Slovencem, posebno po mestili in trgih živečim nekaj o štetji ljudij! Kaj ponienja rubrika številnim polam vpisana: občevavni jezik (Umgangssprache)? Pri štetji Ijudstva bode moral vsak posamezen 61ovek ali sam v številne pole zapisati kaki je njegov občevavni jezik ali ^Umgangssprache", ali pa dati vladnemu komisarju na to vprašanje pravi in resaieni odgovor. Ce bode vprašan Nemec, kaki je njegov občevavni jezik, bode gotovo odgovoril da je to nemški je- zik. Poljak pore6e, da je poljski, Lab da je laaki in mi Slovenci moramo vsakako podobno po res- nici in pravici povedati, da je naš ob6evavni jezik, slo vensk i j ezik. Na to moramo biti pozorni in tega ne smemo pozabiti posebno tam, kjer smo Slovenci ali v svojem poklici, bodi si v obrtniji ali v uradu, prisiljeni se poleg slovenskega jezika tudi nemškega posluževati. Tako se godi posebno v mestih in okrajih, kjer živimo z Nemci vkup, v krajih z nemškim in slovenskim prebivalstvom, tedaj tam, kder Nemci ne znajo slovenski in si mi Slovenci pomagamo z nemškim jezikom. Ali vendar 6e smo se tudi posluževali nemakega jezika kedar- in kderkoli, ostanemo še vedno Slovenci, zato spadamo še vedno neprestano k nasemu narodu slovenakemu inkuaiodnosti sloveuski. In tedaj je naš slovenski jezik naš občevavni jezik. Naš materni jezik je naš slovenski jezik. In ta naš slovenski jezikzapišimo ali si ga dajmo zapisati od uradnih pooblaščencev v popisne pole za naš obcevavni jezik, za našo  nUmgangsspracbe". To pravimo in navajamo zlasti našim slovenskim rojakom, kteii živijo med nemškim pre-  bivalstvom zarad resnice in svaritve, da bi se ne dali prevariti ali pregovoriti od kogar  koli, ko bi kdo to poskušal. Po postavi je oatro prepovedano, da bi popisovavni komisar delal kak pritisk ali vplival na tistega, kterega vpraša po njegovein občevavnem jeziku. Po tej zapovedi ove  postave ima vsak izined nas polno pravico svoj  materni jezik oznaniti za svoj občevavni jezik. Poglavitno pa mora vsak izmed nas že zarad tega za svoj ob6evavni jezik pripoznati slo-  7enski jezik, ker se bode po tem uradnem po-  pisu ljadstva pribodnjič število določevalo: koliko, v kterem mestu ali kterem okiaji živi Slovencev, kako je kde močna ktera narodnost. Zato se mi Slovenci pri popisovanji ljudstva ne samo moremo in smemo priznati k svojemu sloven-  skemu jeziku, ampak tudi moramo po svoji dolžnosti to storiti. Kajti, ko bi kde za svoj občevavni jezik, za svojo ,,Umgangsspracbe" imenovali nemški jezik, bi s tem se izločili iz svojega slovenskega naroda in bi s tem prištevani bili k nemškej narodnosti. In kdo izmed nas bi hotel kaj takega storiti, kdo izmed nas bi hotel zmanjše^ati število naaega naroda in mu s tem prikrajše^ati njego^e pra^ice, ktere mu po njego7em ste^ilu gredo! Zato s^oji k S7ojim! Sl o^enci k S70jemu narodu se o prihodnj em št e v i 1 j enj i ljudstva priglasite, in po^sodi in na 7seh krajih — posebno pa 7 krajib z mešanim prebi7alst7om slo^enskim in nemškim. Naae geslo bodi : ,,Moj in moje ro d bine 0 bče7a7ni jezik j e slo^enski jezik, moja in moje rodo^ine ,,Umgangssprache"jealo7en8kabeseda! Jeden rodoljub.