PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 49 (12.987)
Trst, četrtek, 3. marca 1988
Afera »zlatih zaporov« se zaostruje
Nicolazzi v zelo velikih težavah
Socialdemokrati žrtve zarote?
RIM Parlamentarna preiskovalna komisija je včeraj končno prejela obširno dokumentacijo o škandalu o tako imenovanih »zlatih zaporih«, v katerega je neposredno vpleten socialdemokratski tajnik Franco Nicolazzi.To bo verjetna zadnja preiskava parlamentarnega »sodišča« pred dokončno ukinitvijo, za katero so se pred kratkim z ljudskim referendumom izrekli državljani. Obtožnico proti Nicolazziju, ki je, kot znano, medtem odstopil, sta sestavila genovska sodnika Giancarlo Pellegrini in Massimo Terrile ob sodelovanju rimskih kolegov, ki že dalj časa raziskujejo afero »zlatih zaporov«. Preiskovalna komisija, ki ji predseduje poslanec PLI Sterpa, bo skoraj gotovo poenotila postopek proti Nicolazziju, njena naloga pa bo v vseh smislih zelo zahtevna.
Najbolj zanimiv del dokumentacije, ki so jo včeraj dobili v roke senatorji in poslanci, so gotovo zapisniki nedavnih zasliševanj »skesanega gradbenika« Bruna De Mica, delegiranega upravitelja družbe COMED, ki je imela v zakupu gradnjo zapora v Genovi. Inženir De Mico je razkril sodnikom, da je »daroval« ministrstvu za javna dela in njegovim vodilnim funkcionarjem dve milijardi lir. Ta denar v obliki podkupnine za gradnjo »zlatih zaporov« naj bi neposredno dvignil glavni ravnatelj ministrstva Gabriele Di Palma, eden najožjih Nicolazzijevih sodelavcev, ko je bil slednji minister za javna dela. Di Palma je pred kratkim skušal pobegniti v Švico, kjer naj bi Nicolazzi imel celo svoj osebni bančni račun. De Mico je tudi povedal, da bi moral v kratkem izročiti Di Palmi še tri milijarde lir kot podkupnino za gradnjo novih »zlatih zaporov«.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prvi dan 8. vrha šefov držav atlantskega zavezništva
Zahod išče ravnotežje sil v Evropi a se noče odpovedati jedrskim silam
Ponovili staro trditev o grozljivi premoči Vzhoda v konvencionalni oborožitvi Italiji uspelo nekoliko omiliti včerajšnji dokument
BRUSELJ — Prvi dan 8. vrha predsednikov držav in vlad atlantskega zavezništva so osvojili dolg dokument o konvencionalni oborožitvi v Evropi, ki podrobno analizira »asimetrije« med obema blokoma. Atlantsko zavezništvo izraža svojo skrb zaradi premoči vzhodnega bloka v konvencionalni oborožitvi. Ta premoč- dopušča možnost širokopoteznega prvega udara sil varšavskega pakta, ki bi lahko presenetil Zahodno Evropo, ker je ta šibkejša v konvencionalni oborožitvi in ker bi morala počakati na ameriška ojače-nja, ki bi prišla z druge strani Atlantika.
Prav zato so na bruseljskem vrhu poudarili, da lahko vzhodno premoč omilijo le s smotrnim združevanjem jedrskih in konvencionalnih sil. Ob tem so na zahtevo Italije nekoliko omilili besedilo. Premier Goria in zunanji minister Andreotti se nista namreč strinjala s trditvijo, da so jedrske sile »nenadomestljive«. Ta trditev lahko trenutno še drži, v bodoče, pa bi se lahko razmere spremenile do take mere, da bi bile jedrske sile v Evropi popolnoma odveč.
V glavnem lahko trdimo, da so na prvem dnevu zasedanja potrdili napo-vedi o tako imenovanem »vrhu sožitja«. Vsak je nekoliko popustil, da bi dosegli čimvečjo enotnost in kohezijo. Predsednica britanske vlade Thatcherjeva se je odpovedala svoji zahtevi o takojšnji modernizaciji jedrskega taktičnega orožja. Zahodnonemški kancler Kohl pa je umaknil svoj predlog, da bi v bodočih razorožitvenih pogajanjih dali prednost odpravi jedrskih raket najkrajšega dometa. Vsi pa so se zavzeli za vzpostavitev ravnotežja sil na najnižji ravni oborožitve.
Kot je včeraj izjavil minister Andreotti ni med zahodnimi zavezniki večjih razhajanj, obstajata pa dve šoli. Po trditvah šefa Farnesine nekateri mislijo, da bodo razorožitvena pogajanja bolje napredovala »ob topovskih salvah in bobnečih komunikejih«, medtem ko bi sedanje razmere morda svetovale bolj umirjen in kostruktiven pristop. Andreotti je tudi izrazil svoje pomisleke glede dokumenta o konvencionalni oborožitvi, ki po njegovem vse preveč spominja na »priročnik kake vojne akademije«.
Shultz se vrača v Izrael Mirovna misija se nadaljuje
JERUZALEM — Kljub neuspehu enotedenske mirovne misije na Bližnjem vzhodu se bo ameriški državni sekretar Shultz že danes vrnil v Izrael, v prihodnjih dneh pa bo odpotoval še v Aman in Kairo. Zadnji pogovori Shultza z jordanskim kraljem Huseinom v Londonu so bili baje obetavni. Trenutno pa ni znano, kaj je pravzaprav napotilo Shultza, da se vrača na Bližnji vzhod. Izraelski premier mu je namreč jasno povedal, da nasprotuje tako mednarodni mirovni konferenci o Bližnjem vzhodu kot tudi avtonomiji za zasedena arabska ozemlja.
Prav tako ni še povsem jasno, ali ZDA pristajajo na stike s PLO. Med zadnjirn Shultzovim obiskom se palestinski predstavniki niso hoteli z njim sestati, češ da je PLO edini predstavnik palestinskega ljudstva. Včeraj pa so Palestinci napovedali zaostritev bojkota. Odslej ne bodo več plačevali davkov, delavcem so prepovedali, da bi hodili na delo v Izrael, dijakom in študentom pa ukazali, naj se vrnejo v šole, ki so jih izraelske okupacijske oblasti zaprle za nedoločen čas. Komunike enotnega vodstva upora navaja tudi, da je Shultzova misija klavrno propadla.
V proračunski komisiji poslanske zbornice
Danes razprava o obmejnih krajih
Med drugim se je podražil tudi bencin
Jesenska zamrznitev cen v Jugoslaviji ni pomagala
DUŠAN KALC
RIM — Velika veža Palače Monte-Storio ali »Transatlantik«, kot mu pra-vij° njegovi obiskovalci, je te dni sko-raj prazen. Med redkimi potniki pa neizbežno naletiš na poslance iz naše dežele in iz sosednjega Veneta. In če 'j »Transatlantiku« ne občutiš več vse nste napetosti, ki je spremljala, deni-mo' križevo pot finančnega zakona, jo vendarle v malem zaslutiš med temi [edkimi sprehajalci iz krajev ob vzhodni meji. Pred njimi je namreč zahtevna naloga, da izpeljejo do konca ln ha čimbolj ugoden način znameniti zakon za »obmejna območja«. Doslej s erri zakonom ni šlo vse gladko. Naj-lqpj -le hjegovo pot, ki se je začela leta 1985, zaustavil predčasni razpust par-amenta, potem so se nad njim zgrnili orni oblaki pohlepnih teženj sosednje oezele Veneta, ki je nenadoma odkrila sebi mednarodno vlogo in menila, a sodi v okvir obmejnih območij ter , ? Ji zato pač pritičejo vse ugodnosti, * naj bi jih bila deležna Furlanija-Ju-ijska krajina. Povedano v številkah, Predstavljajo ugodnosti zakona o obmejnih območjih 300 milijard lir v tri-etju 1988-90, oziroma tri tisoč milijard llr v desetletju 1988-97. ti ^ot.bi vseh teh težav ne bilo zados-' seJe v zadnjem času pojavil še en ®ačen oblak. To je odnos vladnih ganov, ki ni ravno najbolj naklonjen ^akonskemu osnutku, tudi ker naj bi e ustrezal vsem normam Evropske gospodarske skupnosti.
ležav torej ne manjka in od tod na-•AzpSt' ^ Se včerajšnji Odložitvi
banski
JT ost, ki se po včerajšnji Odlož sla'3r,ave v proračunski komisiji pote ns^e zbornice še stopnjuje. Odloži-j Y Je bila sicer čisto tehničnega zna- ' Pra9' *Cer se Je v komisiji zavlekla raz-K»iVu ?. zakonskem osnutku za pomoč 2 J®]'' Zato pa vlada za današnji n je	razprave še večje pričakova-
nih 7 .ti v luči včerajšnjega srečanja ir- . erih poslancev iz naše dežele
Or~ °hija. Gasparotta, Renzullija in ga .z vladnimi predstavniki, ki Sant S*lical minister za javne uprave Veri V2' ^.te9a srečanja, kot nam je po-Posla trzaški krščanskodemokratski jo hr,rf6C Coloni, je izšla usmeritev, ki rnisr' seveda danes preverjali v ko-zakni Zi3 Proračun, da se izlušči takšna ska vsebina, ki bi bila v skladu z
naklonjenimi izjavami ministrskega predsednika Giovannija Gorie in ki bi presegla vsa nasprotovanja, ki so se pojavila okrog tega zakonskega osnutka na vladni ravni ter na ravni Evropske gospodarske skupnosti. To sta nam potrdila tudi komunistična poslanca Bordon in Pascolat, kar pomeni, da vlada med deželnimi parlamentarci v Rimu zmeren optimizem. Na preži so še vedno prosti strelci iz Veneta in v zasedi najbrž čaka tudi tržaški socialistični poslanec iz vrst Liste za Trst Camber, ki, dosleden s svojo politično lokalpatriotistično grupacijo LpT, ne gleda z navdušenjem na ta zakon, zlasti ne na tisti del (člen 13), ki določa-50 milijard lir za potrebe slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Jugoslaviji (od tega 25 milijard za triletje 1988-90, in sicer 4 milijarde v letu 1988, 8 milijard v letu 1989 in 13 milijard v letu 1990). Glede tega je Camber že postavil roke naprej in dejal, da bi bilo treba iz tega zneska podpreti tudi nemško, grško, židovsko in srbohrvaško manjšino v Trstu.
BEOGRAD — Prvi dan v mesecu je za Jugoslovane neprijeten, ker takrat običajno dvignejo vrsto cen. Motili bi se, če bi pomislili, da je državljanom to zimo lažje, ker jih ščiti jesenska zamrznitev cen, za katero se je odločila zvezna vlada. Samo v februarju so cene poskočile za 5,9 odstotka in zvezni izvršni svet se je zdrznil ter rekel, da tako ne gre več. Da na vseh koncih dražijo blago in storitve na najbolj iznajdljive načine (kvazi novi izdelki, prisiljevanje trgovcev in kupcev, da plačajo posebne dodatke, »samoupravni sporazum« itd.) Bolj kot ZIS občutijo državljani, vlada pa pravi, da v republikah premalo storijo zoper tako nečastno početje.
Ko je že kazalo, da bodo Jugoslovani prvi marec cenovno kar dobro zvozili, jih je ponoči na drugega udarila podražitev bencina za okrog 5 odstotkov v maloprodaji, rafinerije in prodajalci pa bodo dobili bistveno več. Super bencin stane tako v Jugoslaviji po novem 740 dinarjev, neosvinčeni 780 in dizelsko gorivo 600 dinarjev. Tok-
ratna podražitev je »nenavadno majhna«, saj so vozniki navajeni na 20 in večodstotne udarce. Napoveduje pa pogostejše spremembe cen. Najhuje pri tem je, da za ceste, ki so dokazano krive za vse več žrtev v prometnih nesrečah, iz nove cene ne bo dodatno niti dinarja.
Državljani še niso utegnili kupiti bencina po novih cenah, ko se je že včeraj nekaj ministrov v Beogradu sestalo z novinarji. Pogovor ni bil nič prijeten, saj so predstavniki vlade »prinesli« zajeten paket podražitev. Gre za nekaj deset vrst izdelkov (med njimi najrazličnejše surovine, umetna gnojila, mleko, televizorji, traktorji, usnje itd.), ki so se podražili od nekaj odstotkov do 40. Ministri so tako najbolj neposredno priznali, da novembrska zamrznitev (proti kateri so bili vsi umni ekonomisti in gospodarstveniki), kot že toliko do zdaj, ni dala nobenih rezultatov, obratno, mnogim je naredila veliko škode. Zlasti slovenskim (pa tudi drugim) proizvajalcem, ki so iz bistveno dražjih surovin morali delati
izdelke pod režimom zamrznitve cen. Funkcionarji.so včeraj povedali, da so s to spremembo skušali odpraviti največja neskladja v cenah in bi tako po-

visni od dragih surovin. Sicer pa bo ZIS nadaljeval z liberalizacijo cen, trdijo.
Eden od novinarjev je včeraj postavil vprašanje o odgovornosti. To je ob dejstvu, da mnogi proizvajalci (ki so pravočasno opozarjali na nelogičnost in pošledice) že štiri mesece izgubljajo dohodek zaradi nespametnih ukrepov zvezne vlade, nadvse logično. Sicer pa pravega dialoga ni bilo, saj so novinarji že utrujeni od skorajda vedno enakih vprašanj in skorajda vedno enako vodenih odgovorov zveznih funkcionarjev. Vse kaže, da so se tudi novinarji oprijeli misli pomembnega zagrebškega ekonomista Horvata, ki pravi, da vlade, ki se odloča za take ukrepe, pač ne gre jemati resno. Žal pa jo morajo jemati presneto resno državljani, ki jim ti ukrepi krojijo (vedno slabše) življenje. (B. L.)
