO v Kranju; Varstvo okolja; Celodnevna šola; Kako so preživeli dopust nekateri sodelavci TOTRE ...
NOVICE IZ VULKANA — Za to številko smo pripravili nekaj novic iz Vul-: kana: o zaposlovanju in osebnih dohodkih, o preselitvi tovarne, o razmerjih med upniki in dolžniki, o družbenem standardu.
KOLESARJI — Na športnih straneh preberite vse o dirkalnem kolesu in opre-| i mi kolesarjev, o nekaterih dirkah doma in v tujini, Bojan Ropret, Tomaž Koželj, Darko Reven in Bojan Udovič o sebi, kolesarstvu in željah. Rekli boste: ^ * .. zopet imajo naši kolesarji toliko prostora v glasilu; in se vprašali zakaj? Dokler bodo dosegali tako dobre rezultate ob vsej svoji skromnosti se bo tudi v našem glasilu našel prostor.
2
Iz priključenih skupnosti TOZD
Kako smo Totrčani preživljali dopust?
Poletje se preveša v jesen in v glavnem je za nami doba dopustov. Zanimalo nas je, kako so člani kolektiva Totra ta svoj dopust preživeli pa smo naredili majhno anketo, v kateri smo anketirali 60 članov, kar predstavlja okrog 20 % zaposlenih. Pri anketiranju smo pazili, da smo zajeli predstavnike vseh delovnih mest. Vprašanje je, če bi rezultate ankete lahko posplošili na celotni kolektiv. Verjetno bi procenti nekoliko odstopali, pa vseeno upamo ,da smo z anketo dobili vsaj približno sliko naših dopustov.
Od 60 anketiranih jih je 30 ati 25 % preživljalo dopust zunaj domačega kraja. 26 jih je bilo na morju (od 7 do 14 dni). Štirje so bili v toplicah, eden pa si je ogledoval širni svet, saj je bil 11 dni v Sibiriji in 10 dni v Franciji. Pretežni del tistih, ki so bili na morju, je taborilo, trije so bili pri sorodnikih, pet od anketiranih pa je preživelo po 7 dni na morju v naših prikolicah. Prav teh nas je še posebej zanimalo, kako so se počutili in kako gledajo na preživljanje dopusta v prikolicah. Vseh pet meni, da je prikolica zelo posrečena oblika cenenega dopusta na morju. Nudi dovolj udobja, treba bi bilo le izboljšati določene stvari. Predvsem bi bilo treba urediti primopredajo prikolic, saj brez takega načina ni mogoče kontrolirati, kje in v kakšnem stanju je inventar. Dobro bi bilo, da bi nabavili za prikolice tudi
baldahine (platnene predprostore). Tak prostor nudi ob lepih dneh senco, ob dežju pa poveča bivališče. Tudi čas bivanja je prekratek; če je mogoče, naj bi trajal vsaj 10 dni. V tem smislu se je glasil tudi odgovor neke naše tovarišice, ko smo jo spraševali, kako je zadovoljna z
letovanjem v prikolici. Rekla je samo: »Sladko, a kratko!« Ob tem se nehote spominjamo lanskoletne neuspele ankete, ki je bila izvedena v Totri glede nabave treh prikolic. Če bi bil kolektiv lansko leto za nabavo treh prikolic, bi jih imeli skupaj z letos nabavljenimi že pet in tako bi v njih lahko letovalo skoraj 40 članov našega kolektiva (ne samo 11, kakor jih je sicer).
Oglejmo si še zakaj so mnogi ostali med dopustom doma. Pri trinajstih sta bila vzrok za to zidava hiše in urejanje stanovanja. Tako
niso imeli niti časa niti denarja, da bi se šli hladit na morje. Nedvomno so svoj dopust koristno izrabili, vprašanje je le, koliko so se ob njem spočili in si nabrali moči za delo na delovnih mestih. Deset anketirancev je bilo doma zaradi pomanjkanja sredstev. Seveda regres v višini 1.000.— din ne predstavlja resne finančne podpore za letovanje pri tistih, ki imajo številnejšo družino in nizke osebne dohodke. Res je, da pravi pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše«, vendar bi se sprememba okolja vsakemu prilegla. Zato bi bilo dobro, da bi v prihodnjem letu ob času dopustov mislili tudi na take.
Vredno bi se bilo zamisliti nad dopustom neke tovarišice, ki ga je opisala takole: »Ves čas kolektivnega dopusta sem bila doma, le en dan sem odšla v Ljubljano v Namo.«
Šest anketirancev je preživljalo svoj dopust doma iz različnih vzrokov: bolezen v družini, varstvo otrok in podobno.
Ob tej priliki naj še povemo, da je letos odšlo na okrevanje 26 članov kolektiva. Izbrani so bili po določenem ključu. Podjetje jim plača 10-dnevno oskrbo na morju, v planinah ali toplicah, kar je odvisno od priporočila zdravnika. Poleg tega pa jim je odobrilo še plačani dopust od 1 do 9 dni. Trije člani kolektiva bodo odšli na stroške podjetja na 21-dnevno zdravljenje.
S tem smo s poročanjem o preživljanju dopusta pri kraju. Bilo pa bi zelo zanimivo, če bi se tudi nekdo od članov kolektiva ojunačil in sam napisal kak prispevek o dopustu, pa naj si bo to zanimiv doživljaj ali razmišljanje o dopustniških problemih.
Pavel Sepe, Totra, Ljubljana
Totra — oddelek kooperacija
Novice iz Vulkana
Zaposlovanje in osebni dohodki
V začetku meseca januarja letošnjega leta je bilo v Vulkanu zaposlenih 1107, v juniju pa 1145 delavcev. Zaposlilo se je torej 74 delavcev, 36 pa jih je podjetje zapustilo, kar pomeni, da se je število povečalo za 28 delavcev. Največja fluk-tuacija je v tozd »Gumotehna«, kjer se je število povečalo za 39 kvalificiranih delavcev.
Poprečni osebni dohodek na zaposlenega v Vulkanu znaša 2.660 dinar-
jev, če vključimo izplačilo osebnega dohodka na osnovi ustvarjenih rezultatov za prvih 6 mesecev. Ta procent je v odnosu na isti čas v lanskem letu večji za 50 %.
Uvedeni so novi stimulacijski kriteriji nagrajevanja, in sicer: prekoračenje norme, zmanjšanje izmeta in zmanjšanje stroškov. Te kriterije bomo v bodoče upoštevali tudi v delovnih enotah in nižjih organizacijskih enotah, da bo zaživelo načelo nagrajevanja po delu in se tudi dosledno uresničevalo.
Preselitev tovarne
V	tem letu bo uresničena II. faza preselitve tovarne na novo lokacijo, za kar so že pripravljena sredstva in tudi kompletna dokumentacija. V II. fazi so predvidene naložbe v višini 37,960.000 dinarjev. Vulkan bo dal 7,750.000 din svojih sredstev, odobren pa je tudi bančni kredit v višini 12,400.000 dinarjev in še garancija za 10,000.000 dinarjev. V okviru teh naložb je v načrtu izgradnja tovarniškega bloka za proizvodnjo tehničnega blaga in obutve, skladiščni prostor in pripadajoči objekti. Pogodbe z izvajalci gradbenih del so že podpisane, realizirani pa bodo v drugi polovici letošnjega leta.
Razmerje med upniki in dolžniki
To razmerje kaže, da hitreje rastejo terjatve do kupcev (53 °/o) od rasti naših obveznosti, ki znašajo 47 %. Na en dinar obveznosti v letu 1974 so znašale terjatve kar 24 dinarjev. V letu 1975 v razdobju januar—junij pa pride na en dinar obveznosti kar 29 dinarjev terjatev. Za izboljšanje likvidnosti so vloženi veliki napori za hitrejšo poravnavo terjatev, prav tako pa tudi za pravočasno plačevanje naših obveznosti.
Družbeni standard
V	Vulkanu se vsi odgovorni forumi skupaj z delovnimi ljudmi trudijo, da družbeni standard dvignejo na ustrezni nivo, skratka da preskrbijo in namenijo sredstva za skupni standard delavcev, že v prvih petih mesecih so doseženi zadovoljivi
rezultati in se odražajo v boljših higiensko-tehničnih pogojih delavcev na delovnih mestih, pri počitku delavcev v letoviščih, v zdraviliščih, v regresiranju, v izboljšanju stanovanjskih pogojev delavcev, v prevozu delavcev do tovarne, v prehrani delavcev v delovni organizaciji. Razmišlja pa se tudi o drugih oblikah izboljšanja standarda.
V prvih šestih mesecih tega leta je bilo vloženih 1,300.000 dinarjev za stanovanjsko gradnjo, največji del iz sklada skupne porabe. Kupili smo štiri stanovanja, iz solidarnostnega sklada pa so Vulkanu dodelili še 12 stanovanj za leto 1975.
Ker kombinat Vulkan po načinu proizvodnje sodi v vrsto industrijskih dejavnosti, kjer so delovni pogoji zelo težki, je potrebno omogočiti vse preventivne mere za zaščito delavcev pred profesionalnimi obolenji in deformacijami, ki se pojavljajo zaradi dotika toksičnih materialov, ki se uporabljajo v procesu proizvodnje in vplivajo na mikro-klimatske pogoje dela. Prav tako je potrebno posvetiti več pozornosti počitku in rekreaciji obolelih delavcev, posebno tistih, katerih narava bolezni je pogojena z dolgotrajnim delom v kombinatu. Storiti je potrebno vse, da se bo čim večje število delavcev hranilo v obratu družbene prehrane (kar še ni doseženo) tudi zato, ker pokritje cene v višini 3,5 dinarja za en obrok ne zadostuje za vse delavce. Potrebno je poiskati možnost, da bo delavčev delež pri vrednosti obroka manjši oziroma da bo cena kompletnega obroka krita s sredstvi delovne organizacije.
(Nadaljevanje na 9. strani)
V Vulkanu so prvo polletje uspešno zaključili
■ m xa ■ \z xz
V zariscu
3
Naša poslovna politika v letu 1976
Leto 1976 pomeni v gospodarskem razvoju pomembno preokretnico, kjer se bosta celoviteje uveljavljali nova ustava in vloga neposrednega proizvajalca na vseh področjih družbene reprodukcije združenega dela.
Doseženi rezultati v preteklih obdobjih in v prvi polovici letošnjega leta kažejo sicer določene negativne odmike od začrtane dinamike. Zato nas v letu 1976, ki hkrati predstavlja startno bazo za srednjeročno načrtovanje 1976-1980, čakajo določene naloge pri razreševanju ključnih problemov. Prav zaradi tega naj plani v prihodnjem letu
predstavljajo v svoji osnovi najbolj demokratičen družbeni dogovor, ki bo grajen na realnih osnovah dosedanjega razvoja, in z usklajevanjem instrument za odpravljanje obstoječih neskladij.
V uvodu nakazane smernice gospodarskih gibanj v naslednjih obdobjih, predvsem v letu 1976, narekujejo, da mora tudi naša delovna organizacija kot celota že v letošnjem letu po ustaljenih normah in predpisih izdelati planske obveze in si postaviti takšne cilje, ki bodo omogočali pospešeno gospodarsko rast vseh temeljnih organizacij v sklopu delovne organizacije SAVA Kranj.
Osnovna izhodišča, ki morajo biti vseskozi prisotna pri izdelavi gospodarskega načrta za leto 1976, so sledeča:
Zastaviti si moramo cilje, ki bodo omogočili vsesplošno gospodarsko rast
1.	povečanje produktivnosti dela: to je temelj gospodarske rasti, kateri je dan tudi največji poudarek v resoluciji, sprejeti za letošnje leto. Za cilj v planih si je torej potrebno postaviti maksimalno izkoriščanje razpoložljivih zmogljivosti ter večjo ekonomičnost in rentabilnost dela. Produktivnost na zaposlenega na podlagi vkalkuiiranih ur je potrebno povečati za 3 % v odnosu na letošnje leto;
2.	področje kvalitete: nadaljevati z izboljšanjem kvalitete izdelkov in polizdelkov predvsem pri tistem delu asortimana, ki še ni dosežen ustrezen nivo. Ob doseganju kvalitete je istočasno potrebno posvetiti posebno pozornost porabi surovin. Podobno kot letošnje leto je potrebno tudi v naslednjem planskem obdobju sprejeti za cilje prihranek pri normativni porabi surovin, substituiranje materialov s cenejšimi ter smotrno porabo eventuelnih odpadkov;
3.	področje nabave surovin: v maksimalni meri je potrebno izkoristiti vse izvore domačih surovin, pospešiti sodelovanje z domačimi dobavitelji za dosego ustrezne kvalitete in količine repromaterialov. Pri uvozu prioritetno iskati vse možnosti nabave materiala vzhodnega področja in iz dežel v razvoju ter kot zadnje planirati nakupe surovin na zahodnem konvertibilnem trgu
Uveljavljanje vloge neposrednega proizvajalca na vseh področjih družbene reprodukcije združenega dela!
4.	področje prodaje gotovih izdelkov s posebnim poudarkom na izvozu: Izvozno dejavnost je potrebno planirati najmanj v višini 20 % nad doseženim izvozom v letošnjem letu. Predvideti možnost plasiranja gotovih izdelkov na nova tržišča, iskati možnost sodelovanja na tržiščih z deželami v razvoju in povečevanje izvoza na že osvojenih trgih. Na področju domače prodaje predvideti maksimalno možnost plasiranja gotovih izdelkov prek naših prodajaln (pultna prodaja), skratka skrbeti, da bodo naše trgovine vseskozi založene s celotnim asortlmanom. Tozd POS naj v maksimalni meri predvidi razširitev svoje prodajne mreže (predvsem odpiranje novih lokalov).
