PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 70 lir
>nl
>jo
idi
sle-
no
*t).
3«
v
969
997
,6
.810
„0
>,5
,eel0> , P° rei1?
Sivel®
dba«1
* «* iv**®’ le#!
a *®
ge*'®'
en^
sdo0®*’
4°^
VEDNO BOLJ ZAPLETEN POLOŽAJ GLEDE SOLSTVA
Na vladni seji sprejete ukrepe sindikati zavračajo kot nezadostne
Na seji vsedržavnega sveta KD je Forlani v bistvu sprejel vse zahteve Fanfanija - Negativni komentarji socialistov
Leto XXVI. SL 133 (7627)
TRST, sreda, 17. junija 1970
RIM, 16. — Na današnji seji je vlada razpravljala izključno o ukrepih v zvezi z zahtevami šolnikov in je v tej zvezi sprejela tri zakonske ukrepe. Sindikati šolnikov sicer še niso dokončno uradno odgovorili, vendar iz vseh izjav izhaja, da so zavrnili vladne predloge, ki v bistvu ničesar ne spreminjajo, kar je že v petek sindikatom predložil minister za šolstvo Misasi. Zaradi tega se napoveduje zapora izpitov in ocenjevanj.
Vlada se je sestala ob 9.30 in je bilo kasneje izdano uradno po-
točilo, da so na predlog šolskega ministra sprejeli naslednje zakonske dekrete: glede integracije že odobrenih fondov za dopolnitev štipendij za univerzitetne študente. Glede spremembe norm o dodeljevanju mest v institutih strokovne Vzgoje. Dekret o priznanju službe pred sprejetjem v organike za šolnike osnovnih in srednjih šol. Dekret o ukinitvi usposobi jenostnih izpitov za šolnike in o prepovedi odpustov šolnikov, ki niso v organiku. Zadnji dekret se nanaša na decentralizacijo služb ministrstva za šolstvo, llradno poročilo končno govori, da je minister poročal o pripravah Pooblastilnega zakonskega predloga za_ dokončno ureditev pravnega položaja šolnikov in da bodo ta predlog preučili in odobrili do 10. julija.
Po sestanku je minister dejal novinarjem, da so sprejeli vse zahteve razen onih, ki zadevajo tudi druge državne uslužbence, zaradi česar bi se lahko povzročil izredno zapleten in težaven položaj. Dejal je tudi, da so izbrali obliko zakonskih dekretov, ker hoče vlada nadoknaditi čas, od sporazuma s sindikati do izvajanja tega sporazuma. Sporazum s sindikati je bil namreč Sprejet že lani ob istem času.
Sindikalne organizacije šolnikov, ki so združeni v tako imenovani «in-tesi* in Id združujejo sedem avtonomnih organizacij šolnikov, so enotno odločile, da ne morejo preklicati zapore izpitov in redovanj. Po sestanku so ugotovili, da gre Samo za delne rešitve, pri čemt< je vlada opustila rešitev najpomembnejših vprašanj. Po mnenju teh sindikalnih organizacij vladni dekreti ne vsebujejo niti vseh predlogov, ki jih je navedel minister za šolstvo pretekli petek na sestanku s sindikalnimi organizacijami. Zaradi tega tudi ni prišlo do nič novega, odnosno do nič takega, da ki lahko sindikati preklicali zaporo.
Sindikalna organizacija šolnikov CGIL je prav tako potrdila, da bodo šolniki vpisani v ta sindikat nadaljevali zaporo. Sindikalna organizacija SISM - CISL je sprejela isti •klep.
Za četrtek je predvidena nova se-
ja vlade, ki bo obravnavala dva sicer različna ukrepa, ki pa sta oba zelo aktualna: zmanjšanje davkov in imenovanje vladnih komisarjev za dežele. Glede prvega vprašanja se je vlada včeraj na sestanku načelnikov skupin poslanske zbornice, obvezala, da bo čimprej predložila popravke k pooblastilnemu zakonu o davčni reformi, s čimer bodo določili novo višino dohodkov, za katere se ne zaračunava dopolnilni davek. V tej zvezi bodo jutri ponovno proučili celotno vprašanje na sestanku med vlado in sindikati. Glede imenovanja vladnih komisarjev za dežele pa gre za zakonsko obveznost, ki jo mora vlada izvesti, saj se drugače ne morejo sestati deželni sveti, ki so bili izvoljeni 7. junija.
V petek se bo v senatu nadaljevala razprava o zakonskem predlogu Fortuna in bo ob tej priložnosti vlada sporočila stališče Vatikana, ki je bilo obrazloženo na dveh sestankih med predstavniki vlade in svete stolice.
Danes se je pričelo zasedanje vsedržavnega sveta KD, na katerem je poročal tajnik Forlani. Poročilo je obsežno in v bistvu pristaja na vse zahteve in na vsa stališča, ki jih je v zadnjem razdobju zagovarjal Fanfani. Glede deželnih odborov je Forlani dejal, da bi v Umbriji in Toscani ne bilo v skladu s pomenom glasov, če bi se omogočila komunistični partiji določena uveljavitev. Z drugimi besedami se je Forlani priključil skupinam, ki hočejo izključiti levico iz uprave obeh dežel. V tej zvezi se je ponovno izvedelo, da bo kr ščareka demokracija v kratkem predlagala ostalim strankam levega centra sestanek «na vrhu*, na katerem bodo obravnavali sestavo obeh spornih odborov.
Glede gospodarskih vprašanj je Forlani ponovil alarmistična stališča Colomba. Tudi glede sindkatov se je skliceval na izvajanje členov 39 in 40 ustave, da naj bi disciplinirali pravico do stavke in kar je večkrat med volilno kampanjo zahteval Fanfani. Končno je Forlani
glede notranjega položaja v stranki dejal, da bi bilo dobro, da bi ukinili sedanji proporcionalni volilni sistem in uvedli večinskega. Tudi v tem primeru gre za Fanfani-jevo zahtevo.
Prve reakcije socialistov na ta demokristjanska stališča so povsem negativne, saj gre za dejstvo, da je tajnik KD povsem opogojen od zahtev predsednika senata. Tajn;k PSI Mancini je v intervjuju z nekim tednikom podčrtal, da ni mogoče z gobo enostavno zbrisati vseh dogodkov in vseh naprednih tokov, ki so prišli do izraza do 15. maja v š: rokih krogih katoliškega sveta in v krščanski demokraciji sami Glede deželnih odborov pa pravi tajnik PSI Mancini, da je njegova stranka glede tega popolnoma mirna in ni prizadeta. Socialsti se bodo obnašali v Toscani in v Umbriji, kot to določa znani «politični uvod Forlani*. PSI je ob določenih
pogojih pripravljena sodelovati v levičarskih odborih, pripravljena pa je tildi sodelovati v odborih levega centra, na katere ne pristaja «z zaprtimi očmi*. Med pogoji za sodelovanje z levičarskimi odbori je Mancini navedel tudi zahtevo, da taki odbori ne bodo predstavljali središč za napad na vlado in na vladno politiko.
Danes se je sestalo tajništvo PSI, ki je pričelo s pripravami za sestanek izvršnega odbora, ki se bo jutri popoldne. Odločilni sestanek glede dežel pa bo v četrtek, ko bodo prisotni tudi deželni svetovalci in deželni tajniki vključno dežel s posebnimi statuti in tudi vsi člani vlade.
Centralni komite KPI se bo sestal v ponedeljek. Uvodno poročilo bo imel Agostino Novella.
V senatu se je danes nadaljevala razprava o reformi kodeksa o za konskem postopku.
Ceausescu v Parizu
Predsednik Romunije Ceausescu v razgovoru s francoskim predsednikom Pompidoujem
........................................minimum..
SKUPINA 40 NASPROTNIKOV VOJAŠKE JUNTE DOSPELA V ALŽIR
Grozna motenja v brazilskih zaporih v pripovedih osvobojenih jetnikov
Poslanik von Holleben še vedno v rokah gverilcev: verjetno ga bodo osvobodili danes
ALŽIR, 16. — Sest žensk in štiriintrideset moških je po dolgih mesecih jetrrištva v brazilskih zaporih spet zagledalo luč svobode. Štirideset brazilskih političnih jetnikov, ki so jih osvobodili v zameno za izpustitev zahodnooemškega veleposlanika v Rio de Janeiru von Hol-lebna, je dospelo preteklo noč (o-krog dveh zjutraj po našem času) s posebnim letalom v Alžirijo, kjer bodo dobili politično zatočišče. Z njtiml so se peljali tudi štirje otroci sinovi nekega gvenldca, ki ga brazilska policija še vedno išče.
Na alžirskem letališču Maison Blanche se je zbrala precejšnja množica časnikarjev, fotografov ter funkcionarjev alžirske vlade. Ko je «boeing» brazilske družbe Varig
Skupina brazilskih političnih ujetnikov, ki so jih osvobodili v zameno za izpustitev nemškega diplomata von Hollebna. Na desni strani je mlada ženska, ki so ji med mučenjem v brazilskih zaporih Povzročili hude poškodbe, da ne more stati na nogah. Bivši jetniki so povedali, da so jih v zaporu obešali za noge ter jih trpinčili z električnimi tresljaji
..........immimiimmmmimmmm.........
USTANOVLJEN« ENOTNO TAJNIŠTVO PALESTINSKIH ODPORNIŠKIH GIBANJ
Egiptovski predsednik je izjavil, da ameriški piloti upravljajo izraelske «phantome»
iff*
AMAN, 16. — Tu so danes spodili, da so palestinska odporniška ®banja ustanovila enotno 6-člansko ffftvno tajništvo, ki bo imelo izvršno oblast nad vsemi oboroženimi ‘Nami palestinskega odporniškega gibanja, ki šteje okrog 50.000 mož. ^a člane sekretariata so b'li imeš Jovani Jazar Arafat, Isam Sarta-■ I. George Habas, Nayef Havat-jjteh, Thafi Jumayasni in Kamal "teser, voditelji palestinskega najinega osvobodilnega gibanja »Al 'atah*. Akcijske organizacije za ivoboditev Palestine, Ljudske fron-r ža osvoboditev Palestine, Demo-Jfatične ljudske fronte za osvoboditev Palestine, skupine «Saiqa» in palestinske osvobodilne organizacije.
Amanu ugotavljajo, da je to "vi korak k enotnosti palestinskih ?®Vobodilnih sil po nedavnih krva-vin spopadih med osvobodilnimi si
lami in redno jordansko vojsko^ med katerimi je bilo okrog tisoč mrtvih in ranjenih.
Iraški podpredsednik, ki je bil nedavno v Amanu, je danes izjavil v Bagdadu, da so bile izgube med palestinskimi gverilci v spopadih z jordansko vojsko večje kot izgubi, ki sta jih imeli Jordanija in Sirija v znameniti šestdnevni vojni z Izraelom junija 1966. Iraški podpredsednik Ammash je obtožil imperialistične agente, da so povzročili spopade v Jordaniji, da bi uničili vzhodno fronto proti Izraelu in omogočili vdor tujih čet v Jordanijo. Podobno izjavo je dal tudi voditelj Organizacije za osvoboditev Palestine Kamal Naser, ki je dejal, »da če se bo ameriška zarota proti palestinski revoluciji nadaljevala, bodo gverilci napadli interese ZDA
Iz Kai’ra poročajo, da je predsednik Naser v intervjuju ameri
škemu profesorju za mednarodno pravo Harvardove univerze Robertu Fisherju izjavil med drugim: »Mi želimo, da bi predsednik Nixon izkoristil svoj vpliv pri Izraelu in ga prepričal, naj umakne svoje čete iz zasedenih arabskih področij in naj sprejme resolucijo OZN glede vprašanja palestinskega naroda*. Poleg tega je Naser obsodil ZDA, da stojijo na strani Izraela, ko govorijo o nekakem vojaškem ravnovesju na Bližnjem vzhodu, čeprav je Izrael znatno močnejši in je zasedel velik del arabskega ozemlja. Naser je postavil dva pogoja za ureditev spora z Izraelci: brezpogojni umik izraelskih čet na meje pred junijsko vojno leto 1967 in priznanje pravic palestinskemu narodu. Naser je med drugim tudi dejal, da »phantome*, ki jih ZDA do bavljaio Izraelu, upravljajo ameriški piloti.
pristalo, so agenta alžirske policije obkolili letalo, v katerega je vstopilo nekaj funkcionarjev. Deset minut za tem so začeli bivši jetniki izstopati. Eno od njih, mlado Vero Silvijo Arauji Magadhaes, so morali nositi na ramenih zaradi poškodb na nogah, ki Jih ji je prizadela braailška policija med ((zasliševanji«. Vsi so bili videti precej utrujeni od vožnje, saj so biM vseh devet ur in pol poleta od Rio de Ja. neira do Alžira priklenjeni k svojim mestom in pod strogim nadzorstvom dvajsetih brazilskih policistov. Pozdravljali so s pestjo ali z dvema prstoma v znamenje zmage-
Na samem letališču je bila nato improvizirana tiskovna konferenca, na kateri je načelnik skupine osvobojencev Apolonio de Carvalho orisal neznosni položaj, kd vlada v Braziliji zaradi diiktaturre. Dejal je, da vojaški režim ne dovoljuje opoziciji, da bi z zakonitimi sredstvi izražala svoje mnenje in da se je treba zaito nujno poslužiti terorizma. Povedal je tudi, da si vsi o-svobojend želijo nazaj v Brazilijo, da bi nadaljevali boj proti diktaturi. Carvalho je eden od ustanoviteljev brazilske revolucionarne komunistične partije. Boril se je v Španiji proti Francu ter francoskem odporništvu proti nemškemu okupatorju. Star je 58 let.
Skoraj vsi osvobojenci so poročali o zverinskem ravnanju brazilske policije s političnimi jetniki. Mnogi so pokazali rane na rokah in na plečih, ld so jim jih prizadejan z električnimi tresljaji, medtem ko so viseli z glavo navzdol. Bivši jetniki so o ugrabitvi nemškega diplomata zvedeli šele na letalu. Ko so jih spremljali lz zaporov, so nekaterim dejali, da gredo na morišče. Vseh štiriinštirideset Brazilcev bo alžirska vlada namestila po raznih vilah in stavbah v periferiji Alžira, Ce bodo hoteli v kako dingo državo, jim bo vlada priskrbela potrebne dokumente.
Pozornost vseh je sedaj sevecta o-sredotočena v Rio de Janeiru, kjer z ure v uro pričakujejo osvoboditev veleposlanika von Hollebna. Med pogajanji med gverilci in brazilsko vlado so nastale nekatere težave bolj ali manj tehničnega značaja, ki so privedle do tega, da diplomat še vedno ni na svobodi. Gverilci so namreč poslali brazilskemu radiu v objavo sporočilo s pooblasidoim za osvoboditev von Hollebna, vlada pa je zahtevala, preden bi odobrila objavo sporočila, pismeno potrdilo diplomata, da je še živ in zdrav. Ob potrdilo Je prišlo nekaj ur pozneje: «Sem zdrav — piše poslanik — in pričakujem, da me vsak trenutek osvobodijo«. Sami gverilci pa so sporočan, da so ((tehnične ovire« zakasnile osvoboditev diplomata, Isto. časno pa so zagotovili, da bodo izpolnili obljubo.
Nekoliko pozneje Je radio objavil vladno sporočilo, v katerem se izraža zaskrbljenost nad zakasnit-vi jo. Vlada poudarja, da nosijo gverilci vso odgovornost za fizično integriteto diplomata, ker je sama izpolnila vse pogoje, ki so Jih u-grabitelji postavili. Neki diplomat zahodnonemšlfcega poslaništva v Rio de Janeiru pa Je izrazil mnenje, da bo von Holleben osvobojen šele Jutri zjutraj ob 9.45 (14.45 po našem času), in to zaradi tehničnih težav.
Predsednik Fiata Agnelli v Moskvi
MOSKVA, 16. — Predsednik Fiata Gianni Agnelli je danes dopoldne prispel v Moskvo, kjer ga je na letališču pozdravil namestnik ministra za zunanjo trgovino Komarov. Takoj zatem je Agnelli odpotoval s posebnim letalom v Togliattigrad. kjer si je ogledal gradnjo novega avtomobilskega podjetja.
RIM, 16. — Jutri se sestanejo predstavniki sindikatov in vlade na ministrstvu za proračun in za programiranje, kjer bodo obravnavali vprašanje davčnih olajšav.
PARIZ, 16. — Med kosilom, ki ga je priredil francoski zunanji minister Maurice Schumann, je predsednik Romunije Ceausecu predlagal, da naj bi se pod okriljem OZN ustvaril v Evropi stalni orga nizem, ki naj prispeva h krepitvi stikov med različnimi evropskimi državami. Ceausescu je tudi govoril o evropski konferenci za var nost, ki jo je treba sicer skrbno pripraviti, vendar pa se ne sme čakati, temveč je treba delovati. Vsi narodi se morajo truditi, da se odstranijo žarišča vojne in to še zlasti v Indokini in na Srednjem vzhodu.
Francoski zunanji minister pa je izjavil, da se Francija strinja brez kakršnih koli mentalnih rezerv z evropsko konferenco, ki ne sme imeti za predmet nasprotstvo med dvema blokoma, temveč sodelova nje med narodi in to sodelovanje vseh vrst. pri čemer se ne sme pozabiti na sodelovanje med ljudmi, kulturami in idejami.
Schumann je podčrtal nujnost, da se premosti razdvojenost Evrope, tako da bodo sodelovale vse države ne oziraje se na njihov režim ali zavezništva v medsebojnem spoštovanju načel neodvisnosti, suverp nosti in nevmešavanja v notranje zadeve.
miiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiuiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ULBRICHT NA PLENUMU CK KP VZHODNE NEMČIJE
Zmerno stališče do Brandtove politike
Vzhodnonemški voditelj je izrazil željo po zamenjavi veleposlanikov med obema Nemčijama
BERLIN, 16. — Na plenumu CK vzhodnonemške komunistične partije, ki je bil 9. in 10. t. m., je Ul-bricht v svojem govoru predlagal, naj obe Nemčiji zahtevata- vstop v združene narode in naj izmenjata med seboj veleposlanike.
Kot izhaja iz glasila vzhodnonemške KP je imel predsednik državnega sveta Nemške demokratične republike zelo zmeren govor zlasti v pogledu odnosov z Zahodno Nemčijo. Ulbricht je izrazil prepričanje, da bo prihodnjo srečanje med Brandtom in Stophom pripeljalo do konkretnih pogajanj o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med obema Nemčijama. Glede morebitnih pogajanj o združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije pa je dejal, da Sovjetska zveza ne bo nikoli dovolila, da bi se spremenila sedanja «meja miru* med obema Nemčijama.
Voditelj Vzhodne Nemčije je sicer zavrnil Brandtovo stališče, da obstajajo med obema Nemčijama »izredni odnosi*. Hkrati pa je po večmesečnih polemikah izjavil, »da je treba ceniti nekatere stvarne in zanimive politične težnje Brandtove vlade*. Poleg tega je izrazil željo, da bi tretje srečanje med o-bema nemškima vladama prispevalo k vzpostavitvi diplomatskih odnosov.
Po mnenju Ulbrichta se je za-hodnonemški kancler hotel sklicevati na človeške občutke za vzpostavitev enotne skupnosti prebivalcev obeh Nemčij in s tem poudariti, da pripadajo enemu samemu nemškemu narodu. Toda prebivalci Zahodne Nemčije, je poudaril Ulbricht, postavljajo najprej vprašanje pripadnosti monopolistični in kapitalistični državi. Ulbricht je dodal, da če bi Brandt postavil odnose med obema Nemčijama na o-snovi mednarodnega prava, bi o-mogočil Vzhodni Nemčiji, da resno prouči možnost rešitve mnogih vpra-
šanj med Vzhodno in Zahodno Nem čijo.
Ob zaključku je Ulbricht z za dovoljstvom pozdravil napore za do šego nenapadalnega sporazuma med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Razgovor med izraelskim in italijanskim zunanjim ministrom
RIM, 16. — Zunanja ministra Italije in Izraela Moro in Aba Eban sta imela danes dive uri in pol trajajoč razgovor. Izraelski zunanji minister je sicer govoril o načelu meprisvajanja zasedenih področij kot o osnovnem načelu, ki vodi Izrael za reševanje spora z arabskimi državami. Vendar pa je to načelo bistveno spremenil in izkrivil v nadaljevanju, ko je govoril, da mora imeti Izrael ((pravične meje, ki morajo odgovarjati potrebam varnosti«. Glede Palestincev pa je izraelski zunanji minister mnenja, da je treba ohranita židovski značaj izraelske države. Govor je bil tudi o prisotnosti Sovjetske zve ze v Sredozemlju in o vlogi OZN, glede katerega je Izrael mnenja, da je malo učinkovita, zaradi česar se nagibajo k dvostranskim razgovorom.
Italijanski zunanji minister Moro pa je dejal, da je Italija za politično rešitev spora, potrdil je priznanje izraelske države, istočasno pa tudi podčrtal italijansko glasovanje za resolucijo varnostnega sveta od 22. novembra 1967 ter podporo Italije vsem pobudam OZN v tej zvezi. Predlagal je pogumen pristop k reševanju vprašanja in nato govoril o interesu Italije za otvoritev Sueškega prekopa in o še posebneminteresu za svete kraje.
Izraelski zunanji minister Aba Eban se je popoldne sestal z ministrom za zunanjo trgovino Za garijem.
Jubilejna številka P. d. bo izšla v nedeljo, 21.
Sledili bodo še trije jubilejni dodatki v prihodnjih treh sobotah
Prihodnjo nedeljo, 21. t.m. bo izšla — kot smo že napovedali — jubilejna številka našega dnevnika ob 25-letnici njegovega izhajanja. Za to številko In za tri sobotne ((jubilejne dodatke* po dve strani (ki bodo izšli 27. junija, 4. in 11. julija t.l.) smo pripravili naslednje članke:
ČESTITKE SKGZ.
JANEZ VIPOTNIK: čestitke Socialistične zveze Slovenije Primorskemu dnevniku.
BORIS RACE: Pismo urednikom P.d. predsednika komisije za tisk SKGZ.
Med drugimi čestitkami bodo objavljene doslej prejete čestitke občinskih odborov občin: Milje, Dolina, Trst, Repentabor, Zgonik, Doberdob, Krmin, So-
Tovariško srečanje vseh sotrudnikov in či-tateljev Primorskega dnevnika ob 25. obletnici izhajanja
bo v nedeljo, 21. t.m. ob 11. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Vabljeni vsi sotrudniki in čitatelji!
Uredništvo in uprava
vodnje in Števerjan ter občinskih skupščin občin: Piran, Izola, Koper, Sežana, Ilirska Bistrica, Postojna, Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin.
Med ostalimi prispevki smo dali prednost mlajšim sotrudnikom in urednikom, in sicer:
ŽIVA GRUDEN: Da bi mi mladi nadaljevali delo... (Po sledovih partizanske šole v Beneški Sloveniji).
Prof. BOJAN PAVLETIČ: Šport in naš jubilej. -Odraz razmerja žrtev za ideale. — Razlika med današnjo in prvo športno rubriko v P.d. pred 25 leti.