Krvav zločin v mestecu pod Etno
CATANIA — V Randazzu, majhnem mestecu na pobočju Etne, 60 kilometrov od Catanie, je v ponedeljek prišlo do okrutnega zločina, katerega žrtev je bila 11-let-na Alessandra Calvagno, ki je v Randazzu obiskovala prvi razred nižje srednje šole. Njeno truplo, iznakaženo od številnih vbodljajev, so našli v torek pozno ponoči v nekem gozdičku severno od Randazza, kmalu nato pa so aretirali 27-letnega Alfia Franca, ki je osumljen umora in posilstva deklice. Franco je umor že priznal, preiskovalcem pa je tudi povedal, kje leži dekličino truplo.
Alessandro so zadnjikrat videli živo v ponedeljek zjutraj, ko se je odpravila v šolo. Na poti jo je ustavil Alfio Franco, ki jo je prepričal, da je prisedla v njegov avto in se z njim odpeljala iz mesta proti okoliškim gozdičem. Tam naj bi deklico skušal najprej posiliti, toda deklica se je začela braniti in kričati, da bo vse povedala staršem. Nato je skušala pobegniti, toda morilec jo je pri tem večkrat zabodel z nožem in nato zbežal.
Deklico so začeli iskati v ponedeljek pozno zvečer, ko so starši prijavili Alessandrino izginotje. Začela se je preiskovalna akcija, na sled Francu pa so karabinjerji
prišli na podlagi njegovega sumljivega vedenja in pa s pomočjo policijskih psov, ki so se zagnali proti Francovemu fiatu 127, v katerem so nato našli okrvavljen nož. To je bilo dovolj za aretacijo. Toda prvi dve uri osumljenec ni odprl ust, nato pa je pod težo drugih dokazov priznal zločin. Najprej je bil zaprt v kasarni karabinjerjev v Randazzu, nato pa so ga prepeljali -v zapore v Catanii, kjer je na razpolago tamkajšnjim sodnim oblastem zaradi nadaljnje preiskave. Alfio Franco je tudi daljni sorodnik umorjene deklice, imel pa je tudi opravka s pravico zaradi raznih kraj.
Domnevni morilec živi v bližini hiše žrtvinih staršev. Obe družini sta bili doslej v dobrih odnosih, očeta pa sta kmetijska delavca. V družini Alessandre Calvagno imajo še tri otroke, in sicer 21-letnega Giuseppa, 18-letno Gio-vanno in enoletno Emanuelo.
Okrutni zločin je v Randazzu povzročil precej razburjenja. Mnogi otroci sploh niso odšli v šolo, medtem ko so po tiste, ki so kljub vsemu prisostvovali pouku, prišli starši takoj po zadnji šolski uri.
Kolesarstvo: v nedeljo
12. trofeja ZSŠDI v organizaciji Adrie
□ □ □
Nogomet: evropski pokali
Atalanta odlična Verona razočarala
□ □ □-
Košarka: pokal prvakov
Odločilno za Tracer Partizan - Barcelona
Nadaljuje se »vojna mest« med Iranom in Irakom
»Mučenike bomo zamenjali z novimi« Teheranov posmeh iraškim raketam
NIKOZIJA — Iračani so tudi včeraj bombardirali iransko glavno mesto Teheran, svoje rakete pa so dvakrat usmerili tudi na »sveto mesto« Kom. Vesti, ki jih posredujeta tiskovni agenciji IRNA in INA, so precej skope glede števila žrtev, tako iraška kot iranska verzija dogodkov pa do potankosti opisujeta poslednjo žrtev svojih »mučenikov«. Poročila iraške agencije IRNA, ki so jih včeraj poslušali na Cipru, so omenjala primer civilnih žrtev — mučenikov — iz neke ljudske bagdadske četrti, prav tako je o mučenikih poročala tudi iranska televizija, ki je posredovala posnetke o delno porušeni teheranski ambulanti.
»Vojna glavnih mest«, kot so nekateri prekrstili nekajdnevno bombardiranje Bagdada in Teherana, se je ponovno zaostrila na začetku prejšnjega tedna, ko so tri iranske rakete padle na Bagdad. Že štirinajst ur po napadu je Irak odgovoril bojevitim sosedom s pošiljko dvajsetih raket SCUD-B, ki tehtajo 450 kilogramov vsaka. Iraške rakete so menda tokrat prvič dosegle iransko glavno mesto, glasnik iraškega generalštaba pa je menda izjavil (vest je namreč posredovala iranska agencija INA), da bo Irak bombardiral
Teheran vse dokler ne bo »sovražnik klonil in sprejel resolucijo 598 obrambnega sveta OZN«, ki zahteva konec zalivske vojne. V Zalivu, kjer se bodo kmalu zvrstile nove italijanske fregate, vlada že od 12. februarja napeto zatišje, ko iranski pasdarani prizanašajo tankerjem s svojimi nadležnimi obiski.
Iranski odgovor Bagdadu je bil, kot običajno, prepojen z ideološkimi ekstremi. »Naši sovražniki se krepko motijo, če mislijo, da je družinske člane mučenikov, pogrešanih in ranjencev, strah njihovih raket,« so zatrjevali Homeinijevi somišljeniki. »Naša država je trdna in se enotno posmehuje raketam. Država je ponosna na svoje mučenike in je pripravljena takoj žrtvovati še drugega sina, če je prvi padel v boju.« Take in podobne izjave bodrijo iranske duhove v času, ko iraške rakete padajo nedaleč od slavnega trga, kjer iz vodometa brizga krvavo rdeča voda. Homeinijevo pojmovanje mučeništva ima namreč tudi bogate koreografske razsežnosti, ki so prav tako režimsko tipične kot grožnje o obračunavanju s »tistimi, ki so pomagali iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu, da je sprožil ofenzivo na Teheran«.
Obrambna sposobnost JLA se ne bo zmanjšala
Jugoslavija zmanjšala izdatke za oborožitev
Stroški za vojsko se bodo zmanjšali za kakih 10 odst.
BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije je sklenilo, da se mirnodobska sestava Jugoslovanske ljudske armade zmanjša za 12 odstotkov, vojna za 10 in teritorialne obrambe za 13,7 odstotka. S tem se bodo izdatki za armado do konca tega petletnega načrta zmanjšali za okoli deset odstotkov glede na načrtovane.
Predsedstvo SFRJ je preučilo uresničevanje načrtov razvoja oboroženih sil SFRJ in sprejelo sklepe o spremembah srednjeročnega in dolgoročnega načrta razvoja JLA in sprejelo dopolnitve meril za spremembe v načrtih razvoja teritorialne obrambe. Te sklepe je predsedstvo SFRJ sprejelo na predlog zveznega sekretariata za ljudsko obrambo po preučitvi v svetu
za ljudsko obrambo in potem, ko se je s tem seznanila skupščina SFRJ.
Prestrukturiranje porabe so izpeljali v skladu s še večjo selekcijo prioritet in poudarjanjem večjega pomena tehnološke modernizacije in bistvenih elementov bojne pripravljenosti. Vsebina sprememb v razvoju teritorialne obrambe je uskladitev njene velikosti z demografskimi potenciali in z materialno finančnimi možnostmi družbenopolitičnih skupnosti ob ustrezni organizacijski dograditvi. Z zapisanim zmanjšanjem in drugimi spremembami v načrtu razvoja se ohranja obrambna sposobnost oboroženih sil SFRJ, ti načrti pa se prilagajajo ekonomskim razmeram v državi, (dd)
Pot finančnega zakona v senatu ne bo kratka
RIM — Finančni zakon očitno ne bo šel brez pretresov skozi senat, kjer ga sedaj proučuje proračunska komisija, prihodnji teden pa se bo o njem izrekla senatna skupščina. Upanje mnogih in zahteve opozicije, naj bi po razburljivem poteku razprave in glasovanj v poslanski zbornici ne spreminjali več vsebine tega temeljnega zakona, se niso uresničile. Vlada je včeraj vložila dva popravka, ki zadevata obdavčitev bančnih in poštnih tekočih računov ter večjo kontrolo nad zdravstvenimi stroški. To pomeni, da ni upoštevala priporočil komunistične partije in drugih opozicijskih strank, ki nočejo, da bi se spreminjalo besedilo, kakršno je izšlo iz ognjevitih bojev v poslanski zbornici.
Pa tudi ni upoštevala priporočil nekaterih predstavnikov iz vrst večine, ki so menili, da bi finančni zakon lahko popravili in izboljšali z ustreznimi ukrepi potem, ko bi bil dokončno odobren v parlamentu. To bi pomenilo, da
bi predvsem bistveno skrajšali njegovo pot. Z včerajšnjo vložitvijo omenjenih vladnih popravkov pa se bo ves postopek spet podaljšal v nedogled, ker ga po razpravi v senatni skupščini čaka povratek v poslansko zbornico z vsemi nevarnostmi in pastmi, na katere lahko spet naleti. Glede na izkušnje izpred nekaj tednov, ko je moral finančni zakon skozi hosto popravkov in predvsem skozi nepredvidljive zasede prostih strelcev iz večinskih vrst, je ta nevarnost realna.
Predvsem velja omeniti, da bosta vladnima popravkoma sledili popravki iz vrst opozicije, ki bi jih sicer ne bilo. Svoje popravke so že napovedali komunisti in senatorji desnice. To bo že v senatu podaljšalo ves postopek. O vsaki spremembi zakona se bo morala nato še enkrat izreči poslanska zbornica, kar pomeni, da bo ta maratonski tek finančnega zakona res brez konca in kraja.
D. K.
Že izdelali teze za konferenco ZKJ
BEOGRAD - Jugoslovanski komunisti se pripravljajo na konferenco, za katero nekateri partijski iunckionarji najavljajo, da »bo odgovorila na vsa odprta vprašanja nadaljnjega razvoja« države. Drugi so bolj previdni.
Centralni komite je na svoji zadnji seji, ki se je končala pred dvema dnevoma, sprejel teze za konferenco, ki je že dolgo napovedovana, prestavljena in zdaj končno najavljena za maj. Po razpravah z zasedanja centralnega komiteja je mogoče sklepati, da partijsko vodstvo še vedno križari med različnimi, prav nasprotnimi si zahtevami in pomirja vse bolj vroče glave, v katerih temperatura raste z inflacijo - trenutno je nekje pri 160 stopinjah. Najnovejšim tezam za konferenco je Sergej Kraigher očital, da vztrajajo pri stari praksi »šminkanja« in da kot dokument bolj spominjajo na priprave za kakšno
mednarodno, ne pa partijsko konferenco, ki bi naj obrnila negativni tok stvari.
Tako bodo maja šli komunisti v Beograd v že dobro urejenih skupinah: ena trdi, da je v državi načeloma vse dobro in da so za potrditev teh načel potrebne korenite spremembe, druga pa, da gre vse narobe, da pa se ne sme spremeniti ničesar. Sprememba, o kateri oboji govorijo pa je, udarec partije iz Beograda s pestjo po mizi.
Na tretji strani pa je predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan že nekajkrat predlagal, naj partija najprej opredeli, kaj je danes socializem, šele potem pa se naj odloča, kako in kaj. In čeprav so javnost in mediji Kučanu naklonjeni, njegove razprave v centralnem komiteju jugoslovanskih komunistov ne padajo vedno na plodna tla.
DEJAN VERČIČ
• Nicolazzi
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
Nicolazzi seveda odločno jjavrača vse obtožbe in skuša dokazati, da s tem škandalom nima nobenega opravka. Tisti, ki me obtožujejo in tako grobo napadajo, pravi, hočejo dejansko prizadeti socialdemokratsko stranko, ki je majhna stranka in se zato težje brani. Nicolazzi je včeraj vsekakor prešel v protinapad in namignil, »da skuša marsikdo pri vsem tem prikriti odgovornosti večjih strank«. Socialdemokratski predstavnik zato predlaga sodnikom in tudi parlamentarni preiskovalni komisiji, da uvedejo preiskavo tudi o proračunih ministrstev za obrambo, za civilno zaščito in za prevoze. Zakaj ni hotel nihče poglobiti škandala o naravnem parku v Abrucih ali o potresu v Neaplju, se polemično sprašuje Nicolazzi, ki ne štedi s kritikami in s polemičnimi puščicami na račun demokristjanov in socialistov. Očitno se pri tem naslanja na izjave inž. De Mica, ki pravi, da sta v škandal direktno vpletena tudi nekdanja demokristjanska ministra za pravosodje Clelio Darida in za pošte Vittorino Colombo. Afera se, kot vidimo, močno zaostruje in zato ne gre izključiti presenečenj in nepričakovanih političnih razpletov.	G. R.
Končno objavljen uradni seznam »umazanih« tovarn
RIM - V Italiji obratuje približno 183 tovarn, ki dnevno kršijo zakone o onesnaževanju okolja in predvsem tako imenovano »direktivo Seveso«, ki določa stopnjo onesnaževanja v določenem zemljepisnem in družbenem okolju. Ta podatek je včeraj posredoval Zavod za preventivo in za varnost na delu (ISPEL), ki že vrsto let raziskuje najbolj kočljiva ekološka vprašanja, posebno na industrijskem področju. ISPEL je s tem v zvezi sestavil tudi neke vrste zemljevid najbolj onesnaženih krajev v državi ter istočasno objavil seznam tovarn, ki kršijo zakone oziroma, ki niso še.doslej prilagodile svojih naprav »direktivi Seveso« in odlokom Evropske gospodarske skupnosti. Seznam teh obratov je zgoraj omenjeni zavod poslal tudi sodnim telesom.