Poseben poudarek je potrebno posvetiti prodajni politiki. Sistem prodajnih popustov mora biti enoten za vse tozd oz. skupnosti tozd, prav tako
roki plačila in ostali elementi prodajne politike. Glede na prehod ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji se z gospodarskim načrtom določi plačilni rok 30 dni, maksimalni plačilni rok pa 45 dni;
5.	politika cen: vrednotenje plana prodaje naj poteka po cenah, ki so veljavne s 1. avgustom letos, ker predvidevamo, da se pogoji poslovanja ne bodo bistveno spremenili;
6.	področje zaposlovanja: za tozd na lokaciji Kranj zaposlovanje ne sme presegati meril, sprejetih z občinsko resolucijo (poprečna stopnja zaposlovanja 3 %). Obseg nadur v nobenem primeru ne sme presegati nivo, dosežen v letošnjem letu. Za ostale skupnosti tozd oziroma tozd pa mora biti dinamika stopnje zaposlovanja nižja od dinamike rasti proizvodnje;
7.	področje investicij: v letu 1976 bo investicijska dejavnost usmerjena predvsem na zaključevanje izgradnje projektov iz preteklih obdobij, tako da novih večjih investicij v tem obdobju ne bo. Če bodo ustvarjena sredstva za vnesek v poslovni sklad in bodo lahko porabljena za nove investicije, pridejo v poštev izgradnje, ki so bile v planu že za letošnje leto, pa zanje ni bilo finančnih sredstev ob upoštevanju že znane prioritete. Kot prioriteto pa je potrebno upoštevati tudi investicije za razširitev trgovske mreže (odpiranje novih prodajnih lokalov). Investicijsko vzdrževanje ne sme presegati 60 % amortizacije. Tekoče vzdrževanje naj obsega zneske stroškov tako, da se tudi s tega vidika prispeva k ekonomičnosti poslovanja. Poseben poudarek naj bo tudi dan investicijam za proizvodnjo surovin in predelavo odpadkov;
8.	področje likvidnosti: v nobenem primeru ne sme povečati stanje zalog gotovih izdelkov iznad 22-dnevne (enomesečne) vrednosti proizvodnje po stalnih cenah, tako da je potrebno pri nekaterih tozd planirati celo znižanje. Enako je z zalogami surovin, potrošnega materiala in rezervnih delov ter drobnega inventarja, ki jih je potrebno realizirati na optimalnem nivoju. Obračun ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji daje poseben poudarek terjatvam do kupcev. Vso pozornost moramo torej posvetiti izterjavi ter z gospodarskim načrtom predvideti tudi določeno fleksibilnost na tem področju, iskati možnost pridobivanja kreditov in koriščenja instrumentov plačilnega prometa, da se tako postopno odpravi izredno kritično stanje nelikvidnosti;
9.	področje planiranja splošnih stroškov: neugodna gospodarska gibanja in vsesplošna akcija varčevanja, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu, narekujejo, da moramo za leto 1976 planirati splošne stroške na nivoju planiranih v letošnjem letu. Spremembe naj bi bile predvsem zaradi podražitev, medtem ko večji obseg proizvodnje že vključuje dodatne stroške v obliki prilagojenih stroškov;
Sistem obračuna po stroškovnih mestih, ki je vpeljan v skupnosti tozd TAP, KET in OSS, mora biti v letu 1976 v celoti izdelan v skupnosti tozd v TTI in tozd v UU ter po možnosti tudi v ostalih skupnostih tozd zunaj lokacije Kranj;
10.	področje inovacij in razvojno raziskovalna dejavnost: pospešeno aktivirati vse inovacije, ki zagotavljajo gospodarske koristi na katerem koli področju. Razvojno raziskovalna dejavnost naj zagotavlja raziskovanje razvojnih konceptov znotraj delovne organizacije oziroma na nivoju gumarske in sorodne predelovalne kemične industrije s ciljem bolj ekonomičnega vlaganja in odpravljanja razdrobljenosti oziroma dubliranja kapacitet;
11.	integracijska gibanja: združevanja, ki smo jih realizirali v preteklem oziroma letošnjem letu, narekujejo, da v prihodnjem obdobju (že v naslednjih mesecih letošnjega leta) poglobimo in dosežemo višjo stopnjo povezanosti. V prvi vrsti je potrebno definirati področje odgovornosti tako, da bomo pričeli poslovanje v prihodnjem letu na nivoju odgovornosti podpisnic o združevanju v sozd Polikem, t.j. v višini do 10 % poslovnega sklada.
Glavni direktor; Filip Majcen, dipl. ing.
4
Reportaža
Obiskali smo brigadirje
Dne 20. avgusta je vodstvo mladinske organizacije Sava skupaj s sekretarjem občinske konference ZMS Slovenije obiskalo brigado Dr. France Prešeren.
Brigada, katere pokrovitelj je naša delovna organizacije, je tega dne delala že deseti dan od enaindvajsetih, kolikor je trajal njen delovni čas. V MDB Dr. France Prešeren je 52 brigadirk in brigadrjev: iz Save dva, ostali iz Niša, žabca, Zrenja-nina, Bosanskega Žabca, iz Mostarja, Reke, Banja Luke, Smederevske Palanke ter brigadirji iz vseh gorenjskih občin. Torej prava brigada mladih iz vseh republik. Prav zaradi tega se Kozjansko 75 imenuje
Neven Šoič, komandant MDB Dr. France Prešeren
zvezna akcija, v kateri je bila in še sodeluje mladina iz vse Jugoslavije, akcije pa trajajo že tretje leto.
Letos so na Kozjanskem delale tri brigade, in sicer: Bratstvo-edin-stvo, v kateri so bili mladi iz jugoslovanskih podjetij elektronske industrije, MDB Ivan Gradnik z mladimi Primorci in brigada Dr. France Prešeren, ki bo za letos zaključila delo.
Okoli desete ure dopoldne smo se ustavili v žentvidu pri Planini. Tabora brigad ni bilo težko najti, saj je stara osnovna šola vsa popisana z gesli, z imeni brigad, na dvorišču je drog z zastavo. Drugače pa je vse mirno; razen treh, štirih brigadirk in brigadirjev, ki dežurajo, so vsi ostali na delovišču.
Ob prihodu nas je pozdravil Janez Martinčič, predsednik mladinske konference naselja. Najprej smo si ogledali spalnice, kuhinjo in druge prostore, ki služijo mladim za domovanje. Povsod red, snaga, kolikor je seveda mogoče, saj sem zapisal, da je poslopje precej staro. No, mladih očitno to ne moti.
Z Janezom Martinčičem sva se pogovarjala o delu in življenju v brigadi. Pripovedoval je:
»Ob 4.30 je vstajanje, sledi osebno urejanje in nato zajtrk. Po zajtrku odidejo brigadirji na delovišče v treh skupinah. Ob pol šestih odpelje avtobus (najela ga je republiška konferenca ZMS) prvo skupino, čez pol ure naslednjo, ob pol sedmih pa zadnjo. Na deloviščih so mladi osem ur, vmes dobijo malico in popoldan se po enakem razporedu vračajo v tabor.«
Kaj pa delate na terenu?
»žirimo cesto, ki je bila prej le kolovozna pot, utrjujemo odtočne jarke in zemljišče ob cesti.
Delo razporeja komandant trase, ki je obenem tudi strokovni vodja del.
Nesreč pri delu ni, je pa dosti žuljev. Povedati moram, da je v naši brigadi tudi nekaj takih, ki imajo za seboj že dve ali tri akcije letos.«
Kdo sestavlja vašo brigado?
»V brigadi Dr. France Prešeren so pretežno mladi iz neposredne proizvodnje (70 %), ostali so študentje.«
Kaj pa počnete po delu?
»Po kosilu je dovolj prostega časa, medtem ko imamo kasneje ali zvečer predavanja, športna srečanja, kulturne večere ipd. Vmes pa udarimo še kakšno udarniško, npr. h kaki hiši napeljemo vodovod.«
Kakšni so odnosi med prebivalci in brigadirji?
»Ljudje tukaj so nas sprejeli prijazno. Naj povem samo en primer: Včasih je treba kaj zašiti, kar bri-gagdirke ali fantje sami ne zmore-
Brez skupinske slike tudi tokrat ni šlo
Skupina brigadirjev s pokroviteljevo zastavo
jo. Pa smo nesli krojaču, ki za uslugo nikakor ni hotel plačila.«
življenje brigadirjev je vsekakor zanimivo. V soboto 16. 8. jih je obiskala kulturna skupina iz Stražišča in jim pripravila prijeten večer. Po-
Mladost — zanesenost in mehanizacija — podoba Kozjansko 75
dobnega je pripravila brigada sama za 21. 8. No, naš obisk je bil namenjen brigadirjem, zato smo se zapeljali na delovišče.
Neponarejeno navdušenje je bil najbolj prepričljiv dokaz, da so našega obiska nadvse veseli. V hipu so se strnili okrog nas. Pozdravljanja, vprašanja ... Komandant brigade Dr. France Prešeren je Neven Žoid, študent prava, Miroslav čera-nič je njegov namestnik, Miran Va-sič pa je predsednik brigadne konference.
Simpatični Neven je bil takoj pripravljen na pogovor:
»Tokrat sem prvič v brigadi in sem navdušen nad vsem. Z brigadirji sem zelo zadovoljen. Dobri so, delavni in moram reči, da z njimi skoraj ni problemov. Morala mladih je zelo dobra, velik vpliv imajo člani ZK, ki so s svojim odonsom do dela in življenja v brigadi za zgled ostalim.«
No, bralcem naj povem, da je Neven sin naše kuharice in da mu Sava ni nepoznana.
Na delovišču se je med mladimi kot mlad vrtel starejši možak in nisem si mogel kaj, da ga ne popra-šam kdo in kaj je.
»Jože Perčič, predsednik odbora za gradnjo ceste Gračica — Le-dinščica.
Brez mladih te ceste ne bi nikoli bilo«, je kar sam nadljeval. »Mladi so pridni, zaupamo vanje. Ta cesta nam pomeni povezavo s svetom, pomeni gospodarski napredek. Na tem področju sta 102 hiši in vse so bile med vojno požgane.
Bili smo sokraj čisto odrezani od ostalih krajev, zato tukajšnji prebivalci niso pomišljali — brezplačno so dali zemljo za cesto. In ta cesta nam pomeni zdravnika, živinozdrav-nika; tu gojimo ribez, ki ga bomo lahko prodali, tod so bogati gozdovi.« Iz tega moža je vrelo navdušenje, nesebičnost, zaupanje in upanje. Kako drugačni so ljudje, če nimajo nič ali skoraj nič — od tistih nergavih, ki jim vse skupaj nič ne pomeni.
Zvone Stanešie in Dušan Brodariš sta predstavnika Save v tej brigadi.
Zvone je dejal, da je navdušen nad delom in žviljenjem v brigadi. »Delo ni težko, delamo, a ne gara-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Dom MDB Bratstva in enotnosti, kjer so domovale vse izmene letošnjih brigad
Tu med nami
5
V razpravi
Skladno z razvojem in organiziranostjo naše delovne organizacije morajo biti urejeni in sprejeti tudi številni temeljni akti. Lc-ti morajo zagotavljati čimbolj popolno, racionalno gospodarsko ter socialno delovanje vseh dejavnikov.
Prav te dni so bili dani v razpravo nekateri pomembni predlogi samoupravnih aktov. O njih bomo razpravljali na zborih delavcev, v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih ter strokovnih skupinah.
Za katere predloge gre?
— Predlog samoupravnega sporazuma o izobraževanju delavcev v združenem delu vsebuje sistem, oblike izobraževanja, njihovo organiziranje, spremljanje, usmerjanje in pogoje, ki omogočajo delavcem strokovno izpopolnjevanje in razvijanje sposobnosti ob delu. Poleg tega vsebuje tudi druge obilke izobraževanja, ki so v skladu s potrebami in interesi tozdov, skupnosti tozdov in celotne delovne organizacije ter postopke za normalen potek izobraževanja.
— Pravilnik o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji ureja način organiziranja in delovanja samoupravne delavske kontrole ter razmerje samoupravne delavske kontrole do drugih samoupravnih organov, družbenopolitičnih in drugih organizacij oziroma organov v delovni organizaciji in zunaj nje.
— Samoupravni sporazum o delitvi sredstev sklada skupne porabe, s katerimi določajo delavci, ki združujejo svoje delo v tozdih v sestavi delovne organizacije Sava Kranj in v skladu z zakonom o medsebojnih
razmerjih delavcev v združenem delu pravice in obveznosti ter skupne osnove in merila za njihovo uresničevanje oziroma izpolnjevanje v zvezi z reševanjem vprašanj . stanovanjske dejavnosti . družbenega standarda . socialnega skrbstva . rekreativne dejavnosti, letovanja in regresiranja
. odpravnin, obdaritev, jubilantskih nagrad
. preventivno zdravstvenega varstva . splošnega izobraževanja
. kolektivno nezgodnega zavarovanja . dotacij družbenopolitičnim organizacijam
. drugih dejavnosti, če se financirajo iz sredstev sklada skupne porabe.
Določila samoupravnega sporazuma oblikujejo celovito politiko socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev.
Vsi štirje opisani predlogi so zaenkrat tiskani v manjšem številu izvodov, medtem pa bomo strokovne
skupine pripravile najpomembnejše dele v skrajšani obliki za razprave v kolektivih.
Vsekakor je zelo pomembno, da je o samoupravnih aktih informiran najširši krog vseh Savčanov, kajti v njih bodo določene naše dolžnosti in po njih bomo uveljavljali svoje pravice.
—	Samoupravni sporazum o varstvu pri delu v združenem delu.
S tem samoupravnim sporazumom uresničujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD) pravice do varstva pri delu. V skladu s predpisi o varstvu pri delu ter predpisi o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu svobodno in enakopravno urejajo medsebojne pravice, obveznosti in odgo-varnost v zvezi z izvajanjem in zagotavljanjem tega varstva zlasti tako, da
—	določajo varstvene ukrepe in normative, postopke in opravila za izvajanje in zagotavljanje varstva pri delu,
—	sprejemajo splošne akte v okviru pooblastil tega sporazuma,
—	izpolnjujejo obveznost v zvezi z varstvom pri delu do organov nadzora,
—	določajo posebne pravice in obveznosti delavcev pri delu,
—	določajo posebne pravice in obveznosti odgovornih oseb,
—	organizirajo strokovno službo varstva pri delu (ali pooblastijo strokovnega delavca za opravljanje nalog varstva pri delu),
—	opravljajo druge naloge v skladu s tem sporazumom in splošnimi akti.