STOJAN SPETIČ: Strategija študentskega gibanja. — ((Alternativno izkoriščanje univerze*. (Pred novimi spodbudami za razbijanje nacionalističnih predstav o boju slovenske narodne manjšine v Italiji in krepitev zavzemanja za njene pravice tudi v Beneški Sloveniji).
SERGEJ VERČ: V poletni noči človeških saj. (Komorna igra za otroke).
N. K.: Nas mlade dolžijo, da ne razumemo ...
R. G.: Iz dnevnika trinajstletnice.
JELKA DANEU: Nemška taborišča smrti: Dachau, Auschvvitz, Buchenvvald, Ravensbriick, Mauthausen.
TOM MARC: Tezejko, Just in Dolfo. (Trije v NOB padli slovenski tržaški planinci, ki jim bo SPDT v Glinščici postavilo spominsko ploščo).
Dr. ELIO FORNAZARIČ: Obmejna blagovna izmenjava 1957 - 1969.
- s - a: Iz zgodovine jugoslovanske socialdemokratske stranke med prvo vojno. (Odlomek iz diplomskega dela slovenskega visokošolca na tržaški univerzi).
IVAN FISCHER: Ob 60-letnici jamarskega društva. (Hancke, Novak, Marinič, Rudolf, Brinšek in drugi jamarski pionirji — 110 zabojev dragocenega znanstvenega gradiva iz Postojnske jame so Nemci prepeljali nekam na Bavarsko, kjer pa je dobro ohranjen samo del bogate knjižnice).
Poleg teh bodo objavljeni še naslednji prispevki trajnejše vrednosti in zanimive vsebine.
IVO MARINČIČ: Naše delo ni bilo zaman.
MAKS ZADNIK: Plameni «Bečanove» domačije so pozivali na upor v Brkinih. (Prva požgana domačija na Primorskem — na Ostrožnem brdu: boj se je začel. — Vzroki požiga. — Začetek že v maju 1941. Prva partizanska četa. — Prva akcija: 28. okt. 1941).
PETAR STRČIČ: Stoletnica prvega hrvatskega lista za Hrvate Istre. (Tržaška «Naša Sloga*. — Prva številka je Izšla 1. junija 1870 v Trstu. — List je izhajal do leta 1915).
ALBERT REJEC: Slovenci v tržaških anarhističnih skupinah pod Avstrijo. (Med njimi je bil tudi beneški Slovenec Umberto Krajnik. — Imeli so — kot vsi pravi Slovenci — tudi svoj pevski zbor).
Dr. DRAGOVAN ŠEPIČ: Zavezniki, NOB in vprašanje jugoslovansko - italijanske meje. (Važen, še neobjavljen dokument Foreign Officea od 14. julija 1941. — Druge manj znane podrobnosti).
DUŠAN FURLAN: Zelena dolina Tribuša. (Črtica).
Dr. GOJMIR DEMŠAR: Ob zaključku jubilejne sezone Glasbene matice.
MARIJA MIJOT: Kar je prvehrala naša zmaga. (Pesem).
A. PAGON -OGAREV: Spomini na prve dni ((novinarstva* pri Partizanskem — Primorskem dnevniku v Trstu.
MARIJA RUTAR: «Ljudski oder* v Tolminu in «Zvezda» na Čiginju.
d. p.: Od resnega do komičnega. (Društvo «Ga-lino Sevino* v Lonjerju — Dante In šola v Bovcu).
MARIJAN TRATAR: Prijetni spomini bivšega korektorja v juniju 1945.
MARIO DOLGAN: Ko ni bilo prostora za šport.
IZIDOR PREDAN: Žalostna, vesela In smešna doživetja beneškega partizana Ivana Baptista Obita iz Št. Lenarta.
• • •
Poleg tega bomo v zgoraj omenjenih številkah objavili fotografije vseh spomenikov našim padlim od Milj do Trbiža.
Vreme včeraj: NajviSja temperatura
27,3, najnižja 20,5, ob 19. uri 26,3 stop., zračni tlak 1014,9 pada, veter 6 km/h zahodnik, vlaga 68 odst., nebo 3/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 24,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 17. junija
GORAZD
Sonce vzide ob 5,15 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.41 — Luna vzide ob 19.16 in zatone ob 2.56 Jutri, ČETRTEK, 18. junija BOGDAN
POZIV K « POZITIVNEMU PRIMERJANJU >
ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA GIBANJA
Avrtfe, prešog dmckristj«*, j)anespričetek dvodnevne stavke
vsem levosredinskim partnerjem . „/	,	..
uslužbencev avtobusnih podjetij
Glede volilnih rezultatov Je dr. Agnetetito dejal, da se slovenska lista »že leta in leta vrti okoli 7000 glasov, čeprav število volivcev narašča«, kar »politično pomeni stagnacijo«.
Ob zaključku občnega zbora so člani SDZ, ld so posegli v razpravo, sMendM, da se bo SDZ zavzemala (tprobi preveliki razdrobljenosti »demokratičnega tabora«, kar naj bi dosegli z (izlitjem sorodnih skupin v dve večji enoti: eno katoliško in drugo bolj laično usmerjeno«. SDZ, je rečeno v zaključnem poročilu, ki ga objavljamo v bistvenem povzetku, se zavzema tudi »za organizacijsko razširitev na vsa področja, kjer živijo Slovenci v Italiji«.
VCeraj se Je v Mavhdnjah sestal »bor volivcev Skupne slovenske liste iz občine Devtn-Nabrežina. Po uvodnih besedah župana dr. Draga
Ostale vesti la tržaške kronike berite na 6. strani
Legiše, ki je podal neikaj političnih zaključkov v zvezi z zadnjimi volitvami, je novoizvoljeni občinski svetovalec Antek Terčon podal izčrpno poročilo o poteku in izidu občinskih volitev. Na osnovi statističnih podatkov je ugotovil, da se je Skupna slovenska lista dobro u-veljavila zlasti po vseh slovenskih vaseh.
V razpravi so med drugimi sodelovali deželni svetovalec dr. Drago Štoka, novoizvoljeni občinski svetovalec Bojan Brezigar, bivši župan Josip Terčon, Srečko Šušteršič, dr. Aljoša Logar ter drugi udeleženci. Zbor volivcev je razpravljal o različnih možnih sestavah novega občinskega odbora. Priporočil je novoizvoljenim svetovalcem, naj pri svojih prizadevanjih imajo stalno pred očmi siplošen razvoj občine ter splošne koristi slovenskega prebivalstva. Novoizvoljeni občinski svetovalci so zagotovili, da bodo stalno obveščali volivce o svojih korakih za rešitev glavnega vprašanja, ki je sedaj na dnevnem redu novoizvoljenega občinskega sveta, da sprejmejo dokončne sklepe
Seja pokrajinskega komiteja PSI - Izjava deželnega komiteja KPI Občni zbor SDZ - Sestanek volivcev SSL v Mavhinjah
Snoči sta se sestala pokrajinska odbora socialistične stranke in KD.
Prvi sestanek je bil zgolj informativnega značaja in je na njem poročal tajnik stranke Gianni Giu-rio n o volilnih izidih in perspektivah, ki se odpirajo. Vendar pa ni šel dlje od ugotovitve, da je PST zabeležila na tokratnih upravnih volitvah zadovoljiv uspeh, kolikor hočejo tržaški voditelji PSI počakat’ na skorajšnjo sejo vsedržavnega vodstva stranke, na kateri bo govor prav o izbirah med levo sredino in levičarskimi koalicijami, predvsem v zvezi s primeri Toskane in Umbrije. Od stališč vsedržav nega vodstva bo, očitno, odvisno tudi stališče tržaških voditeljev.
Na prvem sestanku po objavi volilnih rezultatov sta pokrajinskemu odboru krščanske demokracije po ročala tajnik Coloni in odgovora' za krajevne ustanove Rinaldi.
Pokrajinski odbor je, po krajši razpravi, poudaril okrepitev KD in levega centra sploh ter pooblastil tajništvo, da v tesnem sodelovanju s pokrajinskem vodstvom da pobudo «za pozitivno primerjavo s PRI,
PSI, PSU in SS zato, da se potrdijo ah ustvarijo organske demokratične večine v krajevnih ustanovah v pokrajini, da se zagotovi ohranitev pri a;vljen.ju izvoljenih organizmov, učinkovitost dela in uresničitev naprednih programov«.
Za deželni komite komunistične partije, ki se je prav tako sestal včeraj, so volilni izidi pozitivni, saj je združena levica osvojila nad 50 občinskih uprav v Furlaniji Julijski krajini, obenem pa je KD izgubila tako številčno, kakor v odstotkih, v videmski in pordenonski pokrajini, kjer se je KPI okrepila, posebno še, ako upoštevamo dejstvo, da niso volili številni emigranti in da je bilo mnogim vojakom onemo gočen prihod domov.
Po mnenju KPI je spodletel m>-skus KD in PSU, da bi obrnili v desno socialni napredek v državi in dežeh, PSI pa se je okrepila zaradi svojih stališč, ki — čeprav v okviru levosredinske koncepcije — pomenijo premik v levo, posebno še zaradi polemike s socialdemokrati, ki se krepijo na račun desnice.
Volilni izidi, pravi tiskovno spo ročUo deželnega komiteja KPI, »ustvarjajo pogoje za nov razvoj enotne akcije«, kakor tudi potrjujejo dejstvo, da je KPI stranka, ki uživa največje zaupanje slovenskih volivcev »zaradi njegovih tradicij in stvarne zavzetosti v boju za svobodni razvoj slovenske narodnostne manjšine v dežeh«.
Po mnenju komutvstov so se nasprotja v okviru levosredinske koalicije še bolj zaostrila po volitvah-obstajajo stvarne možnosti za premostitev levosredinske politike v dežeh, kakor tudi v krajevnih ustanovah. Pogoj za to je prepad med težnjami mlatfh katoličanov in de-lavcev ter meščanskimi izbirami KD. PSI in levica v KD, če hočejo biti dosledni s sprejetimi obvezami, se morajo spoprijeti' z velikimi socialnimi vprašanji, zahtevami po socialnih reformah, ki so izšle iz delavskih bojev. Zavrniti morajo, po mnenju komunistov, izzivame »ultrasov« v KD in PSU, »ker so možne nove enotne rešitve, brez predsodkov ah fetišizma formul, ki pa lahko ustrežejo težnjam ljudskih
množic«.	,	.
V nedeljo je imela Slovenska demokratska zveza svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, v katerem so — poleg predsednika dr. Branka Agneletta — še Alojz Kalc, dr. Rudolf Marc, inž. Boris Sancin, Zoran Sosič, Josip Terčon,
Peter Udovič, Danilo Zahar in Božidar Živec, v nadzornem odboru Miro Srebotnjak in ravnatelj Ferdinand Feriuga, v častnem razsodišču pa Adolf Pertot.
Politično poročilo sta prebrala dr. Agnelebto in tajnik SDZ dr.
Marc. Prvi je glede političnega položaja in stališč SDZ poudaril, da so »bili burni ta razgibani časi, ko SDZ ni naletela na razumevanje.
Od tod izstop iz SS, nato polemika in pravde, do česar ne bi prišlo, če bi drugi pravočasno poslušali SDZ ta v svojih lastnih vrstah sami razčistili ta uredili.« To, je poudaril,
«je danes za nami«, kajti »na razčiščenih osnovah« je prišlo do »volilne koalicije med SS ta SDZ, na temeljih, ki jih je SDZ zagovarja, la, na avtonomnosti političnih skupin, na skupnem vodenju politike vseh skupaj izvoljenih predstavnl-
Jutri od 10. do 12. ure stavka v prevozni službi Acegata Prav tako bo jutri protestna manifestacija upokojencev
Sindikati uslužbencev zasebnih prevoznih avtobusnih podjetij so zopet napovedali dvodnevno stavko, ki se začne danes in bo trajala tudi jutri ves dan. Stavka je vsedržavna in ob tej priložnosti bodo odšla iz vseh ital-janskih mest tudi odposlanstva delavcev v Rim.
V zvezi s to stavko so izdale tudi deželne sindikalne organizacije na delavce poziv. V njem najprej ugotavljajo, da traja stavkovna borba za obnovitev zapadle delovne pogodbe že od lanskega decembra. Sedaj prehaja ta sindikal-
iv	boj v zelo ostro fazo. Na pod lagi sklepov vsedržavnih sindikalnih zvez je deželni usklajevalni odbor stroke proglasil, kot smo že dejali, dvodnevno splošno stavko V pozivu pravi nato, da bo hkrati
v	Rimu danes vsedržavno enotno zasedanje, jutri pa velika vsedržavna demonstracija. Te demonstracije se bodo udeležili tudi predstavniki uslužbencev avtobusnih podjetij iz vse dežele.
Sindikati pozivajo delavce, naj strnjeno stavkajo, tako da ne bo niti enega stavkokaza. Uslužbenci' naj protestirajo zato, da bo združenje delodajalcev ANAC prisiljeno začeti pogajanja. Država in dežela pa naj pritisneta na delodajalce z alternativo: sili naj se začnejo pogajati, ali pa jim bodo odvzeli konces:je za prevozno službo na progah. Sedanji resni položaj ne more traiati v nedogled. Po eni strani namreč nočejo delodajalci prav nič priznati stroki, ki se bo juje že pol leta, ker nočejo obnoviti delovne pogodbe, po drugi stra-rv pa povzroča to stavkovno gibanje, za katero so odgovorni delodajalci, velike težave in nadlego milijonom ljudi, ki potujejo z avtobusi.
Stavko so napovedali tudi sindikati uslužbencev javnih mestrih prevoznih služb, ki so tudi izdah letak o njenih vzrokih. V letaku pravijo, da so po štirih mesecih.
odkar se je zaključila stavkovna
iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiii,, miium um,lunin, Himni mu,,,,,n imm, miimiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiil
S POSLOVNEGA SESTANKA OB AVSTRIJSKEM DNEVU NA SEJMU
Italijanske železnice bodo v juliju uvedle nižje tarife za dovoz lesa iz Avstrije v Trst
Na relaciji Koroška-Trst bodo tarife nižje od sedanjih jugoslovanskih - Danes na sejmu dan afriških dežel članic SAMA
Včerajšnji dan na sejmu je bil posvečen Avstriji drugi evropski državi, ki skupaj z Jugoslavijo stalno sodeluje na naši osrednji gospodarski prireditvi od konca druge svetovne vojne dalje. V okviru u-streznih slovesnosti je bila v dopoldanskih urah v avstrijskem paviljonu v palači narodov tiskovna konferenca, na kateri je podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice z Dunaja mg. Paul Foerster prikazal letošnji nastop avstrijskih poslovnih krogov na prireditvi. Konference sta se udeležila tudi predsednik in generalni direktor tržaške zbornice dr. Caidassi in dr. Steinbach. Gosta je v imenu velesejma toplo pozdravil predsednik dr. Slocovich, ki je v krajšem govoru poudaril tradicionalno prijateljstvo med Avstrijo, tržaškim sejmom in tržaško luko ter izrazil upanje, da se bodo medsebojni poslovni stiki v prihodnje še znatno okrepili.
Ing. Foerster, s katerim so bili avstrijski generalni konzul v Trstu dr. P. VVetzler, trgovinski delegat v našem mestu dr. E. Strasser in odbornik koroške zbornice dr. Muster, je kratko orisal letošnji avstrijski paviljon — ki poudarja zlasti domače turistične privlačnosti v različnih letnih časih — ter naglasil, da Avstrija želi povečati stike z našim mestom, kar so domači poslovni krogi dokazali tudi z nedavno vzpostavitvijo nove redne pomorske zveze med Trstom in Vzhodom. Nato je govornik prešel na vprašanje sodelovanja med Avstrijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter v tej zvezi zanikal mož nost, da bi Avstrija kdaj pristopila k šesterici, pač pa da računa na vrsto carinskih olajšav z njene stra ni. O tem vprašanju bodo obširno razpravljali na posebnem mednard-nem sestanku, ki bo septembra na trgovinski zbornici na Dunaju. Ing. Foerster je izrazil zadovoljstvo avstrijskih poslovnih krogov spričo prisotnosti petih afriških dežel iz skupine SAMA na tržaškem sejmu, saj so Avstrijci neposredno zainteresirani na tem, da bi s temi deželami vzpostavili čim tesnejše poslovne stike zlasti kar zadeva njihove zmogljivosti na področju lesa in kave. Na koncu je govornik obsodil stavkovna gibanja v Italiji, ki povzročajo veliko škodo tudi tujini partnerjem, ter navedel »a contrariis« primer Avstrije, kjer deluje poseben odbor za poravnavo delovnih konfliktov kolikor mogoče mimo stavk.
V glavni dvorani trgovinske zbornice se je skupina avstrijskih gospodarstvenikov z ing. Foersterjem na čelu popoldne sestala s predstavniki tržaškega gospodarstva in z operaterji z lesnega področja. Poleg najvišjih predstavnikov zbornice so se sestanka udeležili zastopnik državnih železnic dr. Sar-do, predsednik združenja tržaških trgovcev z lesom Viktor Kralj, predsednik združenja špediterjev dr. Marzari, predsednik združenja neodvisnih ladjarjev kap. C. Geroli-mich in drugi.
Glavni argument na sestanku je bila lesna trgovina iz Avstrije v čezmorje — čez Trst in čez druge luke na Jadranu — in uvoz eksotov na avstrijsko tržišče. V tem okviru je zastopnik državnih železnic dr. Sardo povedal, da prav te dni zaseda v našem mestu skupina stro kovnjakov s področja prometa, ki pripravljajo novo tarifo za prevažanje lesa na relaciji Avstrija Trst. Italijanske tarife so namreč danes znatno višje kakor jugoslovanske, zato se del avstrijskega lesnega prometa preusmerja iz Trsta v Koper oziroma na Reko. Nova tarifa, ki jo nameravajo italijanske železnice uvesti 15. julija letos, in ki bo
veljala »poskusno« za dobo dveh let, bo približno enaka jugoslovanski za prevoz lesa na relaciji Gradec -Trst, na relaciji Koroška • Trst pa celo nižja od jugoslovanske. S tem naj bi se promet z avstrijskim lesom povrnil v tržaške pomole. V zvezi s tem je predsednik V. Kralj naglasil, da bo k ponovnemu dvigu tržaške lesne trgovine poleg omenjene tarife, ki predstavlja le prvi korak k normalizaciji lesnega prometa čez naše mesto, lahko pripo-mogla ,^ni strani nova redna zveza z Levantom, po drugi pa tudi novi |>omol v lesnem skladišču pod Skednjem.
Današnji sejemski dan je posvečen afriškim deželam SAMA. Na sejmu sodeluje namreč letos na pobudo komisije Evropske gospodarske skupnosti pet dežel iz skupine 18 držav pridruženih evropski šesterici, in sicer Kongo (Brazzaville), Ruanda, Slonokoščena obala, Kamerun in Niger. Te dežele so pripravile obsežno in zanimivo kolektivno razstavo, katero si bodo predstavniki italijanske vlade in a-friških dežel ogledali danes dopoldne v spremstvu deželnih oblasti in domačih operaterjev Tuja odposlanstva bo vodil ambasador Slonokoščene obale v Bruslju S. Cou-libaly. Ob 17. uri bo v dvorani za konference na sejmu strokovno za sedanje o temi »Razvoj trgovinske menjave med deželami SAMA in
Italijo: pomen dežele Furlanije Julijske krajine«.
Važna obvestila Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole poziva profesorje, naj se do preklica vzdržijo ocenjevalnih sej: zadostuje, da manjka le en sam član profesorskega zbora, da je seja neveljavna.
* # *
Sindikat slovenske šole poziva vse učitelje, naj do preklica ne podpišejo poročil o izbiri knjig, hkrati naj se člani izpitnih komisij za 2. in 5. razred ravnajo po naslednjih navodilih.
Zadnji dan izpitov naj stavka razredni učitelj, ki pripada komisiji. V slučaju, da tega razredni učitelj ne stori, naj stavka predsednik, ali član komisije. Sporočamo, da na o-snovi členov 45 in 46 zakona št. 249 z dne 18. 3. 1968 in na osnovi ministrske okrožnice št. 241 z dne 11. 7. 1969 učitelja, ki ne pride v službo zaradi stavke, ne sme predstojnik nadomestiti z drugim učiteljem. V slučaju, da pride zadnji dan izpitov na Kaki šoli kak problem v zvezi s stavko, naj se zainteresirani obrnejo telefonično na Sindikat slovenske šole (37-808).
Morebitni preklic tega poziva bo nemudoma sporočen v dnevnem časopisju in po radiu.
borba, ostala številna vprašanja še nerešena, kljub izrecnim obveznostim, ki jih je sprejela vlada februarja meseca. Predvsem niso v celoti aplicirali v vseh podjetjih vsedržavne pogodbe, ki je veljavna od 1. januarja letos. V parlamentu še niso predložili zakonodajnega osnutka o zavarovanju u-službencev javnih prevozov, začenši od prilagoditve starih pokojnin. Uresničila se tudi ni zahteva o novi politiki o prevozih, pri čemer bi morale imeti prednost javna kolektivna prevozna sredstva ;n pri čemer bi se morale odstraniti krivice, ki so jih zakrivili zasebrii koncesionarji, ki se nočejo pogajati za sklenitev nove pogodbe ANAC, marveč vsiljujejo s tem delavcem nove nevšečnosti ter izsiljujejo vlado, da bi okrepili svoje izkoriščevalske položaje.
Za rešitev vseh teh vprašanj napovedujejo vsedržavne sindikalne organizacije za jutri 18. t.m. hkra-t: z vsedržavno demonstracijo v Rimu vsedržavno dveumo stavko uslužbencev javnih prevozov. V Trstu bo stavka od 10. do 12. ure. Acegatova vozila se bodo odbijala v remize ob 10. uri in se vrnila iz njih ob 12. uri. Delavci, ki delajo v redni izmeni, pa bodo odšl; z de la dve uri pred koncem delovnega urnika.
Zaradi stavke bo ustavljen promet na vseh avtobusnih in filobus-nih prograh. Stavka velja seveda tudi za openski tramvaj.
Jutri bosta tudi zborovanje in protestn' sprevod upokojencev, ki ju organizirajo vse tri sindikalne organizacije. Demonstracija se prične na Trgu Goldoni ob 10. uri z zborovanjem, na katerem bo govoril generalni tajnik Italijanske zveze upokojencev P;no Bonazzi. Demonstracija spada v splošno državno gibanje, v okviru katerega je podpisalo več milijonov upokojencev peticijo z raznimi zahtevami po izboljšanju pokojnin in preureditvi celotnega socialnega zavarovanja.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda eZiga Zoisa v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoCa. da 10. julija 1970 ob 12. uri zapade rok za vpis v prvi razred za Šolsko leto 1970/71.
Uo 10. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970.
Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9 do 12 ure Ob 25 obletnici obnovitve slovenskih šol priredi osnovna šola v Bo-Ijuncu zaključno prireditev v šolskih prostorih dne 21. junija 1970 ob 18. url. Istega dne bo razstava ročnih del in risb. Odprta bo ves dan.