O teh perečih problemilj je tekla včeraj beseda tudi na skupnem zasedanju senatnih komisij za industrijo in za zaščito okolja, ki so se ga udeležili tudi vidni predstavniki Confindustrie, sindikalnih organizacij in nekaterih združenj in ustanov, ki skrbijo za zaščito narave. Med razpravo je prišla jasno do izraza ugotovitev, da Italija razpolaga z dokaj dobrimi zakonskimi normami, ki ščitijo okolje pred onesnaževanjem, ti zakoni pa večkrat ostajajo samo na papirju. Čestokrat namreč pride do birokratskih zapletov, tudi zato, ker ni povsem jasno, kdo bi moral pravzaprav te zakone izvajati in kdo preganjati tiste, ki te zakone kršijo. Država ne zmore vsega, zato je potrebno, da nekatere pomembne pristojnosti na tem področju čimprej delegira krajevnim upravam, posebno deželam. Naravovarstveniki so na včerajšnjem zasedanju senatnih komisij tudi podčrtali, da bi morala pristojna telesa redno in temeljito informirati ljudi o vseh tovarnah in industrijskih obratih, ki ne spoštujejo obstoječih zakonov in »direktive Seveso«. S tem v zvezi so ekologisti pozvali senatorje, da čimprej odobrijo ustrezna zakonska določila.
MAREC 88
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 5,80%, zapade 1. 9. 1988.
•	Naslednji kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,30 točke.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis od 1. do 4. marca
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
K zbližanju med državami prispevale manjšine
Treznost zagotovila uspeh balkanske konference
Zunanji ministri odšli zadovoljni - Otoplitev med Turčijo in Grčijo, med Jugoslavijo in Albanijo ter med Bolgarijo in Romunijo
Če je politika umetnost mogočega, potem je sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav, ki je potekal prejšnji teden v Beogradu, premaknil meje možnega v jugovzhodni Evropi. Odslej politika tudi tam ne bo več takšna, kot je bila.
Cinik se lahko zareži, da je šlo le za diplomatsko leporečje. A na začetku je vedno bila le beseda. V Beogradu je bila izrečena, še predno se je sestanek uradno začel. Turški in bolgarski zunanji minister sta, tako kot ostali, v jugoslovansko prestolnico pripotovala dan prej, se sestala in podpisala protokol o reševanju sporov med obema državama. Sporno pa je predvsem nasilje nad turško manjšino v Bolgariji.
Tako sta si dve državi, ki sta balkanskemu sestanku grozili z besedno vojno, izmenjali pomirjujoče besede in pokazali dobro voljo tam, kjer je je bilo na Balkanu doslej najmanj: pri narodnih manjšinah. Pred beograjskim srečanjem se je govorilo, da so se zunanji ministri sporazumeli,
da se o vprašanjih, ki tamkajšnje države razdvajajo, ne bodo pogovarjali. Prvo od teh vprašanj pa je o narodnih manjšinah na polotoku.
Se isti dan pred uradnim začetkom sestanka, sta se srečala albanski in jugoslovanski zunanji minister. In nihče ni skrival, da sta se pogovarjala tudi o Albancih v Jugoslaviji, zaradi katerih so bili odnosi med državama zadnjih šest let praktično zamrznjeni. Naslednje dni sta se ministra sešla še dvakrat. Zato je mogoče reči, da so narodne manjšine vodile zunanje ministre balkanskih držav k isti mizi, ne pa jih odganjale od nje.
Albanski zunanji minister je bil tudi prvi, ki je predstavil stališča svoje države na uradnem skupnem zasedanju. Pomemben del svojega govora je posvetil prav narodnim manjšinam, ki naj postanejo mostovi prijateljstva med državami. Nasploh je bila Albanija največje odkritje sestanka. Presenečenje je bilo že
DEJAN VERČIČ
to, da je ta država, ki že dolgo živi v mednarodni samoizolaciji, v Beograd sploh prišla. Edina od evropskih držav, ki ne sodeluje na pogovorih o evropski varnosti in sodelovanju in ki ni podpisnica helsinške listine, je pristala na formulacije v končnem skupnem sporočilu z beograjskega sestanka balkanskih zunanjih ministrov, ki zelo spominjajo na tiste v helsinški listini: o pomenu humanitarnega aspekta sodelovanja med državami in o svobodnem pretoku ljudi in idej preko državnih meja. V sami Albaniji se očitno dogajajo pomembne stvari.
S tem v zvezi velja omeniti tudi pomirjujoč odnos albanskih diplomatov do Jugoslavije in do položaja albanske manjšine v njej še posebej. Prav otoplitev odnosov med Albanijo in Jugoslavijo je eden pomembnih dosežkov beograjskega sestanka. Mimogrede: prav prejšnji teden je Albanijo po dolgem času obiskala večja skupina jugoslovanskih turistov. Res pa je tudi, da
sodelovanje z Albanijo moti nekatere v Jugoslaviji. Prav v času beograjskega sestanka so nekateri jugoslovanski časopisi vodili pravo gonjo proti nekaterim jugoslovanskim politikom albanske narodnosti na Kosovu in v Makedoniji, tako da je albanski zunanji minister svojega jugoslovanskega kolega vprašal, ali novinarji na jugu države niso mogli počakati dan ali dva, da bi se konferenca končala, in šele potem pisati Albancem neprijazne stvari.
Druga država, ki jo velja posebej omeniti je Turčija. Sporazum z Bolgarijo o turški manjšini in z Grčijo o političnem sodelovanju za rešitev ciprskega vprašanja in sporov v Egejskem morju sta bila pomembna diplomatska uspeha mladega, a izredno sposobnega turškega zunanjega ministra. Sicer pa je beograjski sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav dal neobvezujoče, a pomembno skupno sporočilo, v katerem se nakazujejo poti nadaljnjega sodelovanja. Balkan se je tako konstituiral kot politični subjekt Evrope.
Napovedanih je več sestankov visokih vladnih funkcionarjev in strokovnjakov. Gospodarsko (trgovinsko, industrijsko in tehnološko) sodelovanje na Balkanu, ki ga sedaj skorajda ni, je realna možnost. Isto velja za skupno urejanje prometnih problemov in varstvo okolja. Predvsem pa: v Beogradu so se visoki predstavniki balkanskih držav sešli prvič in kot je bilo videti, ne zadnjič. In to je tisto, kar je res pomembno in vredno čestitk in zahval, ki
jih je bila deležna jugoslovanska diplomacija.
Spektakularnih razglasitev Balkana za skupni trg, območje brez kemičnega in jedrskega orožja ali kar jutrišnjega sestanka šefov vlad ali držav ni bilo. In to je dobro. Kajti spektakli so za v teater, tega pa je na Balkanu bilo v zadnjem stoletju še preveč. Zdaj so potrebni nastopi ljudi brez mask.
Beograjski sestanek se je končal in ministri balkanskih držav so odšli zadovoljni. Enake volje pa so zdaj tudi drugod. V Beogradu sta Grčija in Turčija napredovali v svojih pogajanjih o pomiritvi in to je bil pomemben prispevek h krepitvi južnega krila severnoatlantskega pakta. Tudi Romunija in Bolgarija sta se dogovorili, kako bosta začeli reševati svoje prepire, in to gre v dobro vzhodnemu paktu. Turčija in Bolgarija sta začeli svoj dialog in to gre v prid odnosu med blokoma v Evropi. Albanija in Jugoslavija sta spet vzpostavili stike na najvišjem nivoju in to zanika zle napovedi o Kosovu kot nekem prihodnjem Libanonu v Evropi. Predvsem pa so se v Beogradu dogovarjali predstavniki res vseh različnih evropskih političnih in družbenih sistemov in zunanjepolitičnih usmeritev. To pa je dobro za mir, varnost in sodelovanje v Evropi in svetu.
Balkan ni več sod smodnika. Ni pa tudi oaza miru. Prav narodne manjšine bodo verjetno na polotoku še naprej burile duhove in zato je dobro, da so se o njih vsaj začeli pogovarjati. In verjemimo, da bo beseda še meso postala.
Vesti, ki prihajajo iz tovarne FIAT, so v dobrem in v slabem vedno vesti, ki zanimajo vso državno skupnost in v večini primerov tudi slehernega državljana- Ko je odvetnik Gianni Agnelli pred kratkim naznanil delničarjem, da je v preteklem letu turinski koncern zaslužil tisoč milijard lir, je pomenilo tudi, da je italijansko gospodarstvo »zdravo« in da lahko zato z optimizmom gleda v bodočnost. Isto velja za sindikalno gibanje. Pred psmimi leti so delavci največje italijanske avtomobilske hiše doživeli hud politični in sindikalni poraz. V znak protesta Proti načrtovani koreniti preos-novi produktivne dejavnosti, ki bi med drugim privedla do izgube več deset tisoč delovnih mest, So zasedli turinsko tovarno, kar Se je zadnjič zgodilo leta 1955. Po več kot mesecu dni zasedbe Pa so se morali stavkajoči Predati. Politično močno osamljeni (podprla jih je samo KPI in komunistična komponenta v *~C>IL) in sindikalno poraženi, so delavci morali sprejeti ne samo brezpogojne dopolnilne blagaj-ne (mnogi, ki so bili deležni tega ukrepa, se niso nikoli več vrnili v tovarno), ampak tudi radikal-n° notranjo preosnovo, ki je Z(tesetkala delavske vrste. Ljudi Y Proizvodnji so namreč v marsi-Cem zamenjali roboti in računalniki.
Sindikalno gibanje v obratih FÌAT je bilo takrat popolnoma ns tleh. Iz Turina se je kriza kmalu razširila na vso državo, ^veza CGIL-CISL-UIL ni zdržala udara objektivnih razmer (novi ekonomski procesi, novo pojmo-yanje dela in kriza reprezentantki sindikata) in subjektivnih Pritiskov vlade in vladnih trank ter se je spričo tega kma-11 razbila. Sledila so temna leta Polemik in razkolov, spornega ladnega dekreta in poznejšega JUdskega referenduma o dra-jPhjski dokladi in nastanka av-°homnih (ali temeljnih) sindi-atov (tako imenovanih coba-,°y)i ki so še dodatno ošibili ne-°c enotno sindikalno gibanje. Iz Turina pa sedaj prihajajo Podbudne vesti. Delavci Agnel-Jevega velikana so pred krat-illn šli množično na volitve in Volili sindikalna telesa, tovariške svete, ki so od vedno jedro hdikalnega in političnega ži-te»ja v tovarni. V obratu Mi-lQri, največji proizvodni eno-n ' (lakaj izdelujejo karoserije j Ibolj uspešnih Fiatovih mode-v)< ki zaposluje 13.200 deiav-ifiv (Ieta 1980 jih je bilo več kot tisoč), je volilna udeležba
Volilna udeležba po dolgih letih presegla 90 odstotkov
Po volitvah v Fiatu se vrača zaupanje v sindikalne vrste
Dogodki v Fiatu imajo vedno velik vpliv na vsedržavno sindikalno življenje
SANDOR TENCE
krepko presegla 90 odst. Nihče ni pričakoval tako velikega volilnega odziva. Gotovo ne FIAT, ki je po izvedbi preosnove na tihem upal, da bodo delavci v ključnem trenutku vsaj delno obrnili hrbet sindikatu. To bi seveda v tovarni okrepilo moč vodilnega kadra, prav tistega, ki je pred osmimi leti, z uspelim shodom po turinskih ulicah, močno prispeval k vsesplošni osamitvi stavkajočih delavcev. Volilna udeležba je presenetila tudi
same sindikate. Ti so se na tihem bali pomembnega in konkretnega soočenja z delavsko bazo, ki v vseh teh letih gotovo ni bila prizanesljiva s sindikalnimi vrhovi. Baza je sindikalistom očitala, da so vse preveč birokratski in premalo občutljivi za dejanske razmere in probleme v proizvodnji.
Po uradnih podatkih je v vseh Fiatovih tovarnah na turinskem območju glasovalo 90,7 odst. volilnih upravičencev, ki so tako
potrdili nenadomestljivo vlogo sindikalnega delegata. Tako v odnosu z ostrim in paternalistič-nim delovodjo, kot v odnosu s sindikalistom, ki prihaja od zunaj in ki večkrat ne pozna realnih razmer v obratu. Zmaga je pripadla kovinarski zvezi FIOM, ki deluje v okviru CGIL in ki v Turinu v glavnem združuje le komunistične delavce. Zveza FIOM, ki je prejela 49,8 odst. glasov, je potrdila svojo premoč, čeprav je prvič po tolikih letih
izgubila absolutno večino. Zveza kovinarskih delavcev UIL je prejela kar 33,2 odst. glasov, pravo katastrofo pa je doživela FIM CISL, ki je zdrknila na 16,2 odst. V novem tovarniškem svetu Mirafiori bo tako 51 delegatov FIOM, 35 predstavnikov UIL in samo 17 deleqatov Marinijeve CISL.