Jože Štular
Naloge sindikatov pri uvajanju celodnevne šole
Sindikati so se na osnovi sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije vključili v organizirane priprave za postopno uvajanje celodnevne šole kot šole enakih možnosti za vso mlado generacijo. V vseh občinah, kjer obstajajo koordinacijski odbori za uresničevanje projekta celodnevne šole, so se sindikati neposredno angažirali pri uresničevanju programa teh odborov. Dosedanja aktivnost sindikatov je potekala v dveh smereh: organizacije Zveze sindikatov so aktivno sodelovale pri pripravi načrtov za postopen prehod na celodnevno šolo ter s političnim delovanjem in informiranjem staršev ustvarjale razpoloženje in pri-pripravljenost za zagotavljanje pogojev (kadrovskih in materialnih) za postopno uvajanje celodnevne šole; sindikat delavcev vzgoje in izobra-
ževanja pa je pri svojem članstvu razvijal pozitiven odnos, pripravljenost in usposobljenost za njihovo aktivno delovanje pri uvajanju celodnevne šole. Pripravil je predloge za nagrajevanje učiteljev v celodnevni šoli ter se angažiral pri kadrovanju mladine v pedagoški poklic.
Pri dosedanjem delu uvajanja celodnevne šole sindikati opozarjajo še na mnoge probleme, ki delno izvirajo iz preskrbe oziroma nepopolne informiranosti, pogosto pa iz slabe kadrovske in materialne opremljenosti mnogih osnovnih šol. Vzrok za premajhno angažiranost v posameznih sredinah je tudi nerazumevanje poti in oblik pri uvajanju celodnevne šole. V programih se kot pogoj za uvedbo celodnevne šole postavljajo zahteve po velikih investicijah in
materialnih sredstvih, pri čemer pa ne upoštevajo rezerv in možnosti, ki jih imajo šole v objektih, organizacijah in kadrih, ki že danes opravljajo precejšen del programa bodoče celodnevne šole (kulturne, športne, tehnične in druge de-
javnosti). Ob koordiniranem delovanju ter usmerjanju dejavnosti vseh organizacij ter ob angažiranju obstoječih materialnih in kadrovskih sil pri uvajanju celodnevne šole bo možno ta končni cilj marsikje hitreje doseči.
Ob otvoritvi prizidka, ki je namenjen celodnevnemu bivanju v novi osnovni šoli Lucijan Seljak, je bil prisoten tudi tov. Edvard Kardelj
6
Reportaža
Obiskali smo brigadirje...
(Nadaljevanje s 5. strani)
republiške konference ZSM Slovenije ter njegovi sodelavci.
Tov. Mali, po nekajletnem zatišju so zdaj MDB spet v polnem zaletu. Zakaj?
»Nekateri jugoslovanski ekonomisti so svoj čas skušali dokazati, da se MDB ekonomsko ne splačajo. No, pokazalo se je, da to sploh ni res. Seveda pa mladinske akcije niso utemeljene le s tem. To je pravzaprav kovačnica mladih, to je kadrovska šola za delo v družbenopolitičnih organizacijah. Tam se kuje bratstvo in enotnost, prijateljstvo med mladimi naših narodov.«
Kako v republiki ocenjujejo delo in uspeh te brigade?
»Z dograditvijo te ceste so predvidevanja izpolnjena z več kot 100 odst. Ta brigada pa je ocenjena kot ena najboljših. Brigada Dr. France Prešeren bo zaključila letošnjo ak-
Platneno naselje — začasni dom brigadirjev
Pred zaključkom te informacije naj napišem še izjavo Francija Hrastnika, sekretarja občinske konference ZSM Kranj:
Naš urednik v razgovoru z Jožetom Perčičem
mo. Pa tudi zabušavamo ne,« je dodal v smehu. »Brigadno življenje je lepo, ljudje so odlični.«
Dušan je star komaj 17 let in pravi, da bi šel rad v natakarsko šolo. Oba pa sta menila, da je v brigadi premalo športa.
Ko smo prispeli na delovišče, sem opazil ob robu ceste mlado dekle, ki je ravno obvezovala »ranjenca«. Tudi njo sem vključil v pogovor. To je Zlata Beganovič, doma iz Tržiča, dela v tovarni lepenke, po delu pa hodi v srednjo ekonomsko šolo, stara je 20 let.
Zakaj si šla v brigado?
»Iz treh razlogov: želela sem pomagati ljudem na Kozjanskem, spoznati življenje v brigadi in soustvarjati tovarištvo. Eden od vzrokov pa je bil tudi, da sem si želela družbe. In vesela sem, da sem tu!« Menda ni potrebno še kaj dodajati.
Med našim ogledom so prispeli na obisk tudi Zdene Mali, sekretar
Ob našem obisku na trasi
Z desne proti levi Franci Hrastnik, Milan čufer, Janez Martinčič in Jože Perčič
cijo Kozjansko 75 in vsi plani so »Mladih za brigade ni težko do-izpolnjeni.	biti. Težje je akcije načrtovati. No,
Za drugo leto načrtujemo gradnjo	na občini smo se že pogovarjali, da
ceste Gračnica — Loke in gradnjo	bi leta 1976 organizirali mladinsko
vodovoda.«	akcijo v Predosljah, kjer bi zgradili
Klici HO-RUK! Zdravo, zdravo, zdravo!
Da bi bili srečni, da bi bili zdravi, da bi bili prijatelji!
igrišče. Mladinske delovne akcije pomenijo predvsem solidarnost, prijateljstvo, tovarištvo in rast mladega človeka.«
Kaj menijo o MDB ... (ki so bili Z nami na obisku pri brigadirjh)
FRANCI PRISLAN,
sekretar ZK Sava:
»V Savi sem bil precej časa mladinski funkcionar. Vem le, kakšne so bile take akcije včasih, če pa bi organizirali delovne akcije tudi za starejše — bi se takoj vključil.« (Tudi jaz, opomba pisca.)
JOŽE ANTOLIN,
tajnik sindikata v Savi:
»Izkušenj v mladinskih akcijah nimam, sem pa prepričan, da je pozi-
tivno predvsem to, da mladi pomagajo pri razvoju naših krajev. MDB pomeni tudi združevanje in zbliževanjih mladih.«
MILAN ČUFAR,
predsednik mladih v Savi:
»Ker je Sava pokrovitelj te brigade, smo hoteli videti, kje brigadirji žive, delajo. In da se pogovorimo z njimi. Sam tudi vidiš, da so veseli pozornosti.«
Tako, 31. avgusta bodo utihnili krampi in lopate na Kozjanskem. Zložili bodo platnene hiše, stopetde-set mladih se bo razšlo širom naše lepe domovine. Z nepozabnimi vtisi (verjemite, da so res nepozabni — kajti sam sem bil v MDB pred dvajsetimi leti, pa se še vedno rad spominjam na tisti čas).
Klici HO-RUK! Zdravo, zdravo, zdravo!
Da bi bili srečni, da bi bili zdravi, da bi bili prijatelji — so nam klicali ob odhodu. Vse to vam želimo tudi mi, delavci Save, vam, mlade brigadirke in brigadirji!
Jože štular
Zdenko Mali, sekretar republiške konference ZSM Slovenije
Aktualno
7
Razvoj gumarske industrije SR Slovenije v obdobju 1975-1980
V zvezi s pripravo srednjeročnih razvojnih programov vseh tozd je bil izdelan v našem podjetju sepa-rat, ki obravnava analizo preteklega obdobja in razvojne možnosti gumarske industrije v SRS v obdobju 1975—1980.
1.	Gumarsko industrijo SRS predstavljajo v tem separatu OZD SAVA Kranj s svojim skupnostmi tozd: TAP, TTI, KTM-Protektor in OZD SIGMA Ptuj, tozd Gumama
Pri izdelavi separata smo poskušali v čim večji meri izhajati iz doslej doseženih sporazumov in izobli-
kovanih smernic za kreiranje razvojne politike, ki naj predstavlja odločno prelomnico v načinu stihijskega planiranja v preteklem obdobju. Oslanjali smo se predvsem na globalna dognanja o razvojnih možnostih SFRJ, na okvire in mož-nnosti razvoja SRS v naslednjem srednjeročnem obdobju, na izhodišča in smernice Združenja kemične industrije Slovenije m na obveze ter dogovora članic sozd Polikem o osnovni usmeritvi razvoja s področja organske bazne in predelovalne kemije.
Obenem se politika razvoja gumarske industrije Slovenije sklada z osnovnimi elementi razvoja gumarske industrije SFRJ, ki so bili definirani na osnovi dogovorov nosilcev planiranja razvoja s proizvajalci (sedanjimi in potencialnimi) osnovnih surovin za gumarsko industrijo.
2.	Analiza preteklega obdobja
Srednjeročni plan razvoja gumarske industrije za obdobje 1970—1975
si je za osnovne cilje postavil usklajeno spremljanje razvoja avtomobilske industrije in drugih vej — uporabnic gumenih izdelkov in zmanjševanja uvoza tistih skupin izdelkov, za katere so bile razvijane domače kapacitete.
Ta plan ni bil izpolnjen iz več razlogov, od katerih so bili pomembnejši:
—	nekontroliran in neusklajen uvoz gumenih izdelkov, ki je naraščal s poprečno stopnjo 9,8 % letno in dosegel v letu 1974 28 ‘% proizvodnje v SFRJ;
—	energetska kriza in kriza surovin, ki jih gumarska industrija uvaža več kot 65 %;
—	neustrezne sistemske rešitve, kot so carinske dajatve, pogodbene in zakonske obveznosti in druga obdavčenja, ki so zmanjševale reproduktivno sposobnost gumarske veje;
— razdrobljenost in dupliranje nekaterih investicij zaradi neplanske porabe drubženih sredstev in loka-lističnih tendenc, ki niso omogočale potrebnega združevanja sredstev in delitve dela, kar bi prineslo renta-bilnejše in ekonomičnejše poslovanje.
Fizični obseg proizvodnje gumenih izdelkov v SFRJ in SRS je naraščal v preteklem obdobju takole (v 000 t);
	1971	1972	1973	1974	plan 1975
SFRJ	123	147	158	191	213
SRS	24	26	28	32	35
Povprečna letna stopnja rasti je bila torej za SFRJ 14,7%, za SRS Pa 9,8 %, medtem ko je bil delež proizvodnje SRS 19,5 % leta 1971 in 16,5 % leta 1975.
Pomembnejši izvoz t. j. izvoz avtomobilskih plaščev pretežno na zahodnoevropski trg se je v tem obdobju več kot podvojil (od 9.160 na 22.000 t) in je letno naraščal skoraj
trikrat hitreje kot uvoz ter je količinsko predstavljen s 15 % celotne proizvodnje oziroma čez 20 % od uvoza gotovih gumenih izdelkov. Vrednostno pa je odnos med izvozom in uvozom celo 1:2,8.
3.	Cilj razvoja gumarske industrije do leta 1980
Osnovni elementi razvojne politike v naslednjem obdobju so logična posledica sedanjega stanja z upoštevanjem razvoja družbenoekonomskih odnosov in razvoja samoupravljanja, ki omogoča združevanje dela z naslednjimi osnovnimi izhodišči:
—	združevanje dela — od proizvodnje osnovnih surovin in energije do gotovih izdelkov ter prek trgovine do potrošnika;
—	združevanje in uskladitev konceptov razvoja znotraj gumarske in sorodne predelovalne industrije s ciljem bolj ekonomičnega vlaganja in odpravljanja razdrobljenosti ter dupliranja kapacitet;
—	modernizacija obstoječe proizvodnje z adaptacijo, ki omogoča proizvodnjo po najsodobnejši tehnologiji, avtomatizacija procesov s ciljem dviganja storilnosti in povečanja obsega proizvodnje;
—	še večji prodor na zunanje tržišče, preorientacija na vzhodnoevropski trg in dežele v razvoju;
—	racionalnejše izkoriščanje surovin, poraba sekundarnih surovin s ciljem zmanjšanja uvoza osnovnih surovin in reševanja problemov v zvezi z onesnaževanjem okolja;
—	vključevanje koncepta razvoja v regionalne razvoje, upoštevajoč infrastrukturo in njen razvoj;
—	vzpodbujanje razvoja gospodarsko manj razvitih področij z vlaganji v proizvodnjo, ki omogoča realizacijo politike zaposlovanja na teh področjih;
—	racionalnejše izkoriščanje domačega znanja s povezovanjem raziskovalnega in razvojnega dela; znanja z bolj organiziranim znanstveno tehničnim sodelovanjem s tujino.
4.	Dinamika realizacije projektov
iz srednjeročnega programa razvoja
Projekti predstavljajo dokončanje začetih investicij (avtopnevmatika, protektiranje, gumeno-tehnični izdelki), modernizacijo obstoječih tehnologij (profili, cevi, transportni trakovi), izkoriščanje sekundarnih surovin (predelava odpadkov, GE-ZOLAN, protektiranje) in preorien-tacijo na izdelke novih kvalitet (radialna pnevmatika, transportni trakovi z jekleno armaturo, plošče za gradbeništvo in športno-rekreacij ske objekte) in razširitev proizvodnje tistih izdelkov, ki so visoko akumulativni (prevleke valjev in posod, gumenokovinski tehnični izdelki).
S temi projekti je do leta 1980 predviden porast fizičnega obsega proizvodnje z indeksom 155 oz. s poprečno stopnjo letne rasli 11,6%.
Dodatan stopnja zaposlovanja delovne sile je 3,0 % letno.
