Tedenske novlce. Duhovniške spremembe. Č. g. Viktor Lunder je nastavljen kot kapelan (II.) pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju. Novonastavljeni so sledeči čč. gg. bogoslovski duhovniki: Martin AvšiC kot kaplan (II.) pri Sv. Križu pri Slatini. Franc Grobler v Solčavi, Jožef Kfošl kot mestni kaplan (III.) v Celju, Franc Molan v Šmarju pri Jelšah (II.), Franc Tovornik v Slivnici pri Mariboru \n Franc Urleb v Rajhenburgu (II.) Za kaplana v Središču je nastavljen duhovnik neipškega vitežkega reda č. g. o. Remigij Jereb. Odlikovanje. Naš rojak g. major .1. Zwirn je bil odlikovan z redom žolezne krone III. vrste z vojium okraskom in meci. Srčno Cestitamo! •f* Aiojzij Exler. Z italijanskega bojišča prihaja žalostna vest, da je dne 25. junija laška mina zadela »Gospodarjevega« strojnega stavca Alojzija Exlerja. Kakor poroča njegov prijatelj Anton Čop, je bil, Exler takoj mrtev. Padli junak je bil več let zaposlen v naši tiskarni pri stavnem stroju. Zadnji letniki »Slov. Gospodarja«, »Glasnika«, »Našega Doma« in deloma tudi »Straže^ so bili stavljeni od Exlerja. Bil je priden in vesten delavec, zaveden Slovenec in prijeten družabnik. Rajnega Lojzeka je zavol.jo njegovega prikupljivega značaja vse rado imelo. Te vrstice v »Slov. Gospodarju« naj so majhen spominek našemu junaku. Bodi mu zemljica. kjer počiva njegovo junaško truplo, lahka! / Slovenski starši, otmite svojo deco! V krajih, kjer je'"več ljudskih žol, se nemški učitelji že silno trudijo, da bi pridobili za svoje zavode čimveč slovenskih otrok. Namen je očividen. Slovenski starši, ne dajte se zapeljati! Ne prodajajte svojih otrok tujcu ! Slovenski otrok v slovenske šole, da se najprvo naobrazi v materinskem jeziku. Časa za priučenje kakega tujega jezika še bo imel pozneje dovolj. Ne mučite nedolžno deco že v rani mladosti z učenjem tujih jezikov. V materinščini se naj slovenski otrok uči veronauka. čitanja. pisanja in drugih nujopotrebnih predmetov. j Slovenske šole za Slovence v mestih in trgih! Neflftnf^Tma.jo v Ljubljani. Trstu, Zagrebu, v Pulju in po drugih jugoslovanskih mestih svoje šole, kjer se njih deca podučuje v nemškem jeziku. Lahora, ki so pribežali iz Primorja, so dali laške šole v Ljubljani, Celju, Mariboru, Gradcu, Celovcu, na Dunaju in drugih mestih. Ker smo Slovenci v teh triletnih težkih časih storili državi gotovo več uslug in veC žrtvovali na življenju in preraoženju kot Lahi, zahtevamo, da se dajo Slovencem y Mariboru, v Celovcu, v Gradcu, v Radgoni, v Cmureku, v Bruku. v Ljubnu, v Donavicu, na Dunaju in povsod. kjer je toliko slovenskih otrok. kolikor jih je za ustanovitev šole potrebno, slovenske šole. To je naša opravičena in pravična zahteva! j Naša kmetska bodočnnst. Kmetski stan si je v n<4'i«*F eUolli" revež. Kdor tega ne verjame, naj samo pogleda na kmete. Ne bo dolgo, ko si bo moral kmet na brbtu donašati najpotrebnejše k hisi: drva, steljo, moko, cement in enako robo. Gnoj bo spravljal na njive, na travnike in v vinograde z enokolnicami in samotežnimi vozicki. Predno bo zima, ne bo v naših krajih ne repa vprežne živine. Kmet pridela žito, da bi ž njim preredil skozi celo leto sebe, svoje otroke, posle in delavce. A oddati ga mora za meščane