Z volilnimi rezultati sta zadovoljni predvsem CGIL in UIL. Zveza FIOM je sicer izgubila absolutno večino, a je ohranila svoj tradicionalni zgodovinski vpliv med delavci, kljub krizi matične sindikalne organizacije in kljub veliki negotovosti, ki vlada v naprednem političnem taboru, posebno v KPI. Najbolj zadovoljna je seveda UIL, ki je v obratih FIAT doslej imela vpliv le med uradniki in delno med vodilnim kadrom. Sedaj je ta vpliv razširila tudi na delavce, posebno na tiste, ki simpatizirajo s Craxijem in s PSI. Upravičeno razočarana nad volilnimi izidi pa je CISL. Ko je to zvezo vodil Pierre Camiti, je CISL, posebno v industrijskem sektorju, vodila napredno sindikalno politiko, ki je uživala podporo tudi na levici. Sedaj pa so se stvari bistveno spremenile. Posebno v Turinu in v Milanu je Marini čez noč odstavil nekatere prestižne in napredne sindikalne voditelje, kar se je kot vidimo, na treh volitvah zelo negativno obrestovalo. Pravi polom pa je doživel sindikat SIDA, tako imenovani »rumeni sindikat«, ki se naslanja na Agnellija in ki se od vedno zoperstavlja sindikalnim organizacijam. SIDA ni izvolil niti enega delegata v tovarniški svet in je praktično izginil iz tu-rinskega sindikalnega prizorišča.
Ena lastovka vsekakor še ne naredi pomladi. Volilna udeležba v obratu Mirafiori je presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja. Sindikat je po letih hude krize in globokih notranjih razkolov vendarle nekoliko zadihal ter dokazal, da si je v največjem in v najbolj značilnem industrijskem okolju spet pridobil določeno zaupanje delavske množice. Dokazal je tudi, da doživlja globoke notranje procese, ki prihajajo do izraza tudi v drugih gospodarskih sektorjih. Nedavnih volitev v turinskem velikanu zato ne gre precenjevati, a tudi ne podcenjevati. Dogodki v obratih FIAT so vedno opozorilo za vso državo, je pred leti izjavil Giorgio Amendola. Morda so prav turinski delavci pogumno prižgali iskrico za preporod italijanskega sindikalnega gibanja.
Obisk v občini Buje
Italijanščina in srbohrvaščina sta povsem enakopravna jezika
BUJE — Na ozemlju bujske občine sta srbohrvaščina in italijanščina enakopravna jezika. Tako se glasi prvi člen posebnega statuta občine Buje, ki pravno urejuje odnose med tukaj živečima narodoma in ki predstavlja temeljno podlago in izhodišče za enakopravnost in za sožitje med Hrvati in Italijani. Gotovo ni vse zlato, kar se sveti, tudi zato, ker dobro vemo, da je izvajanje zakonov odvisno od marsikaterih dejavnikov. Od dobre volje in občutljivosti ljudi, ki so poklicani za njihovo izvajanje in spoštovanje ter nenazadnje tudi od družbenih, političnih in gospodarskih razmer, ki vladajo v določenem okolju. Narodna manjšina (v tem primeru italijanska) ima lahko na razpolago še tako dober zaščitni zakon, je pa obsojena na propad, če jo večina ne konkretno ščiti in če sama ni (ali ne zna ali ne more biti) dejanski subjekt lastnega obstoja in razvoja.
V Bujah se vsaj na občinski ravni trudijo, da bi narodna enakopravnost res postala vsakdanja praksa. Njihov občinski statut priznava poleg enakopravnosti obeh jezikov tudi proporčno zastopstvo predstavnikov italijanske skupnosti v vseh družbenopolitičnih telesih, vključno s sodiščem. Toponomastika mora biti (in v glavnem kot smo lahko videli tudi je) povsem dvojezična, kot morajo biti dvojezični tudi vsi javni napisi oziroma vsa obvestila delov-
nih organizacij, ki delujejo na območju občine. Ženin in nevesta italijanske narodnosti imata pravico do poročnega obreda v materinem jeziku, narodnostno mešani pari pa imajo pravico do dvojezičnega postopka. Manjšina ima pravico do svojih šol, njena osrednja organizacija Unija Italijanov za Istro in Reko pa je v vseh smislih polnopravni član samoupravne socialistične ureditve.
»Na občini si res prizadevamo za celovito izvajanje tega statuta. V tem smislu smo že marsikaj naredili in uresničili, čaka pa nas še seveda veliko dela«, nam je povedala prevajalka v bujski občinski skupnosti Rosana Jovič, ki je tudi članica občinske komisije za problematiko narodnosti. Na občini sta trenutno zaposlena dva prevajalca (eden v Bujah, drugi v Umagu), kar je verjetno premalo, če pomislimo na razvejano občinsko življenje in na naraščajoče potrebe. Svoje prevajalce imajo tudi ostala družbena in politična telesa (npr. sodišče), morale pa bi jih po zakonu imeti tudi vse večje delovne organizacije, kar pa se ne vedno in redno dogaja. »V naši občini smo glede tega precej na dobrem, ne moremo pa izvajati policijskih ukrepov. Od časa do časa izvedemo razvejano nadzorno akcijo in zahtevamo spoštovanje dvojezičnosti. Več od tega pa kljub dobri volji res ne moremo narediti«, nam je povedala
še Joviče va, po mnenju katere republiške oblasti SR Hrvatske kažejo, vsaj kar zadeva bujsko občino, precejšnjo pozornost za manjšinsko problematiko in za nerešena vprašanja italijanske narodne skupnosti. Bujska občinska skupščina kaže to svojo zavzetost tudi navzen. Na primer v pobratenju z devinsko-nabrežin-sko občino, v okviru katerega od vsega začetka stvarno obravnavajo tudi probleme obeh narodnih manjšin vzdolž državne meje. Letos pa sta upravi vključili v program sodelovanja tudi prikaz zgodovine, položaja in problemov Italijanov v Jugoslaviji, kar je seveda zelo pozitivno.
Zaščita manjšine pred narodno asimilacijo se vsekakor ne začenja in niti ne končuje pri vprašanju formalne dvojezičnosti, ki je sicer bistvena takrat, ko prihaja do izraza v vseh družbenih procesih in odnosih, začenši s potrebo, da vsi prebivalci določenega mešanega okolja aktivno (ali vsaj pasivno) obvladajo jezik, ki ga govori druga narodnost. To je morda primer, ki velja za Južno Tirolsko, gotovo ne za Slovence v Italiji in za Italijane v Jugoslaviji. Bujska občina je vsekakor glede tega naredila že precej, nadaljnja pot pa je v vseh smislih še zelo naporna. A to ni več samo problem bujske občine.
SANDOR TENCE
Steklina spet ogroža Idrijsko in Tolminsko
KRANJ - V Sloveniji imajo spet opravka z gozdno steklino. Na Gorenjskem pojav v največji meri ogroža škofjeloško občino, širiti pa se je začela tudi na Idrijskem in na Tolmiskem, kamor vdira z Gorenjske.
Zaradi širjenja stekline so v Zavodu za socialno medicino v Kranju zelo zaskrbljeni, saj naj bi bila steklina že na pragu Škofje Loke, bojijo pa se predvsem za otroke, ki bi lahko prišli v stik z okuženimi živalmi. V tej občini so namreč steklino laboratorijsko potrdili že pri 19 lisicah, jazbecu, dveh pseh in mački. Ljudje pa se, tako se vsaj pritožujejo zdravniki, premalo zavzemajo, da bi pojav zajezili, ker ne srbijo dovolj, da bi domače živali ostale doma na varnem pred okužbo.
S steklino je okužena tudi kranjska občina, kjer so ugotovili že 12 primerov okuženih lisic. Nevarno se širi tudi na Idrijskem, kjer je zadobila že pojav epidemije. Po prvih podatkih sodeč bo bolezen povzročala več preglavic kot leta 1981, saj so do danes zabeležili 57 primerov okuženih živali. Med temi pa je veliko več domačih kot v prejšnjih letih. Cepiti so morali tudi 20 ljudi, ki so prišli z okuženimi živalmi v stik.
Kot je bilo ob vsem tem pričakovati se je val stekline začel širiti tudi na Tolminskem, kjer so odkrili stekle živali v Stopniku, Baški grapi in na Šentviški planoti. Zaskrbljenost je precejšnja, ker se bliža čas paše živine, ki se bo zlasti V poletnih mesecih pasla brez nadzora. Zato bodo morali pred pričetkom poletne paše cepiti okoli 2 tisoč živali, kar bo stalo občino približno 20 milijonov dinarjev.
O nevarnosti stekline pa poročajo tudi iz Zagreba, kjer so letos ugotovili že 9 primerov steklih lisic.
Zanimivo odkritje v jami pri Sežani
Jama V Partu pri Ogradi leži v neposredni bližini Šežane, v smeri proti Lipici. To je že stara jama, ki so jo obiskovali že avstrijski in italijanski jamarji. V notranjost meri 210 metrov. V letu 1985 so sežanski jamarji nadaljevali z odkrivanjem, zasledili prepih in razširili ožino v rovu. Skozi njo so prišli do novih dvoran, dolgih preko 150 metrov in visokih tudi do 30 metrov. Na desnem blatnem prostoru so že pred tremi leti odkrili veliko rogovje jelena. Pustili so ga nepoškodovanega, da bi ga odkrivali z naslednjimi podvigi.
Toda v jamo so se organizirano spustili šele 27. feburarja letos. Vanjo so se podali z namenom, da bi si ogledali rogovje jelena in ugotovili, če obstaja še druga arheologija. Pri vrhu velike dvorane so našli oglje in razne zdrobljene živalske kosti, med njimi največ jelenjih. Sklepajo tudi, da je bila v neposredni bližini nekdaj tudi odprtina, v kateri so živeli ljudje. Kot nam je dejal sežanski dolgoletni jamar Viktor Saksida, je to rogovje iz plesto-censkega obdobja, ki sega daleč v davnino. Pa še eno zanimivost so našli v jami: 1,5 m visok, tenak kapnik sta-lagnit, ki je zrasel na delu jelenovega roga. To tudi dokazuje, da je novo arheološko najdbišče sežanskih jamarjev zelo staro. V teh dvoranah niso našli keramike, kar potrjuje, da najdba sega v obdobje plestocena.
O najdbi blizu Sežane bodo jamarji seznanili strokovnjake Instituta za arheologijo Slovenije. Strokovnjaki si bodo ogledali to zanimivost. Jamarji pa se bodo potrudili, da bodo stalagnit z rogom vred varno prenesli iz jame. Shranili ga bodo v društvenih prostorih v Delavski univerzi v Sežani.
OLGA KNEZ - STOJKOVIČ
Merjasec prezimil v središču Sežane
Prihodnji teden že tradicionalni XIV. zimski vzpon na Snežnik
Morda ni enkratni dogodek, nenavaden pa vendarle je. Leto dni star merjasec je lepo in udobno prezimil kar v središču Sežane. Ni povsem jasno, kako je žival našla pot do središča mesta. Dejstvo je, da so ga nekega jutra našli na vrtu Tineta Jerina, kjer so se ga razveselili. Merjasca pa so lepo sprejeli tudi sosedi, ki so mu radi nosili pomije. Žival se je udomačila pri Jerinovih, ob skrbni negi pa se tudi kar lepo zredila, saj pri enem letu tehta približno
70 kilogramov.
Osmi marec se bliža in za ljubitelje planin je to zanesljivo opozorilo, da je v neposredni bližini tudi pohod na Snežnik, ki že tradicionalno zapolnjuje prvi konec tedna po prazniku žena. Tako bo letos že XIV. zimski vzpon na Snežnik v soboto in nedeljo, 12. in 13. marca 1988.
Da bi se vsi, ki se pohoda želijo ildeležiti, najlažje pripravili, zapišimo nekaj napotkov in obvestil organizatorja -Planinskega društva Šnežnik Ilirska Bistrica udeležencem vzpona:
Izhodišče in končni cilj vzpona so Sviščaki, 1242 m. Gaz proti vrhu bo speljana po stari planinski poti preko Loma, da bi snežniška cesta ostala na voljo smučarjem. Pot od Planinskega doma na Sviščakin do Snežnika bo označena z modrimi zastavicami, nevarnejša mesta pa z rdečimi.
Vrh velikega Snežnika je dosegljiv v dobrih dveh urah zmerne hoje. Pri Kapetanovi bajti, približno na pol poti, bo dežurala ekipa domačih tabornikov z radijsko zvezo, podatki o pogojih pohoda in sredstvi prve pomoči. Povratek na Sviščake bo po isti poti. V nedeljo bo koča na Snežniku odprta samo do 16. ure in tudi zato si organizatorji želijo, da bi čimveč pohodnikov vzpon opravilo že v soboto.
Vsakoletna osrednja spominska slovesnost bo na Svišča-kih v nedeljo ob 13. uri pred spomenikom padlih borcev, ko bodo smučarji in planinci prinesli spominski venec z vrha Snežnika.
Oba dni bo do Sviščakov urejen enosmerni promet iz II. Bistrice. Če je le mogoče, se pridružite organiziranim skupinam in pustite osebne avtomobile doma, saj bo zanje na Sviščakih le težko najti parkirni prostor. Oba dneva bodo izpred kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici med 7. in 9.15 uro na Sviščake vozili posebni avtobusi. Zadnji avtobus bo počakal še planince, ki se bodo pripeljali v II. Bistrico z ljubljanskim vlakom ob 9. uri. Tudi tistim, ki se bodo v Ilirsko Bistrico pripeljali s svojimi avtobusi, v Planinskem društvu svetujejo, naj se ustavijo pred Kmetijsko zadrugo, kjer bodo lahko dobili potrebna obvestila o prevoznosti ceste do Sviščakov, v neposredni bližini zadruge pa bo oba dni odprta tudi trgovina.