Stopnja rasti izvoza je predvidena na isti ravni, kot je bila dosežena v letih 1971 — 1975, s čimer se bo odnos med uvozom in izvozom zmanjšal na cca 2,5 po vrednosti.
5.	Problemi razvoja gumarske industrije
Za dosego postavljenih ciljev bo nujno treba reševati osnovne probleme, ki so v preteklem obdobju onemogočali realizacijo načrtov. Pomembnejša področja, ki jim bo treba posvetiti posebno pozornost, so:
—	razvijati samoupravni sistem, tako, da bodo delavci v združenem delu nosilci planiranja razvoja;
—	še bolj povezovati razvojno-ra-ziskovalno delo s cilji delavcev proizvodnih dejavnosti;
—	razvijati sistem informiranja, ki bo omogočal optimalne rešitve pri oblikovanju razvojne politike;
—	okrepiti marketing dejavnosti do take mere, da bodo razvojne usmeritve resnično odraz potreb po razvoju določenih dejavnosti oz. dobrin;
—	izdelati realna merila za strokovno obdelavo posameznih projektov, ki bodo osnova za samoupravno odločanje o izbiri in dinamiki združevanja sredstev za njihovo realizacijo;
—	s sistemskimi rešitvami odpraviti nelikvidnost gospodarstva;
—	aktivno sodelovati pri obliko, kovanju zakonodaje, ki bo omogočila zmanjševanje odvisnosti od uvoza, restrikcijo uvoza in vzpodbujanje izvoza.
Obenem s separatom je bil izdelan predlog (napravila sta ga RTI in FRS) vseh razvojnih projektov v okviru delovne organizacije, torej tudi s projekti na področju predelave plastičnih snovi (UU, Totra) in s področja tozdov zunaj SRS (Vulkan, Ruma), Za našo delovno organizacijo je pomembno, da se po posameznih tozdih o teh predlogih razpravlja in da se dopolnjenja verzija po metodologiji Polikem-a obdela do take stopnje, da bo mogoča realizacija po predvideni dinamiki.
Doslej so o tem programu razpravljali odbor za program in razvoj delovne organizacije, komisija za družbeno ekonomske odnose ZK in kolegij delovne organizacije na svoji zadnji seji 1. 9. 1975. Poslan je bil tudi v obravnavo direktorjem skupnosti tozd.
Glede na to, da so nosilci družbenega planiranja tozdi, bo morala biti dokončna oblika programa razvoja naše delovne organizacije vsekakor odraz hotenj posameznih tozdov, kar smo v ustavo tudi zapisali.
Ivan Škofič, dipl. inž. direktor RTI
Razvijati samoupravni sistem, tako, da bodo delavci v združenem delu nosilci planiranja razvoja
8
Varstvo pri delu
Statistično poročilo o
pri delu
1975
STOZD, TOZD, SDS	Povpr.št. zaposle- nih	Poškodb pri delu	Izpad- lih dni	Izp.dni zar.nezg. v 1,1974	Izp.dni na eno nezgodo	Poškodb 100 zaposlenih	na 100.000 opravljenih ur
TAP	962	54-	826	8	15,3	5,6	5,2
TTI	14-50	54-	838	176	15,5	3,8	5,9
UU	156	9	407	31	45,2	5,7	5,5
KET	454-	16	244	160	15,2	3,5	3,8
TOTRA	325	10	193	85	19,3	3,1	2,5
KTM	280	5	37	192	7,9-	1,8	ni podatka
RUMA	329	10	359	134	35,9	2,8	ni podatka
VULKAN	1132	30	253	30	8,4	2,5	2,7
POS	144-	2	44	-	22,-	1,4-	1,3
IC	13	-	-	-	-	-	-
OSS	473	9	308	31	34-,2	1,9	1,7
SKUPAJ	5718	199	3509	847	17,6	3,5	/ 3,7 /
Poškodbe na poti		25	722		28,9		
Opomba: Podatek 3,7 poškodb na 100.000 opravljenih ur velja samo za tozde za območju Kranja in Vrhnike.
V prvem polletju 1975 se je pri delu (brez poškodb na poti) v naši organizaciji združenega dela poškodovalo 199 delavcev ali 3,5 % na število zaposlenih.
Po skupnosti tozdov pa je stanje naslednje:
TAP:	54	poškodb ali 5,6	na	100	zaposl.	oz.
TTI:	54	poškodb ali 5,6	na	100	zaposl.	oz.
UU:	9	poškodb ali 5,7	na	100	zaposl.	oz.
KET:	16	poškodb ali 3,5	na	100	zaposl.	oz.
TOTRA:	10	poškodb ali 3,1	na	100	zaposl.	oz.
KTM:	5	poškodb ali 1,8	na	100	zaposl.
RUMA:	10	poškodb ali 2,8	na	100	zaposl.
VULKAN	30	poškodb ali 2,5	na	100	zaposl.
OSS:	9	poškodb ali 1,9	na	100	zaposl.	oz.
■ v IC ni bilo poškodb
POS:	2 poškodbi ali 1,4 na 100 zaposl. oz.
5,2 na 100.000 opr. ur 5,2 na 100.000 opr. ur
5.5	na 100.000 opr. ur 3,8 na 100.000 opr. ur
2.5	na 100.000 opr. ur
1,7 na 100.000 opr. ur 1,3 na 100.000 opr. ur
Ker zaradi reorganizacije ne moremo primerjati podatkov z enakim časovnim obdobjem iz prejšnjih let, pa se lahko skupnosti tozdov primerjajo med seboj. Kot je razvidno, je najkritičnejša Skupnost tozdov TAP, sledita TTI ter KET in tudi tozd UU je zelo visoko. Skratka, tozdi na območju Kranja imajo tudi relativno precej več poškodb kot dislocirani tozdi.
V naslednjih tabelah prikazujemo gibanje poškodb v naši organizaciji združenega dela.
POŠKODBE PRI DELU V I. POLLETJU 1975 V: STOZD: TRP
TOZD	Povpr.št. zaposle-, nih	Poškodb	Izpad- lih dni	Izp.dni v°n?97Š-	Izp.dni no eno nezgodo	Poškodb na 100 za-	100.000 oprav- poslcnih	Ijcnih ur	
Polizdelki	117	7	124	_	17,7	6,-	5.9
Konfekcija	394	34	427	3	12,5	8,6	8,1
Vulkanizacija	130	7	66	-	9,4	5*4	5.0
Avtozračnicc	108	4	59	-	14,7	3,7	3,4
- vzdrževanje	61	1	148	-	148,-	1,5	1,3
- otrokovno nlužbe 149		1	2	-	2,-	0,7	0,6
SKUPAJ	962	54	826	8	15,3	5,6	5,2
Poškodbe na poti		5	81		16,2		
stozd : rrr							
TOZD	Povpr.št. zaposle- nih	Poškodb Izpadlih Izp.dni pri	dni	iar.nezg. delu	v 1.1974			na eno nezgodo	Poškodb na 100 za-	100.000 oprav- poslcnih	1Jonih ur	
Valjarna	112	5	35		7,-	4,4	4,0
Velopnevmatika	324	10	112	91	11,2	3,-	2,8
Stiskani izdelki	348	20	471	59	23,5	5,6	5,3
Cevi	175	8	82	-	10,2	4,5	4,3
Prevleke in vulkolan 54		3	44	18	14,7	5,5	5,1
Kemični izdelki in	95 ročna konfekcija IV		6	86	8	14,3	6,3	5,8
Bočna konfekcija III 63		1	2	-	2,-	1,2	1.7
- vzdrževanje	60	-	-	-	-	-	-
- strokovne službe	199	1	6	-	6,-	0,5	0,4
SKUPAJ	1450	54	838	176	15.5	3,8	5.» ,
Poškodbe na poti		5	79		15,8		
ST02D: KET
TOZD	Povpr.št. zaposle- nih	Poškodb Izpad- Izp.dni pri	lih	zar.nezg delu	dni	v 1.1974			Izp.dni na eno nezgodo	Poškodb na 100 za-	100.000 oprav- poslonih	Ijenih ur	
Vzdrževanje	112	5	35	160	7,-	4,4	3,1
liiergetika	53	2	23	-	14,-	3,7	3,5
Transport	127	7	159	-	22,7	5,5	5,2
Orodjarna	53	1	14	-	14,-	1.8	3,6
Lovski material in embalaža	48	1	0	-	8,-	2,-	10,9
- strokovne službo	61	-	-	-	-	-	-
SKUPAJ	545	16		160	15,2	3,5	3,8
Poškodbo na poti		-					
STOZD: TOTRA							
TOZD	Povpr.št. zaposle- nih	Poškodb Izpad- Izp.dni pri	lih	zar.nezg. delu	dni	v 1.1974			Izp.dni nezgodo	Poškodb na 100 za-	100.000 oprav- poslenih	Ijenih ur	
Plastika	78	7	123	-	17,6	11,1	7,7
Pozamenterija	127	1	32	-	32,-	0,8	0,7
- vzdrževanje	34	2	38	-	19,-	5.9	0,14
- ostale strokovne službe	86		-	85	-	-	
SKUPAJ	325	10	193	85	19,3	3,1	2,5
Poškodbe na poti		3	83				
STOZD: KTM							
TOZD	Povpr.št. zaposle- nih	. Poškodb	Izpad* lih dni	Izp.dni Izp.dni zar.nezg. na eno v 1.1974 nezgodo		Poškodb na 100 za-	100.000 onrav- poalenih Ijenih ur	
Gumeno tehnični izdelki	|	1	6	|	6,-	s 1	
Protoktiranje		2	11		5,5		
Al- sulfat	p,	1	14	p.	14,-	p.	
							
Skupne službe		1	6		6,-		
SKUPAJ	230	5	37	192	7.4	1,8	
Poškodbe na poti		5	123				
STOZD: RUMA							
TOZD	Povpr.št. zaposle- nih	Poškodb Iznad- Izp.dni Izp.dni pri	lih	zar.nezg. na ono delu	dni	v 1.1974 nezgodo				Poškodb na 100 za-	100.000 oprav- poslonih	Ijenih ur*	
Regencrat	90	3	174	134	58,-	3,3	
Aku posodo in valjarna	73	1	40	"	48,-	2,-	| t
- služba vzdrževanja, 64 encrg.in transport		4	86	-	2,15	4,6	
- ostale strokovno služba	102	2	51	-	2,5	4,-	6
SKUPAJ	329	10	359	134	35,9	2,8	
Poškodbe na poti		3	261				
(Nadaljevanje na 9. strani)
Varstvo pri delu
9
O poškodbah pri delu ...
(Nadaljevanje z 8. strani)
ST OZ D: VULKAN
TOZD	Povpr.ut. Poškodb Izpad-zaposle-	pri	lih nih	dolu	dni		Izp.dni	Izp.dni nezgodo	Poškodb na 100 za-	100.000 opi poolenih	1jenih ur*	
Gumene zmesi	89	1	2	8	2,-	1,1	1,1
Gumeno tehnični izd.	401	1?	164	16	9,7	4,1	4,4
Gumena in platnena obutev	209	2	15	-	7,5	0,7	0,7
- služba vzdrževanja, energetika, tranc-						
- ostale strokovne službo	352	10	72	6	7,2	2,8	2,7
SKUPAJ	1132	30	253
Poškodbe na poti		4	95
SDS: OSS			
	Povpr.št. zaposle- nih	Poškodb	Ilihd dni	Izp.dni zar.nczg. v 1.1974	Izp.dni nezgodo	Poškodb 100 zaposlenih	100.000 opravljenih ur
K5S	153	2	29		14,5	1,3	1,2
KG	93	2	8	-	4,-	2,1	2,-
KS	120	5	271	31	54,2	4,1	3,8
TC	25	-	-	-	-	-	-
RTI	72	-	-	-	-	-	-
SKZ	10	-	-	-	-	-	-
SKUPAJ	473	9	300	31	36,2	1,9	1,7	1
Po5kodbo na poti
Posebnega podrobnega komentarja k posameznim tozdom ne moremo podati zaradi preobširnosti, nekaj pa tudi zaradi pomanjkljivih podatkov, ki jih imamo na razpolago. Opozorili pa bi na pokazatelja: »poškodbe na 100 zaposlenih« in poškodbe ona 100.000 opravljenih ur«. Za vsak tozd, ki ima več poškodb, navedenih v omejenih pokazateljih, kot je poprečje delovne organizacije ali vsaj njene skupnosti tozd, bi moralo njegovo vodstvo izdelati podrobnejšo analizo o vzrokih in predvzeti ukrepe za zmanjšanje števila poškodb. Izrazito visoko odstopajoči tozdi so:
—	v TAP Konfekcija, Polizdelki in Vulkanizacija
—- v TTI Kemični izdelki in Ročna konfekcija v obratu IV, Prevleke, Stiskani izdelki, Cevi in Valjarna
—	v UU
—	v KET predvsem Transport in vzdrževanje
—	v Totri tozd Plastika in vzdrževanje
—	v Rumi predvsem služba vzdrževanja, energetika in transport
—	v Vulkanu tozd Gumeno tehnični proizvodi.
Teža poškodb se praktično ugotavlja na podlagi poprečnega števila dni odsotnosti z dela. Tako vidimo, da so poškodovanci v delovni organizaciji bolovali poprečno 17,6 dni na poškodbo, zelo pa izstopajo po dolžini bolezenski dopusti v marketingu, kjer je poprečje 54,2 dneva, v Rumi pri regeneratu, kjer so delavci bolovali poprečno 58 dni, v tozd Umetno usnje 45,2 dneva ter v transportu KET 22,7 dneva in tozd Stiskani izdelki 23,5 dneva.
Nadalje naj omenimo tudi, da je bilo registriranih 25 poškodb na poti na delo oz. z dela, ki so zahtevale 722 dni bolovanja ali poprečno 28,9 dni na poškodbo. Razvidno je, da je poprečni izostanek od dela zaradi poškodb na poti še večji kot pa od poškodb pri delu.