in druge. Sam pa sedaj nima betvice moke več. V uradih uradniki s kmetom ne postopajo dokaj prijazno, tudi tedaj ne, če prinese davčni denar; še bolj pa sc zadirajo nad njim, če prosi, naj se mu ne rekvirira krvavo potrebnih volov, naj se mu ne odvzame preveč žita; zadira se nad njim, če nagovori uradnika slovensko. Vse to se godi zato, ker v uradib. posebno na stolcib glavarjev, davfnib in aodnijskib predstojnikov sedijo osebe, ki so prepojene protikmetskega duha, ki ne umejo in mnogokrat nočejo umeti naSega težkega položaja. Če pa hočemo vsemu temu priti do dna, vidimo. da je glavna krivda našim nezdravim razmeram v tem, da imajo v javnib zastopih, n. pr. v državnem zboru, v deželnem zboru, v okrajnem zastopu in odboru. v okrajnem šolskem svetu in drugih vsakojakih odborih večino meščani, tovarnarji, veletržci. uradniki in groije. ITmetno je volilni red povsod tako prikrojen, da kmetsko in delavsko ljudstvo ne pride do veljave. Vse drugače bo, ako se bomo Jugoslovani od Mure in Drave do Adrije in Donave združili v eno veliko samoupravno državno skupino pod raogočnim žezlom Habsburžanov. V tej državi, ki bi bil pravi biser Avstrije, bi prevladoval kmetski živel. Jugoslavija bo prava kmetska država. Na Slovenskem, na Hrvatskem, v Dalmaciji, v Bosni in Hercegovini je nad 80 >/0 kmetskega prebivalstva. Gojimo upanje, da do uresničenja naše srčne želje ni več daleč. Živela naša kmetska bodočnost na našem slovanskem jugu ! i Stari lažnjMvec. »Stajerc« laže, da dr. Korošec v svojem govoru v državnem zboru za naše vojake in oficirje na fronti ni imel besedice pohvale. To je laž! Dr. Korošec se je dne 12. junija v svojem govoru v državnem zboru, kateri je tako razburil skisane nemškutarsko-šnopsarske možgane, že uvodoma sporainjal naših junakovvojakov na bojišču in vrlih mož v zaledju. Rekel je med drugini: Občudujemo in slavimo junaštvo in vstrajnost naših bratov junakov, ki branijo domovino in prelivajo svojo srčno kri za dom in za cesarja. Mi obžalujemo žrtve. Naše srce nam nareka vročo željo. da potoki krvi, ki so jo prelili naši hrabri vojaki, niso tekli zastonj, temvečda nam vzklije iz njihboljšabodočnost svobode in združenja.... Tako je slavil dr. Korošec naše junaške vojake. »Štajerc« pa po svoji Jažnjivi navadi psuje in laže kakor šnopsar ... V molitvi iščemo pomoči . . . Suša je grozila z lakoto, kateri bi sledila še druga gorja. Cela dva meseca smo bili brez dežja. VroCina in suša sta bili vedno hujši. Pomoči ni bilo od nikoder. Zbirali so se sicer od časa do časa oblaki na nebesnem svodu, a dežja ni bilo. In naše verno slovensko kmetsko ljudstvo je spoznalo veliko nevarnost, ki nam preti ter se je obrnilo z vročimi  prošnjami k Bogi.!. Zadnji čas so se vršile po vseh župnijah dan za dnevom številne pobožnosti. Ljudstvo je goreče molilo in prosiio za dež. Procesije za procesijo so romale k Marijinim svetiščem, pri vojaških kapelicah in križevih znamenjih so se zbirale cela dva meseca po lepi stari slovenski navadi cele obcine in so prosile Boga za dež. In Vsemogočni se je usmilil nedolžnih otrok in nam je poslal dež. Slovensko Ijudstvo, išči tudi v bodoče pri Bogu pomoči! Cesar in cesarica sta pri c. kr. avstr. vdovskem in sirotinskem skladu