Na srednji ioll Srečko Kosovel na Opčinah bo uradna otvoritev razstave šolskih risb in izdelkov dijakov, v četrtek, 18. junija ob 10. url. Raz-stava bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure do vključno 25. junija. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenske šole
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiitiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
SREČANJE ZNANSTVENIKOV 10 DRŽAV V CENTKU AIEA
Pobuda za primerek stroja na termonuklearno spojitev
Reaktor bi nudil neomejene količine energije . Kljub zadovoljivim dosežkom v SZ, predvideva načrt za uresničitev prvega primerka leto 1990 Seminar «po desetih letih» v Miramaru
Manjša ekipa znanstvenikov iz vseh dežel bo morala koordinirati in preučiti možnosti za uresničitev reaktorja na termonuklearno fuzijo: to je osnovna pobuda, ki je izšla v okviru mednarodnega centra za jedrsko fiz:ko, kot zaključek razgovorov med predstavniki desetih dežel.
Pobudo bodo znanstveniki sedaj posredovali ravnatelju jedrskega centra na Dunaju, profesorju E-klundu.
S tem je bil storjen prvi korak na poti miroljubnega izkoriščanja jedrske energije, točneje fuzije atomov »težkega vodka«, za kar so se obvezali prejšnji petek, ko se je pričel omenjeni simpozij, znanstveniki iz Avstralije, Francije, Zvezne Nemčije, Italije, Japonske, Holandske, Švedske, Vel. Britanije, ZDA in ZSSR, profesorji Wat-son Hunro (Sidney), Hubert (Fon-tenai aux Roses), von Gierke (Mim-chen), Brunelli (Frascati), Uo (Kio-to), Braams (Holandska), Lehnhert (Stockholm), Pease (Berks, Anglija), Gould (Washington) in Arsi movič (Moskva), ki so v domovini najbolj kvaliPcirani specialisti za fiziko plazme.
O zaključkih sestanka je včeraj popoldne imel prof. Braams, ki je predsedoval simpoziju, tiskovno konferenco, ki so se je udeležili tudi prof. Seligman, član vodstva AIEA, dr. Graves, njen znanstveni tajnrk, Brunelli in namestnik direktorja centra prof. Budini.
Vprašanje o uresničitvi zamisli reaktorja na fuzijo so preučili iz i dveh aspektov: gospodarskega in I
znanstvenega. Udeleženci sestanka so ugotovili, da je ustrezna znanost v svetu dosegla zadovoljivo raven in da jo je treba zato stimulirati. Pobudo bi lahko dala AIEA, ki bi morala predlagati vsa ki izmed omenjenih desetih držav, naj določi dei ustreznih skladov za uresnič;tev tega načrta.
Kdaj bo lahko uresničena zamisel o reaktorju na fuzijo? Znanstveniki so glede tega bili realisti in so mnenja, da bo to mogoče Še pred koncem stoletja, okoli leta 1990. Tedaj bi izdelali prvi primerek tega stroja, katerega osnovna značilnost je neomejena količina e-nergije, ki .jo lahko proizvaja.
Strošek za izdelavo takega pri -merka bi se vrtel v višini nekaj stotin milijard, ni pa izključena možnost gradnje cenejših strojev.
Glede znanstvene podlage za uresničitev načrta so znanstveniki ugotovili, da je na dobri poti Sovjetska zveza, ki je uresničila t.im. »Tokamak«, zametek možnega reaktorja. Ta stroj namreč utesnjuje plazmo na osnovi magnetnih polj.
Simponizij je priporočil vsem državam udeleženkam, naj skušajo uresničiti podobne primerke. Italija ima že v načrtu uresničitev laboratorija za jonizirane pline v Frascatiju (kjer deluje prof. Brunelli).
Glede goriva za tak reaktor je prevladala težnja, naj bi se uporabila dva tipa »težkega vodika«, dueterij in tricij, pozneje pa samo prvi izmed dveh. Pridobivali pa bi ga z bombardiranjem navadnega vodika a litijem- Reaktorji,
v katerih bi izgoreval, bi bili znatno smotrnejši od sedanjih (na fik-sijo).	/
Na tiskovni konferenci je bil sporočen tudi program seminarja »Ten years after« (po desetih letih), ki se ga bodo udeležili znanstveniki, ki so se prvič sestali v Trstu leta 1960 in bodo sedaj poročati o svojem delu.
Srečanje bo od 22. do 26. junija, predvsem pa v ponedeljek, ko do otvoritev srečanja v prostorih centra pri miramarskem gradu. Del srečanja bo potekal tudi v malem »gradiču« v miramarskem parku, kjer je bil prvi sedež simpozija, na katerem je bila sklenjena lokacija centra AIEA v Trstu.
Proivttno društvo v Skednju priredi v ponedeljek, na praznik sv. Petra In Pavla, 29. t.m. celodnevni Izlet v Bovec In k Izviru Šote Pri-Jave za Izlet se sprejemajo v društvenih prostorih vsak dan od 19.30 do 21 ure.
Druitvena prodajalna na Opčinah
obvešča, da bo Izlet v nedeljo. 21. junija i970 .Odhod toCno ob 6. url z Brdine
SPDT organizira v nedeljo, 21. t.m. Izlet z osebnimi avtomobili na Vršič. Možnost vzpona na Mojstrovko in smučanja. Vlečnica obratuje. Zbirališče ob 6. url na Trgu Oberdan (Harry’s bar). Prosimo točnost.
SPDT obvešča izletnike potovanja po Avstriji, da Je odhod avtobusa ob 7. url s Trga Oberdan (Harry's bar). Na razpolago je še nekaj mest. Po-Jesnlla dobite v Ulici Geppa 9, telefon 31-UP,
20. junija sobota
21. junija
nedelja
Program osrednje proslave 25. obletnice osvoboditve na stadionu «Prvi maj»
ob 18.00 — otvoritev razstave NOB; ob 18.30 — finalna tekma odbojkarskega turnirja za ženske;
ob 21.00 — nastop folklornega ansambla EMONA iz Ljubljane - Predprodaja vstopnic od 15. junija na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 in tri ure pred začetkom na Stadionu »Prvi maj», tel. 96-548.
ob 16.30
finalna tekma odbojkarskega turnirja za moške;
ob 18.00 — priložnostni govor in osrednji kulturni program;
od 17.00 — do začetka kulturnega programa in po njem igrajo godbe na pihala; od 19.00 do 24.00 — ples;
ob 16.00 in ob 20.00 — predvajanje filma Kaplan Čedermac.
Pri osrednjem kulturnem sporedu
ki bo sledil otvoritvenemu nagovoru predsednika SPZ dr. Roberta Hlavatyja in govoru Gorazda Vesela, bodo sodelovali združeni mešani in moški zbori
ki jih bo spremljala okrepljena godba na pihala s Proseka, izvajali bodo pesmi? Ubald Vrabec — Zdravica (dirigira avtor), Matej Bor - Karel Pahor — Hej brigade (dirigira Sveto Grgič), Karel Pahor — Na juriš (dirigira Zdravko Kante), Radovan Gobec — Pesem o svobodi (dirigira Oskar Kjuder), Marjan Kozina — Naša vojska (dirigira Oskar Kjuder), Marjan Kozina — Naša zemlja (dirigira Sveto Grgič), Rado Simoniti — Vstajenje Primorske (dirigira avtor).
Nastope bodo povezovali člani SG Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Stane Starešinič.
Igrale bodo godbe na pihala iz Nabrežine, s Proseka, iz Trebč, iz Križa in iz Divače.
Na stadionu bodo televizijski sprejemniki za prenos finalne nogometne tekme svetovnega nogometnega prvenstva iz Mehike.
22. junija
ponedeljek ob 21.00 — ples, v odmoru miting;
ob 18.00, 20.00 in ob 22.00 — predvajanje filmov.
Odprta bo razstava slovenske knjige, v nedeljo pa bo na prireditvenem prostoru delovala partizanska tehnika; za ples bo igral orkester MINERVE s pevcema Evo Sršen in Perom Dimitrijevičem. Vstop na prireditveni prostor s prostovoljnimi prispevki, vstopnina samo za folklorni koncert
OBVESTILA IN NAVODILA
Za pokrivanje kioskov bomo rabili večje število šotorskih kril. Prosimo lastnike, da nam jih posodijo za navedene tri dni (20., 21. in 22. 6.) Vsem jamčimo, da bomo uporabljeno blago vrnili nepoškodovano.
Pripravljanje prireditvenega prostora:
danes	od 18. do 21. ure;
jutri	od 18. do 21. ure;
v petek od 17 do 23. ure
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Obvestilo potrošnikom
vode v dolinski občini
Dolinsko županstvo obvešča vse občane, da zaradi okvare na vodovodu Acegat danes od 13. ure do 6. ure jutri zjutraj ne bo dobavljal vode, tako kot se je zgodilo že včeraj. Zato naj si družine pripravijo primerne zaloge vode v času, ko je na razpolago.
PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU
priredi v torek, 23. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih
filmski večer
Predvajali bomo slovenski tlim Kaplan Martin Čedermac ta dokumentarni film Bele krajine.
Vabljeni I
Vstop prost!
Razna obvestila
Učitelji maturanti Izpred 50 let, so vabljeni na proslavo polstoletnega Jubileja, ki bo 20. junija v Solkanu, ob 10. uri (po jugoslovanskem času) v hotelu Sabotin.
Prosimo vse, da se sestanka z gotovostjo udeležijo, da se ob tako važ-nem življenjskem datumu zopet vidimo, pogovorimo In obudimo spomine na nekdanje čase. Prisoten bo tudi še edini živeči profesor, ki nas je videl še kot dijake pred seboj.
Preši Miro
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do lf ure)
Busolim, Ul. P Kevoltella 41. Plz-zul - Cignola, Korzo Italija 14. Prem dmi. Ul T. Vecellio 24 Serravallo, iTg Cavana l
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 8.31)
AlPEsculapio Ul. Koma 15 1NAM, Al Cammello, Urev. XX. Septembra 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr Codermatz lil Tor S Plero l
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni za vedno za-pustil naš dragi oče ta mož
Milan Vecchiet (Vekjet)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.45 iz glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči žena Fani, hčerka Nevi, sestre, bratje ter drugo sorodstvo
MIRAMARSKI PARK
Predstave «Luči in zvoki«; ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar# v nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. — Avtobus iz Barkovelj (postajališče avtobusa št. «6») do miramarskega parka in obratno vozi pred vsako predstavo i« po njej.
• * »
Clrco sul gbiaccio — Cirkus na ledu — Športno igrišče v Ul. Flavta, telefon 817-222. Predstave ob 21.15: ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. in 21,30.
• • •
Nazionale 16.00 «Squadra deirimpos-šibile, due volte per morire«. P-Graves, M. Landau, B. Bain. Te-chnicolor.
Eden 16.30 «Carmen baby». Uta Lev-ka. Technicolcor. Prepovedano mladini pod 18. letom.	.
Penice 16.00 »La strana voglia m Jean«. Prepovedano mladini pod * • letom.
Grattactelo 16.30 «Dominic». Debbl« Reynolds, R. Montalban, Gr. Gar-son. Technicolor.
Excelsior 16,00 «Viridiana». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «11 sapore della vendettaL Tom Tryon, Lorenza Guerrteri. — Technicolor.
Filodrammatico 16.30 »Contronatura«. Dominque Boschiero, J. Fuchsber-ger. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.30 «11 mio sangue bru-cia«. E. Nathanael, S. Fokas. vrt-povedano mladini pod 18. letom-Aurora 16.30 «Fango verde«. R. HOf-tone, L. Paluzzi. Technicolor. Cristallo 16.30 «Satyricon». Ugo T®-gnazzi, Tina Aumont. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. leto®-Capitol 16.30 «L’uomo venuto dali* pioggia«. Charles Bronson. Techn • color.	. ,
Moderno 16.00 «Silvestro e Gonzaie — Dente per dente«. Slikanice. Impero 16.30 «La realti romanzesca*. Technicolor
Vlttorio Veneto 17.00 «La donim scarlata«. Monica Vitti, Mauric Ronet. Technicolor.
Ideale 16.00 «1 pionieri deli'ul tim* Irontiera«. Oliver Reed, Rita T • shingham. Technicolor.
Abbazia 16.00 «Un attico sopra 1 ferno«. Terence Morgan, Suzy Ke dali. Prepovedano mladini pod 1 letom.
Astra 16.30 «Tre contro tutti«. "e* Martin, Peter Law(ord.
Trst, 17. junij« 1970.
MIRAMARSKI PARK Prireditve
»LUČI IN ZVOKI*
Urnik tedenskega programa od H. junija do 13. septembra
Ponedeljek: ob 21.30 «Maximt-lian of Mexico» v angleščini-ob 22,45 »Massimiliano e Caf-lotta» v italijanščini.
Torek: tedenski počitek.
Sreda: ob 21.30 »Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini: o6 22.45 «Massimiliano e Carlotta* v Italijanščini.
Četrtek- ob 21.30 «Maxlmilian of Mexico» v angleščini: od 22.45 «Massimiliano e Carlot-ta« v italijanščini.
Petek: ob 21,30 «Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v Italijanščini. Sobota: ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi »Massimiliano e Carlotta«, obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 »Der Kaisertraum von Miramar« v nemščini; ob 22.45 »Massimiliano e Carlotta« v italijanščini.
Avtobus »M« lz Barkovelj (postajališče avtobusa «6«) do Ml-ramara, z odhodi ob 21. in ob 22.15; povratek Iz Mlramara v Barkovlje ob koncu vsake izmed dveh predstav.
Vstopnina: 400 Ur (otroci, člani ENAL In skupine po 300 Ur).
Prispevajte za šolo-, spomenik v Cerknem !
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. Junija 1970 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO; 54-letni Aldo Plrotta, 86-letna Elsa Samaja, 88-letnt Giuseppe Cariucci, 86-letna Maria Mlakar vd. Cermeli, 70-letna Stefanla Skasa por. Masserano, 80-letna Do-menica Sgrazzattl vd. Zamparo, 60-letni Riccardo Cossuttl, 68-letna Pie-rina Bottacin vd. Gregorl, 73-letni Giovannl Zidarič, 65-letni Maria Miotti, 63-letna Giuseppina Torchich por. Pampano, 64-letna Albina Co-ceanl, 50-letni Guerrlno Vecchict, 65-letna Abundla Milovo vd. Degrassi, 80-letna Giuseppina Milo' vd. Pln-cln, 74-letnl Giorglo Bertocclit, 93-letna Maria Donaggio vd. Binko, 77-letna Virginia Vidoz por. Tonon, 85-letnl Giuseppe Zuccherl, 80-letna Cle-mentlna Turello vd. Grlpparl,
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Ladislava Škabarja daruje Albina Bavčer 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spom-na pok. Ladislava Škabarja daruje Graziella Gregorič 1000 lir za prosvetno društvo Ivan Cankar. Ob priliki vstopa odbojkarske ekipe v C ligo darujeta Pepl In Milka Kocman 2000 lir za SK Kras.
V	počastitev spomina pok. Ivana Grgiča Iz Padrič daruje družina Mahnič Iz Padrič 2500 lir za SZ »Gaja« ln 2500 Ur za PD »Slovana,
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša Jjuba sestra ta teta
ALBINA COCEANI - KOJANEC
Pogreb drage pokojnice bo danes, 17. t. m. ob 16. uri 1® mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev v Nabrežini in od tam na domače pokopališče, kjer jo bomo položili v družinsko grobnico.
ŽALUJOČE DRUŽINE:
COCEANI, KOJANEC, KAKES. ŽARI ln DANEU
Nabrežina Trst . Rim • Buenos Aires, 17. junija 1970. Pogrebni zavod Ul Zonta 3, tel. 3800-
Naznanjamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila
naAa draga mati ln nona
FRANČIŠKA TERČON
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 18. uri iz hri® žalosti na domač« pokopališče.
Žalujoči: sin Lucijan, hčerke Zora-PalmJra ln Helena z družinam) sestra Lucija ter drugo sorodstvo
Sv. Križ, Kontovei, Trst, Nabrežina, 17. junija 1970.
- 3 -
17. junija 1970
VČERAJ PRED POROTNIM SODIŠČEM
Arabec v rumeni halji skušal zabosti agenta
Zaradi uvedbe amnestije so obtoženega Sirca, kljub Dveletni zaporni kazni, oprostili vseh prekrškov
Včeraj se je pred porotnim sodiščem (pred. Corsi, tož. Brenči, pris. sodnik Ligabue, zapis. Strippoli ter 'članska porota) moral zagovarjajo 26-letni sirski državljan Hanna Hahrass iz Sirije, Arabec odet v ru-nieno haljo, ki je 27. marca letos na Trgu Cavana skušal zabosti z »ožem nekega agenta javne varnosti. Obtožnica ga je dolžila treh Prekrškov: upora javnemu funkcio-torju, poskusa umora ter nedo-toljene posesti orožja.
Kot znano, se je vse pričelo za-radi prepira, ki je nastal tisto noč to zloglasnem trgu pred gostilno «AUa Grotta*. Arabec je začel v lokalu prepir z drugimi mornarji, stanovskimi tovariši, čeprav ga ni oihče izzival. Za tem je razbil ne-kaj steklenic m odšel iz lokala. Ob prihodu agentov pa se jih je sbal in na vprašanje enega od teh, toj se legitimira, ga skušal z notam, katerega rezilo je bilo dolgo Približno 8 cm, zabosti. Vendar pa riu to ni uspelo, ker je imel agent to sebi usnjen jopič. V usnju je bil na levi strani prsnega koša od ® do 30 cm dolg vrez.
Na včerajšnji razpravi je Arabec ^nikal skoraj vse obtožbe in detel, da mu je nož služil za lupljenje jabolk.
Agenti, Di Egidio Giannino, Fran-Camisa in Siverio Mandarano,
*i so sodelovali pri ujetju napakica, so potrdili in razjasnili vse °količčine na Trgu Cavana.
Pričala sta tudi lastnik lokala •Alla Grotta» Francesco Tarantino *• neka ženska, ki je bila tedaj v lokalu, Lucia Caracciolo. Oba pa •ta v zvezi s samim dogodkom posedala bolj malo.
Javni tožilec dr. Brenči je zahteval za obtožbo upora 6 mesecev zateka, za poskus umora pa 7 let topo ra.
Hahrassov odv. Civello pa je na koncu svojega dolgega zagovora 1 tohteval za prekršek upora uvedbo •mnestije, kar zadeva obtožbo po-skusa umora p) blažjo opredelitev prekrška pod nazivom «poskus Ptostovoljnih telesnih poškodb*. Porotniki so po nekaj več kot e-j burnem posvetu izglasovali sledečo razsodbo: obtožbo umora so o-bfedelili v blažji prekršek pod nartom »poskus hudih telesnih poškodb* in ga za ta prekršek ter obtožbo upora obsodili na 2 leti in j ^meseca zapora. Zaradi uvedbe ~hnestije pa so mu oprostili 2 leti topora, 2 meseca pa je že odsedel, Jtoj^je bil v zaporu od 27. marca
! Prav tako so ga zaradi uvedbe •tonestije oprostili obtožbe nedovo-bone posesti orožja in končno od jedili njegovo takojšnjo izpustitev * zapora.
Izjava prosvetnega društva v Skednju
.Odbor Prosvetnega društva v I “kednju Je na svoji redni seji dne j t. m. razpravlal o dlskrimina-; ~jl. ki jo je povzročil predsednik Mteega volišča v naši vasi ob ne-Oljskih volitvah.
Ta dogodek obsojamo z največ-ogorčenjem, saj nas spominja J* nekdanje napise «Qui sl parla , ‘“kanto in lingua ltaliana«, ki so 'toall po naših trgovinah ln lokalih, ^javljamo, da je skrajni čas, da "•e odgovorne oblasti ta na vseh ‘ >ivneh pričnejo izvajati za pripad-bike naše narodne skupnosti slo-; ^isko uradovanje, ki nam je za-| jtothvljeno z republiško ustavo In ! Mednarodnim dogovorom.
1 Pozivamo vse škedenjske rojake, Jse v očuvanju naših tradtcij m Jrika aktivno vključujejo v Slovenki Prosvete organizacije ta tako /topijo demokratične pridobitve čMmbodiine borbe Skedenj, dne 12 Junija 1970.
Odbor Prosvetnega društva v Skednju
som ter udarcev po rokah in nogah sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh na nevrokirurškem oddelku, drugega pa so odpeljali na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti zaradi globoge rane na desni roki, rane na zatilju in močnega udarca v hrbet 10 dni.
Agenti cestne policije so izjavili, da je Mantovan’, poleg katerega je sedel De Sabata, vozil s trokoles-nim furgonom navzdol po Ul. Molin a Vento. Malo pred križiščem z Ul. Montecchi pa se je vozilo prevrnilo, zdrsnilo na pločnik in treščilo v zid vogalne hiše.
Smrt jo je doletela stoje ob pomivalniku
Predvčerajšnjim so morali gasilci s pomočjo lestve vdreti skozi okno v stanovanje 62-letne Emme Pontonutti vd. Visentini iz Ul. ■ Milano 31, katero so našli mrtvo. Pokojnico je smrt doletela ko je stala pri pomivalniku. Z eno roko se je naslanjala na dno pomivalnika, z glavo in prsmi pa je bila naslonjena na cedilec za krožnike. Truplo pokojnice so kasneje prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice.
V SOBOTO NA OPČINAH
Podelitev nagrad za natečaj S.p. d. «Tabor»
V soboto, 20. t.m. ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah zopet pomembna prireditev, ki odraža prizadevnost domačega prosvetnega društva «Tabor*.
Kot znano je društvo pred časom razpisalo natečaj za dijake srednje šole tSrečko Kosovel» in za učence osnovne šole na Opčinah na temo: «Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih*.
Odziv mladih na ta natečaj je bil lep in društvo bo sedaj, t.j. v soboto zvečer podelilo predvidene nagrade, najboljši spisi pa bodo še posebej nagrajeni s tem, da jih bodo javno prebrali člani Slovenskega gledališča.
Na večer so seveda vabljeni starši sodelujočih otrok in tudi ostali, pa seveda vsi prijatelji naše slovenske mladine.
Važno za zgodovino NOB
Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini (Istttu-to regionale per la storia del movtaiemto di liberaziane del Friuli Venezia Giulda) nam je poslal v objavo sledeče važno sporočilo:
«Deželni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furia-niji-Julijski krajini je sklenil, da bo tudi letos nagradil avtorje razprav, monografij, dokumentarnih poročil, diplomskih disertacij (tez) o sodobni deželni zgodovini in o njeni povezavi v državnem in mednarodnem merilu od leta 1915 do naših dni.
Za nagrade — za katere je bil določen znesek do 500.000 lir — se lahko potegujejo avtorji še neobjavljenih del in tez ali ustreznih načrtov za diplomske disertacije, ki bodo izročene zavodu do 31. marca 1971, kolikor znanstvena komisija tega roka ne bo podal jšala. Razprave in poročila morajo obravnavati snov politične, gospodarske in socialne zgodovine ali pa snov, ki se tiče vojaških in diplomatskih dogodkov, tudi samo delno, od prve svetovne vojne do odporniškega gibanja in do dobe po drugi svetovni vojni.