Trend števila poškodb v letošnjem prvem polletju je tak, da bomo na koncu presegli lanskoletnega. Iz lanskoletnega statističnega poročila o poškodbah za republiko Slovenijo, ki ga je izdelal Republiški inšpektorat dela, pa je razvidno, da je bila v letu 1974 gumarska industrija v SRS izmed vseh gospodarskih panog na drugem mestu po povečanju števila poškodb, pri tem pa se moramo zavedati, da skoraj vso gumarsko dejavnost v SR Sloveniji predstavlja naša organizacija združenega dela. Le filmska industrija je bila še pred nami, vse ostale panoge, med njimi celo črna metalurgija, rudarstvo, gradbeništvo, kovinska industrija itd. pa so bile za nami. Menimo, da se v tem primeru z drugim mestom ne smemo prav nič ponašati, ampak moramo vsi resno in temeljito obravnavati vsako poškodbo ter odstranjevati ugotovljene vzroke, posebno pa skrbeti za izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje poškodb. Samo s škupni-mi napori bomo dosegli uspehe in znižali število poškodb nazaj na nivo (ali še niže), ki se je gibal v letih od 1964 do 1972 od 5 do 6,5 poškodb na 100 zaposlenih.
Vodja oddelka
za tehnično in zdravstveno varstvo: ing. Rudi Nadiževec
Štirje primeri obratnih nezgod. Dva s precejšnjo materialno škodo, trije pa so povzročili poškodbe delavcev.
Z vestnejšim urejevanjem in vzdrževanjem reda na transportnih poteh, s primernejšo hitrostjo vozil ter z opozarjanjem ljudi na nevarnosti, ki pri delu ogrožajo prisotne, še posebno, če ne delajo po predpisih ali ustaljenih metodah, bi se lahko izognili vsem štirim nezgodam. S tem bi obvarovali ljudi pred poškodbami in materialne škode.
IMovice iz
(Nadaljevanje z 2. strani)
Za sklep
Služba za plan in analize v Vulkanu je na osnovi zbranih informacij o poslovanju skupnosti tozd Vulkan za obdobje januar—junij 1975. leta prišla do naslednjih zaključkov:
1.	Poslovanje v Vulkanu se lahko v celoti oceni kot pozitivno, takšna tendenca pa se pričakuje tudi do konca poslovnega leta.
Vulkana
vrednotenje posameznih delovnih mest.
4.	Zaloge materiala je potrebno znižati na optimalne potrebe, obstoječe pa je potrebno porabiti oziroma se jih rešiti, da ne bi obremenjevali obratnih sredstev Vulkana. Tudi vsega nekurantnega blaga (končnih izdelkov) se moramo rešiti, še posebno tistih, ki so v skladišču več let.
5.	Za izboljšanje likvidnosti je potrebno od kupcev zahtevati hitrejše
Le tako naprej
2.	Kljub očitnemu povečanju produktivnosti je potrebno tudi vnaprej vložiti vse napore za nadaljnje povečanje vseh ekonomskih principov poslovanja.
3.	Sistem nagrajevanja in stimuliranja je potrebno dograjevati in izpopolniti, čeprav je že v I. fazi dal dobre rezultate. V ta namen je potrebno podrobneje izdelati ocene in
plačevanje računov, da se bodo tako tudi naša obratna sredstva koristneje porabila.
Opomba: Podatke o poslovanju smo objavili skupaj z ostalimi v polletnem poslovnem poročilu (Sava, številka 15).
Po informaciji službe planov in analiz Vulkan Niš prevedel Lado Mraz
10
Iznajditeljstvo
Iznajditeljska dejavnost v prvi polovici 1975. leta
V obdobju od 1. 1. 1975 do 30. 6. 1975 je bilo prijavljenih 25 iznajditelj-skih predlogov (TAP 8, TTI 14, KET 1, OSS 1 in TTI/OSS 1). V primerjavi z istim obdobjem lani je to število za 19 iznajditeljskih predlogov manjše (lani: TAP 27, TTI 15, OSS 1, zunanji sodelavci 1). Komisija je obravnavala 24 predlogov, zadnjega, ki smo ga prejeli v RTI 25. 6. 1975, komisija ni mogla obravnavati v tem obdobju.
Od 24 obravnavanih predlogov je komisija dokončno rešila 15 predlogov. Od teh jih je 8 odklonila, 7 pa sprejela. Od sprejetih je vseh 7 opredelila kot koristne predloge.
Poleg predlogov, prijavljenih v prvi polovici 1975 leta, je komisija obravnavala še tiste predloge, ki so bili prijavljeni že prej, pa niso bili dokončno rešeni. Taki predlogov je bilo 18 (TAP 4, TTI 13, OSS 1). Iz te skupine je bilo dokončno rešenih 12 predlogov (TAP 1, TTI 10, OSS 1). Izmed rešenih je komisija 6 predlogov odklonila, enega je avtor storniral, ostalih 5 pa je opredelila kot koristne predloge.
Komisija je torej obravnavala skupno 42 iznajditelj skih predlogov. Sestala se je 28 krat in obravnavala: 30 predlogov po enkrat, 7 predlogov po dvakrat in 5 predlogov po trikrat. Večkratno obravnavanje zahtevajo predlogi, pri katerih je treba izvršiti poizkuse ali dobiti različne dopolnilne podatke.
Izmed vseh rešenih predlogov je bilo le pri dveh ocenjena gospodarska korist, ki znaša 10.486,25 din. Izplačane nagrade za vse rešene predloge so znašale 17.124,00 din; od tega odpade 1.100,00 din za izplačilo odklonjenih predlogov po 10. členu našega pravilnika in 16.024,00 din za izplačila akontacij, enkratnih nagrad po enoletnem oz. dvoletnem obračunu uporabe predloga.
Številčni podatki za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1975
STOZD	TAP	TTI	KET	OSS TTI/OSS SKUPAJ	
Prijavljeni predlogi	8	14	1	1 1	25
					
Obravnavani predlogi po STOZD	TAP	TTI	OSS	TTI/OSS	SKUPAJ
Novi	8	14	1	1	24
Stari	4	13	1	—	18
SKUPAJ	12	27	2	1	42
STOZD	REŠENI PREDLOGI	KORISTNI PREDLOGI	ODKLONJENI IN SOR. PRED.	GOSPODARSKA KORIST DIN	IZPLAČANE NAGRADE DIN
TAP	6	2	4	—	7.500,00
TTI	19	19	9	10.486,25	9.524,00
OSS	2	—	2	—	100,00
SKUPAJ	27	12	15	10.486,25	17.124,00
Novost — Emil Šeruga in Rado Ratkovič ob svoji izboljšavi na navijalnem stroju
Delo starih komisij od 1. 1. do 30. 6. 1975
Od starih nerešenih iznajditeljskih predlogov (TAP 9, TTI 20), o katerih smo poročali v letnem poročilu za 1974. leto, se v TTI stanje ni spremenilo, v TAP pa je komisija obravnaval in rešila 3 predloge: dva je odklonila, enega pa je opredelila kot tehnično izboljšavo. Poleg navedenih treh predlogov se je prejšnja komisija sestala tudi v zvezi s predlogom, ki je v postopku za priznanje izuma. Poteklo je tudi že prvo leto uporabe predloga. FRS je izračunala gospodarsko korist, na osnovi katere je bila avtorjema izplačana nagrada v znesku 23.544,13 din (kot za koristni predlog).
Številčni pregled dela stare komisije (TAP)
Obravnavani Tehnične	Koristni	Odklonjeni Gospodarska		Nagrade
predlogi	izboljšave	predlogi	predlogi	korist din	din
4	1	1	2	2,457.354,18	26.694,13
Kdo in kaj so prijavili v prvi polovici 1975. leta?				
?fp‘	I m e	STOZD St.		Naslov predloga		
1. Mihael Čuhalev	TTI	Odstranitev dovoda pare v kalupe za 14x4 plašče
2. Branko Rozman	TTI	Nov način pakiranja moped plaščev
3. Mihael čuhalev	TTI	Zamenjava likalnega valjčka pri konfekciji plaščev 14 x 4
4. Alojz Zorko	TAP	Previjalna naprava za polnila za tovorna jedra in za radialna jedra
5. Mihael Čuhalev	TTI	Zmanjšan odstotek (%) vrnitve materiala
6. Mihael Čuhalev	TTI	Večji izkoristek zasedenosti preše
7. Anton Lebar	TAP	Odprava gub na STC stroju
Anton Šmajd	TAP	
Miklavž Luthar	TAP	
8. Frančišek Vrankar	TTI	Boljše in organizirano skladiščenje zmesi
9. Rado Ratkovič	TAP	Sprememba hitrosti navijanja odrezanih pa-
Emil Šegura	TAP	sov tekstilnega korda na navijalni napravi rezalnika »ZALAN GAZVIT«
10. Franc Šolar	TTI	Izboljšava na preši za industrijsko pnevmatiko 14x4
11. Peter Skrbiš	TAP	Predelava stroja GAZUIT — I. stopnja potniške R-konfekcije
12. Tine Florjančič	TTI	Izboljšava dela pri vulkanizaciji ventilov za industrijsko pnevm. (14x4)
13. Drago Rozman	TTI	Sprememba poteka dela pri vulkanizaciji mo-
Vinko Pegam	TTI	ped ventilov in zmanjšanje delovne sile
14. Andrej Aljančič	TTI	Avtomatsko sekanje žice
Jernej Mali	TTI	
15. Feliks Jenko	TTI	Izboljšava pri izdelavi krivih cevi za avtohla-dilnike
16. Stanislav Golja	OSS	Postavitev rampe na zapadni strani depon-skega skladišča
17. Peter Skrbiš	TAP	Izdelava naprave za merjenje centričnosti na-
Alojz Marinšek	TAP	meščanja žičnih jeder na konf. strojih za potniške radialne plašče
18. Rajko Benedičič	TAP	Izdelava ekspanzijske zračnice za konf. stroj I. stopnja za tovorno R pnevmatiko na principu proste vulkanizacije v kotlu
19. Anton Šmajd	TAP	Večkratna uporaba ovojne folije za ploščo
Miklavž Luthar	TAP	JC (jeklenega korda)
Anton Lebar	TAP	
Vinko Jenko	TAP	
20. Franc Šturm	TAP	Sprememba povijanja plošče za JC v folijo
21. Štefan Aljančič	TTI	Preureditev pogona pri prešah za vulkanizacij o žmula in žičnih plaščev
22. Dušan Homan	TTI	Izdelava pokrivala — cerade iz planteksa za čolne in prtljago na prtljažnikih osebnih avtomobilov
23. Martin Žgalin	TTI	Brušenje prirobnic
24. Jurij Požek	TTI	Ventili s surovo nogo
Silvo Mravlje	OSS	
25. Ciril Jereb	KET	Izboljšava izdelave matric za brizganje
Nadja Markun, dipl. inž.
Novice
11
Namesto za piknik - denar za Brkine!
Dne 2. 7. 1975 so se delavci tozd Vzdrževanje v KET-u na svojem 6. zboru odločili, da bodo poleg 5 dinarjev, ki so jih namenili za solidarnostno pomoč Brkinom od svojih osebnih dohodkov dali tudi sredstva, ki so bila namenjena pikniku. Tako se je 115 delav-
cev zavestno odreklo 37,50 dinarjem na osebo dn jih namenilo Brkinom. Akcija vredna posnemanja, bi zapisal kronist! Zato me toliko bolj čudi odločitev nekaterih posameznikov, ki so odrekli svojo solidarnost Brkinom. Zavoljo 5 dinarjev?
Ne dam!
Solidarnost! Tolikokrat izrečena beseda. In tolikokrat tudi preizkušena v praksi. Če ne bi bilo solidarnosti, predvsem pa še naše, socialistične solidarnosti (materialne ali moralne), bi bil svet in ljudje pri-karjšani za velike človeške vrednote, bili bi duhovno in moralno revnejši.
Tudi solidarnost naših delovnih ljudi je bila neštetokrat izpričana, prav tako solidarnost našega kolektiva.
Zalo smo bili v uredništvu nemalo
presenečeni, začudeni in prizadeti (no, ne samo v uredništvu!) ko smo dobili SEZNAM DELAVCEV IZ DOS VALJARNA, KATERIM JE BILO NA NJIHOVO ZAHTEVO VRNJENIH 5,00 DIN, NAMENJENIH ZA BRKINE:
1.	izmenski delovodja
2.	vodja mikserja II.
3.	predgrevalec
4.	tehtalec saj
5.	vodja mikserja I.
6.	opraševalec I.
OD v juliju 5.016,24 din 4.474,68 din 3.201,26 din 3.258,43 din 4.616,11 din 3.266,05 din
7.	mešalec svetlih zmesi 4.352,03 din
8.	mešalec svetlih zmesi 3.919,54 din Imena niso važna. Pa tudi komen-
tar ni potreben!	Jože štular
s problemi, s katerimi se neposredni proizvajalci vsakodnevno srečujejo pri svojem delu za strojem ali pisalno mizo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da morajo biti vse informacije
Varstvo
Varstvo okolja je danes aktivna oblika politike okolja, ki ne vsebuje več samo varstva, temveč tudi preventivno sanacijo celotnega okolja. Politika okolja mora postati v naslednjem obdobju ekonomska kategorija, ki naj se odraža tudi pri delitvi dohodka, kakor tudi samoupravna pravica vseh občanov na območju občine. Ekonomija okolja naj torej v bodoče postane eden izmed elementov družbenega planiranja na vseh nivojih od KS, TOZD in ostalih družbenopolitičnih skupnosti.
Za sanacijo obstoječega stanja glede varstva okolja naj bi v naslednjem obdobju izhajali predvsem iz dveh izhodišč:
1.	iz samoupravne organiziranosti občanov,
2.	iz permanentnega planiranja stroškov za varstvo okolja.
napisane razumljivo, v živi domači besedi, tako da jih delavec sprejme in razume. Prav to pa mora biti cilj slehernega dopisnika.