podpisala večjo svoto kot zavarovanje vojnega posojila. Zavarovana svota pripade skrbstvu za vojne sirote. Zgled našega cesarja in cesarice, naj navduši vse, ki morejo, da podpišejo tako zavarovanje. (Glej naš inserat na 8. strani). V Mariboru se sprejemajo' prijave za zavarovanje na okrajnem glavarstvu, II. nadstropje, soba št. 26. Izid 6. vojnega posojila. Kakor nam poroča namestništvo, znaša podpisanje 6. vojnega posojila na Štajerskem po dosedanji ugotovitvi 2^5 milijonov kron. Na tem izvrstnem vspehu so udeležene hranilnice in njih vložniki z nad 100 milijoni kron. Za vojake. Za vojaško berivo so poslali čč. gg. župnika Jurko iz Pameč 20 K in Ogrizek iz Dramelj 20 K (že treljikrat) ter neimenovani 10 kron. Čč. vojnima kuratoma Žagarju in Lendovšeku in drugim ter mnogim vojakom se naznanja, da so na vse njih želje naročeni mariborski časniki. Če jih ne bi dobili, naj naznanijo! Knjig pa na vojno. pošto ne moremo veC pošiljati, ker nam leseni zabojčki pridejo predrago. V zalogi jih imamo itak že malo. Kar jih še imamo, pošiljamo bolnišnicam brez vojne pošte. — Dr. IVL Slavič v Mariboru. Poslanec dr. Verstovšek je stavil v seji državnega zbora dne 28. junija za živinorejce jako važen predlog. Poslanec dokazuje v njem. da kmetje izgubljajo vsled vedno veCjega rekviriranja živine na svojem premoženju. Zato zahteva, da se izrecno določi živina kot premoženjski predmet in se skupiček za živino ne sme vračunati vdohodninski davek. V tej zadevi je g. poslanec vložil tudi interpelacijo na vlado, katera se poziva, da ukaže davčnim oblastim, da ne vračunajo skupiCka v osebno dohodnino. Poslanec R o š k a r in nekateri drngi poslanci so bili dne 27. junija pri novem deželnobrambovskero ministru podmaršah« pl. Czappu. Opozorili so ga, da je nujno potrebno, naj se prošnje za oprošecnje in dopuste kmetskih črnovojnikov, ki so pri spravljanju žetve nujno potrebni, hitreje rešujejo; pri novih prošnjah naj se dovoli, da dotičniki ostanejo doma, dokler se prošnje ne rešijo. Mlnister je poslance zelo prijazno sprejel in je obljubil, da bo te kmečke želje dalekosežno vpošteval. Prošnje za dopust so koleka proste. Mnogi niso na jasnem, ali so prošnje za dopust, ki jih vlagajo svojc.i črnovojnikov ali aktivnega moštva, koleka proste ali ne. Naše uredništvo se je informiralo pri c. k. okrajnem žetvenem komisarju g. Petrovana v Mariboru, ki gce glede na take prošnje knietom zelo na roko, da so prošnje'za dopust koleka proste. To potrjuje tudi ukaz Staerske cesarske namestnije z dno 2. marca 1917 št. 7/656/166 Moh. Dobro je, ako se. na glavo prošnje zapiše: »V zadevi žehenib dopustov koleka prosto. Ces. nam. 2. marca 1917, št. 7.656/ 166 Mob.« Mnoga vojaška oddelna poveljstva namreč prošnje za dopust, ki niso kolekovane, kratkomalo zavržejo. Kdlekovati, in sicer z 2 K, se morajo edino prošnje za oproščenja. -Špange" odpravljene. Naš cesar je odredil, da je odslej naprej v naši armadi odpravljena vojaška kazen »špange«. Zopet znak izredne Ijudomilosti našega mladega vladarja! Slava mu! Muzicirajo in plešefo . . . Kmet iz Ijutomerskega okraja nam piše: V četrtek pred Petrovim sem zvečer dospel v Maribor, da ponesem rnojemu zetu, ki odhaja na fronto, nekaj grižijajev