Znanstvena komisija zavoda bo ocenjevala dela nepreklicno in določila prednostno lestvico ter nagrade in - v primeru potrebe sklenila tudi morebitno objavo.
Za nadaljnje informacije se interesenti lahko obrnejo na sedež zavoda (Trg Verdi 1/H, tel. 37669) vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 16.30 do 18.30.
V Trstu, 12. junija 1970. Sporočilo je podpisal ravnatelj zavoda Sergio Zucca.
Našemu uredništvu Je predstavnik zavoda na posebno vprašanje pojasnil, da zavod sprejema tudi v slovenščini pisane razprave itd.).
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Po zmanjšanju stavk v mesecu maju povečana industrijska proizvodnja
Obeta se ugoden zaključek krize v tovarni Nova San Giorgio in za delavce podjetja Solvay - Boljši izgledi za stanovanjske gradnje
Po podatkih statističnega urada znesek bi moral zadostovati v srni-1 Pri tem so na seji ugotovili, da je pri trgovinska zbornici v Gorici smo slu načrtov za dograditev vseh • imela stranka uspeh, ker je v celoti
Tudi v našem- uredništvu sprejemamo prispevke 'za šolo-spomenik v Cerknem
Na XXII. TRŽAŠKEM VELESEJMU
T^tdtKa uiecUUifou]
^°dl>a o dveh prireditvah
v torek (2.6.) sem prisostvoval i ( v«liklm veseljem ln ganjenostjo j jtofijen sem bil ob pogledu na točk mladine, fci goji z ljubeznijo J** top slovenski jezik) prelepi prl-| ujltvi srednješolcev ob priliki 25-Š/toce obnovitve slovenskih Sol. I ?jjo so me navdušile vse točke jJtoTecta začenši z lepim in umest-govorom mladega dijaka, ka-t7r tudi recitacije, prelepi folklar-Plesi, ki so navdušili občinstvo, tn razni prizori, med katerimi smo slišali o naših blagovestml-Cirilu ta Metodu, ki sta nam L. samo prinesla nauk o veri, pač j. sta nas tudi učila jezik, katere-v govorimo, zato da bi z njim JJPsiavljall vero tn domovino a ne JMinln s prostaškimi Izrazi, kakor J, to zgodilo pri izvajanju »Arhi-Menim, da tržaški Slovenci ustijo nobene potrebe po takem fe se sploh lahko Imenuje «krlčan|e, jecljanje, ščebetati’ Kruljente« itd. ta nagota igral-! ^ • kar gotovo ne sodi k umetnost ampak nekemu zgrešenemu mo-^hiamu brez predsodkov.
Vojko Ferluga
^ prevrnlenlm fUrqončlnom na pločnik Jh v zid hiše
llf Zasebnim avtom so včeraj ob
i.	L uri pripeljal' v bolnišnico 18-ttJtoRa Sergia Mantovanija iz Ul. trhrnerciale in 20-letnega Ennia
j,	Ssbato iz Ul. Burton 16. Prve-j(b zaradi udarca po glavi, pod-
po čelu, rane nad levim oče-
OD 14. DO 28. JUNIJA
toc oli‘
IN SICER V
jugoslovanskem paviljonu
(PALAČA NARODOV)
RAZSTAVLJA
KNJIGE VSEH SLOVENSKIH ZALOŽB
Iz Števerjana nam pišejo: Kandidati liste «Občinske enotnosti* se skupno z izvoljenimi svetovalci toplo zahvaljujejo volivcem, ki so jim izrazili zaupanje z glasovanjem zanje.
Volilni izid bi lahko tolmačili na različne načine; razsodni volivci se temu ne bodo čudili. Predvsem nam izidi pokažejo, koliko je pri nas še ljudi, ki so ostali zvesti tradiciji iz slavnih časov osvobodilne borbe in ki so zato vredni še posebnega priznanja in pohvale. Vsem občanom je dobro znano, da je s praznimi rokami borba zelo težka in da gre v našem primeru za požrtvovalno in nenasilno borbo za pravico, ki jo tako sovražijo vsi tisti, ki se zagrizeno zaganjajo proti nam.
iiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMmiiMmiiiiiiimiiMiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuniiMiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVUENE KNJIGE
MED KUPCE BOMO IZŽREBALI BOGATE KNJIŽNE NAGRADEI
Na svidenje na sejmu!
imeli v pokrajini ob koncu preteklega tata 64 več umrlih kot rojenih (194 rojenih ta 258 umrlih v mesecu septembru); po drugi strani pa so zabeležili 382 priseljencev ter Izbrisali 370 izseljencev.
Kar se tiče položaja industrije v preteklem mesecu maju smo zabeležili pozitiven razvoj proizvodnje. To je pripisati predvsem dejstvu, da so se stavkovna gibanja v maju zmanjšala v primerjavi s prejšnjimi meseci.
V tržiški ladjedelnici so splavili ladjo «Lili I.-*, ki spada med največje turbinske ladje, ki so jih zgradili v Italiji za prevoz nafte ta mineralnih rud. To je prva od štirih ladij po 137.000 ton nosilnosti ki jih imajo v gradnji po naročilu družbe «Lauro».
Tudi kar se tiče goriške tovarne, ki je specializirana v izdelavi tek-stditaih kadrov (Nova San Giorgio), je prišla dobra vest glede zaključka njene krize. Izgleda, da se bo ugodno zaključila izvedba pobude da bi tej tovarni poverili modernejšo proizvodnjo v drugem sektorju, ki daje več možnosti za ugoden razvoj. Točneje se bo izvedelo o ton načrtu na prihodnjem sestanku med vodstvom družbe Fimmec-canica in odgovornim vodstvom to-varne ko bodo obrazložili bodoče prozvidne programe.
Do razčiščenja je prišlo tudi glede bodočnosti delavcev pri tovarni Solvay, ki so bili zaskrbljeni za radi zavlačevanja pri pogajanjih z novo ameriško družbo. V prihodnjem juliju bodo namreč postavili del naprav nove tovarne NEST-PACK, italijanska družba s soudeležbo družbe Solva.v, ki je spe-cializrana v predelavi plastičnih ploscic, ki naj bi začela še letos z redno proizvodnjo ter zaposlila 100 delavcev.
V tekstilni industriji je delo potekalo normalno: družba Cotonificio tniestino, ki ima tovarno v Pod-gori se je združila z neko tovarno iz Lombardije v skupno družbo »Bu-stese Industrie Riunite*. Nič novega v kartonažni in lesni industriji: kar velja tudi za slaščičarsko in li-> kersko industrijo.
Na področju javnih del se pri pravljajo na začetek del za zaključek gradnje mestnega vodovoda za Gorico, za kar je zagotovljen državni prispevek 600 milijonov lir s posebnim ministrskim odlokom. Ta
potrebnih naprav za polno preskrbo Gorice s pitno vodo. Zasebne gradnje so bile v maju pod normalnim poprečjem, čeprav je bilo v zadnjem času opaziti neki napredek tako pri gradnji kakor pri načrtovanju novih stavb. Po uradnih podatkih so v preteklem marcu zgradili 21 in v aprilu 20 novih stano vanjskih hiš s 180 odnosno s 105 stanovanji. V aprilu so nadalje izdelali načrte še za 26 stanovanjskih hiš z 38 stanovanji ter za 13 gospodarskih poslopij.
KPI ocenila volilne izide
Goriški pokrajinski odbor komunistične partije je imel te dni sejo, na kateri je preučil izide volitev.
obdržala svoje pozicije. Obenem so izrazili svoje zadovoljstvo spričo u-speha naprednih sil v občinah Doberdob, Sovodnje, Staranean, Škocjan ob Soči, Turjak, špeter ob Soči in Fogliano. Tudi v Medji je KD izgubila svoj monopol.
Poročilo ugotavlja nadalje, da je PSU doživela neuspeh, ker je izgubila 2 odst. volivcev v primerjavi z letom 1965. Po mnenju vodstva KPI dajejo rezultati upravnih volitev nove možnosti za formiranje občinskih uprav zlasti v večjih občinah kot so Gorica, Tržič, Gradiška, Krmin in Gradež ter poziva KD naj se jasno opredeli v smislu svojih izjav, ki jih je dala pred volitvami ter naj ustvari nove odnose do KPI in do levice na splošno. Tudi KPI bo pri svojem bodočem delu upoštevala dejansko stanje, ki kaže splošen premik na levo.
Izročitev priznanja OF dr. Lambertu Mer mol ji
Predstavnika republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Tone Fajfar in Majda Bojc sta včeraj dopoldne izročila priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda dr. Lambertu Mermolji za njezovo dolgoletno protifašistično delovanje in vodenje slovenskih organizacij na Goriškem. Priznanja Osvobodilne fronte so
iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinjiiiiuiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiniiniiitmuininnnnnunujj
PO PROTESTU STANOVALCEV
podelili v Ljubljani na dan ustanovitve OF, vendar ga zaradi obolelosti dr. Lambert Mermolja ni mogel osebno sprejeti iz rok predsednika SZDLS tov.- Janeza Vipotnika, kakor so to priznanje sprejeli drugi, med njimi tudi tov. Boris Race - Žarko iz Trsta.
Na prijetni domači svečanosti je tov. Fajfar ob izročitvi priznanja izrekel dr. Mermolji voščila za nadaljnjo osebno srečo in zdravje v zasluženem pokoju, ki ga preživlja v krogu svoje družine.
Stranke in sindikati proučujejo stanovanjski problem v kazermetah
Rešili naj bi ga v okviru postavke 500 milijonov v občinskem proračunu za ljudske gradnje v letu 1970
Prejšnji teden smo pisali o zborovanju stanovalcev v Kazermetah na Solkanskem polju in o njihovi protestni resoluciji v zvezi z neznosnimi stanovanjskimi razmerami v katerih morajo živeti številne družine, ki nimajo drugega izhoda iz stanovanjske krize. Prepise te resolucije so poslali vsem pristojnim krajevnim oblastem, predstavnikom, sindikatom m drugim ustanovam, ki bi imele možnost za posredovanje pri reševanju tega problema.
Vodtvo goriške sekcije KD je na to resolucijo izdala svoj komuni-kat, v katerem ugotavlja, da so prizadeti stanovalci povsem upravičeni da protestirajo zaradi nezdravih stanovanj, ki so v nasprotju z najbolj osnovnimi predpisi za ljudska stanovanja.
llllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||M||lltl|IIINll||„„„„|,M„„„||,|,(1,11111,millHll||||,„H,(
VESTI IZ ŠTEVERJANA
Kandidati občinske enotnosti se zahvaljujejo volivcem
Pri našem delu nas vodijo tradicije NOB
VEST! Z ONSTRAN MEJE
Prva kopalna nedelja na Koprskem s tisoči domačih in tujih gostov
V glavni sezoni bo ob obali okrog 100 kulturnih, zabavnih, športnih in drugih prireditev • Uspehi na šolah
Med volilno propagando so nasprotniki napadli dva naša kandidata, našega simpatizerja p« so imenovali »uradnega kričača* naše liste. Volilni propagandist in govornik nasprotnega tabora, ubežnik iz Jugoslavije si je celo upal poditi iz števerjana take naše rojake. Takim ljudem bi svetovali, naj raje pometajo pred svojim pragom. Kar se pa davkov tiče, jih naši rojaki, ki živijo v Gorici, tudi pošteno plačujejo po odmeri, ki jo določajo drugi. Verjetno pa prav tisti, ki drugim očitajo, si davke sami odmerjajo in prav radovedni smo kako.
Pa še nekaj bi radi vedeli. Domači pismonoša je raznašal v soboto pred volitvami ciklostilirani propagandni letak, ki naj bi bil napisan in oddan na pošto v petek; v tem letaku se pri napadih na občinsko enotnost omenja tudi govor »našega uradnega kričača*, ki ga je slednji imel isti petek, toda' šele ob 22. uri zvečer. Ali poštni urad v Števerjanu deluje tudi ponoči.
Občinski svet je razpravljal na eni svojih zadnjih sej o občinskem proračunu za leto 1970 v katerem je tudi postavka 500 milijonov lir za gradnjo primernih ljudskih stanovanj na področju goriške občine. Prav v okviru te postavke bi bilo potrebno rešiti tudi stanovanjski problem kazermet. Obenem pa bi bilo potrebno preučiti na splošno tudi problem stanarin, ki bi morale ne samo v občinskih in stanovanjskih hišah IACP biti dosegljive žepu njihovih stanovalcev, ampak bi morali urediti tudi na splošno stanarine za posamezne kategorije novih in starih stanovanj ter v tem oziru preprečiti kvarno špekulacijo na škodo stanovalcev. Za soboto, 20. t. m. ob 18. uri, bodo imeli na sedežu KD v Gorici posebno zborovanje, na katerem bodo obravnavali stanovanjski problem v kazer metah in na splošno v Gorici.
Tudi tri sindikalne organizacije in vodstva nekaterih drugih strank, zlasti PSI, KPI in PSU se zanimajo za ustrezno rešitev stanovanjskega vprašanja v Gorici s posebnim ozirom na problem kazermet, ki se vleče vsa povojna leta.
Sindikalna skupščina v Nuova San Giorgio
V ponedeljek so se na sindikalni skupščini — sklicale so jo vse tri sindikalne organizacije — zbrali delavci in uslužbenci tovarne Nuova San Giorgio, da bi proučili položaj, k: je nastal po zadnjih obljubah od voditeljev Finmeccanica.
Sindikalisti in delavci so ugotovili, da so na sestanku 4. junija letos voditelji državnega kovinarskega podjetja končno prišli do zaključka, da je treba prenehati s proizvodnjo zastarele tekstilne statve, da bodo v tovarni pričeli izdelovati določene dele za traktorje tovarne Fiat, da bodo gorisko tovarno odcepili od genovškega podjetja Nuovo San Giorgio in ustanovili novo podjetje z imenom So-
cieta meccanica Goriziana, da bodo ohranili dosedanja delovna mesta. Na sindikalnem sestar.ku so proučili te predloge m dodali ne kaj pomislekov, zlasti v zvezi z usodo sedanjega projektivnega urada ter nekaterih drugih oddelkov.
Delavci in uradniki so na skupščin; sprejeli sklep, da je treba nadaljevati z akcijo za dejansko uresničitev predlogov in obljub Fiti-meccanica, da je treba predvsem ohraniti nivo sedanjih delovnih mest. V zvezi s tem je sindikalna skupščina dala nalog sindikalnim organizacijam CGIL, CISL in UIL, naj nadaljujejo s svojo akcijo in naj zahtevajo, da se do prihodnjega 4. julija izvedejo že prvi konkretni koraki, če bi Finmeccanica do tega datuma ne pričela izvajati tega, kar so obljubili na prefekturi, bodo delavci tovarne Nuova San Giorgio spet stopili v sindikalno akcijo.
Blokirana zaključna ocenjevanja na slovenskih srednjih šolah
Tudi slovenski profesorji so se u-deležili splošnega protestnega gibanja v Italiji, ki sta v znak protesta proti zavlačevanju ministra za šolstvo, blokirali zaključno ocenjevanje na vseh srednjih šolah v državi.
V Gorici se niso profesorji udeležili ocenjevalnih sej in se zaradi tega ocenjevanje ni vršilo ne na slovenski trgovski šoli niti na e-notni nižji srednji šoli, kjer bi se moralo vršiti včeraj ocenjevanje srednjih razredov. Po vesteh, ki jih imamo, so ocenjevanja odložili tudi ua slovenskem klasičnem liceju in na učiteljišču. Tudi na italijanskih srednjih šolah v Gorici so včeraj profesorji blokirali ocenjevanja.
Čez soboto in nedeljo se je vreme na Koprskem dokaj otoplilo in kopalci so prvikrat v letošnji sezoni prišli na račun. Nebo je bilo sicer pooblačeno in tudi temperatura zraka je dosegla le 23 stopinj, toda morje je bilo toplo glede na dolgotrajno hladno in deževno razdobje. Izmerili so 25 stopinj, to je dva do tri stopinje več kot v katerem koli drugem predelu ob jugoslovanski Jadranski obali. Kopališča so bila dobro zasedena tako z domačimi kot s tujimi gosti, med katerimi jih je bilo največ iz zamejstva. Čez nedeljo so zabeležili na Škofijah nad 70 tisoč prehodov v obeh smereh. Hoteli ob koprski o-bali se počasi polnijo. Samo v Portorožu je trenutno nad 2 tisoč domačih in tujih gostov. Polnijo se tudi »avtocampi*; v lucijskem av-tocampu je na primer že nad 100 tujih gostov, škoda je le, da je deževno vreme precej oviralo norma-
len potek gradenj in posamezni objekti ne bodo dokončani do glavne turistične sezone. To velja tudi za urejevanje plaž in kopališč. Kljub dokajšnjemu navalu gostov, v nedeljo zvečer še ni prišlo do kritičnih prometnih konic na obalni cesti in se je promet odvijal v glavnem normalno.
Turistično društvo Portorož je izdalo koledar turističnih prireditev za leto 1970. Med glavno sezono bo na koprski obali okrog 100 kulturnih, zabavnih, športnih in drugih prireditev. V koledarju so nadalje številne informacije o izletih, o kulturnih ustanovah, o službah, ki skrbijo za turistične storitve itd. Besedila so v slovenskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku.
• • •
Na koprski obali se je zaklju-
čil pouk v osmih razredih osnovnih šol. Na slovenskih šolah so dosegli najlepše uspehe na osnovni šoli Pin-ka Tomažiča v Kopru. Tu je izdelalo od 133 učencev 120 učencev ali 90 odst. V posameznih osmih razredih je bil uspeh 95 odst. Na osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom je bil uspeh v osmih razredih skoraj 100 - odstoten. Razen tega se bo od 47 učencev kar 42 vpisalo v srednje šole. V vseh drugih razredih osnovnih šol na Koprskem se bo pouk zaključil 20. septembra.
Skupina turističnih delavcev iz Ferrare je obiskala Koper ter se z domačimi turističnimi delavci pogovorila o možnostih skupnih izletov za delavce. Dogovorili so se, da bodo v juliju in avgustu organizirali več izletov s hidrigliserji za delavce Ferrare in slovenske obale.
Predpisi za prodajo lubenic
Goriški župan je izdal odlok s predpisi za prodajo lubenic, ki so v glavnem enaki lanskim predpisom ter v skladu z obstoječimi zakonskimi določbami glede na higieno.
Prodaja narezanih lubenic se mo ra izvabiti v stalnih paiviljonih s prodajno mizo, ki je pokrita z nepremočljivo prevleko ter s primernimi zaščitnimi ukrepi proti prahu in mrčesu. Odpadke je treba spra/viti v primerne posode. Pri vsem je treba paziti na snago in prodajalec mora imeti tudi ustrezno zaščitno haljo, ki mora biti čista. Seveda mora biti blago v predaji dozorelo im nepokvarjeno. Kršilci predpisov bodo kaznovani po zakonu.
Danes pogreb v Jamljah
Včeraj popoldne Je v splošni bolnišnici v Tržiču umrl v 36. letu starosti Silvio Kobal iz Jamelj. Zapušča ženo Adelmo ln dva sinova. Pogreb bo danes ob 18. uri izpred mrtvašnice splošne bolnišnice v Tr-&ČU na pokopališču v Jamljah.
.........................................H|||||||,|„|,uillllllllll
PO ZADNJEM POSKUSU V GABRJAH
Prepogosti nekaznovani vlomi hudo vznemirjajo prebivalstvo
Pristojne oblasti naj bolj nadzorujejo nekatere sumljive tipe in naj krivce spravijo v zapore
Po vaseh sovodenjske občine paimilcd na obisku že pred devetin«
l/tl tr arAnriHMu _____*•»_ t	m..	.	.	4
Števerjanci v narodnih nošah na plesu v Sovodnjah
Na tekmovanju v valčku, ki Je bilo v ponedeljek zvečer v Sovodnjah, so se zelo lepo odrezali šte-verjanci, člani društva «Briški grič*, ki so prišli v narodnih nošah ter nato odnesli vse nagrade. Večja skupina števerjancev se je v Sovodnjah zbrala, oblečena v slovenske narodne noše, pred cerkvijo. Tu so stopili na kmečki voz, ki je bil vprežen na traktor in nato počasi prišli na nogometno igrišče, kjer jih je pričakala velika množica ljudi iz Sovodenj in iz drugih krajev. Na vozu je bilo 14 briških deklet in fantov, poleg teh pa sta dva harmonikarja zabavala ljudi s poskočnimi polkami.
Na tekmovanju so pravzaprav nar stopili, oblečeni v narodne noše, samo Števerjanri. Posebna komisija je po plesu izbrala najboljše pare. Cvetana Komjanc in Karlo Maraž sta se uvrstila na prvo mesto, Ines Ferligoj in Saverij Rožič sta dosegla drugo mesto, na tretje pa sta se povzpela Klara Maraž in Ivan Humar. Po tekmovanju se je na plesišče strnilo veliko plesalcev, ki so do pozne ure plesali ob zvokih orkestra iz Žirov.
Sovodenj sko praznovanje se bo nadaljevalo jutri zvečer, ko bo na dnevnem redu večer »Beat*. Nastopil bo orkester »I nobili* iz Gorice, mladina p>a bo znova prišla na svoj račun.
Kot je napovedano, bo v nedeljo Popoldne tekmovanje v briškdi. Dva pršuta bodo prireditelji dali prvo-nagrajencema, en pršut bo dobila druga dvojica, tretja bo dobila 50 1 vina, četrta pa se bo morala zadovoljiti s 5 salamami.
V nedeljo zvečer bo nastopila tudi priznana folklorna skupina »Emona* iz Ljubljane.
tudi v Štandrežu so se v zadnjih letih pripetili številni primeri vlomov ali poskusov vlamljanja, ki vznemirjajo domačine, da si ne u-pajo več zdoma, zlasti ob nedeljah in praznikih. Ta strah je še toliko bolj utemeljen, ker doslej še v nobenem primeru niso izsledili krivca ali krivcev. Omenimo naj pri tem vlom na županstvo v Sovodnjah, ali pa v župnišče prav tam lani, nekaj takih poskusov v Štandrežu itd.
Preteklo nedeljo, na dan volitev, je vlomilec obiskal tudi dom Stanislava Primožiča v Gabrjah št. 5. Gospodar z ženo se je vrnil z volišča; ko sta vstopila v kuhinjo, je žena opazila, da je okno vlomljeno. Tudi v spalnici sta nato o-pazila odprte predale in vse razmetano. Mož je skočil tudi na dvorišče in tam našel svoj avto že v pogonu. Očitno so vlomilca presenetili ko se je hotel odpeljati z njihovim avtom. Da bi kaj drugega manjkalo niso opazili; nepovabljeni gost ni imel dovolj časa. Zanimivo, je, da so bili pri Primožičevih Vio-
leti. Niti takrat niso našli krivcev, čeprav domačini pravijo, da bi z večjim zanimanjem tudi te dobili, zlasti če bi bolj pazili na nekatere sumljive osebe. Vsekakor bi se morali varnostni organi potruditi, da bi našli krivce in tako prepredli, da bi se zaradi premajhnega nadzorstva tatvine ne razpasle tudi na tem področju.