Povratek s Sviščakov v dolino bo mogoč šele po 13.30 uri, ko bo znova odprt promet proti II. Bistrici.
Preden se odpravite na pot, dobro premislite, kaj boste vzeli s seboj. Imejte v mislih, da so v marcu razmere v
gorah še vedno zimske, na Sviščakih pa je trenutno okrog meter suhega snega, zato gamaše, smučarske palice ali cepin, smučarska ali sončna očala ne bodo odveč. Pripravljeni morate biti tudi na možnost nenadne spremembe vremena, saj je Snežnik znan po svojem muhastem vedenju.
Nikakor ne pozabite na izkaznico vzpona, saj bodo spominske značke za tretji, peti, sedmi, deseti in trinajsti vzpon prejeli le tisti, ki se bodo lahko izkazali z njo.
Za vse, ki se tokrat na vrh najvišje gore na Primorskem (1796 m) podajajo prvič, še krajše opozorilo: evidenca udeležencev vzpona je utečena: na startu pred spomenikom padlih na Sviščakih vsi udeleženci prejmejo dvodelni kartonček. Med potjo ga izpolnite z osebnimi podatki in zaporedno številko svojega vzpona na Snežnik (v tem primeru 1 -prvič). Na vrhu ga potrdite, ob povratku na Sviščake pa se javite na ustreznih vpisnih mestih, ki bodo ločena za posamezne vzpone. Tu oddate spodnji del kartončka in dobite žig v izkaznico vzpona. »Novinci« izkaznico dobijo na vpisnem mestu za prvi vzpon.
Posebno vrednost bo imela tudi pošta, oddana na Snežniku in Sviščakih, saj bo opremljena s priložnostnim poštnim žigom.	METKA ČELIGOJ
DANIELLE STEEL
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
Odpeljal ju je na sladoled k Willu Wrightu na Sunset Boulevardu, potem pa izjavil, da ima zvečer presenečenje za Gail vabi jo na večerjo k Trader Vicu in nato v kino s prijatelji. Najbolj smešno pri tem je bilo, da sta film posnela Ward in Faye, toda Anne je omenila samo, da ga je že videla in da ji je močno všeč, potem pa so se pogovarjali o drugih stvareh. Ves ta čas je čutila na sebi njegove oči, ki kot bi hotele razbrati, kdo je, še bolj pa, kot bi jo hotele potegniti iz njenega obrambnega oklepa. Anne se je v svoje začudenje ob njem počutila popolnoma varno in sproščeno, kot redkokdaj s kom. Žal ji je bilo, da odhajata, ko sta jo odložila pred njenim domom; gledala je za sivim rollsom in si obupno želela, da bi kmalu spet videla Gail. Med vožnjo domov ji je dala svojo telefonsko številko, Gail pa ji je obljubila, da jo bo poklicala že naslednjega dne in prišla k njej na kopanje v bazenu. Anne kar ni mogla dočakati novega dne. Zanimalo jo je, ali jo bo pripeljal gospod Stein osebno. Ko je prikorakala v hišo, je s presenečenjem ugoto-
vila, da je oče že doma, toda pogled na uro ji je povedal, da je že skoraj šest.
»Zdravo, ljubica.« Dvignil je pogled s kozarca vina, ki si ga je natakal. Faye še ni bilo doma in večerja naj bi bila šele čez dve uri. Hotel si je nekoliko odpočiti in gledati televizijske novice, morda malce zaplavati in si privoščiti kozarec vina. Presenetil ga je Annin zadovoljni izraz, ker si ni mogel razložiti, kaj naj bi mu bil povod. Anne je navadno večino časa še vedno preživela v svoji sobi. »Kaj pa si počela danes?«
Za dolg trenutek se je zastrmela vanj, potem pa skomignila. »Nič posebnega.« Nato je, kot navadno, izginila po stopnicah v svojo sobo in zaprla vrata za seboj; samo da se je tokrat smehljala ob misli na svojo novo prijateljico.
29. POGLAVJE
Barbizon je bil prijeten dom za Vanesso vse od njenega prihoda v New York. V njem so ževele samo ženske, stal je v prijetni soseski med Triinšestdeseto cesto in Lexington-sko avenijo, imel je bazen in kavni bar v pritličju. Zadoščal je vsem njenim potrebam, čeprav je bila komaj kdaj doma. Tudi Louise Matthison je živela tam. Ob koncih tedna sta hodili na Long Island k louisinim znancem, sčasoma pa sta si poiskali svoje stanovanje. Bilo je na 115. cesti na Zahodni strani in Vanessa se je zavedala, da bi njeni starši umrli od groze ob pogledu na sosesko. Toda stanovanje je bilo blizu Columbie in vsi študentje so živeli v bližini. Stanovanje ji ni bilo tako všeč kot Barbizon, puščalo pa ji je več svobode.
Vselili sta se mesec pred začetkom predavanj in se menjavali v nakupovanju hrane in opravljanju gospodinjskih del.
Bil je ravno Vanessin dan, ko se je z vrečo hrane v vsaki roki vzpenjala po stopnicah. V hiši je bilo starinsko dvigalo, ki pa ni nikoli delovalo; sploh pa je bilo Vanesso strah, da bo v njem nekega dne obtičala med nadstropjema. Laže se je bilo peš potruditi v tretje nadstropje; ko se je tega vročaga avgustovskega popoldneva po delu opotekala navzgor, je začutila, da jo nekdo gleda. Bil je visok in imel je rdečkastorjave lase in prijeten obraz, oblečen pa je bil v majico in kratke hlače. V eni roki je držal sveženj časopisov.
»Potrebujete pomoč?« Dvignila je pogled k njemu in že hotela odkloniti, toda bil ji je všeč. V njem je bilo nekaj sproščenega in inteligentnega, kar jo je takoj pritegnilo. Bil je tiste vrste moški, kakršne je bila pričakovala pri Parker-ju, ko je sprejela službo v založbi. Toda tam ni nikoli srečala nikogar, ki bi jo pritegnil, medtem ko je imel ta mladenič nekaj, kar ji je bilo všeč. Ni si bila povsem na jasnem, kaj, morda samo sveženj papirjev, ki ga je držal v roki Pomislila je, da je verjetno rokopis, in ni se dosti zmoti-la.Pojasnil ji je, da je natanko to, ko je odložil vreči s hrano pred njena vhodna vrata. »Ste se šele vselili?« Nikoli je še ni videl, čeprav je ževel v hiši že več let. Priselil se je, ko je začel študij magisterija, ki ga je opravil pred letom dni.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Slovenska gospodarska pobuda v Borovljah
BOROVLJE — Občina Borovlje na južnem Koroškem v preteklosti ni slovela le po svojih vrhunskih puškarjih, temveč tudi kot industrijski kraj. Še povrhu je tam delovala edina podržavljena tovarna srednje in južne Koroške, železarna Kestag. Toda s splošnim ukinjanjem podržavljene industrije v Avstriji, z valom likvidacije delovnih mest na podržavljenem sektorju se je zamajal tudi Kestag v Borovljah. Pred skoraj tremi leti je torej zgubila občina Borovlje svoj ugled kot industrijsko središče srednjega Roža, hkrati pa je bilo nad 300 ljudi ob službo.
Kaj storiti, ko pa o nadomestnih delovnih mestih niti v glavnem mestu Koroške, v Celovcu ni bilo ne duha ne sluha? Prav ob tem primeru je postalo jasno, da je bila industrijska politika dežele oziroma Avstrije zagrešena, da se niso poglabljali v vprašanje enakomernega gospodarskega razvoja v vseh regijah. Ob robu povedano: isto bi se zgodilo tudi s področjem okoli Železne Kaple, če tovarna celuloze Obir na Rebrci ne bo dobila potrebnih finančnih podpor za realizacijo svojega projekta.
Toda ostanimo v Borovljah: prvi mali koraki so se v zadnjih mesecih le še dali uresničiti. Nekaj manjših podjetij je začelo s produkcijo, višek pa so Borovlje doživele pred dnevi, ko je tovarna Unior, s sedežem v Žrečah pri Mariboru, uradno odprla svojo tovarno na nekdanjem arealu Kestag. Priprave na ta dogodek so tekle že leto in Pol, ko pa je Unior dobil januarja tega leta še sodobne stroje, so lahko začeli s poskusno produkcijo. Zdaj je v boroveljskem podjetju Unior zaposlenih 30 ljudi, toda še letos naj bo naraslo število zaposlenih na 50.
To je vsekakor velik doprinos k razbremenitvi napetega položaja glede delovnih mest, jasno pa, da ima za koroške Slovence tudi še dodaten, prav tako važen učinek: mnogo koroških Slovencev je bilo in je še vedno prisiljenih na delo v nemške tovarne, ali Pa v take, v katerih slovenski materin Jezik ni enakopraven, če ne celo prepovedan in zaničevan. S tovarno orodja Unior pa je naselilo na Koroškem spet eno podjetje, ki bo prispevalo tudi košček k enakopravnosti slovenščine na delovnem mestu. Prav v tem Pa je tudi dodaten pomen pobude, saj je delavstvo na tem področju skorajda fzključno slovensko ali prihaja iz dvojezičnih družin.
ANDREJ MOHAR
Ustvarjalci iz Grosuplja gostovali v Sežani
V	okviru prireditev, ki potekajo v mesecu kulture v sežanski občini že od 4. februarja, je Zveza kulturnih organizacij Sežana povabila v goste tudi mlade pišoče ljudi, združene v literarnem klubu Grosuplje. Pred kratkim so se zbrali na literarnem večeru v spominski sobi Srečka Kosovela in se predstavili občinstvu.
V	imenu sežanske ZKO jih je pozdravil David Terčon, predsednik odbora za literarno dejavnost pri ZKO in obenem tudi predsednik sežanskega literarnega kluba. Na tokratnem literarnem večeru se je predstavilo petero mladih, ki si počasi, toda vztrajno utira pot in že piše zgodovino slovenske literature. Goran Gluvič, pesnik, pisatelj in dramatik iz Grosuplja je predstavil pesmi iz zbirke Zmerjanje lepe Vide, ki bo izšla aprila letos. Ivo Frbe-žar iz Grosuplja, ki je tudi predsednik literarnega kluba v Grosuplju, je pre-čital poetično črtico iz Cikla Kdo me je videl, z novelo Gospod Pavijan pa se je predstavil Mitja Novljan, prav tako iz Grosuplja. Uspel je bil tudi nastop Tamare Donev iz Postojne, ki v glavnem piše prozna dela, in Tuga Zaletel iz Ljubljane, ki se poleg pisateljevanja in pesništva tudi publicira svoja dela.
Po literarnem nastopu predstavnikov mlade slovenske literature se je razvil sproščen razgovor, v katerem je prisotne zanimala organiziranost in delovanje literarnega kluba na obrobju Ljubljane. Na zastavljena vprašanja je odgovarjal Ivo Frbežar, predsednik literarnega kluba Grosuplje, ki deluje že tretje leto. V tem času se je v klubu združilo približno 40 ljudi. Klub odigrava pomembno vlogo v njihovem kraju, saj njihovi člani sodelujejo na raznih literarnih večerih in tako obogatijo kulturni utrip. Poskrbljeno je tudi za mlade, neizkušene pišoče ljudi, ki si komaj utirajo svoja pota. Vsi imajo možnost objave v reviji Rez, h kateri so povabili tudi ostale literate izven njihove občine. Primarna naloga pa jim je ustvarjanje literature, zbiranje pišočih ljudi in njihova organiziranost. V klubu pa najdejo čas tudi za pogovor o literaturi. Zlasti se trudijo za dvig kvalitete njihovega ustvarjanja.
V	Sežani so se dogovorili, da bodo mladi sežanski pesniki in pisatelji vrnili obisk in tako obogatili medsebojno sodelovanje.
OLGA KNEZ - STOJKOVIČ
Od četrtka do četrtka
Nikoli preveč!
»Skrbi večine za manjšine ni nikoli preveč«. Tako je zaključil pogovor o manjšinah predsednik Socialistične zveze SR Slovenije v tržaškem tedniku II Meridiano prejšnji četrtek. Pred tem pa je za tednikovo naslovno stran s senzacionalnim zemljevidom Jugoslavije z odrezano Slovenijo uporabil besedi »neodgovornost«. Vemo, kako je tisti zemljevid razveselil vse znane in neznane »prijatelje« naše matične domovine, ki so še danes ponosni nad njeno zločinsko fašistično - nacistično razkosanje pred 47 leti. Saj kaznovane napadalce proslavljajo vsaj enkrat letno in od lanskega leta celo, žal, ob sodelovanju častne enote republiške vojske.
Toda spričo tako resnične predsednikove ugotovitve se samo ob sebi postavlja vprašanje skrbi tukajšnje večine za našo manjšino. Zelo kratek in jedrnat odgovor je bil objavljen V uvodniku priloge našega dnevnika za 25-letnico naše dežele. Uvodnik je vseboval 25 let staro izjavo SKGZ s šestimi zahtevami (raba jezika z namestitvijo primernega števila ustreznih funkcionarjev; primerno predstavništvo v vseh javnih organih, ki obravnavajo naše vprašanje; napisi; organizacije in ustanove; nesprejemljivost narodnostne sestave). »Po 25 letih vse te zahteve lahko ponovimo in podpišemo...«, je bilo napisano v tistem jubilejnem uvodniku 1. februarja letos. Iz skoraj vseh ostalih tedanjih jubilejnih prispevkov pa je bralec lahko izluščil naše naloge za dosego stanja, da nam podobnih pesimističnih stavkov ne bo treba več ponavljati. Te naloge ne izhajajo samo iz članka v isti jubilejni številki - dolgoletnega predsednika SKGZ in vseh treh sedanjih slovenskih deželnih svetovalcev, temveč tudi iz izjav bivšega in sedanjega predsednika deželnega sveta ter sedanjega predsednika deželne vlade.