Lado Mraz
okolja
Problematika okolja oziroma sanacija posameznih kategorij (zrak, voda, tla) naj bosta v naslednjem obdobju sestavna dela kratkoročnih družbenih načrtov. Zaradi obstoječega stanja bi se moralo izdelati ustrezne materialne bilance in ugotoviti planske stroške, ki bodo bremenili ustvarjeni narodni dohodek. Tako bi ugotovili minimalno potrebna sredstva za posamezno plansko obdobje.
Letni plani okolja naj bi sloneli na planih oz. programih OZD, KS in samoupravne interesne skupnosti za okolje. Investicije, predvidene v družbenih planih, naj v bodoče zajemajo tudi stroške za razne očiščevalne naprave. Urbanistično programiranje v občini naj v bodoče postane učinkovit instrument vpliva za zboljšanje in ohranitev okolja.
Seminar za dopisnike
Delavska univerza Tomo Brejc iz Kranja organizira vsako leto seminar za dopisnike, glasil delovnih organizacij in urednike in tehnične urednike vse Slovenije. Letošnjega seminarja za dopisnike in poročevalce v glasila ali bilten delovne skupnosti se je udeležilo 38 informatorjev, ki že delajo na tem področju ali pa so šele začetniki.
Seminar je obsegal predavanja z naslednjimi temami: kako vzpostaviti stik med poročevalcem in bralcem, dejavniki, ki vplivajo na komunikacijski proces, pomen glasila oziroma biltena v organizacijah združenega dela. Predavanja
so vodili strokovni delavci s področja informiranosti in raziskav samoupravljanja, kot so tov. Lenart Šetinc, Dušan Rebolj, Saša Micki, Matjaž Brojan. Predstavil se nam je tudi novinar Ljubljanskega dnevnika Miran Satler, ki je ob zaključku seminarja priredil pravo tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na vpraša nja udeležencev v zvezi s problemom pisanja in tiskanja za najširši krog bralcev.
Sklep seminarja je bil naslednji: Še več pozornosti je potrebno posvetiti dopisnikom in s tem omogočiti, da se najširši krog zaposlenih seznani v glasilih delovnih organizacij
Kako filtrirati hrup?
Hrup strojev po tovarnah in hrup prometa na mestnih ulicah ogroža ljudi. Zato se imperativno vsiljuje vprašanje: kako bi se rešili hrupa ali pa vsaj zmanjšali njegovo intenzivnost? S tem problemom se danes ukvarjajo in ga rešujejo zdravniki, psihologi in sociologi po vsem svetu.
Sovjetski znanstveniki — medi-cinci, ki jih vodi akademik I. Petr-janov-Sokolov, so iznašli čudovito preprosto sredstvo proti hrupu.
Majhen kvadrat antiprašinskega filtra, ki je podoben tankemu papirnemu servietu, ima nenavadne 'kvalitete: absorbira zvoke, vendar ne vseh — predvsem tiste, ki delajo agresiven bučni fon. Če človek da ta kvadrat-filter na uho v najbuč-nejšem obratu, recimo, v predilnici kakšna tekstilne tovarne, »bo zavladala« tišina in sobesednika bo človek lahko slišal brez težav, četudi bo le-ta govoril normalno brez for-siranja glasu.
Obiskali so nas graničarji in nam vrnili obisk ob dnevu graničarjev. Ob prihodu jih je pozdravil tajnik sindikata Jože Antolin. Po ogledu proizvodnih obratov so se zadržali še na krajšem razgovoru v sejni sobi stare upravne zgradbe. Tov. Helmut Turzanski jim je povedal zgodovino razvoja Save. Tov. Franc Vidmar pa je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z dejavnostjo sindikalne organizacije v Savi
Vest
Statistični pokazatelji o slovenski industrijski proizvodnji v juniju opozarjajo, da obseg proizvodnje stagnira, da je po intenzivnosti ostal na ravni prejšnjih dveh mesecev,
saj je bil večji glede na lansko celoletno poprečje ponovno za 6,7 °/o. — Proizvodnja kemične industrije je bila za 1 % manjša (zlasti na račun zmanjšane proizvodnje osnovnih kemičnih proizvodov).
Gospodarskpi vestnik,
18. 1. 1975, str. 1
12
Periskop
Ob dnevu samoupravljalcev
Zlate plakete aktivnim samoupravljalcem v Vulkanu
Na skupni seji družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja skupnosti tozd Vulkana v Nišu, ki je bila 25. junija 1975, je predsednik sindikalne organizacije Ljubiša Milenkovič izročil zlate plakete sedemindvajsetim bivšim in sedanjim sodelavcem, ki so s svojim aktivnim delom prispevali svoj delež k razvoju samoupravljanja v naši socialistični družbi.
Na tej slovesnosti so bili prisotni: prvi direktor Vulkana Dimitrije Vu-jaškovič, prvi predsednik upravnega odbora Marko Pavlovič, prvi sekretar organizacije ZK Veličko Dorde-vič, član prvega delavskega sveta Ljubinko Milovanovič, predsednik sveta Zveze sindikatov občine Niš Časlav Božič, predsednik občinskega odbora sindikata industrije in rudarstva Branislav Dimitrijevič, upokojenci, ki so bili zaposleni v Vulkanu, kot tudi ostali člani kolektiva.
V svojem referatu ob pomembnem jubileju, 25. obletnici samo-
upravljanja, je Ljubiša Milenkovič poudaril pomen samoupravljanja za delavski razred, pot razvoja samoupravljanja v naši socialistični družbi, še posebno v našem kolektivu in podčrtal zasluge bivših in sedanjih sodelavcev — samoupravljavcev, ki so na svečan način in z vidnim zadovoljstvom sprejeli to najvišje priznanje za svoje vestno in nesebično delo pri razvijanju samoupravljanja — zlate plakete. Zaslužili so jih, zato jim iskreno čestitamo.
Opozoriti moramo tudi na ne majhno slovesnost, ko je predsednica ZSM Vulkana, Gordana Stefanovič, v imenu O ZSM predala posebne nagrade trem mladim delavcem — Slobodanu Miloševiču, Zoranu Petroviču in Dragiši Diniču, ki so v letošnji akciji »Mladi delavec samoupravljavec« dosegli najboljše rezultate.
Nikola Djordjevič
Novo po dopustu
Dela pri napeljavi toplovoda iz naše DO v samski dom in osnovno šolo Lucijan Seljak potekajo po načrtu. Že letošnjo zimo se bodo v domu in šoli ogrevali s toplo vodo iz naše kurilnice.
V tozdu Orodjarna so nam pokazali ta brusilni stroj — ko smo jih povprašali, kaj je novega v njihovem tozdu, in dodali, da upajo, da bodo tudi prezračevalne naprave kmalu zaživele.
NAŠE UMETNO USNJE V CITROENU GS
že v letu 1972 smo razvili po zahtevah firme Citroen umetno usnje za tapeciranje sedežev v njihovem tipu avtomobila citroen GS. Naslednje leto smo pričeli z rednimi mesečnimi dobavami. Te so v začetku znašale 10.000 m2 mesečno. V lanskem letu pa so se povečale na 21.000 m2 mesečno. Tako vidimo danes na cestah »male žabe«, ki so opremljene z našim umetnim usnjem. Na sliki: Pri prgeledu UU
Še malo in v prizidku skladišča gotovih izdelkov bo stekel pregled avto-plaščev na novi liniji za klasificiranje. V skladišču pa je bilo takoj po kolektivnem dopustu opaziti, da so ga kar pošteno spraznili — pa pravijo, da savske pneumatikc ni moč dobiti na domačem trgu.
Narejenega je premalo
Sredi avgusta so prispela v tajništvo družbenopolitičnih organizacij poročila o uspešnosti in aktivnosti v zvezi z integracijo. Poročila je takoj za tem obravnaval politični aktiv delovne organizacije in jih s svojimi pripombami dal v obravnavo centralnemu strokovnemu svetu.
Po mnenju glavnega direktorja Save tov. Filipa Majcna je bilo glede na sodelovanje savskih strokovnih služb s pridruženimi ugotovljeno naslednje:
Temeljito je treba preučiti celotno komercialno funkcijo v Savi in jo verjetno združiti v enotno organizacijo (razen v
TAP). Ugotovljeno je tudi, da moramo leto 1976 pričeti z določeno stopnjo pravno finančne odgovornosti, interno banko vrniti nazaj v Savo (zdaj je v Polikemu, op. urednika), tako da bo delovala za vso delovno organizacijo. Dogovorjeno je že, da bodo izdelani časovni roki za vsako nalogo in v sodelovanju z vsako prizadeto službo. Te predloge bodo potrdili že do sredine septembra in nato zahtevali brezkompromisno izvrševanje ter to tudi kontrolirali.
Splošna ocena: V zvezi z integracijo je bilo narejenega premalo!
Jože štular
Šport in rekreacija
13
Bojan Ropret	Tomaž Koželj
Darko Reven
Zapisali so se kolesarstvu
Kranj postaja iz dneva v dan bolj znan po odličnih športnikih — kolesarjih, ki širom po naši domovini in tudi izven nje neutrudno vrtijo pedala in pobirajo lovorike. Želite nekatere izmed njih p obliže spoznati? No, prepričani smo, da, zato preberite ta zapis.
Tokrat vam bodo o sebi pripovedovali člani mladinske ekipe Save, ki so bili v sezoni 1974/1975 dvakrat mladinski prvaki Jugoslavije.
Bojan Ropret je o sebi povedal naslednje:
Rojen sem bil 17. 8. 1957 na Labo-rah pri Kranju, sedaj pa stanujem v Hotemožah pri Preddvoru in obiskujem tehniško šolo v Iskri v Kranju. Moj prvi stik s kolesom? S kolesom sem se naučil voziti že v 4. razredu osnovne šole. Imel sem veselje s kolesom in pričel sem iskati stik z ljudmi, ki so se ukvarjali s kolesarstvom. Prvi korak, da sem začel načtrno kolesariti, je naredila moja mama, ki dela v skladišču gotovih izdelkov, saj je prav ona povprašala tov. Tulipana, če bi se lahko vpisal v njihov (naš) klub. Ko je dobila pritrdilni odgovor, sem se pač zglasil pri tov. Žagarju in tov. Hvastiju. In od tega časa sem dan za dnem na »biciklu«. Na prvi dirki, ki sem jo vozil v Savljah, sem med 50. tekmovalci zasedel 11. mesto. To mi je dalo novega zaleta, pa tudi dejstvo, da sem bil na omenjeni dirki prvi Kranjčan, me je vzpodbudilo, da sem se še bolj zagrizel v delo. Na drugi dirki, na kateri sem nastopil (bilo je na Bledu), sem dobil prvo nagrado v kolesarstvu — diplomo, srajco in čokolado. Prva dirka, na kateri sem zmagal, je bila v Dolu pri Ljubljani na memorialu Zajc-Levičnik 21. 7. 1973. Član mladinske državne reprezentance pa sem že tretje leto. V preteklem letu sem 17 krat zmagal od približno 30 dirk, na katerih sem nastopil. V letošnjem letu pa sem zabeležil že 18 zmag. Lani smo bili Savčani najboljši mladinci leta. Bil pa sem izbran tudi za najboljšega športnika Gorenjske za leto 74; dobil sem tudi pokal »Siporex« za najboljšega jugoslovanskega mladinskega kolesarja v letu 1974.
Tomaž Koželj pa pravi takole:
Rojen sem 16. 8. 1957, doma v Tržiču, hodim v gimnazijo in se zanimam za kemijo. Želel bi nadaljevati s študijem, če bom dobil štipendijo.
Kolo sem začel voziti zelo mlad; kdaj sem prvič sedel nanj, niti ne vem. Za kolesarstvo sem se navdušil v leti 1972/73, ko sem gledal dir-
ko Alpe Adria. Starši so mi kupili kolo na prestave. Dokončno sem se zapisal temu športu, ko je začel kolesariti moj prijatelj Pečnik. Doma mi tega v začetku niso hoteli dovoliti, pa se je le vse lepo uredili. Jeseni 1974. leta sem začel hoditi na treninge in toliko napredoval, da sem prišel v mladinsko ekipo. Moj največji dosedanji uspeh je 4. mesto na dirki »Po ulicah Kranja«, naj večja želja v tem letu pa, da bi prišel v ekipo Slovenije za dirko po Istri in da bi se čim bolje uvrstil za slovensko prvenstvo.
Ker nimam tako bogate »bere« zmag kot moj predhodnik, naj povem še nekaj besed o tem, kako na kolesarstvo gledajo v Tržiču, kjer
sem doma. V začetku mojega udejstvovanja pri kolesarstvu so bili le redki posamezniki, ki so se zanimali za ta šport, zdaj pa čutim povsem drug veter. Ko pridem domov, me sprašujejo, kje sem tekmoval, kako sem vozil, kako se uvrstil itd. Komentiramo, kombiniramo, večina pozna moje sovoznike po imenu in vse bolj se mladi zanimajo za kolesarski klub Sava. Mogoče ne bi bilo odveč, da bi se nad tem zamislil tudi kdo drug in ne samo jaz.
Darko Reven:
Moj kolesarski »življenjepis« bi bil sledeč: Rojen sem 2. 4. 1957, doma pa v Hrastju pri Kranju. Kolo sem prvič »okusil«, ko sem obiskoval 1. razred osnovne šole. Spominjam se, da sem se takrat vozil bolj
za »krajem« in da sem dvakrat ali trikrat padel med koprive. Pa sem bil trmast in kot vidite zdaj, kar pridno vrtim pedala. Za tekmovalni šport me je navdušil tov. Starc, ki me je jemal s seboj na izlete po 10 in več kilometrov daleč. Voziti sem začel pri turistih. Leta 1973 sem dobil »pravo« dirkalno kolo. Moj najboljši uspeh je 3. mesto na prvenstvu Zagreba na Sljemenu 1974. leta. Zmagal še nisem, bil sem nekajkrat drugi. Trenutno čutim krizo.