Tečaji o bolniškem zavarovanju
Med pobudami, ki jih je organizirala ustanova bolniške blagajne INAM v zadnjih letih so tudi pouč-no-toformativni tečaji in razgovori o bolniškem zavarovanju glede na tečaje za strokovno usposobitev in sole.
Take tečaje in konference so imeli v zadnjih tednih pri naslednjih ustanovah:	INAPLI v Gradiški,
CIFAP v Gorici in Tržiču, ENALC v Gonci, INI ASA v Gorici, za bolnike v sanatoriju INPS v Gorici itd.
Jutri v Doberdobu javno zborovanje
V Doberdobu, pred gostilno Pari* bo jutri zvečer ob 21. uri javno zborovanje Liste občinske enotnosti. Na zborovanju bosta govorila župan Andej Jarc, in podžupan Karlo Čemi c. Orisala bosta zmago Liste občinske enotnosti, ki je na volitvah 6. junija prejela več glasov kot v preteklosti in s tem ohranila napredno levičarsko upravo v do-berdobski občini.
VERDI 17.00: «Scaooo intemsztona-le», T. Hunter tn D. Bianchi. Ki-nemaskop v barvah.
CORSO 17.00: «Italiani č severa-mente prodbito servirsd delte to-alette diurante te fermate«, S. Diomisiio in F. Campora; italijanski film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.30—22.00: «La mantice», S. Stewart in S. Vincent, Angleški film v barvah, mladini pod 18. letom prepove, dan.
VITTORIA Danes in Jutri zapito. V petek ob 17. uri «Onyricon», J. Birkan in J. Mac Govran. Film je v barvah ta mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 17.00—21.30: «11 giova-ne selvaggio«, W. Pochart in I. Schener; ameriški film v barvah, mladini pod 14. letom prepove dan.
Tržič
PRINCIPE 18—22: «LSD un’atomica nel cervelloi), G. Madison ln P. Polesello.
AZZURRO 18—22: ((Confesstoni in-time dl tre giovami spose», R. Vailli tn M. Gossler. Film je y barvah.
EXCELSIOR 17.30-22.00: «Buana»-s®ra signora Campbell)), Gina Lollobrigida. Film je v barvah.
SAN MICHELE zaprto.
Nova Gorica
SOČA (Nova Gorica): ((Maščevateo lz DuUasa», ameriški barvni film —ob 18.15 ta 20.15.
SVOBODA «Krvava obala«, ameriški barvni film — ob 18.30 ln 20.30:
DESKLE «Serdf v New YorkU)>, a-meriški barvni film — ob 20 30
RENČE prosto.
PRVACINA prosto.
ŠEMPAS prosto.
KANAL prosto.
DE2URNI LEKARNI
V	GORICI
V	Gorici je danes ves dan m ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korzo Italija 89, tel. 24-43.
V	TR2ICU
V	Tržiču je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul. Enrico Toti, tel. 72701.
PRED OSREDNJO PROSLAVO NA STADIONU <rPRVI MAJ»
Folklorni ansambel «Emona» se je kaj kmalu uveljavil
Doslej je nastopal že v vrsti držav - Stari inštrumenti
Folklorna skupina (Emona*, ki bo nastopila na slavju na stadionu (Prvi maj*
"Folklorni ansambel «Emona» je eden najmlajših folklornih skupin v Jugoslaviji. Ustanovljen je bil pred tremi leti v Ljubljani pod Okriljem občinske skupščine šiška. Kitro razvijajoči se severni del glavnega mesta Slovenije je s svojo številno mladino nudil dobro podlago za delovanje nove kulturne umetniške skupine, katere strokovno vodstvo je že v začetku prevzel znani folklorni strokovnjak inž. Bruno Ravnikar.
Folklorna skupina je že v prvem letu obstoja nastopala doma in na tujem ter povsod prejela laskava priznanja. Dobro strokovno vodstvo je že v kratkem času obstoja pokazalo, da je skupina ubrala samostojno razvojno pot in se ne zgleduje po drugih skupinah,
ampak hoče prikazovati svoj spored v nepotvorjeni obliki. V svojem programskem konceptu se je najprej usmerila v tiste predele Slovenije, kjer je foklora delno še živa, t. j. Bela Krajina, Štajerska in Prekmurje.
Plesi Iz teh krajev niso stilizirana priredba ljudskega plesa za oder, ampak predstavljajo veren prikaz nekdanjih običajev naših prednikov. To pa ni glavna značilnost te skupine. K vsakemu ljudskemu plesu spada tudi originalna ljudska glasba, zato je vodstvo skupine pričelo iskati stare zapuščene inštrumente in jih vključevati v svoj spored. Tako se zvrsti razen ljudskih plesov v dveurnem sporedu tudi nekaj starih ljudskih inštrumentov, ki so
V okviru kulturno - prosvetnih stikov med dramsko skupino p. d. (Prosek - Kontovel* in gramsko skupino DPD Svoboda (Bratov Milavcev* iz Brežic, je poslednja v soboto gostovala v pro-seškem prosvetnem domu s precej zahtevno kmečko - socialno dramo v treh dejanjih enega naših vodilnih pripovednikov Miška Kranjca (Pot do zločina*.
Kranjčeva drama, ki predstavlja njegov edini dramski poskus, nakazuje diagram moralne podobe Matije Berdena, nekakšne prekmurske različice Kralj na Betajnovi, ki se je z dvomljivimi kupčijami, z ropom in preračunanim zakonom dokopal do premoženja in družbenega ugleda.
Zanimiv in tehten primer nekega splošnega socialnega razpada, ki pa se v tej drami še pošebno ujema s koščkom prekmurskega življenja v stari Jugoslaviji in iz tega slovenskega miljeja naše skrajno vzhodne domačije vre tudi vsa tista gniloba, korumpiranost in skoraj demonska želja po oblasta, ki prevzame Berdenovce in jih polagoma pahne v zločin.
Motivov, ki se jih v tej drami loteva Kranjec, je na pretek. Ne-
uiiininiiiiiHiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiimiitmiiiiniHiinii'
Slavje v Borštu in Ricmanjih
Povorka Borštanov, od najmlajšib do najstarejših, prihaja na (Hriben-co», kjer je bilo slavje ob 70-letnici p. d. (Slovenec*
Plesna skupina, ki je nastopila z narodnimi plesi
Učitelji in učiteljice, ki so se zvrstili v Ricmanjih v zadnjih 25 letih, odkar je bila šola obnovljena
Razstava, ki prikazuje vso dolgo zgodovino slovenske šole v Ricmanjih. Razstava bo odprta tudi v nedeljo
V SOBOTO V PROSVETNEM DOMU NA PROSEKU
Amaterji iz Brežic z dramo «Pot do zločina
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Robert Faganel v občinski
Poslednjič se nam je Robert Faganel predstavil s svojo razstavo olj pred dvorna letoma. Ni pa tak premor pripisati upadanju njegove slikarske dejavnosti. Nasprotno. Uveljavil se je medtem z mnogimi razstavami po državi preko Legnana, Verone in Latine vse tja do Rima, kjer je dvakrat razstavil in tam lani tudi prikazal v svojih podobah pojavnost afriškega sveta in ljudi. Faganel, kakor navaja katalog sedanje razstave njegovih del iz zadnje dobe, ki vise v občinski galeriji, se je namreč mudil nedavno nekaj časa v Ekvatorialni Afriki med primitivnimi ljudstvi Kenije, Ugande in Tanzanije. Od tamkajšnje slikarjeve umetniške žetve je verjetno mnogo ostalo na razstavah v Rimu, Veroni in Le-gnanu, ker smo pri nas medtem videli le po kak dozorel klas menda le na dveh skupnih razstavah. Vendar pa sedaj končno Faganel tudi nam nudi nekaj več iz tega njegovega potovanja na novi razstavi, ker med šestintridesetimi olji prevladujejo olja iz Afrike.
So to pot nenavadno pestro-barvne zasnove, kar ne preseneča tistih, ki poznajo prikazane kraje in ljudstva. Barvna lestvica podaja jarkost odtenkov, ki jih krepi prozornost ozračja in svetloba tropskega sonca ter še kontrastno stopnjuje živopisna noša črnopoltega ljudstva iz rodu Ma-sai. Njihovi škrlatno rdeči plašči lebde r krajini kot ogromni makovi cvetovi, ki jih Faganel rad podaja v skupinah, pri trgoTMnju na sejmih, pri kramljanju in prodajanju radovednosti. Za razliko od mnogih drugih slikarjev, so Faganelove slike vedno obljudene. K temu ga žene smisel za stvarno opažanje doživljenega, ki je po svoji določeni jakosti in jasnosti pri tem slikarju vodilo otipljivo varljive resničnosti ponazorjenega. Zato tudi pokrajina tu živi s svojimi živalmi, s sloni in visokokrakimi ptiči ter ji daje afriški značaj včasih gora Kilimand-žaro, ki v daljavi megličasto trepeta v vročem ozračju.
če so tu tudi tri slike kraške jeseni in tri uspela tihožitja cvetlic, je to le v povezavo te petindvajsete Faganelove razstave s prejšnjimi razstavami z bolj domačo tematiko.
MILKO BAMBIČ
bili še pred dobrimi 100 leti znani marsikje v Sloveniji, danes pa jih pozna le še malokdo. To so znameniti slovenski oprekelj, ki je znan na Primorskem pod imenom šenterija, orglice trsten-ke, gudalo, piščali, coštimaje, pojoča žaga, drumeljca in srbska frula. Ti inštrumenti ne popestrijo samo sporeda, ampak mu dajejo tudi močan znanstveno dokumentacijski značaj.
V	drugem delu svojega sporeda prikazuje skupina tudi nekaj plesov z ostalega jugoslovanskega področja. Doslej še rti rešila dileme ali naj prikazuje plese z vsega jugoslovanskega področja, kar prakticirajo ostale folklorne skupine, ali pa se naj omeji le na slovensko folkloro, kar bi dalo skupim večjo etnološjco - dokumentacijsko vrednost..
Skupina je doslej uspešno nastopala v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Italiji in Nemčiji. Tudi v letošnji sezoni se ji obetajo zanimivi nastopi. Še ta mesec bo odpotovala na folklorni festival v Sor-rento, prihodnji mesec pa bo najprej nastopala s starimi ljudskimi inštrumenti na festivalu izvirne folklore v Ohridu v Makedoniji, nato pa bo sodelovala na o-tvoritvenem večeru letošnjega Koprskega festivala skupaj s furlansko in koroško folklorno skupino.
Dante Pisani se predstavlja v Torbandena
V	soboto je v umetnostni galeriji Torbandena v istoimenski u-lici štev. 1 presenetil s svojimi norimi deli znani tržaški likovnik Dante Pisani. Kdor je sledil njegovemu umetniškemu razvoju pravzaprav niti ni bil tako presenečen, ker je Pisani od vsega začetka veliko obetal in se vedno dosledno in postopno razvijal, seveda stalno na bolje. Toda kljub vsemu temu je vsa razstava, kot celota, presenetila tudi njegove boljše poznavalce, kajti Pisani se je tokrat predstavil v najboljši ali vsaj gotovo eni najboljših tržaških galerij kot likovni u-metnik, ki zasluži vse spoštovanje. To so povedali tudi komentatorji na sobotni otvoritvi, ki se je je udeležila prava množica tržaških likovnih umetnikov.
Razstava Pisanijevih del v Galeriji Torbandena je zaključna razstava v sezoni 1969/70. Nova razstava bo odprta šele jeseni in sicer 3. oktobra. V juliju, avgustu in septembru pa bo ta znana galerija odprta le v delovnih dneh med 17. in 20. uro, ko bodo razstavljena razna dela, s ka terimi razpolaga galerija.
ml„„llnl„..
»
kaiteri so že znani iz pisateljevih povesti (Južni vetrovi* in (Ženitev Matije B'. ena*, drugi izhajajo iz teh in uobivajo svojo zaključno obliko v drami.
Brežiški igralci so se s to dramo lotili nedvomno nelahke vloge, saj so morali prikazati svoje like kot proizvod socialnih in političnih razmer in torej ubrati ves potek dogajanj na osnovi nekega etičnega razkroja.
Če jim je to na zadovoljiv način uspelo rešiti, je zasluga njih samih oziroma njihovega individualnega pristopa k vlogi, saj je bila režijska osnova Kranjca vse preveč površno obdelana tako, da sploh nd moglo, zlasti ob koncu zadnjega dejanja, priti do tistega moralnega očiščenja, ki je potrebno za ključno razumevanje celotne problematike Kranjčeve drame.
Najbolj izdelan lik je nedvomno podal Ludvik Metelko kot stari, pošteni starec oče Berden. Bil je preprost in istočasno iskren v svojih zablodah. Ugajal je tudi T-van Tomše koi Matija Berden, le da je ponekod preostro in mogoče malce pregrobo počrtal, zlasti v govoru, svoje zločinske poteze.
Z dramatično ihto je podala lik Eve, ženske, ki za nobeno ceno noče izpustiti in se iztrgati koščku svoje male sreče, Helena Vogrinc. Bledo a toplo figuro Martina Lebarja je podal Ivan Peric, vlogi meščanskih pokvarjencev Roze in sodnika Leskovarja sta podala Jožica Zorko in Ivan Kramarič, izraziti kmečki osebi sta bili Ne-žika Zorko kot Magda in Marta Košene kot Verona, v vlogi Franca in strojepiske pa sta nastopila Jože Zorko in Marjana Španžel.
Scensko in v ostalih odrsko -igralskih delih so sodelovali inž. arh. Franc Filipič, Ivan Vogrinc, Milka Berlan, Ivan Godler, Jože Zorko in Marjan Vala.
Na koncu sta v imenu gostiteljev pozdravila pridne in prizadevne brežiške goste predstavnica proseško - kontovelskega društva Nadja Štoka ter v imenu SPZ Mirko Kapelj. Za lep sprejem, kar je potrdila tudi številna publika, ki je napolnila proseško dvoranico do zadnjega kotička in na koncu s toplimi aplavzi pozdravila igralce, se je zahvalil podpredsednik brežiškega društva Ivan Vogrinc.
Na tem mestu naj še omenimo, da bo dramski oder proseško -kontovelskega prosvetnega društva vrnil Breždčanom obisk 28. junija, ko bodo proseško - konto-velski amaterji uprizorili v Brežicah uspelo Katajevo komedijo (Dan oddiha*.
s. v.
Rafael
Perhauc:
Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918
Na Rudolfu je bil poveljnik ladje, kapitan bojne ladje, Florio 2. H. i/JČer zelo pomirljiv: v svojem in v imenu štaba je dal denarni prispevek za družino padlega mornarja Dvoržaka, očeta sedmih otrok. 3. II. zjutraj je nastal preobrat: pred Floriom so se pojavili člani komiteja in mu sporočili, da so sneli rdečo zastavo.
Ladja Franz Joseph je razmeroma kasno dvignila rdečo zastavo, bila pa je tudi med zadnjimi, ki jo je snela. Delegacija mornarjev je bila na Georgu, kjer so zvedeli o najnmejšem podaljšanju ultimata, dalje tudi o tem, da so Helgoiand, Novara, nato še Karl in celo Monarčh spustili z jamborov rdeče zastave. Ko so se vrnili na ladjo, so imeli kratko posvetovanje. In glej, še med posvetovanjem je tudi z Georga izginila rdeča zastava. Sedaj tudi Franzu Josephu ni preostalo drugega, kakor slediti primeru ostalih ladij.
Na podmomiški bazi so sneli zastavo šele na signal z Georga, naj se vse rdeče zastave snamejo.
Na Georgu, komandni uporniški ladji, so kmalu po sedmi uri o-pazili, da prihajajo iz Pulja tri bojne ladje. Nekateri so še upali, da bo tudi na teh ladjah plapolala uporniška barva, vendar jih je ta up varal. Najbolj odločni so bili še vedno za to, naj rdeče zastave ostanejo, medtem ko so bili drugi mnenja, da se ne bodo pustiM obstreljevati od lastnih ladij. Medtem je Rasch čakal zastavnika Sesana, ki bi moral priti na Georga ob 8.30, kakor je bilo dogovorjeno. Toda, kje je bil Sesan?
Okrog 8. ure so se zbrali pred letalom (K 207» Sesan, podoficir Stanavsky in pilot Grabowiecki. Vstopili so v letalo in rekli, da gredo v zaliv Topla pri Hercegno-vem k ladjam, ki so pravkar prispele iz Pulja. Toda njihov namen je bil drugačen. Ob 8,25 uri so odleteli preko Trasta na polotoku Luštici v Italijo.
Rasch je Sesana zaman pričakoval. Ob 8,45 je trobentač zatrobil zbor. Glasovanje bo: za ali proti rdeči zastavi. Pred glasovanjem so morali vsi izročiti orožje. Nasprotniki upora so spretno postavili na vsa stražarska mesta zanesljive mornarje. Posadka se je zbrala na palubi. Štirje govorniki so govorili v raznih jezikih. Zadnji je govoril Šime Ujdur, rodom iz Graca pri Makarski. Med drugim je rekel: (Ne smemo popustiti. Kar smo začeli, maramo dokončati. Ne predajmo se, kakor so se drugi predali. Rdeča zastava se ne sme sneti!*
Odločili so, naj gredo tisti, ki so proti rdeči zastari, na desno stran ladje, kdor je za nijo, pa naj bo na levi. Na desni strani jih je bilo vedno več in končno je ta stran tudi zmagala.
Rasch je to odločitev mornarjev sprejel. Mimo, čeprav mu je moralo biti jasno, kaj ga čaka, je rekel: (Predam se, spustite zastavo, večina je odločila.* Oficirjem, ki so bil dotlej priprti, so odprli vrata. Rasch se je jaril admiralu kot ujetnik.
Ob 9.10 na dan 3. februarja je komanda flotilje križark sporočila komandi Boke Kotorske, da je upor strt. Z Georga so takoj izkrcali okrog 120 mornarjev in jih zaprli v bližnje trdnjave. Vseh osumljenih in zaprtih mornarjev je bilo okrog 800. Pričakovali so, da bodo izrečene tudi smrtne obsodbe.
Vsako smrtno obsodbo naglega sodišča je moralo potrditi vrhovno poveljstvo. To je bilo v veljavi do bokaljskega upora. Toda še istega dne, ko je bil upor končan, 3. II, je cesar prenesel to pravico na komandanta Boke Kotorske generala Gusecka. To odločitev so sporočili iz cesarjeve vojne pisarne brzojavntf v Kotor, kamor je brzojavka prispela 4. februarja ob 2.15. Očitno je, da se je vojnim oblastem zelo mudilo zadevo dokončati.
Besedo so imeli sedaj sodniki. Med zaprtimi mornarji so izbrali 40 najbolj kompromitiranih upornikov. Obtoženi so bili, da so 1. februarja po prejšnjem dogovoru izvršili na večini vojaških ladij v Boki Kotorski hudodelstvo upora, ki se je zaradi nasilnih dejanj tak/ razmahnilo, da je morala posredovati oborožena proti-sila za vzpostavitev reda in pokornosti.
Guseck je podpisal obtožni spis 6. H, neslednjega dne, 7. H, ob 10,40 je (cesarsko in kraljevsko sodišče vojne luke Kotor začelo svoje zasedanje kot .naglo sodišče’*. Obtožba se je vodila (proti Raschu in 39 soobtožencem*.
Obtoženi so se v splošnem zagovarjali, da so jih (okolnosti silile*, (zaradi groženj s strani drugih*, (strah pred topovi Georga* ipd.
Nastopile so priče. Hansa je opisoval posamezne prizore upora, ki ga je imenoval (demonstracija*, da bi s tem omilil sivoj in ostalih oficirjev nevšečni položaj. Komandant Georga Hu-ber je pred naglim sodiščem u-gotarijal: (Ladja je bila po mojem mnenju zaradi nemirov izločena kot taktična enota*, na kar mu je odgovoril kapitan Oljača, ki je zastopal načelnika generalnega štaba komande B. K. (Vsa vojna luka je bila z vojaškega
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pripravljeni ste za vse naloge, kjer je potrebna avtoriteta. V čustvenih zadevah se ne prenaglite.
BIK (od 21. 4. do 20.5.) Ugodne poslovne priložnosti bodo bolj redke. Postavite se po robu kritikam.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21.8.) Če naletite na nasprotovanja, spremenite stališče. Prijetne novice o dragi osebi.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Odlična priložnost za uveljavitev neke zahteve. Ne zanemarjajte prijateljstva.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne podcenjujte svojih tekmecev. Vaše optimistično razpoloženje se bo o-krepilo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zapravljajte energij v nepotrebnih spopadih. Jeza je slab sveto-
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaš ugled bo še naraščal. Čustvena sreča je na strani tistega, ki si želi miru.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne sprejmite norih nalog, če želite izpolniti že sprejete obveznosti. Napeto vzdušje v družini.
STRELEC (od 22.11. do 20.12) Povečana poslovna dejavnost. Ne pogrevajte starih nesoglasij.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pred kratkim sklenjeno zavezništvo bo trajnega značaja. Bodite bolj odločni do svojih nasprotnikov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zavračajte sodelovanja, ki bo zelo važno za dosego cilja. Izredno vesel in zabaven večer.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) V zvezi z napadi svojih nasprotnikov, o-hranite mimo kri. Odpravite vse škodljive iluzije.
PREVOD URADNEGA VESTNIKA avtonomne dežele Furlani je-Julijske Benečije. Trst, 16. aprila 1970.
REVUE, mensuelle yougoslave IV 1970. Pubiication mensuelle you-goslave.
INIZIATIVA ISONTINA. Gennaio-maggio 1970. Rirista del Centro studi politici, economici e sociali, Garizia.
Cassa di Risparmio (M Trieste: BOLLETTINO SULLA CONGIUN TURA ECONOMICA del Friuli-Venezia Giulia. Consuntivo 1969.
MOVIMENTO OPERAIO E SOCIALISTA. Germaio-marzo 1970. Ri-vista trimestrale di storia e bibliografu. Centro ligure di storia sociale.
Paolo Šema: IL GOVERNO CON-FERMI soleimemente la volontA che il protosinerotrone sorga Doberdo del Lago. (Intervento al senato nella seduta del 21 aprile 1970).
Podpredsednik DPD Svoboda (Bratov Milavcev* Iz Brežic Ivan Vogrinc in predstavnica p. d. (Prosek-Kontovcl Nadja Štoka se rokujeta in izmenjujeta darove po zaključku predstave Kranjčeve drame (Pot
do zločina* v izvedbi brežiških gostov
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske narodne; 11.50 Santo in Johrwy; 12.20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah: 17.00 Casamassimov orkester: 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30
SREDA, 17. JUNIJA 1970
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 9.00, 13.00, 16.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Program z Leo Massa-ri; 14.00 Zakaj in kako? 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.35 Folklorna ital. glasba; 19.18 Svet. nogo-
Koncert; 18.50 Perez Prado; 19.10 metn0 prvenstvo; 20.10 Operna Higiena in zdravje; 19.20 Ljud- glasba; 21.15 Radijska priredba;
OO A O f * . . - - - - ,, i . OL.Mrfli,
ske pravljice; 19.35 Jazz; 20.35 Simfonični koncert.