Zato je nezaslišano, da je »skrb tukajšnje večine prejšnji mesec zdrknila pod ničlo z zloglasno aretacijo manjšinskega profesorja z izgovorom, da je motil javno uradovanje in bil zato krivično obsojen. Pač pa je pravilno razumela naše naloge, ki
jih naš dnevnik proglaša od svoje prve številke, množica dijakov in njihovih šolnikov s februarskimi javnimi manifestacijami v središču mesta - zlasti pa na tako dolgo prepovedanem trgu pred vladno palačo, tisti nepozabni četrtek 11. februarja. Ne le 600, ampak čez 700 jih je bilo, je popravilo prejšnji četrtek v teh zapisih navedeno številko kar več naših bralcev - očividcev. In za marsikaterega pripadnika večine in tudi manjšine je bil tisti četrtek kar precejšnje presenečenje. Verjetno iz treh razlogov: zaradi spontanosti (slučajno je stavka preprečila izid vseh dnevnikov v državi), zaradi številčno izredno visoke udeležbe in zaradi dijakov generacije, ki komaj presega poosimska leta in njih šolnikov, ki so kot osnovnošolci pred 34 leti med svojim prvim čtivom verjetno že brali določila posebnega londonskega statuta.
Sledilo pa je morda nekoliko manjše - presenečenje za sobotno nenavadno šibko protislovensko tri-koloristično povorko, ki so jo ves teden skrbno pripravljale kar precej številne šovinistične organizacije, podpisane na lepaku z oznakami: COORDINAMENTO STUDENTI NAZIONALI, LE LISTE FARE, FRONTE CONTROCORRENTE, FUAN IN MISOVSKA FdG. Tisti, ki jih je z lahkoto kar dvakrat prešteval, jih je naštel komaj kakih 200. Hujskaški ogromni lepaki, polepljeni ob tolerantnosti odgovornih po nedovoljenih zidovih, večine večinskih mladincev očitno ne morejo več preslepiti.
Seveda imajo vsi ti izredni dogodki tudi izreden odmev. Med najpomembnejše in najbolj razveseljive spada vsekakor dokument, ki ga je soglasno odobril v Rimu na svoji seji vsedržavni svet za šolstvo, katerega član je obsojeni profesor Samo Pahor. Dokument, ki ga je večinski tisk zatajil in ki zasluži večji poudarek kot doslej, se zavzema za odobritev zaščitnega zakona in opozarja, da zaradi takih dogodkov kot so se pripetili med 10. in 16. februarjem »slovenska mladina lahko izgubi zaupanje v inštitucije in vero v pravico...«
Med komentarji pa je bilo najbolj poučno in zanimivo razpravljanje v nedeljski opoldanski oddaji Radia Trst A s političnega, pravnega, šolskega in časnikarskega vidika. Po doslej objavljenih odmevih je pomenila tista oddaja višek in kot izhaja iz pisanj a-v našem dnevniku - še posebno v torkovi številki - bo dogodek še dolgo odmeval, kar dokazuje tudi kritičnost primerjave naših naporov za uveljavljanje pravic o rabi besede »kamikaze«, ki jih Slovenci baje ne poznamo. In res se pri tem lahko vprašamo: kaj pa so bili med obema vojnama Tigrovci s 13 smrtnimi obsodbami in borci NOB, zlasti pred kapitulacijo Italije, kjer jih je bilo samo v Slovenskem Primorju čez 1500 - z bitko na Nanosu in pokolom pri Drežnici, kot je ugotovil zgodovinar Tone Ferenc v svoji znani obsežni monografiji? Dobesedno avtentični »Kamikazi« pa so bili tisti jugoslovanski letalci, ki so v aprilu 1941 s zaletavanjem v nacistične bombnike Štuke nad Beogradom žrtvovali svoja življenja z letali vred in je po njih v mestu poimenovana posebna ulica. Ugotovljeno je, da sta med njimi najmanj dva Slovenca. Dva pripadnika 1-milijonskega naroda! Ima 125-milijonski japonski narod 250 kamikazov? Končno spada med odmeve - čeprav bolj posredno - tudi razpravljanje na nedeljskem goriškem deželnem zborovanju slovenskih pristašev PSI, saj že predlog PSI za zaščito in razpravo o njem dokazuje nepravilnost lanskoletnega junijskega glasovanja za melonar-skega poslanca, ki je nadkrilil celo fašističnega z zahtevo, naj se krivično obsojeni profesor enostavno kaznuje z odvzemom profesorske plače.
Vse torej kaže, da je stavek slovenskega matičnega socialističnega predsednika morda, kot geslo obeh manjšin, za naše razmere kar previsoko zastavljeno. Saj smo glede ravni zaščite kar preveč blizu ničle. Zato je prav, da bo deželni predsednik slovenske komisije PSI slovenski župan iz Benečije, kjer je zaščita na ničli. Že 122 let in tudi več - preveč - pod njo.
STANISLAV RENKO
Pred 44 leti se je XXX. divizija 9. korpusa vračala s pohoda po Beneški Sloveniji
Partizanska brigada na pohodu nekje na severnem Primorskem
Bilo je pred 44. leti v zadnjih dneh ebruarja. Točen datum sploh ni pomemben, po tolikih letih ostanejo v zavesti dogodki le še kot daljni spomin in še kot spomin se mi večkrat Zui skoraj neverjeten.
XXX. divizija 9. korpusa se je po jzajsetdnevnem pohodu po Beneški foveniji pripravljala na povratek čez °čo na njen levi breg. Načrt je pred-tdeval preboj čez Sočo na različnih rajih po brigadah, štab divizije pa se m Prebijal skupno z 18. Bazoviško brindo na področju med Volarji in Kam-°®- Z divizijskim štabom in 18. bri-9ade, vendar brez njenega drugega ataljona, ki je bil določen za sprem-, ,v° skupini ranjencev, skritih v dolini -, rBce (Judrije), so bili še nekateri pri-abni oddelki, med katerimi tudi naš pPagandni oddelek, r, Predzadnji dan preboja smo se s Ripagando zadrževali v vasici Dreka rrja beneški strani Kolovrata. Ta vasica n .J® ostala v spominu kot ena najrev-^Jsih kar smo jih obšli v Benečiji, tla r<^a	bila najrevnejša pa se
n m je samo zdela taka zaradi izmuče-sk 1 *n	ki sta nas spremljali
k 0faj ves čas pohoda. Na samem gremì Kolovrata so potekali zadnji boji
z Nemci, ki so skušali stistniti obroč okoli enot 30. divizije in onemogočiti njihov umik čez Sočo. Brigada in štab sta se zadrževala na položaju pri zaselku Kraj, Nemci pa so zasedli položaje od strani Livka in z izvidniškim letalom iskali in obstreljevali položaje naših enot. Bitka, ki se je vnela, je bila srdita in do nas v Dreki se je razločno slišalo streljanje iz pušk in strojnic, saj smo bili od jedra spopada oddaljeni komaj kaj več kot kilometer v zračni črti.
Bitka, med katero je prihajalo tudi do spopadov mož z možem, je trajala vso noč in ves naslednji dan do prvih popoldanskih ur. K sreči se je končala s popolnim uspehom naših enot, kar je potem tudi omogočilo kolikor toliko nemoten prehod Soče. Toda kaj bi bilo, če bi se bojna sreča obrnila na nemško stran? Z grebena Kolovrata se je že v mrakobni svetlobi zimskega večera glavnina brigade s štabom divizije, ki je bil tudi sam ves čas v središču bitke, začela spuščati po grebenu Kolovrata proti zaselku treh ali štirih hiš pri Fonih, kamor smo prispeli tudi mi z našo propagandno kramo.
Pot do Fonov in potem od Fonov po strmi gozdni poti do Soče, mi je ostala
dobro v spominu, saj to ni bila običajna pot, niti običajni partizanski pohod. Februar 1944 je bil namreč zelo mrzel, snega res ni bilo veliko, zato pa je tla, kamorkoli si stopil, pokrivala debela ledena plast. Če je bila hoja težja za človeka, povrhu še na smrt utrujenega, je bila še bolj za živino. Brigada je namreč v bojih zaplenila kakih 30 konj in mul, natovorjenih s hrano, in strelivom in orožjem, mi v propagandi pa smo tudi imeli svojo zvesto mulo, klicali smo jo za Teodolindo, kot jo je krstil naš, zdaj že več let pokojni mu-lovodec, velik šaljivec, sicer pa tudi pogumen borec, Marjo Čuk iz Trebč. Po ledenih drčah je tako strahovito rožljalo, da so premikanje naših enot lahko slišali prav v dolino Soče. Tudi jeze in preklinjanja ni manjkalo, čeprav resnici na ljubo preklinjanje med nami ni bilo v navadi. Pomagalo seveda ni nič in treba se je bilo kar sprijazniti z drsanjem in padanjem, kakšno žival, ki si je polomila noge, pa je bilo treba pokončati.
V Fonih sta divizijski in brigadni štab izdelala podroben načrt za prehod čez Sočo. Najprej se je spustila v dolino k Soči izvidniška patrulja s komandantom 18. brigade, postavnim
Cez ledeno mrzlo Sočo
Bosancem - Krajišnikom Glišo Racom na čelu. Gliša Raco je prišel na Primorsko zadnje dni decembra 1943 s skupino tako imenovanih Titovih oficirjev, da bi okrepili zdesetkane poveljniške vrste primorskih enot, zlasti po hudi novembrski ofenzivi pod Matajurjem. Pri pregledovanju ceste in Soče je ta patrulja odkrila eno od številnih sovražnih zased, ki je bila skrita v nekem seniku. Neslišno se je priplazila do nje in jo brez strela likvidirala, enega sovražnega vojaka pa je pri tem ujela. Pozneje se je izkazalo, da je bil prav ta ujeti vojak po narodnosti Srb -četnik.
Ko je patrulja svojo nalogo opravila in ko so bila postavljena zavarovanja za prehod brigade in štaba ter prištab-nih enot, smo se od Fonov kot ogromen snežni plaz spustili po ledenih drčah do Soče in vprvem jutranjem svitu brez oklevanja zabredli v njene deroče in ledeno mrzle vode. Čeprav so izvidniki in vodiči prav gotovo izbrali kraj, kjer je bila Soča najnižja, nam je le segala do prsi in tudi do vratu. Kar srh me spreleti, če samo pomislim, da bi moral tak prehod ponoviti danes. Toda takrat nam je šlo za kožo, pa tudi mladi smo bili, misliti na morebitno pljučnico ali kaj podobnega, ni bilo niti časa.
V propagandi smo imeli tudi dve ali tri dekleta, med njimi drobceno tipkarico Slavico Porentovo. Bila je tako nežna in majhhne postave, da bi jo Soča gotovo zalila, če je ne bi naš dobri in uvidevni mulovodec Čuk posedel na že tako izdatno otovorjeno Teodolindo, pa še tako je bila z nogami v vodi. Pozneje sem slišal, da je nekega fanta med prehodom deroča Soča odnesla, a ne vem, če je bilo res.
Na drugem bregu smo v teku prešli cesto in ozek pas ravnice ob njej potem pa se brez postanka zagrizli v strmino. Obleka na nas se je v hipu spremenila v ledeno skorjo in hlače so po-
stale kot cementne cevi. Mirovanje v takem položaju bi lahko bilo za marsikoga usodno, zato smo dobesedno drveli v hrib, da je toplota naših teles ogrela tudi obeko in da se je iz kolone kadila soparica kot iz tovarniških dimnikov.
Dosegli smo Gregorčičevo Vrsno pa še kar naprej rili v vedno globljem snegu, zdaj seveda že bolj po polžje, vse do vasi Krn, kjer so nas na smrt utrujene sprejele tople domačije in še toplejša srca naših zvestih in dobrih domačinov. Mi od propagande smo dobili zatočišče v kmečki kuhinji z nizkim ognjiščem, na katerem je živahno plamenel ogenj, nas prijetno grel po tolikem mrazu in prenekatere-ga nevarno zazibal v sen Utrujenost je bila celo močnejša od lakote. Tončka Šavlja, na skrbi je imel ciklostil, po vojni pa je končal medicino in jezdaj zdravnik v svojem rodnem Novem mestu, je zaspanec kar vrgel na ognjišče, da smo ga morali hitro dvigniti, sicer bi se še pošteno opekel. Pod večer so nam brigadni kuharji pripravili koruzni močnik in krompir v oblicah. Ne vem, če je bil močnik kaj obeljen ali slan, vem samo, da nam je dal novih moči za pohod, ki nas je čakal že drugo jutro po globokem snegu proti Čadrgu in Zatolminu, mimo Tolmina do Podljubina in Ljubina, pri Podmelcu čez Bačo (čeprav narasla je kot curek v primerjavi s Sočo) in primorskim partizanom vedno priljubljeno, čeprav ne ravno varno Šentviško planoto, kjer smo v propagandi končali četrto številko našega divizijskega glasila »Matajur«.