Želel bi, da napišete tudi tole: Če ne bi bilo kolektiva Save, ki nam kolesarjem resnično pomaga, ne bi bilo takšnih uspehov.
Bojan Udovič
Bojan Udovič:
Rojen sem 22. 7. 1957, doma iz Prebačevega, po poklicu sem TT mehanik in zaposlen pri PTT Kranj.
Pedala sem začel vrteti zelo zgodaj in se kmalu navdušil za kolesarstvo. Prvič sem tekmoval v turističnem razredu v Dolu pri Ljubljani. Moja prva uvrstitev je bila 15. mesto. Kljub temu pa nisem obupal in sem pridno treniral. To je opazil tudi trener Hvasti in mi obljubil »specialko«. V letu 1973 nisem zabeležil vidnejših uspehov, leto kasneje pa sem že bil v I. mladinski ekipi Save in v slovenski mladinski reprezentanci. V letošnjem letu sem bil član mladinske državne reprezentance, ki je nastopila na svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici. V jeseni, mislim, me bodo poklicali v JLA in tako bom nekaj časa miroval. Po odslužen ju vojaškega roka pa bom zastavil vse sile in upam, da se mi bo izpolnila moja skrita želja — sodelovati na Olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980.
Vsekakor se moram zahvaliti delavcem Save za materialno pomoč, ki jo namenjajo razvoju kolesarstva v Kranju. Menim, da bi tudi druga kranjska podjetja lahko materialno podprla eno od športnih dejavnosti, ki se zaradi finančnih težav ne morejo izkopati iz anonimnosti. Primer Save, ki podpira nas kolesarje, naj bo drugim svetel vzgled.
Zapisali so se kolesarstvu, ga vpletli v svoje življenje in z njim živijo. Kolesarski šport je življenje, to je šport, ki traja dnevno pet ur, dan za dnem, mesec za mesecem. To je garaška disciplina, ki jo zmorejo samo ljudje trdne volje. Zato ni zgolj slučaj, da prizadevanje takšnih športnikov v Savi podpiramo. Takšno vodilo bi morali upoštevali tudi v drugih delovnih organizacijah v Kranju. Bodimo prepričani, da bi mladino vse bolj odvračali od slabega vpliva, ki ga nudi brezdelje, če bi jo bolj pritegnili k športnemu udejstvovanju. Naučiti mlade delovnih navad, pa najsi bo to športnih ali drugih — to je naložba, ki se nam bo bogato obrestovala.
Janez Jereb
Kolesarji v Zagrebu, Puli
Neprestano kot stroji v tovarni se vrtijo pedala na nogah naših fantov po domačih in cestah na tujem ter nas razveseljujejo z uspehi.
9. in 10. avgusta so kolesarji Save sodelovali v Zagrebu na veliki nagradi Metalia Commerce.
Prvi dan so se člani pomerili na zelo razgibani 140 km dolgi progi, katere krog je meril 10 km. Zmagal je Drago Frelih iz škofje Loke, ki tekmuje za ljubljanski Rog, Mirko Kraker pa je bil četrti.
Naši starejši mladinci niso imeli prave konkurence. Ropret, Koder in Udovič so se uvrstili na prva tri mesta.
Med mlajšimi je bil Kozjek četrti.
Drugi dan je bila kriterijska dirka, ki med člani ni spremenila vrstnega reda. Med starejšimi mladinci je v skupne seštevku zmagal Ropret, Udovič je bil tretji. Koder pa četrti.
Pri mlajših pa se je Kozjek povzpel na tretje mesto.
člani so 17. avgusta sodelovali na 155 km dolgi dirki za »nagrado Si-porexa« v Puli. Naš Žagar se je izkazal, saj je osvojil vse gorske cilje ter je bil v ubežni skupini, ki so jo ujeli le 500 m pred ciljem. V sprintu po mestnih ulicah je Kra-kerju, ki je bil med vodilnimi, skočila pred kolo ženska, tako da je padel in se težje poškodoval. Zaradi njegovega padca sta morala zavreti tudi Valenčič in Žagar, ki sta vozila za njim. Tako je bil Žagar šele 12., Valenčič 14., vendar oba v času zmagovalca.
Mladinci Ropret, Udovič in Koželj so tekmovali kot reprezentanca SFRJ v Rokycanyih na češkoslovaškem za pokal Favorit 75 med 80 tekmovalci v 23 ekipah iz 10 držav.
Začetek je obetal več kot lani, ko se je Ropret uvrstil na tretje me-
Iz letošnje dirke »Po ulicah Kranja«
Dirkalno kolo
Spet so se tisočkrat in tisočkrat zavrtela pedala naših fantov na domačih in tujih cestah.
Brez oddiha vrtijo naši fantje pedala na cestah doma in v tujini ter nas razveseljujejo, včasih pa tudi neprijetno presenetijo.
Ob robu tekmovanja velja omeniti tudi opremo, ki jo kolesarji uporabljajo. Najvažnejši rekvizit je kolo. Vsi člani našega kluba vozijo kolesa, katerih okvirje izdeluje eden najboljših predvojnih kolesarjev Valant Ivan iz Lesc pri Bledu. Dokaz, da so ti okvirji prav tako kvalitetni kot tuji, ki jih vozijo v konkurenčnih klubih, so uspehi na dlani.
• • •
sto. V prvi etapi na kronometer je ugnal drugouvrščenega kar za 50 sekund. V drugi etapi sta se Ropret in Udovič uvrstila na 9. in 10. mesto v času zmagovalca, tako da je Bojan obdržal rumeno majico, ekipa pa prvo mesto.
Zadnja etapa po mestnih ulicah je bila dolga 30 km. V deževnem vremenu je Udovič pobegnil kmalu po startu, vendar ga je v spolzkem ovinku spodneslo in je padel. Ropretov konkurent za prvo mesto Nemec VVinkler je tedaj poskušal pobegniti, vendar ga Bojan ni izpustil. Ko je kazalo, da je vse odločeno, se je Bojanu kolo razcentriralo tako, da so špice kar letele proč. Minile so dragocene sekunde, da so mu zamenjali kolo in zmagi, posamezna kot ekipna, sta šli po vodi. Ostalo nam je 4. mesto Ropreta in 5. mesto med ekipami.
Na krožni dirki »Okoli Grma« v Novem mestu je ves čas tekmovanja deževalo. Uspeh naših tekmovalcev med člani je z nešportno vožnjo preprečil kolesar ljubljanskega Roga Janez Zakotnik, saj je zvrnil našega Roka Lokarja in Braneta Terglava. Na pritožbo našega trenerja Hvastija so tekmovalcu Roga zaradi tega odvzeli zmago in ga diskvalificirali. Med mladinci je vedno napadalni Udovič tudi tokrat poskušal srečo. Pobegnil je skupaj z Mijajlovičem (Novo mesto). Takrat je domov prinesel nogo v mavcu, saj mu je kot Kraker ju v Puli pred kolo skočila nič hudega sluteča ženica, ki je pozabila pogledati, če je poleg nje še kdo na cesti.
Zmagal je Ropret, četrti je bil Koder. Med mlajšimi mladinci je bil Kozjek zopet soliden četrti.
Turisti mladinci pa so slavili dvojno zmago, saj je zmagal Rozman pred Betonom.
— kakšno je?
Okvir sam mora biti izdelan iz trpežnih jeklenih cevi po meri tekmovalca, ki ga bo vozil.
Da se s kolesom lahko peljemo, potrebujemo še dve 27” kolesi, na kateri prilepimo tabolarje, ki tehtajo od 110 — 220 g. Kolesa se pripenjajo in odpenjajo s patentom skoraj v trenutku. Zakrivljeno krmilo naj ima širino ramen kolesarja, sedež iz usnja, prevlečen z žametno maso, pa s svojo ozko obliko preprečuje drgnjenja stegen j. Gonilka in pedala so iz posebne litine duraluminija in so odvisno od velikosti kolesarja različno dolga od 160 — 185 mm. Pri takih kolesih se
gonilke z zagozdo ne uporabljajo. Na desno gonilko sta pritrjeni dve zobnikši plošči, manjša 42 — 45 zob in večja 53 — 55.
Zobnik na zadnjem kolesu je izveden s petimi ali šestimi ploščami od 13 — 24 zob. Uporabo zobnikov reguliramo s prestavami.
Kolesarja varujejo tudi zavore, katerih ploščice so iz platna in gume ter omogočijo uspešno zaviranje v vseh vremenskih pogojih.
Kemična industrija v statističnih pokazateljih
Cene
V Sloveniji so se cene proizvajalcev v industriji v prvih treh mesecih letos povečale za več kot 44 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta; tako so se cene v industriji premoga in plina povečale za 50 %, v proizvodnji in predelavi nafte za 59 °/o, v kemični industriji za 71 %, v papirni industriji za 68 % itd.
Izvoz
Marca je bil izvoz jugoslovanskega blaga samo za 3 % večij kot lani v istem mesecu, v primerjavi z letošnjim februarjem pa za 13 °/o. Celotni trimesečni izvoz je dosegel vrednost nad 17 milijard din, kar je za 10 % več kot lani v istem razdobju. Izvoz kemičnih izdelkov se je povečal za 1,89 milijarde dinarjev, to je za 34 %.
V novi tovarni kemično-gu-marske industrije MILOJE ZAKIČ v Kruševcu bo septembra stekla poskusna proizvodnja radialnih gum, že v začetku prihodnjega leta pa bo tovarna začela z redno proizvodnjo teh gum za vsa potniška vozila. Načrtujejo, da bodo leta 1977, ko bo tovarna delala
če je kolo opremljeno z najboljšimi deli, tehta od 8—9 kg in stane okoli 15.000 ND.
H kolesarjevi garderobi spadajo obvezna čelada iz usnja ali plastike, dres, klačke s sedalom iz jelenove kožice, bele nogavice ter specialni čevlji, ki jih učvrstimo z jermenčkom na pedalu.
Vse to, pa mnogo treninga, vztrajnosti, žrtvovanja in uspeh ne bo izostal, pravijo naši fantje.
s polno zmogljivostjo, izdelali dva milijona radialnih gum. Poslovni dnevnik, 18. 7. 1975 str. 2
Pri izgradnji, tehnološkem opremljanju in financiranju šestih novih tovarn, ki jih bo v naslednjem petletnem obdobju zgradila Gumarsko-ke-mična industrija »Balkan« iz Suve Reke, bodo sodelovali »Dunlop« iz Velike Britanije, »Bolvo« iz ZR Nemčije, »Cle-ber-Colomb« iz Francije ter še nekatere druge firme iz Evrope.
Borba, 2. 7. 1975, str. 9
V rotterdanmski ladjedelnici bodo začeli graditi veliko plavajočo ploščad za podmorska vrtanja ter izkoriščanje nafte in plina pod morjem; ploščad bodo prihodnje leto izročili jugoslovanskemu naročniku, zagrebškemu podjetju INA-Naftaplin. Velika ploščad, najsodobnejše konstrukcije in opreme, bo prva plavajoča ploščad za vrtanje pod jugoslovansko zastavo, namenjena pa je raziskavam jadranskega podmorja. Ploščad bo veljala več kot milijardo din.
Dnevnik, 8. 7. 1975, str. 3
Kolesarski klub Sava organizira vsak mesec TRIM izlet s kolesi; na teh izletih je večina mladih, skrb za podmladek je zaodvoljiv, za zdravo telo pa bi bil lahko med njimi tudi kakšen starejši Savčan
vesti — vesti — vesti
Razno
15
Pisma -
Spoštovani sodelavci!
Oglašam se vam ponovno iz ču-prije, kjer služim vojaški rok. Zaprisegel sem že 25. maja in si tako pridobil pravico, da sem obiskal tudi mesto, ki vam ga želim malo bolj podrobno opisati.
Cuprija leži na jugu Šumadije, približno 150 km od Beograda proti jugu in 50 km severno od Niša. Obdana je z manjšimi hribi, med njimi je najvišji na jugozahodu Juhor s svojimi 773 m nadmorske višine. Ime Cuprija izhaja še iz časov, ko so v teh krajih gospodovali Turki in se je ohranilo še do danes. Tu je bil namreč v tistih časih edini most daleč naokrog, ki je povezoval desni in levi breg Morave, ki tukaj že teče združena v eno reko. Saj kot veste, se Zahodna in Južna Morava v Varvarinu združita v enotno reko Moravo, ki teče tudi mimo Cuprije in se nato zliva v Donavo. Tu živi približno 20.000 prebivalcev. Skoraj vsaka hiša je dala življenje za osvoboditev naše domovine med drugo svetovno vojno. Kraj je znan tudi mnogim Slovencem, saj jih je bilo mnogo izgnanih in so tu, pri teh ljudeh, dobili nov začasen dom med NOB.
Po vojni je kraj dobil tovarno sladkorja, ki mnogim prebivalcem daje vsakdanji kruh. Ostali se ukvarjajo s poljedelstvom ali se vozijo na delo v bližnji mesti Sveto-zarevo in Paračin, ki imata več industrije. Cuprija še dolgo ne bo mogla skriti, da so tukaj nekoč gospodovali Turki. Še zmeraj je veliko majhnih hišic, ki spominjajo na
pozdravi
turške čase, pa tudi ulice so tlakovane z značilnimi velikimi kockami. V centru mesta je sedaj po vojni zraslo mnogo objektov. Imajo nov hotel, veleblagovnico, dom JLA, prekrasen trg s parkom, preurejeno pa tudi kinodvorano. Tu ima svojo trgovino tudi Planika iz Kranja; trgovina je zelo lepo urejena. Mesto ima tudi gimnazijo, ki je obstojala že pred vojno, in srednjo medicinsko šolo. Da ne pozabim, tu je tudi mnogo za te kraje značilnih kafanic, kjer dobiš vse od dobre kave, jedi na žaru, do še boljše ru-žice, ki jo vojaki pridno pokušamo. Tudi prometne zveze z ostalimi kraji so dobre, saj je Cuprija povezana z avtobusnim in železniškim prometom.