TRST
12.10 Plošče; 15.00 Tretja stran;
15.10	Narodni motivi; 15.40 Simfonični koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 10.45 Plošče Curci; 11.45 Plošče Ricordi;
12.00	in 12.45 Glasba po željah: 14.15 Lahka glasba; 15.00 Parada orkestrov; 17.20 Operna glasba;
18.10	Jazz; 18.30 Otroški kotiček;
19.00	Operna glasba; 20.00 Ansambel Archibald And Tim; 20.30 Prenos RL; 23.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz ; 12.10 Kontrapunkt : 13.21 Radio na vašem domu; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Program za mladino; 18.00 Doba izpitov; 20.20 Alessandro Fersen: (Golem*; 22.05 Beethovnove skladbe; 23.50 Mehika: nogomet.
22.43 Bumet: Gdungla d’asfalto.
III. PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Saint - Saensovi koncerti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Strnjena melodrama;
15.30	Portret avtorja; Etienne Mč-
hul ;	16.15 Radijska priredba;
18.45 Kulturne vesti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Rimsky - Kor-zakov.
FILODIFUZIJ A
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 10.10 Šostakovič; 11.00 Medigra; 11.55 Glasba za pihala; 12.20 Mihali Glinica; 13.30 Simf. koncert; 15.30 Komorna glasba • stereo.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila;
7.30	Informativna oddaja; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pravljice in zgodbe; 10.25 Komi grupa, ansambel De-
lila in Bele vrane; 10.45 Skladatelji mladini; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Iz slov. operne literature ; 13.30 Kmetijski nasveti ;
13.40	Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam... 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo ;
16.40	Recital tenorista Dušana Per-tota; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Mladina sebi in vam; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Lahko noč, o troci!; 21,00 Simf. koncert; 22.25 Melodije za prijeten večer; 23.15 Jazz; 24.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Italijanska narečja; 13.00 Tednik o motorju; 13.30 Dnevnik; 17.00 Dežela Giocagič; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.15 Znanstvena oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tistega dne; 22.25 Na jugu sveta; 23.15 Dnevnik; 23.55 Svetovno nogometno prven stvo.
II. I iNAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Film: La časa dove abito.
JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.45 Poročila; 18.50 Veliki in majhni — oddaja za otroke; 19.30 Obzornik; 19.35 Na sedmi stezi — športna oddaja; 20.00 Mozaik; 20.02 Prvi koraki: Alfi Nipič;
20.20	Neretva — IH. del reportaže; 21.35 Teh naših petdesrt let;
23.20	Ljubezen skozi tri baletne duete; 23.50, 00.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki.
vidika popolnoma izločena in_ni ne bi mogli v primeru sovražnega napada odločno nastopiti, to pa zato, ker se nismo mogli nesti na floto*.
Zaslišanih je bilo 84 prič. Zad' njega dne je sodišče več pri* odslovilo, medtem ko so branala predlagali še nove priče. Naglo sodišče pa je bilo mnenja, da dejansko stanje dovolj pojasto®! no. K temu jih je pritiskal tu® rok — v treh dneh so mara* izreči obsodbo — in odklonili so predloge branilcev. V imenu vseh branilcev je protestiral branilec dr. Gjurgjerič, ki je menil, da so njihove pravice okrnjene- Dr-Mitrovič, med branilci najbolj agilen, se je pritožil, češ da v&-glo sodišče ni pristojno za to sojenje, da se niso držali predpisanih rokov, predložene priče se niso zaslišale ipd. Vendar je bil v® trud tega zelo prizadevnega odvetnika iz Heroegnovega zaman.
Glavna razprava pred nagi*® sodiščem se je končala 10. fe_ bruarja ob 4.50 uri.
Naglo sodišče je 9. H. izločilo 32 obtožencev in jih predalo na šo jetije rednemu vojaškemu sodišču-Preostalim osmim upornikom P® je 10. n. ob 6. uri izreklo naslednje obsodbe:
1.	Franc	Rasch, rojen	188®	v
Prerovu, Moravska, obsojen na smrt z	ustrelitvijo;	■
2.	Anton	Grabar, rojen	1883	v
Poreču, Istra, obsojen na sr®* z ustrelitvijo;
3.	Jerko	Šižgorič, rojen	1889	v
Žirju, Šibenik, obsojen na srw* z ustrelitvijo;
4.	Mate Bmičevič, rojen	1891	v
Jesenicah, Split, obsojen smrt z ustrelitvijo;
5.	Franc Bajželj, rojen 1891 v Stražišču, Kranj, obsojen h* 10 let stroge ječe;
6.	Ludvik Szekacs, rojen 1™’ Torontal, Madžarska, obsoje® na 5 let stroge ječe;
7.	Viktor žužek, rojen 1894 Ljubljani oproščen;
8.	Pavel	Ubaldini, rojen	1891	»
Miljah	pri Trstu, oproščen-
Še istega dne je gen. Gusec* potrdil smrtne obsodbe.	-
Naslednjega dne, 11. H, ob * uri zjutraj je predsednik sodišča prečital obsodbe vse® obtoženim.
Vojni kurat don Niko Luk^ vic, ki ga je sodišče pozvalo. F spovedal Grabarja, šižgoriča Jj* Bmdčeviča, medtem ko se ni hotel spovedati, želel se jej? pogovoriti s hrvatekim duhov®' kom. Rasch je rekel, da je. oialni demokrat in govoril je soncu, ki bo veliko in sve® vzšlo v Rusiji (Plascha, str. >&'' Na smrt obsojene so odpeto®" na pokopališče v škaljarih Kotora. Tam so jim preči tak enkrat obsodilo in ob 6.50 & jih ustrelili po vrstnem redu: G*•’ bar, Bmičevič, šižgorič in RasCa Pred streljanjem je Rasch, j? si ni pustil zavezati oči,
(To je justični umor* in la svoboda*.
* * #
Proti preostalim upornikom 'P bila komaj 31. VHI. 1918 sestoj Ijena obtožnica. Vseh obtože®11 je bilo 386.	«
Sodni proces pred vojnim s®* ščem se je začel 16. IX. v lju Muo blizu Kotora. Vse žeoce, ki so bili pred tem zaf®" v raznih trdnjavah okrog Kotor^ so 14. septembra prepeljali ®r trgovsko	ladjo	(Caterina	Geto®
mich», ki se je usidrala pred 08 seljem Muo.	...
Ko se je proces začel, je Jj' prisotnih 379 obtožencev. M?™, kajoči — sedem — so (dezertif*' li» ali pomrli.
Okviri	stare	monarhije	so	28
čeli že močno škripati. Tedaj J; cesar Karel 17. oktobra 1918 k® (posebno milost* dovolil, d8 Z, sodni proces proti 348 obtože® prekine in da se obtoženci 1ZP?. stijo na svobodo. Proti Pre°sLj Um 31 najhuje obtoženim P8 2, se sodna obravnava nadaljuje- 1 da dogodki, ki so privedb končnega razsula države, so naglo vrstili. Bližina fronte, kjer so zavezniki govito napredovali, je še no vplivala na omrtvičenje B torskega procesa.	.. ke
Dne 31. oktobra so avstrij®* zastave	zadnjič plapolale	na	8
stri.jskih	vojnih	ladjah v Boki	*
tarski. Prvega novembra 19'®^ jih zamenjale jugoslovanske, daj je tudi splahnel sodni P ces proti zadnjim enaintrideset^ udeležencem upora v Boki Ko*"* ski leta 1918.
Žužek pripoveduje
V prejšnjem poglavju smo šali potek dogodkov, katere zbirali zgodovinarji predvsem podlagi ohranjenih listin in m*, mentov in tudi opisov iz časa ra ali neposredno po njem. . y, Zanimalo pa nas bo, kako je [J. upor doživljal naš udeležene® % pora, ki si ni nič zapisoval, p pa mu je mnogo tega ostalo 8 v boko in neizbrisno utisnjen0 spominu.	. .vi.
Obiskali smo Viktorja ^Laki živi v Škofji Loki, in 8a ^e prosili, da bi nam opisal K -j zanimivosti o tem uporu, katerem je zelo aktivno s0r,j^. val, saj je bil med tistimi,s desetimi uporniki, katerim jc..£e čelo soditi naglo vojaško so<*, v Kotoru že četrti dan P° K
76
čanem uporu.
Tov. žužek je pri svojih * tih še zelo čil in bister. Takorig pristal, da nam bo opisal pred 52 leti. Spominja sc P! go zelo dobro. (Take stvari, pretesno povezane z življenjem ® ka, st- ne morejo lahko po®8” jp je dodal v začetku razgovor8 nato nadaljeval;
(Nadaljevanje sledi)
m.—
V SOBOTO IN NEDELJO NA ŠPORTNEM DNEVU OPENSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLET
Predsednik ŠD Polet Egon Kraus med zaključnim govorom
Med kotalkarje so razdelili številne nagrade
Izredno številen obisk občinstva
poplačal nastopajoče, vaditelje in vodstvo
Mladi Openci so nastopili v košarki, odbojki, orientacijskem pohodu, namiznem tenisu in v kotalkarski reviji
V POLFINALU NOGOMETNEGA SP V MEHIKI
Vladi Wilhelm sprejema nagrado v imenu odbojkarske šesterke Poleta
Predstavnica PD Tabor, Lucija Hrovatin, izroča šopek vaditelju kotal-karskega odseka Mariu Viti, ki je tako uspešno pripravil revijo mladih kotalkarjev
ečernl nastop kotalkarjev je oba dneva obiskala velika množica
gledalcev
ŠD Polet je v soboto in nedeljo. prijateljski tekmi ženskih ekip. V' priredilo zaključni športni dan svo-1 soboto se je Polet pomeril s Po-jega enoletnega delovanja. Manife- j stojno in je moral kloniti Živah
stacija je nedvomno zelo uspela, saj je v dveh dneh na Opčinah tekmovalo približno 100 športnikov, kar priča, da opensko društvo razpolaga z velikim številom ljudi, ki pridno in vestno trenirajo.
Na sporedu so bila tekmovanja v košarki, odbojki, namiznem tenisu, orientacijskem pohodu. Prava privlačnost za številno občinstvo, ki se je z navdušenjem odzvalo tej spodbudljivi športni manifestaciji, je bil spored v kotalkanju, to je v športu, ki je za nas še nekaka novost.
KOTALKANJE
To, kar so prikazali openski kotalkarji v soboto in v nedeljo, je bilo čudovito. Torej delo, ki ga je z izrednim navdušenjem in zanosom opravil trener Mario Vita, je zares hvale vredno. Polnoštevilno občinstvo, ki je toplo pozdravilo z burnim ploskanjem vsak nastop najmlajših in starejših kotalkarjev, je po končanem sporedu navdušeno pozdravilo openskega trenerja.
Nastopilo je 32 kotalkarjev, ki so vsi pokazali dobro tehniko in sproščenost gibov. Res dobri so bili pari: Zdenka Hrovatin - Pavel Sedmak in Rosana škerlavaj - Andrej Križnič ter Silvia Semoli -Janko Beličič.
Žal so morali prireditelji v nedeljo prekiniti drugi del sporeda, m to zaradi slabega vremena.
KOŠARKA
Košarka je trenutno morda najbolj popularna športna panoga na Opčinah. Zato ni čudno, da Polet ima vrsto dobrih igralcev, ki se bodo kmalu razvil' v dobre košarkarje. Kot je znano, je Polet edino slovensko društvo (in to prvo), ki ima žensko košarkarsko ekipo. Fac-totum Sergij Tavčar se trudi, da hi ustvaril na Opčinah dober in številen naraščaj, ki bi lahko enako viedno konkuriral z ostalimi društvi v tej panogi, zadnje čase doživlja velik razmah. Njegovo delo je nedvomno uspelo, čeprav bo treba še veliko, tjoda in požrtvovalnosti za bdiJSff TOganizacijo dela.
Polet je na zaključnem dnevu organiziral moški naraščajniški tunvr, dve ženski prijateljski tekmi, in prijateljsko tekmo v minibasketu.
IZIDI
NARAŠČAJNIKI
Polet - Ricreatori	18:46
Sežana - R;creatori	22:55
Sežana - Postojna	27:73
Postojna - Ricreatori	44.40
Polet - Postojna	35:49
Polet - Sežana	32:30
LESTVICA	
Postojna	3 3 0 166	102 6
Ricreatori 3 2 1 141	84 5
Sežana	3 1 2	81	158 4
Polet	3 0 3	94	145 3
Ekipa iz Postojne, ki je	tudi slo-
venski prvak, je brez težav odnesla prvo mesta na tem turnirju. Edini nevarni tekmeci so bili predstavniki izbranega moštva Ricrea-torijev, ki sodijo med najboljše tržaške košarkarske ekipe.
Seveda najbolj napeto in zanimivo srečanje je bilo med favoritoma turrvrja. Postojna je po lepi tekmi odpravila tudi Ricreatori in tako potrdila pravico do prvega mesta. Na tretje mesto so se presnetljivo uvrstili Sežanci, ki so v odločilnem srečanju premagali Opence, čeprav le z dvema točkama razlike. Polet se je moral tako zadovolji z zadnjim mesto. Pripomniti pa moramo, da se je za Opence prvenstvo končalo že pred časom in tako fantje niso bili v formi in so predvsem telesno močno popustili.
PRIJATELJSKE TEKME
Med drugim so odigrali tudi dve
nejšim jugoslovanskim predstavnicam, ki so bile tehnično bolje pripravljene. Končni izid tekme: Postojna - Polet	21:15
V	nedeljo pa so se Openke spoprijele s tržaško peterko Mivarja B. Domačinke so izkoristile višinsko prednost in so po napeti in lepi igri premagali Tržačanke, ki so pa presenetile zaradi odlične osebne tehnike.
MINIBASKET
V	nedeljo popoldne je bilo na sporedu srečanje v minibasketu med Poletom in Borom. Domačini so zmagali le z eno boro piko in že to dejstvo kaže, da je bila tekma izenačena in borbena.
KOČNI IZID:
Polet - Bor	5:4
ODBOJKA
Na odbojkarskem turnirju je prvo mesto osvojila ekipa Poleta, ki je v finalnem srečanju po lepi in tehnično veljavni igri premagala tržaško šesterko VIS.
Openci so v tekmah, ki so jih odigrali in tudi zmagali, pokazali, da lahko računajo na dobre odbojkarje, ki se bodo sicer morali z vestnim treningom še tehnično in kondicijsko izpopolniti. IZIDI
Polet-VIS	3:0
Polet - Breg	3:0 b. b.
Vis - Breg	neod.
Polet-VIS	3:0
Polet - Gaja	3:0
VIS-Gaja	3:0
FINALE ZA 1. MESTO Polet - VIS	3:0
NAMIZNI TENIS
Na letošnjem športnem dnevu o-penskega društva Polet so poskrbeli prireditelji tudi za namiznoteniški turnir, ki pa ni bil tako obsežen kot ostale panove na sporedu. To je povsem razumljivo, saj ima namizni tenis pri Poletu le rekreacijski značaj in društvo še ne razpolaga s pravo namiznoteniško sekcijo. Če torej na turnir gledamo s tega vidikafjje še kar dobro uspel.
Med naraščajniki je zmagal brez večjih težav član nabrežknskega društva Sokol Just Fabjan. Isti i-gralec se je dobro izkazal tudi med člani in zlasti v tekmovanju dvojic, kjer je bistveno pripomogel k nepričakovani osvojitvi pi-vega mesta.
V	tekmovanju članov sta se srečala v finalu že tradicionalna nasprotnika na naših namiznoteniških turnirjih: Edi Bole in Adrijan Tavčar, ki sta več let nastopala za Bor. Po daljšem času pa sta spet prijela za lopar v vrstah Poleta. Zmagal je Bole, ki je premagal Tavčarja v treh setih. Tretje in četrto mesto sta zasedla sokolovca Just Fabjan in Frank Cattonar, ki sta kmalu potem nepričakovano zmagala tudi v dvojicah in sicer prav proti Poletu s 3:1.
Žal v popoldanskih urah niso odigrali srečanja Trst - Triglav Kranj, ker igralci iz Kranja niso prišli. Nismo imeli tako prilike slediti nastopom Edija Boleta, Borisa Košute in Italijana Peterlinija (enega izmed najboljših italijanskih mladincev) proti močnim Jugoslovanom.
NARAŠČAJNIKI
IZIDI
Fabjan - Dobrila	2:0
Fabjan - Radovič	2:0
Dobrila - Radovič	2:1
LESTVICA
1.	Just Fabjan (Sokol)
2.	Robert Dobrila (Sokol)
3.	Nevo Radovič (Sokol)
ČLANI
IZIDI
POLFINALE Bole - Fabjan Tavčar - Cattonar FINALE Bole - Tavčar
LESTVICA
1.	Edi Bole (Polet)
2.	Adrijan Tavčar (Polet)
3.	Just Fabjan (Sokol)
4.	Frank Cattonar (Sokol)
EKIPNO (člani)
IZIDI
POLFINALE
2:0
2:0
Sokol A - Dom A	3:1
Polet - Sokol B	3:0
FINALE	
Sokol - Polet	3:1
POSAMEZNI IZIDI	
Bole - F abjan	2:0
Cattonar - Tavčar	1:2
Bole, Tavčar -	
Fabjan, Cattonar	0:2
Tavčar - Fabjan	0:2
ORIENTACIJSKI POHOD
Orientacijskega pohoda so se udeležila štiri moštva. Končna lestvica pa je bila naslednja:
1.	Polet (Igor Sancin, Igor Simonič, Robi Hrovatin)
2.	SPDT
3.	Taborniki A (Sežana)
4.	Taborniki B (Sežana
* * *
Organizacijsko delo, ki je bilo potrebno za to uspelo športno prireditev, je bilo seveda veliko in zahtevno. Poletov odbor jo je izpolnil izredno dobro, kar priča, da je društvo na gotovih osnovah in da lahko z zaupanjem gleda v bodočnost. Gotovo velike zasluge nosi predsednik društva Egon Kraus. Vsi nastopajoči in vaščani pa so v veliki meri pripomogli, da je trenutno Polet eno najplodnejših slovenskih športnih društev in našim društvom za vzgled.
b. I.
Brazilija ali Urugvaj? Italija ali Zah. Nemčija?
Prvo tekmo bodo odigrali v Guadalajari, drugo pa v Ciudad Mexicu
Danes bo padla v Mehiki odločitev: Uragvaj, Brazilija, Italija ali Zahodna Nemčija? Kdo od teh bo finalist?
Sodeč po dosedanjih nastopih teh štirih reprezentanc odgovor ne bi smel biti pretežek:	Brazilija v
enem, in Zahodna Nemčija v drugem polfinalu sta večja favorita.
Seveda pa so to le predvidevanja, ki se lahko še temeljito spremenijo. To je sicer manj verjetno za tekmo Brazilije z Urugvajem,
SP na TV
DANES SREDA, 17. JUNIJA 23.55 prvi spored: neposredni prenos polfinalne tekme med Italijo in Z. Nemčijo JUTRI
ČETRTEK, 18 JUNIJA
14.00	pni spored: registrirani prenos polfinalne tekme Italija — Z. Nemčija
22.00	drugi spored: povzetek druge polfinalne tekme Brazilija — Urugvaj
			
NOGOMET
V NEDELJO V KRIŽU
Turnir za «Pokal Krasa 1970» v organizaciji kriške Vesne
Nastopajo Breg, Juventina, Aurisina in Vesna
kajti Pelejeva četa na tem prvenstvu ne pozna milosti. Z veliko lahkoto »melje* svoje nasprotnike drugega za drugim in prav nič ne kaže, da bi se ji lahko Urugvaj dovolj uspešno zoperstavil. Sicer pa, žoga je okrogla. Spomnimo se samo svetovnega prvenstva leta 1950, ko sta se prav ti dve državi v Rio de Janeiru pomerili v finalu. Brazilci so tedaj dosegli prvi gol in nikogar ni bilo, ki bi tedaj vsaj malo podvomil v zmago domačinov. Toda Schiaffino in Ghig-gia (oba sta kasneje nastopala v Italiji) sta nato dosegla za Urugvaj dva gola in Brazilci so ostali pred domačim občinstvom praznih rok. Seveda pa je danes le malo možnosti, da bi se to zopet ponovilo, prav zato pa lahko s prejšnjo mero gotovosti rečemo: finalist bo skoraj gotovo Brazilija.
V drugem, »evropskem« potni**, lu, razmerje sil m tako različno, kot v »južnoameriškem«. Nemci so sicer na «nogometni borzi« kvoti-ran: nekoliko višje, vendar pa so Italijani s svojim zadnjim nastopom jasno pokazali, da njihov« ambicije tudi niso ravno skromne. Italijanom gre v prid tudi dejstvo, da se bodo v polfinalu pomerili prav z Nemčijo in ne z Anglijo. Z Angleži imajo namreč zelo slabe skušnje in dvoboj s to reprezentanco bi vsekakor predstavljal še
V nedeljo se bo v Križu začel nogometni turnir za »Pokal Krasa 1970». Organizira ga športno društvo Vesna iz Križa, ki je povabilo nanj — poleg svoje — še tri ekipe: odzvala so se moštva Brega, Aurisine in Juventine.
Iz imen nastopajočih je razvidno, da bo turnir razmeroma zelo kakovosten, saj sodijo vsa nastopajoča moštva med močnejše amaterske
T^uthtO- ukecUtitm
V	zvezd z nogometnim turnirjem za »Pokal Krasa 1970», katerega organizira ŠD Vesna smo prejeli naslednje pdsmo, katerega priobčujemo v nekoliko skrajšani obliki.
5. maja letos smo povabili Primorje, Breg in Aurisino na nogometni turnir za tPokal Krasa 1970*, ki se bo začel 21. junija. Vsi so se odzvali našemu vabilu, in žrebanju je prisostvoval tudi predsednik Primorja g. M. štrekelj. Organizacija je stekla, po vaseh so že viseli lepaki, pričakovanje za turnir je raslo, ko je nenadoma prišla vest, da Primorje odstopa od turnirja. ŠD Vesna je skušala navezati telefonske stike s predsednikom Primorja, ki je v telefonskem razgovoru vest potrdil. Razočaranje med organizatorji, navijači in tudi med ostalimi društvi je bilo veliko.
V	duhu povabila in načela odbora Sšl, da naj bi prišlo med našimi nogometnimi društvi do večjega sodelovanja, (kar je bil namen tega turnirja) smo bili zaradi odločitve Primorja seveda zelo prizadeti S turnirjem smo namreč želeli postaviti kamen na nogometne razprtije, do katerih je prišlo med našimi vasmi.