To pa je bilo že v prvih marčnih dneh. Danes, v svetu, ko so ideali postali drugačni, kolikor sploh so, se mi takratni dogodki kažejo kljub vsej krutosti kot velika, neponovljiva romantika, kot velika sanja, utopija, uresničena in ne. Odvisno pač od katere strani nanjo kdo gleda.
JOŽE KOREN
Prve ocene in predlogi političnih sil po zavrnitvi proračuna in odstopu občinskega odbora
Komunisti prevzemajo pobudo SSk za novo občinsko upravo za reševanje krize v Nabrežini na osnovi programske večine
Zgrešeno bi bilo tolmačiti nastalo krizo v devinsko-nabrežinski občini zgolj kot posledico spora med SSk in PSI o zamenjavi župana, kot prikazujejo nekatera sredstva javnega obveščanja, kot bi bilo povsem nesprejemljivo, da bi tudi v politični dialektiki prihodnjih dni prevladala tema razločevanja med slovenskim ali italijanskim županom v tej narodnostno mešani občini, je poudaril na včerajšnji tiskovni konferenci načelnik skupine KPI v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Ivo Širca. Treba je nasprotno trezno ocenjevati položaj, ki se je ustvaril po preokretu na vodstvu uprave, ki je nastal leta 1985 z oblikovanjem zavezništva med Slovensko skupnostjo, KD in PSI in z velikim čutom odgovornosti ustvariti pogoje za graditev »programske večine«, ki naj omogoči nadaljevanje demokratične uprave do naravnega izteka mandata v letu 1990.
Tedanje izbire je socialistom in demokristjanom narekovala politična logika, ki ni imela dosti skupnega z dejanskimi potrebami in koristmi domačega prebivalstva, je poudaril Širca: PSI je pogojevalo vsedržavno politjč-no razmerje sil (da obdrži vodstvo vlade s Craxijem), KD pa je zasledovala tradicionalni smoter razbitja »rdečega obroča« levičarskih uprav okrog Trsta. SSk je pri tem imela po Šircovem mnenju prostejše roke za kandidaturo svojega župana. Toda kmalu se je pokazala neenotnost take koalicije, v devinsko-nabrežinski občinski upravi sta vladali nesloga in nekolegialnost, ki sta postopoma rušili solidarnost med strankami koalicije, kar je naposled privedlo do razbitja, pri čemer je bil problem »štafete« le zadnji, ne pa edini razlog krize, je naglasil načelnik svetovalske skupine KPI.
Za krizo, ki jo je sprožil nasproten glas socialistov občinskemu proračunu, so torej krive v enaki meri vse tri
stranke bivše večinske koalicije, je dejal Širca, saj je njihovo upravno delo v zadnjih dveh letih označevala nesloga in neodločnost glede osnovnih problemov občine, kot so ureditev Sesljan-skega zaliva, obrtniška cona, proizvajalne izbire glede Ribiškega naselja, pa tudi glede športnega središča v Vi-žovljah in kulturnega doma v Nabrežini.
Komunisti, ki so v vseh teh letih ohranili odgovoren in konstruktiven odnos v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu, so prepričani, da je treba sedaj delati z jasnostjo in brez vsakih zavlačevanj za zagotovitev nove demokratične uprave. Zato so prevzeli pobudo za rešitev upravno-politične krize in bodo že prihodnji teden sklicali vrsto srečanj z vsemi demokratičnimi strankami, ki so prisotne v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu (razen MSI in Liste za Trst), torej s KD, PSI, Slovensko skupnostjo in z neodvisnim svetovalcem Certom (bivšim socialdemokratom), da se preverijo stališča glede nastalega kriznega po-
ložaja. Politična pogajanja naj bi po mnenju KPI potekala v dveh zaporednih fazah: najprej naj bi se stranke soočale o možnosti izdelave resnega in stvarnega programa, šele v drugi fazi pa naj bi se lotili vprašanja oblikovanja večine in novega občinskega odbora.
KPI bo vsekakor pristopila k pogajanjem brez vsakega prejudicialnega nasprotovanja nobeni stranki, kar pričakuje, da bodo storili tudi drugi. Če bo mogoče sestaviti nov odbor z njihovim sodelovanjem, bodo komunisti zahtevali, da ga označujeta resen pre-okret v metodah vodenja Občine in pa program z določnimi prioritetami. Vodilo KPI v pogovorih z drugimi strankami bo torej iskanje sporazuma o programu, pri čemer bodo komunisti odprti do vseh, brez vsakega preferencialnega odnosa s PSI ali komerkoli, s samim smotrom, da prispevajo k odpravi nevarnosti komisarske uprave in predčasnih volitev, ker bi to omrtvilo delovanje občinske uprave in škodilo interesom krajevne skupnosti.
Tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije SSk je v torek preučilo politično stanje, ki je nastalo v občini po zavrnitvi proračuna in odstopu občinskega odbora, s čimer je prišlo do razbitja upravne večine in do preloma sporazuma, na katerem je bila ta večina osnovana.
Tajništvo sekcije SSk v tiskovni noti ugotavlja, da je PSI z glasovanjem proti proračunu odprl težko rešljivo politično krizo. SSk - piše v poročilu za tisk - je v zadnjih časih pisno potrdila, kot sicer tudi KD, da bo spoštovala podpisani sporazum, zahtevala pa je, naj takoj po odobritvi proračuna odstopi občinski odbor in naj šele potem steče iz več razlogov potrebno politično in programsko preverjanje med strankami upravne koalicije. Pripravljenost v tem smislu je izrazil tudi župan na nedavni' tiskovni konferenci. Kljub vsemu temu se je PSI pojavil z zahtevami, ki so bile za partnerje poniževalne, in to povrh pred rokom, ki bi ga predvideval sporazum. Takšno zadržanje - meni SSk - predstavlja nedvoumen znak nezaupanja do zaveznikov, pa tudi neupoštevanja programskih določil sporazuma, na osnovi katerega je bilo mogoče uresničiti takšno občinsko upravo, ki je žela široko odobravanje med ljudmi. To brezbrižnost je bilo sicer mogoče zapaziti že na zadnjem pokrajinskem kongresu PSI, saj so kongresne teze omenjale devinsko-nabrežinsko občino samo v lakonični zahtevi, naj se spoštujejo dogovori med strankami večine.
SSk mora podčrtati, se nadaljuje poročilo, da je PSI več kot dva meseca aktivno sodeloval pri oblikovanju proračuna za leto 1988 in da so v vsem tem času njegovi predstavniki v občinskem odboru vselej zavzemali pozitivno stališče do njega. Svojega zadržanja v občinskem odboru niso nikoli
pogojevali z drugimi zahtevami, tako da PSI ni pred zasedanjem občinskega sveta nikoli izrazil namena, da bi glasoval proti proračunu. Zadržanja socialistične svetovalske skupine zatorej ni mogoče oceniti drugače, kot da predstavlja nameren in enostranski prelom upravnega sporazuma, in to z očitnim namenom, da bi nastala politična kriza v izredno delikatnem upravnem trenutku. Zavrnitev proračuna namreč predstavlja resno nevarnost za predčasni razpust občinskega sveta in torej za predčasne volitve, ki bi med drugim pomenile zastoj uprave prav v času, ko so na dnevnem redu zelo pomembna vprašanja za razvoj občine, kot sta npr. metanizacija in ureditev Sesljanskega zaliva.
Takšna perspektiva je za SSk nesprejemljiva tudi zato, ker bi morali občani trpeti posledice neodgovornega zadržanja ene stranke. Zato je sek-cijsko tajništvo SSk, z bistvenim doprinosom strankinih predstavnikov v dosedanjem občinskem odboru, izdelalo programske smernice za razvoj občine in za utrditev sožitja v njej, ki bodo nudile osnovo za soočenje z drugimi demokratičnimi političnimi strankami, zastopanimi v občinskem , svetu. Na osnovi teh programskih smernic, ki jih je seveda mogoče izpopolniti z doprinosom drugih političnih sil, naj bi nastala uprava, ki bi bila izraz programske večine in ki bi omogočila izhod iz sedanje politične krize. Tajništvo je tudi imenovalo delegacijo, ki bo v prihodnjih dneh stopila v stik s tistimi političnimi strankami, ki bodo za takšno pobudo dovzetne.
Na začetku seje je tajništvo devinsko-nabrežinske sekcije SSk izrazilo županu Brezigarju in odbornici Terčonovi zahvalo za trud ter jima potrdilo priznanje za odlične rezultate, ki sta jih dosegla v izvajanju svojih mandatov, se zaključuje tiskovno poročilo.
Mrtvilo na tržaški Občini
Delovanje tržaške občinske uprave oziroma njenega najvišjega izraza, občinskega sveta, je zašlo že na tako raven, da je pod vsako kritiko. Že več mesecev, dejansko odkar so se začela zaporedna preverjanja med strankami večinske koalicije, ni več nobene resne javne razprave o temeljnih problemih mesta in naših krajev (pomislimo samo na molk Občine ob deželni konferenci o javnih industrijskih podjetjih), občinski odbor se niti ne potrudi več v dostojnem času odgovarjati na vprašanja in interpelacije svetovalcev (nekatere čakajo na odgovor po več let), seje skupščine se že redno začenjajo z velikimi zamudami in so komaj sklepčne (predvsem zaradi odsotnosti svetovalcev večine).
V takem mrtvilu je potekala tudi zadnja, predsinočnja seja občinske skupščine, ki so jo le tu pa tam oživljali nastopi svetovalcev opozicije, zlasti komunistične. Čeprav je bilo na dnevnem redu kar obilo rednih upravnih sklepov, jih je mogel listarski župan Staffieri dati v razpravo le nekaj spričo odsotnosti mnogih pristojnih odbornikov, ki bi jih morali pred glasovanjem obrazložiti. Seja se je tako morala zaključiti po komaj poldrugi uri dela, ko so morali iz navedenih razlogov opustiti razpravo in glasovanje o drugih pomembnih sklepih, ki so jih zato pustili na dnevnem redu za naslednje seje.
Dan slovenske kulture v Boljuncu
»Zborovanje« Jerce Mrzel jutri v gledališču Prešeren
Na občnem zboru ugodno ocenili dveletno delovanje
Uspešni novi prijemi KD Slovan
Tudi v marčnem času se prireditve ob Dnevu slovenske kulture še nadaljujejo po naših društvih. »Zgodnji« pust je letos marsikateri skupini prekrižal račune, tako da so bili prav najbolj aktivni tisti, ki so bili primorani prirediti letošnje praznovanje slovenskega kulturnega dne v nekoliko neobičajnem času. Openci so se npr. odločili, da ga bodo delno proslavili že januarja s 15-letnico delovanja, Boljunčani pa, ki spadajo med tiste, ki jih pustni čas najbolj prevzame, so si komaj sedaj oddahnili in se odločili, da proslavijo Dan slovenske kulture šele jutri, 4. marca.
Kot jim je že v dobri navadi, bodo odborniki kulturnega društva France Prešeren tudi letos izkoristili to priložnost, da priredijo posebno - za naše kraje neobičajno gostovanje. Tokrat so se spomnili na Jerco Mrzel, igralko ljubljanske Drame, z večerom slovenskih šansonov Sklicujem zborovanje.
Gre za gledališko-pesniško prireditev v produkciji Cankarjevega doma Ljubljana, kjer igralka ob klavirski spremljavi Boruta Lesjaka interpretira izbrane verze Ervina Fritza, Edvarda Kocbeka, Andreja Brvarja in Toneta Pavčka po uglasbitvi Janija Goloba.
Med glavnimi nastopajočimi bo seveda glasba Janija Goloba, o kateri je sam komponist v gledališkem listu napisal, da mu je problem in izziv »pomenil svobodni verz večine izbranih pesmi, ki se že po svoji strukturi in vsebini izogiba izrazitega ritma in vklapljanja v običajno štirivrstično popevkarsko formo« in zapete pesmi vsebujejo zato tako elemente popevke kot samospeva in prehodne oblike med njima, šansona.
Kocbekove misli o zgodovini, predvsem slovenski, Brvarjeve o današnji podobi slovenskega proletariata, navidez cinični verzi Ervina Fritza in bistra poezija Toneta Pavčka ustvarjajo tako temno podobo naše usode, naše ljubezni in krivde, da izzveni večer kot črna maša slovenstva, delno nežna tožba, pogosteje agresivna drastična obtožnica.
Predstava je v Ljubljani med publiko in kritiko doživela velik uspeh. Besedila, ki jih je baje zbrala in idealno povezala Jerca Mrzel sama, je po mnenju Andreja Inkreta tako izvrstno tudi podala, da »je mogoče prišteti ta solistični nastop med več kakor izrazite, tako rekoč mojstrske, hkrati pa za naše (slovenske) razmere tudi čisto svojevrstne igralsko-pevske dosežke.«
Zanimiv - neobičajen - vsekakor pozornosti vreden dogodek! (dan)
Na sliki: Jerca Mrzel.
stile v zadnjih dveh letih. Društvo je svečano proslavilo 400-letnico Padrič, pripravilo je vrsto predavanj, razstavo starega orodja šo ponovili na Kmetijskih tednih v Boljuncu. Zbrano dokumentarno gradivo s 400 fotografijami in natančnimi popisi (za kar društvo načrtuje izdajo ustrezne publikacije) je neprecenljive vrednosti: kopije fotografij in popise je celo sprejel deželni arhiv spomeniškega varstva Furla-nije-Julijske krajine v Vili Manin v Passarianu. Ob organizaciji tečaja kmetijstva in vrtnarstva je društvo natisnilo kmetijski priročnik.