Čeprav mi ne gre pero preveč dobro izpod rok, sem vam poskušal opisati kraj, kjer bom preživel 15 mesecev življenja. Če sem uspel, pa presodite sami.
Lep pozdrav vsem sodelavcem, posebno še sodelavcem preizkusne postaje.
Janez Kocbek V. P. 4418/11 35230 Cuprija
Oglašam se vam Karlovca, kjer služim vojaški rok. Pozdravite vse moje sodelavce v tozdu Avtozrač-nice in prav tako prejmite vi vsi lepe pozdrave od
Zvoneta Zupanca V. P. 3713/D-l Karlovac
Iz Divulj pri Splitu se nam je oglasil vojak Janez. V svojem pismu je kratko opisal vojaško življenje in spremembe, ki jih je doživel s premestitvijo v obmorski kraj, kjer je poleg vojaške vsakdanjosti čutiti tudi utrip počitniškega življenja ob naši obali. »Kopanja se ne manjka, pa tudi za druge aktivnosti se najde prosti čas. Ker sem do sedaj redno prebiral savsko glasilo, vas naprošam, da mi ga pošiljate tudi v bodoče.«
Novi naslov je
AVMAN JANEZ
V. P. 6580/2
58221 Divulje pri Splitu
Janez, pošiljamo ti lepe pozdrave in ti želimo prijetno prebiranje našega glasila.	Urednik
S poti na Triglav nam je poslala pozdrave 20-članska ekipa slepih. Za pozdrave se iskreno zahvaljujemo.
Iz Beograda se je oglasil Štefan Klemenc, ki vsem sodelavcem pošilja lepe pozdrave in sporoča svoj novi naslov.
ŠTEFAN KLEMENC V. P. 155243
11002 Beograd
Štefan, hvala za razglednico in pozdrave. Tvoj novi naslov objavljamo v glasilu, da se ti bo lahko oglasil tudi kdo od sodelavcev.
Vlado Makarič se oglaša iz Bele Crkve, kjer služi vojaški rok in lepo pozdravlja vse sodelavce in prijatelje z željo, da se mu kaj oglasijo. Pišite mu na naslov:	VLADO MAKARIC
V. P. 4210/4 26340 Bela Crkva
Zahvala
Ob smrti dobrega očeta Okorn Andreja se najlepše zahvaljujem delavcem FRS, upravi POS in prodajalni Sava Kranj za darovano cvetje in izrečeno sožalje.
Magda Demšar
Ob boleči izgubi naše nepozabne mame in stare mame Marije Bobnar
se zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem delavske restavracije, kem. kontrolnega laboratorija ter velopnevmatike za vse pismene in ustne izraze sožalja, za cvetje in dobrodelna nakazila. Prisrčna hvala vsem, ki ste v tako velikem številu spremili našo dobro mamo v njen poslednji dom.
Murgelj Cilka
in Kumer Albinca
ODGOVOR VRABČKA SLONU
Dragi Slon! Velika ti si res živina; navajen, da na oslarije tvoje vsak prikima.
A ne pozabi — čeprav nas gledaš zviška, da te lahko uniči že navadna miška!
Zato v bodoče bolj koristno sapo »nucaj« in raje si pred svojim pragom »pucaj«!
Drugače veš, doživel boš polom
in ne boš kot Slon dočakal svoj »penzjon«!
Josip
Lepo prosim!
V dveh, treh številkah smo objavili sestavke na temo Vsi Savčani ne vedo vsega. Povabljeni ste bili, da bi nadaljevali oz. končali dialog. Žal smo dobili samo en odgovor, ki ga objavljamo v tej številki. Zakaj? Morda sestavki res niso bili napisani umetniško, pa
smo vseeno pričakovali večji odziv.
Tudi na druga vabila se ne oglasite! Pa ste imeli včasih toliko pripomb, da je časopis pust, nezanimiv, da objavljamo preveč »uradnih« informacij. Ali bi hotel kdo od vas napisati, kaj vas bi posebej zanimalo oz. o čem naj pišemo. Lepo prosim!
Urednik
Olimpijski srebrniki, prekrasen spomin na enkraten dogodek in darilo, ki ga bo vsakdo cenil.
Za absolutno kvaliteto jamčita Kraljeva kovnica v Hulu, Ouebeck in kanadska vlada.
Prvo serijo že lahko kupite v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke.
Ohranjajmo olimpijsko idejo!
čas, v katerem živimo nam ne daje veliko priložnosti, da bi se lahko pogosto srečevali s stvarmi, ki jih krasi lastnost trajno lepega in vrednega. V priganjajočem ritmu vsakdanjih osebnih in poslovnih skrbi dostikrat niti ne utegnemo, da bi se tega zavedali, toda pridejo trenutki, ko se v nas oglasi tudi taka potreba. Pa čeprav morda samo takrat, ko želimo koga obdarovati...
Olimpijski srebrniki, ki jih je izdala kanadska vlada v spomin na XXI. olimpijske igre leta 1916 v Montrealu, so redek primer izjemno lepega spominskega denarja, na katerem so vodilni svetovni umetniki upodobili olimpijskega duha in idejo bratstva med narodi.
Kovani so v posebnih stiskalnicah s počasnim hodom. Vse odkovke prijemajo izključno z mehkimi, belimi rokavicami in vsak posebej mora skozi izredno strogo kontrolo kvalitete.
Celotno izdajo olimpijskih srebrnikov sestavlja sedem serij z naslednjimi motivi:
geografski motivi, olimpijski motivi, prvi kanadski športi, olimpijske atletske discipline, olimpijske navtične discipline, olimpijski moštveni športi, spominska izdaja.
Vsako serijo sestavljajo dva kovanca in 10 in dva kovanca za 5 kanadskih dolarjev nominalne vrednosti. Desetdolarski kovanci imajo premer 45 mm in vsebujejo 39,75 g čistega srebra. Vsi kovanci so izdelani iz sterlinškega srebra čistoče 92,5 %.
Na zadnji strani vseh kovancev je podoba kraljice Elizabete II.
Srebrniki XXI. olimpijskih iger imajo poleg numizmatične in dejanske vrednosti tudi izredno veliko umetniško vrednost in predstavljajo eno od najzanimivejših in najlepših do sedaj izdanih tovrstnih zbirk.
Olimpijski srebrniki bodo vsakemu numizmatiku in ljubitelju dragocene umetnosti nepogrešljiva obogatitev njegove zbirke. Izredno primerni pa so tudi kot osebno ali reprezentančno darilo poslovnim partnerjem in sodelavcem ob raznih jubilejih.
Z nakupom olimpijskih srebrnikov pa podpirate tudi razvoj našega amaterskega športa, kajti del nominalne vrednosti vsakega pri nas prodanega kovanca pripada Jugoslovanskemu olimpijskemu komiteju.
Poslovne enote Ljubljanske banke Že sprejemajo naročila za naslednje serije.
Ljubljanska banka
16
Za vsakega nekaj
Ciril Kosmač
Sreča
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Takrat sem se spet spomnil Strež-ka, njegove sreče in Tinke. Čez dan sem zamišljeno hodil v zavodu po pustem dvorišču, ponoči pa sem vznak ležal na postelji, poslušal sopenje svojega soseda ter koval trdne in drzne načrte, kako bom o počitnicah hodil s Tinko.
Tinka pa je bila medtem že zrasla. Postala je že cela Čeča: vitka postava, poln životek.
»Oh, saj pravim,« je prikimaval Strežek, ko je videl, da so se fantje s svetlimi očmi ozirali za njo, »tega otroka bo doletela sreča.«
In doletela jo je.
Na spomlad so oronžiki nagnali staro postrežnico in kuharico Jero. V kasarno je prišla Tinka. Babe so zašumele. Strežek pa je kimal in govoril:
»No, ali nisem rekel? Kakšna sreča! Trideset lir ima na mesec in ni ji treba hoditi na dnino, kjer bi st mazala roke. Tinka ni za trdo de-lo.«
O počitnicah nisem veliko hodil po vasi. Ostajal sem na domu, ki je bil na samem dvajset minut iz vasi. Za ljudi se nisem zanimal; govorili so, da sem ošaben, ker sem nosil pumparice in hodil gologlav. Delal sem na polju, posedal pri mami, ki je bolehala, ob nedeljah pa sem se pretikal skozi vrbovje vzdolž reke, se sončil in lovil ribe.
Tako sem se srečal tudi s Tinko. Bilo je popoldne in sonce je navpično sekalo vame. čepel sem na koncu razbeljenega proda in dražil menka, ki sem ga bil ujel in zagradil v malo kotanjo, ko so mi mehke roke zakrile oči. Zlecnil sem se in hotel planiti pokonci, toda roke so me trdno zadržale — in v brnečo poletno tišino se je najprej razsul zvonek smeh, za njim pa se je oglasil trebušen bas:
»Kdo je?«
Vse skupaj sc mi je zdelo za malo in sem se skušal izviti. Bojevati pa sem se moral skoraj z vsemi silami, kajti roke so me držale krepko in čutil sem, da se privija k meni toplo telo majhnega dekleta. Ta boj je trajal precej dolgo. Sopihala sva obadva in poskakovala po razbeljenih, okroglih prodnih kamnih. Ko sem se končno s sveto jezo osvobodil, je stala pred menoj Tinka. Bila je v kratkem rožnatem krilcu in belem svilenem životku; v globokem izrezu je tičal širok, razpihnjen nagelj. Dihala je globoko, nosnice so ji drgetale, lica so bila rdeča. Pogledala me je naravnost v oči s svojim dvojnim pogledom in z zamolklim mehkim glasom rekla: »Ali si hud? — Kako je mami, sem te mislila vprašati. In ker si tako lepo čepel, se nisem mogla premagati ,da bi te ne prestrašila.« In v lica so se ji že dolble jamice, ki so oznanjale bližajoči se smeh.
»Slabo ji je,« sem brezbrižno dejal. »Prestrašil se pa nisem«.
Priprava na smeh je izginila.
»Slabo,« je rekla. »Že štiri leta boleha. — Zdaj se pa že dolgo nisva videla.«
»Saj me ni bilo doma. Kaj pa ti?«
Pogledal sem jo. Moj pogled je začutila kakor dotik; zrvnala se je in pogledala v globoki izrez svojega životka.
»Bluza mi je preozka,« je rekla. »Ti si pa tudi malce zrasel.-----
Vse mi je preozko, vse me razganja. — — — Ko pride Matelič, si vzamem blago za novo krilo. In za bluzo	tudi,« se je nasmehnila. 	»Ponoči ne morem spati,
vznak ležim in, kadar je mesec, grem iz hiše. Po rosni travi hodim.« Umolknila je in čakala, da bi kaj rekel. Ker sem molčal, je vprašala: »Ali se tam, v Gorici, tudi tako rujete v šoli, kakor smo se mi? Jaz bi se še ruvala, če bi hodila v šolo.«
Potegnila je nagelj iz izreza pri polnem životku in ga vrtela v rokah, ki so bile potne; sonce je sijalo nanje in na njih so se iskrile drobne iskre znoja, kakor se v opoldanskem soncu iskri v mivki.
»Tam je srednja šola,« sem povedal.
Molk.
»Saj sem mislila. Ali si to v Gorici kupil?« je pokazala z nageljnom na moje kopalne hlačke.
»Ne. Mama mi je sešila.«
Šiva še lahko. Saj vidim, hlačke so iz starega dežnika. Zdaj se tudi mi ne kopamo več nagi.«
Spet molk.
»Zdaj pa grem,« je rekla, se ritenski umaknila za korak in začela cefrati nagelj.
»Jaz moram tudi k mami, ker je sama doma,« sem dejal in se obrnil. Ko sem se po nekaj korakih ozrl, sem jo videl, kako je počasi skakljala s kamna na kamen, se pozibavala na njih in z rokami lovila ravnotežje; trgala je nagelj in rdeči, drobni lističi so kapljali na belo, razbeljeno prodno kamenje, kakor kaplje krvi, ki jih seje na begu preplašena ranjena žival. Poletna tišina je glasno brnela, srce mi je burno utripalo in mi sililo v grlo.
To je bilo moje zadnje srečanje s Tinko.
Nekaj dni preden sem se v jeseni odpravil v Gorico, so z velikim hrupom zagnali, da je Tinka noseča. Govorili so naravnost čudovite stvari in tisti, ki so Tinkino blagoslovljeno stanje prtili orožnikom, so se lahko šteli k dobrim in pametnim. Župnik je o tej stvari javno govoril s prižnice; med pridigo je dvakrat segel po evangeliju in z veličastnim basom prebral tisto o pohujšanju teh malih, o mlinskem kamnu za vratom in o potopljenju na dnu morja. Ta pridiga je še bolj podžgala gorečnost vaških klepetulj, ki so takoj preštele vse nove obleke, predpasnike in životke, ki jih je v tistem letu nosila Tinka; na svoje veliko začudenje so tudi ugotovile, da sta v tem letu kramarja od beneške meje podvojila, če ne potrojila svoje prenočevanje pri Strežku. Križale so roke pod predpasniki, se majale s celim gornjim životom in se kajpak tudi tokrat niso mogle zedeniti v svojih mnenjih.
(Nadaljevanje prihodnjič)
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja odbor za informiranje. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25-461 int. 482 in 282. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj.
List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto In kulturo SRS (št <21-1/72 z dne 27. marca 1973).
Malo za šalo, malo zares
PA ŠE TO
TEMELJNI SPODRSLJAJ — Pred meseci so slovesno položili temeljni kamen za tovarno gumijastih izdelkov v občini Trnovo, štirideset kilometrov od Sarajeva. Dodatne raziskave pa so pokazale, da bi nova tovarna resno onesnaževala sarajevski vodovod in ozračje v tem turističnem kraju. Zdaj so temeljni kamen brez slovesnosti izkopali.
Še dobro, da ga niso vrgli v glavo vrlim projektantom!