Že'eli bi zdaj seveda izvedeti od odgovornih predstavnikov Primorja za javno obrazložitev, čemu se ie proseško društvo osem dni pred začetkom turnirja odreklo sodelovanju, ko je pa na skupnem sestanku predsednik Primorja, g. M. Štrekelj. v imenu svojega društva sprejel naše vabilo?
Podpisan tajnik ŠD Vesna
enajsterice našega področja. Razpored turnirja bo naslednji:
v nedeljo, 21. junija:
10.30	Aurisina — Juventina
17.30	Breg — Vesna
v nedeljo, 28. junija
tekma
mesto
obeh poražencev za 3.
v ponedeljek, 29. junija: zmagovalcev za
obeh
tekma mesto.
Vsa srečanja Bodo * odigrana na nogometnem igrišču v Križu.
ŠD Vesna je sklenila organizirati ta turnir, da bi utrdila sodelovanje med našimi društvi ter pripravila ljubiteljem nogometa v naši okolici športni užitek. Kolikor bodo moštva izpolnila pričakovanja potem bo turnir vsekakor dosegel svoj namen.
KOŠARKA
NA TURNIRJU »BOR SENIOR*
Peterki Ali Starš in Magicians v finalu
Včeraj se je začel tradicionalni turnir za »Trofejo Bor Senior*, ki ga vsako leto priredi ŠZ Bor za slovenske dijake višjih srednjih šol. Na Opčinah sta bili včeraj na sporedu dve tekmi. Bili sta tehnično zanimivi in sta pokazali, da slovenska košarka razpolaga z dobrimi in nadobudnimi igralci, ki se bodo prav kmalu potegovali za prestop v prvo Borovo ekipo.
Prva tekma:
MAGICIANS - HARLEM 32:20
(14:9)
MAGICIANS: S. Pertot (k) 8, Šare 8, Kapič 8, Zavadlal 6, Močilnik 2, štokelj.
HARLEM: L. Pertot (k) 2, S. Hrvatič 8, Nadlišek, Jugovič 3, Ko-smina 7, Košuta.
SODNIKA: Rudes in Zavadlal.
Višji in bolje pripravljeni igralci
ekipe Magicians so zasluženo zmagali in si tako pridobili pravico nastopa na jutrišnjem srečanju za prvo mesto. V tej tekmi sta presenetila šare in Kaipič (oba Magicians), ki sta v veliki meri pripomogla, da je njuna ekipa zmagala.
Na splošno pa so se vsi igralci močno potrudili, a se jim je pozna lo pomanjkanje treninga. Le tako si lahko razlagamo nizek rezultat. Vsi so namreč slabo metali tudi iz :-neposredne bližine. ^
Druga tekma:	. ,
ALJ. STARS - BLEU JjjEVII.S 40:20
(20:7) ^
ALL STARS: Zadnik (k) 6, Križnič 8, Kralj 16, Ferluga 6, Peterlin 2, Vukotič 2.
BLEU DEVILS: Hrvatič 12, Škerlj 4, Žetko, Guštin 4, Može, Nadlišek.
SODNIKA: Tavčar in Zavadlal.
Ekipa Ali Starš je z lahkoto odpravila svoje nasprotnike, ki so slabo metali od daleč. Kralj in drugi so učinkovito prodirali pod nasprotnikov koš in so tud' razvili nekaj lepih protinapadov, ki so vedno spravljali v težave nasprotnike.
V vrstah Bleu Devils je najbolje zaigral Valter Hrvatič, ki je nosil vse breme tako v obrambi kot v napadu.
* # #
Danes bo na sporedu zaključni del turnirja na Opčinah: ob 18. uri finale za tretje mesto Bleu Devils — Harlem ob 19. uri finale za prvo mesto: Ali Starš — Magicians
Sledilo bo nagrajevanje.
ODBOJKA
Turnir SP/
Na odbojkarskem turnirju SPZ ob 25-letnici osvoboditve bodo danes in jutri odigrali naslednja srečanja:
danes, v sredo, v Zgoniku (moški 1: Kras — Breg, Bor — Breg in Kras — Bor;
jutri, v četrtek, v Bazovici (ženske): Breg — Bor, Sokol — Zarja, in Zarja — Breg.
Obakrat se bodo srečanja začela ob 20.30.
IZ PRAVILNIKA
Če se bo katero od obeli polfinalnih srečanj zaključilo z neodločenim izidom, bodo odigrali podaljške igre. če pa tudi ti ne bi prinesli nobenemu moštvu prednosti, bo o napredovanju odločal žreb.
Čc finalno srečanje v 90 minutah ne bi dalo zmagovalca, ga bodo podaljšali na 120 minut. če bi tudi po podaljšku še vedno obveljal neodločen izid, bodo srečanje ponovili v torek, 23. junija.
dodatno psihično obremenitev ekipe. Tehnično seveda tekma z Nemci ne bo dosti lažja, vendar pa čakajo Italijani na ta nastop bol] sproščeno, kot bi čakali na tekmo z Anglijo.
Opitimizem «azzurrov» je vsekakor velik, koliko pa je tudi upravičen bo pokazala nocojšnja tekma.
Določili so že sodnike za dve polfinalni tekmi. V Guadalajari bo Španec Ortiz de Mendibil sodil srečanje med Urugvajem in Brazilijo. Pomagala mu bosta stranska sodnika Marshall (Avstrija) in Bakramov (SZ). Drugo polfinalno tekmo med Italijo in Zah. Nemčijo pa bo sodil Ya-masaki (Mehika), s pomočjo stranskih sodnikov Velasqueza (Kolumbija) in Hormazabala (Čile).
Danes srečanje Breg-Arsenalc
Nogometaši Brega bodo danes o-digrali prijateljsko srečanje z enajsterico Arsenala. Tekmo bodo odigrali ob 18. uri na igrišču v Drevoredu R. Sanzio.
KOLESARSTVO
DIRKA PO ŠVICI
Šesta etapa za Gimondija
FINHAUT, 16. — Felice Gimondi je zmagal na današnji šesti etapi dirke po Švici, potem ko je z tovarišema Bitossijem in Poggialijem pustil glavnino minuto za sabo. Poggiali je tako ohranil prvo mesto na skupni lestvici.
MLADEN
OLJAČA:_____
K01ARA
Prevedel: Severin Šali
PRVA KNJIGA
Oj, K ozaro, gusta šumo, na tebi je vojske puno...
(Narodna pesom)
Znova sem obšel vso Kozaro. Hodil sem po gozdovih, odil pod krošnjami, se vzpenjal na bregove, bredel vodo, na-ral jagode, grizel zajčjo deteljico, klical ptice. Nazadnje m obiskal kraje hudih bitk, ki so se razvijale tod leta 1942 ni j a in julija. Videl sem Patrijo, Pogledjevo, Macure, Cvi-lev Gaj, Hajderovce, Knežico in Knežpolje. Videl semdu-iko cesto in griče, na katerih je še danes toliko let po bitki, > je padlo deset tisoč vojakov, in nad trideset tisoč kmetov, deti sledove rovov in jam, poraslih z revno travo - spomin » bojišče in vojskovanje.
Te kraje sem nekajkrat obiskal ie tudi prej, toda le (minskih obronkov. Dlje v gozdove nisem Sel, ker sem se
bal, da bom okrog Bokanova in mlina v Mlječanici zaslišal vpitje, stokanje in jok otrok, žensk in starcev, ki jih je v velikem begunskem zatočišču (zbegu), pod ledenim nebom, bilo več kot sto tisoč. Zdelo se mi je, da bom spet zaslišal brezupno vpitje ranjencev, ki smo jih pustili v globeli nad Boka-novom, tisto noč, ko smo se zadnjič skušali prebiti iz obroča. In slednjič sem se tudi bal, da bi zaslišal jok sestre Djuje, stare dvajset let, ko se je neko noč izgubila v gozdu za njo vsaka sled in sploh ne vemo, kje je njen grob...
V ta gozd nisem šel dolgih dvajset let, ker sem se bal spominov, i oda tudi še danes, po toliko tednih, mesecih in letih, se mi je zazdelo, da sem znova šestnajstletni mladenič v partizanski koloni, ki pričakuje sovražni napad in na katero bo iz gozda, s kakega griča, iz strelskega rova ali izza debla zalajal, mitraljez in se razpočila bomba...
Ko sem šel pod bori in smrekami, kjer je skozi goste veje le tu pa tam lahko posijalo sonce in presekalo gozdni mrak z žarki, podobnimi zlatim mečem, se mi je zdelo, da vidim tudi komandirja čete, črnega Lazarja: dolgonog, okoren in širji ko deblo, z mustačami kraljeviča Marka, jezdi pred četo in poveljuje z gromkim glasom, gozd pa odmeva od tega glasu, kot da se v njem podirajo hrasti.
In nazadnje se mi je zdelo, da vidim tudi Andjelijo pa Ljeposavo in Emiro: Andjelijo z Ivanom, v okovih; Ljeposavo z ženami v napadu; Emiro z Rajkom v samotnem gozdu. In videl sem še Matildo, kako blodi okrog in kako išče vraga. In za hip kakor da sem zagledal tudi polkovnike Franjčeviča s fra Avguštinom, in majorja Ditterja, nemškega oficirja, ki na Kozari čaka sporočilo, da mu je žena rodila sina, in skuša najti tisto, kar je za vekomaj izgubil...
Premišljal sem in sanjaril, se vračal v deževne dneve in temne noči, ko se je odred s Sošem, po hudih bojih in težkih izgubah, skušal iztrgati iz klešč, s katerimi so ga stiskali polki tuje vojske. In presenečala me je veličastna mirnodušnost, gozda, rastlinja, kamenja in neba. Sodeč po tej mirnodušnosti,
je vse že davno pozabljeno, ali pa se sploh nikoli ni zgodilo.
Vseeno pa sem hodil previdno, celo s strahom, da se bo preteklost vrnila, da se bo ponovilo tisto, kar je odvršalo, da bo od nekod iz gozda zagrmela smrtonosna salva in da bo spet ob meni kdo padel pokošen.
Lahko bi bili zadeli tudi mene, sem pomislil, in se spomnil starke, ki sem jo srečal v neki vasi, na robu gozda: starka mi je pokazala prazno patrono, izstreljeno nemara pred dvajsetimi leti, ki so jo včeraj našli med oranjem na njivi. Morda je ta patrona padla iz moje puške, morda je bila njena krogla izstreljena proti meni. Spomnil sem se tudi zgodbe, ki jo pripovedujejo kožarski drvarji: pred dnevi so sredi planine posekali drevo, in ko se je zrušilo, je iz njegovih vej padel človeški okostnjak. Odkod ta okostnjak v vejah, sem se vprašal, kot toliko drugih, ki so to slišali. Morda se je kdo v urah razsula, ko je bilo treba rešiti glavo, povzpel v krošnjo, se privezal z vrvico ali pasom, od strahu, da ne bi zaspal in telebnil na tla, potem pa ga je zadela svinčenka in je za zmeraj ostal med vejami, da bo padel šele tedaj, ko bodo drevo posekali.
Sel sem in premišljal: če svinčenka ni zadela ne mene ne tebe, ampak drugega, če je bil tedaj, pred dvajsetimi leti na Kozari ubit nekdo drug, ne pa jaz ali ti, brat moj, naju bo dotolkla misel na tujo smrt. Ubil naju bo spomin na preplah, na zapuščenost in grozo. Do konca življenja se bo nama dozdevalo, da sva obkoljena, da na naju od vseh strani preži nevarnost in da naju, mrtva, objokuje mati.
Pisateljev zapisek
1
Slovanske smeti je treba pospraviti so govorili majorju Ditterju, ko se je odpravljal na pot v Bosno. Toda major je bil že vsega sit. Brez žara, kot ugaslo oglje, in proti svoji volji je v sončnem Jutru leta 1942 s trumami vojske prišel v
Banjaluko. Mera je zvrhana, je mislil, ko je v globelih med sivimi hnbi gledal Vrbas. Ustavil je pogled na skalah, ki se strmo spuščajo k obrežju, pokritem s hrasti, bukvami in javori: drevje se kratko malo strmoglavja v reko kot da bi jo hotelo izpljusniU iz korita, stisnjenega med pečine.
Drugi dan, desetega junija, so stari mostovi s pozibavanjem in škripanjem vzdržali težo tankov in oklepnih vozil, ki so odhajala v napad proti Ivanjski, Piskavici in Prijedoru. Za njimi je odšel tudi major Ditter in kmalu zagledal obrise gozdov, pokritih s pršavico. To je Kozara, je pomislil. To so vzhodni obronki planine, ki se je potuhnjeno pritajila, spremenjena v zasedo Dobili so nalogo, da zavzamejo planino m prebrskajo področje, ki meri nekaj tisoč kvadratnih kilometrov, ima dvesto tisoč prebivalcev in blizu štiri tisoč partizanov. Stvar ne bo lahka, je vzdihnil Ditter in si zategnil revolver, s katerim se je včasih ponašal, ki pa ga je zadnje čase čedalje bolj motil.
Na karti je general Stahl določil točke, do katerih morajo priti že v treh dneh. Začrtal je namišljene smeri prodiranja od Banjaluke, Bosanskega Novega, Kostanjice in Dubice, posebej pa je izločil področja morebitnih spopadov s partizani, katere je Hitler na nekem posvetovanju imenoval bandite. Nato je izdal ukaz:
Opravičljiv je vsak ukrep, ki je potreben za varnost vojaških formacij. Nihče ne sme biti poklican na odgovornost zaradi prestrogega ravnanja z uporniki. Vsakega, ki sodeluje ali je sodeloval v borbi proti nemškim ali hrvat-skim, je treba obesiti ali ustreliti. Ne sme biti ujetih banditov. Samo mrtvi. Nobeden ne sme uiti iz obroča. Vse zajete in sposobne moške od petnajst let naprej je treba odpraviti v posebna taborišča ali na prisilno delo v Nemčijo. Naselja, ki so težko dostopna, morajo biti porušena, prav tako vsa partizanska oporišča.
, (Nadaljevanje slediJ
KORAK NAPREJ V VESOLJSKI MEDICINI
Delovanje človeškega telesa v pogojili vesoljskih poletov
Breztežnost ne povzroča pravcate «bolezni», temveč le določene motnje - Se ni gotov polet «Apolla 14»
MOSKVA, 16. — Sovjetski časopisi so danes prvič omenili, da sta vesoljca Andrijan Nikolajev in Vita-lij Sevastjanov potolkla ameriško prvenstvo človeškega obstanka v vesolju. Kot smo že poročali sta Nikolajev in Sevastjanov že včeraj preživela več kot 330 ur in 35 minut, ali 13 dni, 18 ur in nekaj minut v vesolju, to je da sta prekosila svoja ameriška kolega Franka Borma-na in Jamesa Lovella, ki sta leta 1965 osvojila to prvenstvo.
Sovjetski časopisi se na splošno omejujejo v tej zvezi le na poročanje tujih časopisov in časopisnih agencij.
Glede sedanje dejavnosti dveh kozmonavtov v ladjici «Sojuz 9» pa so poročila bolj skromna. Časopisna agencija Tass je sporočila, da sta kozmonavta uspešno zaključila svoje delo po petnajstem dnevu poleta in da sedaj počivata. V nekem dopisu iz kontrolnega središča v Bajkonuru pa se trdi, da kozmonavta izvajata zelo skrbno in z veliko osebno ini-eiativo načrt poleta. V dopisu se pripominja, da je tempo njune dejavnosti urejen »na čudovit način*. To izrazoslovje je na videz skoraj nerazumljivo, posebno, če se ne upoštevajo okoliščine, v katerih oba kozmonavta opravljata svojo zahtevno nalogo. Zelo verjetno je, da tako dolg polet v vesolju prej ali slej prizadene človeško telo ter mu povzroči določene motnje. O teh motnjah se na splošno še ni nikoli podrobno razpravljalo. Tudi A-merikanci niso o njih poročali z obilico podatkov. Znano je na primer, da sta Nikolajev in Sevastjanov tožila pred nekaj dnevi o precejšnji utrujenosti, kar je napotilo nekatere zahodne opazovalce na zaključek, da se bosta vesoljca kmalu vrnila na Zemljo.
Kaj se v resni dogaja v človeškem organizmu po večdnevnem poletu v breztežnem prostoru do neke mere pojasnjuje članek, ki ga je v glasilu KPZS «Pravda» objavil neki strokovnjak za vesoljsko medicino. »Breztežnosti — je rečeno v komentarju sovjetskega strokovnjaka — je treba posvetiti izredno pozornost, ko gre za preučevanje negativnih posledic izrednega okolja v katerem se znajde človek pri vesoljskih poletih*.
»Breztežnost — pravi nadalje glasilo KPSZ — zahteva prilagajanje številnih organov in fizioloških funkcij novim pogojem. Sem spada, med drugim, izguba na teži zaradi izgube vode v tkivih in’v krvi. Prav tako telo izgublja skupaj z vodo natrij in druge kemične prvine*.
Zdi pa se, da se to neravnotežje v človeškem organizmu pojavlja in stopnjuje le v prvih urah vesoljskega poleta. Pozneje telo samo poskrbi za svoje normalno delovanje. Znake neravnotežja pa odkrivata huda žeja in potreba po zauživanju velikih količin tekočih snovi. Zato sovjetski strokovnjaki domnevajo, da ne gre za pravcato bolezen, temveč le za proces prilagajanja človeškega organizma novim pogojem življenja. To domnevo potrjuje dejstvo, da kozmonavt kmalu potem pridobi na teži, ki jo je zaradi izrednih razmer izgubil.
Sovjetski list dodaja, da organizem vesoljca ustvari v kratkem ča-1 su pravilno sorazmerje raznih kemičnih sestavin, medtem, ko so pravilna povezanost med raznimi gibanji človeških organov in udov uresničuje že prej, to je že nekaj ur po začetku poleta.
Medtem, ko je v teku sovjetska pobuda, vlada v ZDA veliko zanimanje za bodočo odpravo »Apollo 14». Odgovorni krogi NASA so okvirno sklenili, da bo posadka «Apolla 14» poletela na Luno 3. decembra letos! Ta datum pa ni gotov, ker večkrat prevladujejo težnje, da se polet odloži spričo tehtnih pomislekov ljudi najrazličnejših krogov, a predvsem strokovnjakov. Kot je znano, je preiskovalna komisija, ki so jo imenovali po ponesrečenem poletu «Apolla 13», svetovala popolno revizijo vseh vesoljskih ladij, ki spadajo v vrsto «Apollo».
Na tiskovni konferenci je ravnatelj NASA Thomas Paine izjavil, da bodo o izstrelitvi »Apolla 14», ki jo okvirno predvidevajo za 3. december letos, sklenili prihodnji mesec. Paine je dodal: «Ne bomo izstrelili »Apolla 14» vse dokler ne bomo popolnoma gotovi, da se nam je posrečilo odstraniti vse vzroke, ki so
botrovali incidentu, ki je prizadel «Apolla 13».
Dr. Edgar Cortright, predsednik komisije, ki je preiskovala vzroke eksplozije na »Apollu 13» je izjavil, da se zdi skoraj nemogoče, da bi se polet »ApoUa 14» začel 3. decembra, čeprav ni popolnoma izključil te možnosti spričo številnih podobnih primerov.
Rasni spopadi v središču New Yorka
NEW YORK, 16. — V vzhodnem delu črnske četrti Manhattana, ki je znan pod vzdevkom »Spanish Harlem*, ker tam prebivajo v večini priseljenci iz Latinske Amerike, je prišlo včeraj do hudih neredov. Policijski agenti so aretirali devet oseb, sedem agentov je bilo ranjenih, več desetin trgovin je bilo opu-stošenih, številni avtomobili pa hudo poškodovani.
Po zadnjih poročilih so se neredi začeli po demonstraciji kakih 200 mladih Portoričanov. Ti so se spoprijeli s policijskimi silami, ki so jih skušali razgnati. Mladeniči so se postavili po robu ter skušali razbiti organizirani napad policistov. Prišlo je do lučanja steklenic, kamenja in drugih trdih predmetov.
Zaradi spopada med demonstranti in policijskimi silami so trpela seveda številna izložbena okna trgovin. Da bi zadržali naval policijskih sil so demonstranti zažgali tudi velike kupe smeti. Na kraj spopadov so prihiteli tudi gasilci, da bi preprečili širjenje požarov. Policijske oblasti so poslale na priza-
deto področje posebne policijske e-note, ki jih uporabljajo le v izjemnih primerih. Policaji se je posrečilo vzpostaviti red in varnost šele v poznih popoldanskih urah.
Po poročilu policijskih oblasti so se neredi začeli zaradi demonstracije organizacije »Joung Lords*, ki zastopa koristi južnoameriških izseljencev. Pravijo, da so mladeniči protestirali, ker je bil pred dnevi aretiran njihov »minister za finance* Juan Ortiz, čeprav je popolnoma nedolžen.
V tem primeru gre v zadnjih štirih dheh že za drugi spopad nebe-lokožcev s policijskimi silami.
Visokogorska narava med Jalovcem in Martuljkovo skupino. Za grebenom prepadne stene, kjer so
se ponesrečili ljubljanski alpinisti
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
PRED SESTANKOM « NEUVRŠČENIH »
SEIZMOGRAFI ZAZNAMOVALI
Precej močan potres £1 Numejri in Tito se strinjata
V Bosni in Hrvatski 1»^« ^avn'l* mednarodnih vprašanj
GORSKA ŽALOIGRA MED MOJSTROVKO IN TRAVNIKOM
Smrtna nesreča treh alpinistov pri vzponu v Julijskih Alpah
Dve žrtvi iz Ljubljane so že prenesli v dolino
Potresni sunek ni povzročil materialne škode, pač pa precej strahu
LJUBLJANA, 16. — Naprave se- seizmografskih podatkih naj bi bi-izmografske in geofizačne opazoval- j la njegova jakost 6 stopnje po Mer-nice v Ljubljani in geofizičnega za- caUljevi lestvici. Potresni sunek so voda v Zagrebu so davi ob 7. uri ( zaznali prebivalci v Brginem mota 50 minut zaznamovati potresni ; stu, Topuskem in okoliških krajih.
sunek, katerega epicenter naj bi bil približno 114 kilometrov jugo-vzhod-no do Ljubljane, oziroma 45 kilometrov južno od Zagreba.
Sunek je bil precej močen. Po
V LOS ANGELESU SE JE ZAČEL PROCES
Verjetno obsodba na smrt za «satana» in člane «družine»
Charlesa Mansona in njegove tri pomočnice dolžijo umora sedmih oseb - Že predlagali smrtno kazen za Roberta Beausoleila
NEW YORK, 16. — V Los Ange-, brlmg, poljski režiser Voityc Fro-
-	.	L.	__ ' l_l_ W--AUm.1.1 UlrO
lesu se je začel proces proti Charlesu Mansanu, ki ga javnost že pozna kot «saitama», in njegovim trem pomočnicam, članicam «Mansano-ve družine«. Vse dolžijo umora filmske igralke Sharon Tate, njenih štirih gostov in zakoncev La Blanca. Sodni postopek Je stekel zelo počasi, kajti sodnik je do danes izbiral ljudi, ki naj bi sestavljali sodno komisijo. Sodnik Charles Older je res z veliko pozornostjo izbral dvanajst uradnih porotnikov in štiri rezervne. Javna tožilca bosta Aaron Stovitz in Vincent Bugldosi, ki imata najboljši namen zahtevati smrtno kazen za obtožence. Vendar si je Manson preskrbel odličnega advokata, ki bo lahko delal marsikatero preglavico
kowsky, bogata dedinja Abigadl Fol-ger ifl mladi Števen Pareot. Na vrata so morilci napisali «pig», kar pomeni v angleščini «prasci». Samo nekaj ur kasneje so umorili tudi zakonca La Bianca. Manson je pripravil in ukazal drugi umor, da bi se njegova «družama» okrepila.