kruha in mesa. Ko tako zvečer proti 11. uri greva z zetom mimo neke velike hiše tam blizu novega mosta, se kar začudim, ko vidim, da je celo prvo nadstropje žarko razsvetljeno. gospoda pa je ob vreščeči muziki prepevala, rajala in plesala, še tudi čez polnoč . . . Mislil sem si: Ni čuda, da nas Bog tepe s šibo vojske in suše, ko pa se gospoda še niti sedaj ni poboljšala. Lakola nam stoji pred durmi, a mestni ljudje muzicirajo in rajajo . . Na kmetih še za najpotrebnejše gospodarskti potrebe ne dobimo petroleja. v mestu pa ima gospoda pri nepotrebni zabavi celo nadstropje razsvetljeno. Ubogi Ijudje na kmetih in delavske družine v tovarnah in rudokopih ne dobijo kave, a za kavarne je je dovolj! Vse to da mnogo misliti ... J. M.' Gospodarske novice. Blagodejni dež. Zadnje dni je prijeten in rahel dež namočil suho zemljo. Skoro po vsem Slov. Štajerju in tudi po drugih deželah že od 1. maja naprej ni bilo izdatnega deža. Suša je bila že zelo huda. Bati se je bilo. da se bodo poljski pridelki popolnoma izsušili. A Bog je uslišal prošnje ljudstva, posebno pa otrok, ki prosijo kruha, in je poslal blagudejnega dežja. Vojaški delavci in konji za žetvena dela. Vojaška oblast je odredila, da smejo odslej tudi posamezna nadoinestna vojaiška poveljstva za žetvena dela oddajali delavske oddelke in konje za 21 dni. Prošnje lahko vložijo občine ali posamezniki pri vojažkih nadomestniii poveljstvih. Za Maribor c. k. domobransko nadomestno poveljstvo št. 26 ali inf. nadorn. poveljstvo št. 47. Sladkor za vino iz vrtnega grozdja. Kdor hoče delati iz vrtnega grozdičja (ribizla) vino, naj se oglasi pri občinskem uradu in naj zahteva sladkorja v to svrho. Občine so dobile naročilo, naj zbirajo take prijave in naj jih takoj vpošljejo, da se more sladkor pravočasno nakazati. Koliko živfne se je že na Štajerskem rekviriralo? Od 1. rnaja 1816 do 31. maja 1917 se je na Štajerskem v klavne namene rekviriralo 189.094 glav velike goveje živine in čez 20.000 telet v vrednosti četrt milijarde kron. Na mesec se sedaj rabi za potrebe civilnega prebivalstva 3300—'6000 glav, za vojaštvo na Štajerskem 2500 do 4500 glav. Za skupne državne potrebe je dala Štajerska aprila 4091, inaja celo 4391 glav. Število klavne živine se je zmanjšalo za 32°/0, število vse živine pa za 13%. Kam bomo prišli? Tečaj za vnovčenje zelenjave, jagod in sadja se bo vršil dne 23. in 24. julija na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Prijave do 16. julija. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žalcu je bilo v pretekli dobi popraševanje po tujem hmelju malenkostno in cene so zopet nekoliko padle. Uporabite pirnico! Cesarska namestnija nam piše, naj pojasnimo ljudstvu, da se naj pirnica na njivah in v vinogradih ne sežge, ampak se naj dobro posuši, očisti prsti in uporabi za živinsko krmo. Pirnica ima približno isto krmilno vrednost kot oves. Razne novice. Vroča in suha Ieta. Stari zapisniki pripovedujejo o lem sledeče: Leta 738. po Kristovem rojstvu je bila v Evropi, posebno pa na Francoskem, taka vročina, da so se skoro vsi vrelci posušili in da je mnogo Ijudi in živine poginilo od žeje, — Leta 879. so žanjice in kosci padali po poljih. — Leta 990. je uničila vročina vse pridelke. Radi bede, ki je nastala vsled tega, je pomrlo mnogo ljudi od lakote. .— Leta 1000. so se vsi bali, da se svet pogubi in k temu so se še posušile v Nemčiji vse reke in izvirki.,wRibe so segnile in povzročile strahovite kužne bolezni. Mislili so, da ta- ogenj uniči svet. — Leta 1102. so se posušile reke in izvirki. Korito reke Rene je postalo suha pešCena tla. — VI. 1462 je bil pesek tako vroč, da so se mogle v njem skuhati jajca v kratkem času. — L. 1303. so Ijudje mogli peš preko velikih rek Seine, Love. Rene in Donave. — L. 1393. so se vse rastline posušile, a živali so padale vsled vročine. — L. 1538. do 1. 1541.,je trajala suša neprestano. Mnogo rek je kar izpinilo. — V letu 1646. je 58 dni zaporedoma vladala neznosna vročina. — Leta 1710. ni padlo od aprila do oktobra niti kaplje dežja. Po vrtovih, kjer so mogli zalivati, je to leto dvakrat rodilo. — Leta 1818. je bilo že v maju 38 stopinj Reaumura. — Leta 1830. so v Memčili in na Francoskem v mescu juniju in juliju imeli 35 stop. Celzija vročine. — Zadnje hudo vroče leto je bilo leta 1911. — Letos je suša in vroč.ina najhujše pritisnila v Dalmaciji in Istri, kjer so se ponekod rastline na polju popolnoma posušile. Saj je bila suša cela mesca maj in junij tudi v naših krajih izvanredno huda. Ljudje so ponekod morali po vec ur daleč po vodo. Zadnji čas je dež zopet poživil vso naravo. Ure. Opozarjamo čitatelje na inserat tvrdke I?an Konrad. DopisL Maribor. Okrajno glavarstvo je, kakor smo izvedeli, začelo te dni razpošiljati sladkorne karte in sladkor za mesec julij. Sladkorja je toliko, da ga mora vsakdo dubiti za vse karte. Glavarstvo je dobilo tudi 1 vagon dobre kavine mešanice, katero se bo dobilo pri trgovcih na deželi za ^/3 karte l/4 kg. Cirkovce pri Pragarskem. V soboto, dne 30. junija je vdarila strela v Sagadinovo, p. d. Trebčevo hišo v Drgonji vasi. Ogenj se je razširil tudi na hišo soseda Krajnca, p. d. Fureka ter se je le hitremu nastopu šentlovrenške požarne brambe, oziroma gornjepleterskih požarnikov zahvaliti, da se je ogenj omejil. Vrlim pleterskim požarnikom gre vsa hvala! Sv Marko niže Ptuja. Dne 30. junija je utonil v Dravi pri prevažanju krme 14 let stari Alojzij Verlak iz Bukovec. Oče je umrl dne ft. nov. 1916 kot vojak v vojaški bolnišnici v Bruku. Truplo vtopljenca še dosedaj ni bilo najdeno. Trbovlje. Odbor telovadnega odseka »Orel« vljudno vabi na VII. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 8. julija ob 4. uri popoldan v dvorani »Drušlvenega Doma«. Govori preč. g. profesor dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Brežice. Po potresu poškodovana poslopja se sicer pridno popravljajo; celo delo pa gre vse prepočasi naprej, ker ni gradiva, niti delavcev. —Grozna suša je grozila vse uničiti, a dež v zadnjih dneh bo še rešil, kar se rešiti da. — Vino je drago, piva malo, čuje se, da se okr. glavarstvo krepko poteguje za abstinenco, tako da so nekateri gostilničarji v Dobovi, Št. Petru in v Kozjem začeli baje točiti protialkolne pijače, če je res. — Naš mlinski nadzornik gosp. Jantschar je poln vljudnosti in prijaznosti do ubogih kmetov, ki mu tega gotovo ne bodo nikdar pozabili. Ravnolako tudi ostane v najlepšem spominu g. Druschkowitsch.