Dvajsetletna Linda Kasabian in enaindvajsetletna Susan Atklns sta približno povedali, kako so bili u-mori izvršeni. Materialni umar naj bi bili izvršili Leslie Van Houten, 19-letno dekle, 22-letna Patricia Krenwin in Charles Watson. Wat-son je trenutno v Texasu. Sicer so kalifornijske oblasti zaprosile, naj bi ga izgnali, ampak zdi se, da ga bodo sodili' kar v Texasu. Ni po-popolnoma jasno kakšno vlogo sta v
sodnikom in javnemu tožilcu. Gre | “tragediji« imeli Linda Kasala je v sod-' blan in Susan Atkdns. Kasabianova 1 je pred kratkim v ječi rodila otroka, ki naj bi bil Mansonov. Med procesom bo tudi priča, kar bo verjetno vplivalo nekoliko na njeno obsodbo. AtJkinsova je pred kratkim izjavila, da je do Mansona gojila zelo kompleksna čustva, ki so bila zmes sovraštva in ljubezni. Dekle je tudi preklicalo vse svoje prejšnje izjave in skoraj popolno priznanje krivde. Sedaj trdi, da je “popolnoma nedolžna«, kakor trdijo sicer tudi vsi ostali.
Javno tožilstvo Ima na razpolago skoraj 80 prič in vsi so prepričani, da jam bo uspelo obsoditi “Mansonovo družino« na smrt.
V Los Angedesu je medtem sodnik WiMiam Keene potrdil, da je komisija predlagala za petega člana Roberta Beausoleila, 22 let starega mladeniča, smrtno kazen in da bo ta verjetno tudi sprejeta. Upravičeno ga dolžijo, da je umoril glasbenika Garjrja Hinmana. Obsodili so ga v glavnem na osnovi izjav 26-letne Mary Brurmer, ki je bivša Mansonova prijateljica. Na osnovi kalifornijskih zakonov ima sicer Beausoledd pravico, da vloži priziv na vrhovno sodišče.
za Irvinga Kanareja, ki je v nih dvoranah znan po svojem “hitrem in gibčnem« jeziku. Sicer so ga skušali na «kak» način odstraniti, ampak jim to ni uspelo.
Čudno obnašanje Mansona lin njegovih treh pomočnikov v sodni dvorani je povzročilo do sedaj precejšnje zanimanje med publiko in verjetno bo tisk v prihodnjem tednu posvetil precej prostora procesu. Ameriški tisk imenuje že ta proces «satanov«. Pretekli petek je skupina uprizorila v sodni dvorani farso s simboličnim križanjem, da je moral poseči sodnik z vso svojo avtoriteto in jih izgnati iz dvorane.
Kakor smo že omenili dolžijo «družino» umora sedmih oseb, čeprav so za umore odgovorni v različni meri. Umor je “naročil« seveda Sharles Manson, 35-letnd človek, sin mlade prostitutke, ki se je rodil in preživel svoja prva leta v zaporu, kamor se je povrnil še mnogokrat v 35 letih življenja. Skupina je torej po njegovem naročilu odšla v vilo igralke Sharon Tate in jo krvoločno umorila tako, da Jo je neštetokrat prebodla z noži. Na isti način so bili umorjeni tudi gostje, to so frizer Jay Se-
				3			E			
										
ZA SPOMLADANSKO SEZONO
■	novi spomladanski modeli plaščev, kostimov
■	klasični in športni moški suknjiči
V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAKIRANEM USNJU
■ OKRASNE BOBIČE iz KUNE in NERCA v različnih barvah
OBOGATITE SVOJO GARDEROBO
Precej strahu je povzročil v nekaterih bosanskih vaseh.
Zdi se, da potres ni prizadel materialne škode, vsaj po podatkih, ki so jih do sedaj zbrali. Povzročil pa je precej strahu, kajti izkušenj, ki jih ima jugoslovansko prebivalstvo s potresi, res ne moremo podcenjevati.
Sinoči ob 21.25 se je tudi prebivalstvo Debra in bližnjih krajev precej vznemerilo, ko je zaznalo potresni sunek srednje jakosti. V okolici Debra je bil to letos peta potresni sunek, ki so ga poleg seizmografskih naprav zaznali tudi prebivalci.
V svojih razgovorih sla posebno poudarila ne* pravilnost politike, ki jo vodi izraelska vlada
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Predsednik republike maršal Tito in žena sta danes opoldne, po prvih uradnih raz govorih med jugoslovansko in sudansko delegacijo na najvišji stopnji, priredila kosilo v čast predsednika sveta revolucionarnega poveljstva vlade Sudana generalnega majorja El Nimeirija. Med razgovori in zdravicami, ki sta si jih predsednika izmenjala med kosilom, je bila z obeh strani izražena enakost pogledov o vseh važnih mednarodnih vprašanjih in posebno o nevarnosti nadaljnjega razvoja krize na Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji. Pri tem je bila obojestransko poudarjena potreba, naj bi se čim prej našla politična rešitev za krizo na Bližnjem vzhodu, za katero naj se odločno zavzemajo vse neuvrščene države. Obe strani sta se prav tako strinjali, naj bi se nudila pomoč brez vsakega pridržka vladi Sihanuka in širša pomoč neuvrščenih držav tej vladi, ki naj bi zastopala Kambodžo na prihodnji konferenci neuvrščenih na vrhu. Pri tej konferenci neuvrščenih na vrhu obe strani -sodita, da bi konferenca morala zavzeti odločno stališče do vseh mednarodnih vprašanj. Obojestransko je bila prav tako potreba po ožjem sodelovanju med obema državama.
Predsednik Tito je v svoji zdravici glede položaja na Bližnjem vzhodu, izrazil presenečenje nad politiko vodilnih krogov Izraela, ki lahko vodi samo v novo nevarnost,
«kajti,» je poudaril Tito, «oni se motijo, če mislijo, da bodo arabske države brezkončno trpele žalitve.
Pa tudi mednarodno javno mnenje ne more stalno dopuščati take ne odgovorne politike, ki ogroža tudi druge države in mir na svetu.* Tito je ugotovil, da je Izrael s svojim ravnanjem pokazal značaj in ozadje svojih namer in politike. U-gotovil je,^ da se je število neuvrščenih držav od beograjske konference več kot podvojilo, kar kaže, da je vedno večje število držav, ki v politiki neuvrščenosti vidijo najboljše možnosti ohranitve in zagotovitve samostojnega notranjega razvoja in enakopravne udeležbe pri reševanju mednarodnih vprašanj. Po besedah Tita je smisel BILBAO, 16. — Dva španska vla-Jane Fonda ali »Beli oblak«, ka- politike neuvrščenosti tudi v tem, ka sta trčila na progi med Bilbaom kor jo Imenujejo Indijanci za da bi VSakf. ,neUvrščena država v in Plencio pri kraju Berango, 18 M-.	, ,	J ...	, primeru pritiska, oziroma vmešava- lometrov daleč od Bilbaoja. Vzroki
pravice katerih se znana filmska nja v njene zadeve, morala raču- trčenja še niso znana. Ranjenih je igralka zadnje čase zagrizeno bori nati na podporo in solidarnost vseh približno 50 oseb.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||l||l|||imii|l„l|lll,IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII
Zopet se je pojavil «morilec polne lune»...
neuvrščenih držav. «Prepričan sem,» je izjavil Tito, «da bo v bodočem delovanju neuvrščenih prav bistvo take politike prišlo do popolnega izraza.*
Predsednik Sudana se je v odgovoru na zdravico popolnoma pridružil besedam Tita pri oceni mednarodnega položaja v zvezi s krizo na Bližnjem in Daljnem vzhodu in z vlogo neuvrščenih. El Nu-meiri je izrekel priznanje junaški borbi jugoslovanskih narodov za svobodo in obnovitev dežele in dejal, da je ta borba skupno z borbo ostalih miroljubnih narodov spodbudila sudansko ljudstvo k revoluciji 25. maja, ki je bila od začetka usmerjena v sodelovanje s tistimi državami, ki imajo podobna stremljenja in poglede na mednarodna vprašanja. El Numeiri se je zahvalil predsedniku Titu za pomoč, ki jo Jugoslavija nudi Sudanu v borbi za gospodarski napredek in za njeno iskreno stališče v vprašanjih Srednjega vzhoda, osvoboditve še zasužnjenih narodov A-frike in vprašanja razvoja nerazvitih področij. Izrazil je tudi prepričanje, da bo politika neuvrščenih kot filozofija z borbeno vsebino podpora narodom, ki so jo sprejeli, in da bo dala pozitiven prispevek postavitvi temeljev svetovnega miru. Zato je borba proti imperializmu podpora borbi narodov za osvoboditev in proti rasni diskriminaciji ena od glavnh nalog neuvrščenih držav.» El Numeiri je izrazil upanje, da bo prihodnja konferenca neuvrščenih na vrhu ponovila svoje odločno zavzemanje za načela, za katera se borijo neuvrščene države, in da bo med drugim dvignila svoj glas tudi proti nekaterim negativnim pojavom v delu same svetovne organizacije.
Pred kosilom je predsednik Tito odlikoval predsednika. El Nimeirija za njegove zasluge pri napredku ju goslovansko - sudanskih odnosov z redom Jugoslovanske velike zvezde. V svojem zahvalnem govoru je El Nimedri poudaril zasluge Jugoslavije za utrditev in ohranitve miru na svetu.
B. B.
RATEČE, 16. — Predsinočmjim so gorski reševalci prinesli v dolino Tamar trupli dveh alpinistov iz Ljubljane: 34-letnega strojnega tehnika Janeza Kovača in 24-letnega študenta Iztoka Pipana, ki sta se v soboto ponesrečila v severozahodni steni Mojstrovke.
Včeraj zjutraj so reševalci iz Kranjske gore in Rateč znova odšli v steno, da bi poiskali še 24-letnega strojnega tehnika Matica Koširja iz Ljubljane, za katerega domnevajo, da je prav tako postal žrtev gora. Vsi trije alpinisti so bili namreč v skupni navezi, ko so v soboto zjutraj začeli plezati po 600 m visoki steni med Mojstrovko in Travnikom. S tem vzponom so hoteli zaključiti tridnevni tečaj v okviru alpske plezalne šole, ki ga je za 26 svojih članov pripravilo planinsko društvo «Akademik» iz Ljubljane.
Ker se omenjeni trije alpinisti do sobote zvečer niso vrnili v planinski dom v Tamarju, so z doma o tem obvestili milico v Kranjski gori. Od tam so povprašali še v Erjavčevo kočo na Vršiču, kjer bi se plezalci utegnili ustaviti po napornem vzponu. Vendar jih na Vršiču niso videli, zato so v nedeljo dopoldne pričeli z reševalno akcijo, v kateri so sodelovali člani GRS iz Kranjske gore in Rateč.
Medtem se je v domu v Tamarju oglasil neki planinec, ki je povedal, da je na Snežniku pod Mojstrovko našel dvoje trupel ponesrečenih. Ko so jih kasneje reševalci prenesli v dolino, so ugotovili, da sta to Kovač in Pipan, ki sta, sodeč po poškodbah, padla precej globoko iz stene.
Vzroka te gorske nesreče, ki je
ena najhujših v zadnjih letih, še niso ugotovili. Morda bodo o tem kaj več povedali reševalci, ki sa bodo nocoj vrnili v dolino.
V večernih urah se je zvedelo, da se nesreča, ki je prizadela tri ljubljanske alpiniste, ni pripetila na severozahodnem pobočju Mojstrovke, temveč pod Pahljačo blizu Travnika. Reševalci so prenesli v dolino trupli dveh ponesrečencev, tretjega pa še niso našli.
Ekipe gorske reševalne službe so storile vse, kar je bilo mogoče, da bi našle tudi tretjega ponesrečenca. Svoje napore so podeseterile v upanju, da je mogoče ponesrečenec še živ. Vsak trud pa je zaman, ker je bil dostop do vrha stene skoraj nomogoč zaradi stalnega krušen)* kamenja.
Na vsak način so člani prve skupine — to je povedal gorski reševalec Marjan Lavtižar — prišle do vstopa v steno, do koder so sledili stopinjam ponesrečenih alpinistov, V grmadi podnožnega skalovja P* so se sledi izgubile. Včeraj sta dva reševalca iz Mojstrane preplezal# steno ter izstopila iz Pahljače v smeri Travniškega raza. Tu sta spet našla na snežišču sledove človeških stopinj. Zato je upravičena domneva, da so se trije alpinisti ponesrečili tik pred izstopom iz ostenj* na varnejše področje.
Po mnenju gorskega reševalca Lavtižara je bil vzpon treh alpinistov zelo tvegan zaradi izrednih pogojev letošnje pomladi in zakasnelega poletja, kar je verjetno v dobršni meri prispevalo k tragičnemu zaključku gorskega vzpona, Id bi bil sicer v drugačnih pogojih zahteven, toda ne nevaren.
iiaiiaiiitiiitiiaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMV**10
NANTES, 16. - V okolici Nantesa se je spet pojavil tmorilec polne Iune», ki je v preteklih dneh opravil svoj tretji umor. Prebivalce v tisti pokrajini je spet zajel strah, tako da se malokdo upa ponoči na cesto. Policija skuša iztakniti neznanega morilca, ki so ga po prvih dveh umorih imenovali «morilca polne lune», kajti pojavlja se vedno, ko je polna luna. Vsi pričakujejo sedaj prihodnje polne lune in novega zločina nevarnega marca». Policija namreč sklepa, da gre za slabo-umneža.
Zadnja žrtev neznanega merilca je bil 14-letni deček Gilles Rio. Njegovo truplo so našli v kraju *La Sauterelle*, kamor se je zjutraj odpravil na ribolov. Ob truplu sta ležala kolo in ribiška palica, ki je deček ni niti utegnil uporabiti. Morilec je dečku prerezal grlo, na stegnu mu je zarezal globoko rano v obliki križa.
Na isti način je izgubil življenje 18. marca 12-letni Manuel Villate, samo nekaj kilometrov daleč. Morilec ga je najprej zaklal, svoj zločin je pa podpisal z enakim »križem* na dečkovem stegnu. Mali Manuel je večkrat hodil na breg reke Loire, kjer je lovil mrčes. Dan pred strašno smrtjo je zaupal prijateljem, da je »nadlegoval sadista».
Prva žrtev tmorilca polne lune» je bi 18-letni Louis Cosma. Neznanec je dečka ubil 18. julija preteklega leta. Način umora je bil
popolnoma enak. Policija je tedaj mislila, da si je deček zadal rane, ker je padel na kako bodečo žico ob bližnjih ogradah, vendar je ob smrti Manuela menjala mnenje. Zadnji umor je tezo «neznanega sadista» samo potrdil.
Mnogo je elementov, ki prepričujejo agente, da gre za slaboumnega zločinca. Vsi trije dečki so bili
umorjeni na popolnoma enak način, približno na istem kraju in vedno ob polni luni. Nobeden od treh dečkov ni utrpel posilstva. Verjetno gre res za krvoločnega zločinca, čigar najnižji nagoni se prebudijo ob polni luni in tedaj imorilect išče mladih življenj, katerih se polasti, da uteši svojo strašno žejo po človeški krvi.
S tržaškega velesejma
Tiskovna konferenca ob dnevu Jugoslavije
Angioktti sprejel delegacijo Sindikata slovenske šole
Včeraj opoldne je sprejel delegacijo sindikata slovenske šole prof. Giuliano Angioletti, član mešane komisije. Do srečanja je prišlo, ker je zunanje ministrstvo, po naročilu predsednika italijanskega dela mešane komisije, sporočilo vodstvu sindikata, naj se pogovori o vseh še nerešenih vprašanjih slovenske šole in šolnikov s šolskim skrbnikom prof. Giuliamom Angiolettijem, ki je delegaciji zagotovil, da bo o zahtevah sindikata obvestil predsednika komisije Ferretti-Millesija.
Vprašanja predsedniku senata o problemih
slovenske šole
V sredo, 10. junija, takoj po razgovoru v Rimu z delegacijo slovenskih šolnikov iz naše dežele, so senatorji Šema, Romano in Alba-rello naslovili na predsednika senata pismeno vprašanje glede perečih problemov slovenskih šolnikov in slovenskega šolstva. Omenjeni senatorji zahtevajo, naj predsednik senata vpraša prosvetnega ministra, ali ve za globoko nezadovoljstvo in razočaranje slovenskih šolnikov v tržaški in v goriški pokrajini, ker se ne spoštujejo obveznosti mednarodnega značaja, predvsem pa zagotovila in obljube, ki jih je dal lani prosvetni minister. Omenjeni senatorji sprašujejo kakšne namene ima vlada glede rešitve vseh vprašanja, ki se tičejo slovenske šole in juridičnega položaja učnega, vodstvenega, nadzornega in upravnega osebja. Poleg tega hočejo vedeti, če bo predsednik senata čimprej in obširno poročal senatu o celotnem vprašanju pravne ureditve slovenskega šolstva in učnega osebja, glede natečajev in pravil za uveljavitev zakonov z dne 19. julija 1961, 2. aprila 1968 in 25. julija 1966.
poti skozi naše kraje.
Razstava bo zaključena 18. 'A' nija.	.
20. t.m. ob 19. uri pa bo v ist'11 prostorih v oskrbi avtonomne leio-viščarske ustanove devinsko - nabrt-žinske obale in v sodelovanju * Nemškim kulturnim inštitutom otvoritev razstave del Wilhelma We-belsa. Ta razstava bo odprta oa 20. t.m. do 5. julija.
V MIRAMARSKEM PARKU
Nocoj prva predstava «Luii in zvoki»
Zaradi stavke uslužbencev ravno-teljštvo za spomeniško varstvo s? morali začetek dvanajste sezone Prlr reditev »Luči in zvoki» v Miram/#' skem parku odložiti od ponedeljK° na nocoj.
Nocoj bo ob 21.30 prva predstava v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare», ob 22.30 pa bodo pred-stavo z naslovom cMassimiliano * Carlotta» ponovili v italijanščini-
• Danes ob 17.30 bo v krožku C-
Tome italijanskega združenja s'®-pih v Ul. Battistd 2 učiteljica AlU® Giacomim predavala o temi: delovanje med tistimi, ki ne vidij® in med tistimi, ki vidijo«.
Poldni tečaji za dijake
Združenja staršev za obnovitev šole je zaprosilo šolske skrbnike lz Trsta, Gorice in Pordenona, naj bi čimprej uredili vse potrebno za organizacijo brezplačnih poletnih tečajev za obnavljanje učnih predmetov za dijake srednjih šol. Združenje je omenilo pobudo neke srednje šole v Tortoni, Id je od prosvetnega ministrstva dosegla poob lastilo, da prepusti v višji razred vse dijake I. in II. razreda srednje šole ter priredi poletne popravljalne tečaje.
Velik uspeh Picassove razstave
Razstava Picassovih grafik in keramik iz zasebnih zbirk, ki je odprta v dvorani sesljanske avtonomne turistične ustanove, doživlja o-gromen uspeh pri občinstvu. Doslej si jo je ogledalo nad 2000 oseb. Ve lik odmev je imela tudi v drugih deželnih središčih, kakor tudi pri inozemskih turistih, ki letujejo na naši obali ali ki so tudi samo m
Izžrebanje dobitkov na velesejmu
1. nagrada: kuhinjska posoda '' Giuricich Marco, Ul. Bonomea 34/L 2. nagrada: 4 zaboji pralnega Pra" ška Dixan — Rosario Chiara, Via1® D’Annunzio 14, 3. nagrada: zaboj kerjev — Santonodto Mina, Ulic* Tarabocchia 5, 4. nagrada — 6rft' mofon — Pavan Margherita, Ulic* ded Porta 4, 5. nagrada: likalnik — Franchd Nerio, Ul. dei Palchi 2.
Premiera cirkusa na ledu «0rfei»
Sicer se je že nekaj dni najavlja prihod znanega cirkusa Orfei, vendar tokrat kot cirskus na ledu. 1°' da v resnici ne gre izključno cirkus na ledu, ne gre za kako re-vijo na ledu, s kakršno se ponaš° avstrijska prestolnica, pač po z° pravi klasični cirkus z oddelkom flf' tislov - drsalcev, ki nastopajo na ledu.
Zato ima cirkus Orfei dve are-ni: eno običajno za vse nastopi’ drugo, nekoliko manjšo pa za umetnostno drsanje. Vrh tega ima C*f' kus odlično dresirane konje, P°nj' je, slone, dobro ukročene leve, 0° ne govorimo o štirih ali petih panzih, ki se izkažejo kot trapeči#}’ kolesarji in motociklisti. O klovnm bi niti ne govorili, kot bi bilo °" več hvaliti romunske in madžarske akrobate in trapeciste ter druO* artiste, ki izpolnjujejo tri ure P*0-grama. In vendar menimo, da je te' ža programa v umetnostnem drsenju. Ne toliko po številu točk, k°, tudi ne po trajanju, in vendar nol več pritegnejo točke na ledu, k]e' se izkaže nekaj mednarodno zna1t,i. mojstrov, kot so bivši prvaki Flaa žarske in Romunije ter štirikratno prvakinja Francije v umetnostnern drsanju. K tem solistom je treba d dati še ducat lepih drsalk, ki dajejo tem mojstrom primeren Omeniti moramo vsaj še nastop ‘n dijca, ki je pozornemu občinstv nazorno prikazal, kaj je joga.
Menimo, da bo cirkus na l®“ Moire Orfei ves čas, kar bo v Trst • poln občinstva, kajti to tudi zašit# ■
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, H, TELEFON 93-808 ta 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - Ul. Montecchi št. 6 -Telefon 95-823 - UL. SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37 338 NAROČNIN^
mesečno 950 lir - vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna-----------	u- ............“ ‘--------------*“ 'ccnn C™T--------------------;------------------------J-”-	....................................— — "	’	....
jev) • Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst
osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir beseda — Oglasi za
*■«’*« ""	—ra-	-—wv.ii — —	— — -ivvii ui. iiiumatiu su o -icieion uu-ozo • uu ov. r n/usaisnrt st. zu - Telefon 37-338 • NAROČI«*1
a 5.200 Ur, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 din (10 000 starih din*r 11-5374 • Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501 3-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno-upravni 300 legalni 400 Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri »Societž Pubblicitš Italiana». — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ta tiska Založništvo tržaškega tiska’ Trst.