Vse te prireditve so imele velik odziv v vasi. Med vsemi pa je bilo še najbolj odmevno lansko kresovanje, na katerem so vaški otroci predstavili otroško lutkovno igrico Zgodba o skrivnostnem gozdu Aceta Mermolje. Ta in tudi druge prireditve so zbližale vas in društvo, kar je navsezadnje še najbolj pomembno.
Občni zbor je skratka ugodno ocenil dveletno delovanje društva, obenem pa je opozoril na novo veliko nalogo, ki čaka KD Slovan letos: proslavo 90-letnice društva. Prav v proslavo tega visokega jubileja bo novi odbor v prihodnjih mesecih vložil svoje napore.
Na volitvah so bili v nov odbor društva izvoljeni: Darko Grgič, Ra' fael Grgič, Adriano Kalc, Nataša Kalc Mermolja, Walter Kalc, Igor Grgič, Sonja Grgič, Zdenka Kavčič Križmančič, Magda Tavčar, Davorin Grgič, Renato Grgič, Morana Žagaf Ferluga, Irena Kralj, Karlo Grgič, Cveto Grgič, Oskar Grgič, Barbara Kalc in Marko Rismondo.
Opis ameriške turneje in predstavitev nove plošče
Tržaški oktet gost Slovenskega kluba
S sliko in besedo, predvsem pa z uglašenim in izbranim petjem, se je v torek zvečer obiskovalcem Slovenskega kluba predstavil Tržaški oktet, ki se je oktobra vrnil iz tritedenske turneje po ZDA in Kanadi, kjer je bil
gost slovenskih izseljeniških organizacij. Projekcije fotografij in diapozitivov je na torkovem večeru komentiral časnikar Jože Koreri, stalni spremljevalec Tržaškega okteta na njegovih potovanjih, ki je o koncertih in doži-
vetjih te znane pevske skupine že obširno poročal v našem dnevniku.
V polni Gregorčičevi dvorani so nato »tržaški slavčki«, kot jih je poimenoval predsednik SK Ravel Kodrič, zapeli nekaj ljudskih pesmi iz svojega obširnega repertoarja. Za torkov nastop so izbrali tiste, ki so »šle slovenskim izseljencem najbolj do srca«. Domotožje so jim vzbudile pesmi Oj Triglav, moj dom, Slovenec sem, Dober večer, ljubo dakle, Na trgu in Domovini. Člani okteta so s tem kratkim, skrbno in natančno, skorajda brezhibno izvedenim sporedom navdušili tudi torkove obiskovalce SK, tako da ploskanja kar ni hotelo biti konec. Predsednik Tržaškega okteta Boris Pangerc je nato občinstvu predstavil zadnji dosežek te pevske skupine drugo ploščo in kaseto z naslovom »Rokovanja«. Ploščo so marca lani pod umetniškim vodstvom Bana in Slosarja posneli v studiu koprskega radia. Že sam naslov je dovolj zgovoren: gre za izbor najlepših »mednarodnih« ljudskih pesmi v sedmih jezikih.
Padriško kulturno društvo Slovan je na torkovem rednem občnem zboru podalo obračun delovanja v zadnjih dveh letih. V tem času je društvo razvilo nekatere nove dejavnosti, take, ki so pritegnile pozornost vasi in širšega okolja, v katerem deluje. Uspehi teh novih prijemov in razvijanje manj ustaljenih oblik delovanja, ki pa so v skladu z zahtevami današnjega časa, so do neke mere zapolnili vrzel, ki je nastala ob prekinitvi delovanja društvenega pevskega zbora.
O novih poteh KD Slovan sta v svojih poročilih spregovorila predsednik Oskar Grgič in tajnik Darko Grgič. »V zvezi z zborovsko dejavnostjo smo ugotovili, da je nesmiselno vztrajati v tako nenaklonjenih pogojih. To ni bila lahka odločitev, toda anketa je pokazala, da med vaščani ni bilo dovolj zanimanja za petje in da torej ni bilo zagotovljeno kakovostno delovanje pevskega zbora,« je poudaril Oskar Grgič. Društvo je zato osredotočilo svoje napore na druga področja: zbralo je bogato dokumentarno in fotografsko gradivo; v okviru ovrednotenja tradicionalnih vaških običajev je pri-
pravilo razstavi orodja in starega perila in noš; obnovilo je kresovanje, ki je doživelo preteklo leto izjemen uspeh.
Tajnik Darko Grgič je podrobno orisal prireditve KD Slovan, ki so se zvr-
Včeraj predstavitev v Trstu
Dežela FJK na graškem velesejmu
Dežela Furlanija-Julijska krajina bo tudi letos bogato zastopana na spomladanskem mednarodnem sejmu v Gradcu, ki bo od 30. aprila do 8. maja. Kot je pojasnil na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci predsednik Graškega velesejma Alexander Gòtz, so podjetjem iz tržaške, goriške, videmske in pordenonske pokrajine namenili samostojen paviljon- sredi razstavišča. Deželna razstava, ki jo tokrat priredi videmska Trgovinska zbornica, bo torej v središču pozornosti, saj se Štajerci in Avstrijci nasploh zavzemajo za raztegnitev vsestranskega sodelovanja z našo deželo. To velja tudi za trgovinske tokove, ki so se v obdobju 1980-1985 neprestano množili, leta 1986 pa upočasnili.
Med tiskovno konferenco, o kateri bomo nadrobneje poročali v jutrišnji prilogi Gospodarstvo, je spet prišel na dan francjožefovski leitmotiv. Pokrajinski odbornik Cavicchioli je rekel, da bi bilo za Tržačane idealno, ko bi bil Franc Jožef oblečen v bérsaljerja. V čigavem imenu je govoril? Gòtz: »Blagor vam, ki veste, kako bi ga oblekli, mi tega še zdaj ne vemo.« Govor je bil tudi o graški igralnici. Predsednik Turistične ustanove Barison je izrazil nujo po odprtju kazina tudi v Trstu, Cavicchioli pa je pribil, da bi to močno pospešilo obojesmerni pretok ljudi čez mejo. Gòtz: »No, kdor bo v graški igralnici zgubil, bo prišel v vašo...« Tajnik Tržaškega velesejma Tamaro je tehtneje spregovoril o potrebi po globljem sodelovanju med znanstveno-raziskoval-nimi ustanovami in dejal: »Jaz sem tak, da rad zmagam povsod, pri vas in pri nas.«
D. G.
Izvoljeni predstavniki višjih srednjih šol
Zadovoljiva udeležba dijakov na volitvah
Volitve za obnovo šolskih zbornih organov so se, kot smo že poročali, iztekle, udeležbo na slovenskih šolah pa lahko kar pozitivno ocenimo. Zlasti dijaki so pokazali, da so jim problemi šole pri srcu, nekoliko slabše pa so se, resnici na ljubo, izkazali starši. (Udeležbo v odstotkih smo objavili v ponedeljkovi številki PD.) Kakorkoli že, prav je, da skrbimo za kakovost naše šole in da se ne čudimo samo ob številkah vpisov ob začetku šolskega leta, ki pričajo o že kar dramatičnem padcu števila slovenskih šoioobveznih otrok.
Na letošnjih volitvah smo slovenski volivci bojkotirali šolski okraj, ki ne ustreza našim potrebam oziroma potrebam slovenske šole. Na učiteljišču A.M. Slomšek je tako en član profesorskega zbora izjavil, da ne voli v pokrajinski okrajni šolski odbor, v kolikor so glasovnice natisnjene samo v italijanščini, in želi, da volilna komisija preda njemu namenjeni glasovnici sodnim oblastem.
Danes objavljamo imena izvoljenih predstavnikov učnega in neučnega osebja, staršev in dijakov na višjih srednjih šolah, v prihodnjih dneh pa bomo postopoma objavili podatke z vseh ostalih šol.
DRŽAVNO UČITELJIŠČE ANTON MARTIN SLOMŠEK:
Izvoljeni profesorji: Maria Terčon Brezigar, Mihaela Pirih Corazza, Boris Grgič, Marisa Skerk Kosmina, Savica Malalan Kozina, Milena Padovan Sirk.
Predstavniki staršev: Elda Vegli-ach Doles, Maria Vera Pertot Poljšak, Sonja Barei Furiarne.
Predstavniki dijakov: Katja Grani-er, Marisa Viller, Monica Rudez. Neučno osebje: Guerrina Carli Pertot. DRŽAVI TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGA ZOIS:
Izvoljeni profesorji: Peter Močnik, Silvana Hvalič, Willj Mikac, Magda Rebula, Marina Pertot, Marco Oblak. Profesor Oblak se je odrekel funkciji,
zato ga bo po številu preferenčnih glasov nadomestil prof. Dedomir Klinc.
Predstavniki staršev: Bruno Rupel, Nataša Paulin, Sergio Antoni.
Predstavniki dijakov: Maksimiljan Gulič, Mihael Corsi, Rado Jagodic.
Neučno osebje: Dario Rupel.
Na tej šoli sta bili dve volišči, volili pa so tudi dijaki iz Gorice.
ZNANSTVENI LICEJ FRANCE PREŠEREN:
Izvoljeni profesorji: Slava Starc Križman, Danilo Baša, Guerino Pavletič, Vesna Danieli, Nelida Ucmar Rus-tja, Licinia Roth Pahor.
Predstavniki staršev: Alessandro Rudolf, Giuseppe Rudež, Nerina Dras-sich Švab.
Predstavniki dijakov: Mitja Ozbič, Aljoša Race, Breda Sussi.
Neučno osebje: Maddalena Selj Ažman.
POKLICNI ZAVOD ZA INDUSTRIJO IN OBRT JOŽEF ŠTEFAN:
Izvoljeni profesorji: Alessandro De Luisa, Nada Gerzelj, Romana Gulič, Dragica Kranjc Stopar, Albino Vidali, Boris Stocca.
Predstavniki staršev: Ervin Gombač, Dario Rupel, Marcella Fajt Devetak.
Predstavniki dijakov: Davorin Gombač, Neva Albi, Andrea Birsa.
Neučno osebje: Alessandro Paoli.
Sindikalna zveza upokojencev SPI-CGIL prireja v četrtek, 3. marca, kongresno zborovanje članov iz Naselja Sv. Sergija. Zborovanje bo ob 16. uri v Socialnem centru, Ul. Levitz 3.
Podobno zborovanje bo tudi v Skednju, in sicer v petek, 4. marca, na sedežu KD Ivan Grbec (Škedenjska ul. 124). Srečanje je sklicano za 16. uro.
Tržaška KZE bo kmalu nudila informacije po tel. 573012
Tržaška krajevna zdravstvena enota bo od 8. marca dalje razpolagala z informacijsko službo za javnost. Kdor bo potreboval informacije o tržaškem javnem zdravstvu ali bo hotel kaj pripomniti na njegov račun, bo lahko zavrtel telefonsko številko 573012.
Informacijska služba bo delovala vsak delavnik od 8.30 do 12.30. To vsaj v prvem poskusnem obdobju. Predsedstvo KZE, ki se je za ureditev takšne službe zavzelo, namreč ne izključuje, da jo bodo na osnovi potreb in zahtev uporabnikov že v kratkem izpopoinili, začenši pri urnikih.
Obisk strokovnjakinje iz ZDA za vprašanja turizma in okolja
Jutri se bo mudila na obisku na Tržaškem priznana ameriška strokovnjakinja za vprašanja turizma in okolja Geraldine Bachman. Prišla bo na vabilo tržaškega predstavništva United States information servises, v gosteh pa bo tudi pri družbi Finsepol, to je pri lastnici Grljanskega in Sesljanskega zaliva ter še vrste drugih turističnih in neturističnih objektov v naši pokrajini.
Bachmanova deluje v ZDA, pa tudi v Grčiji in v Avstraliji. V petek si bo v spremstvu voditelja družbe Finsepol Cardarellija ogledala naravne in kulturne zanimivosti naše pokrajine, popoldne s pričetkom ob 17.30 pa bo v hotelu Riviera v Grljanu imela predavanje na temo: »Izkušnje ZDA na področju turističnega razvoja in zaščite okolja«. Poskrbljeno bo za simultan prevod v italijanščino. Predavanja se bodo udeležili predstavniki deželne in krajevnih oblasti ter krajevni finančniki in turistični delavci.
DP za pobratenje Trsta z Nazaretom
Tržaška federacija Proletarske demokracije (DP) namerava sprožiti vrsto pobud, da bi izkazala solidarnost s palestinskim ljudstvom, ki se bori proti izraelski zasedbi. Tako namerava sprožiti ljudsko peticijo z namenom, da bi se Trst pobratil z Nazaretom in s palestinskimi taborišči na zasedenih ozemljih. Podpise za peticijo bo zbirala jutri, 3., in v soboto, 5. marca, od 17.30 do 19.30 na Borznem trgu. Kdor bo želel, si bo lahko tudi po politični ceni nabavil kefio, to je značilno palestinsko ruto. Izkupiček bo namenjen financiranju same akcije.
Izpopolnjen odbor nabrežinskih društev
Prejšnji četrtek se je sestal na svoji redni seji širši odbor nabrežinskih društev, da izvoli manjkajoče v odbor. Za kulturo bosta tako odgovorna Matej Caha-rija in Walter Stanissa, tajnica kulturne komisije pa bo Viviana Luksa Brezigar. S tem so izpolnjene vse obveznosti občnega zbora in odbor je tako popolen.
Govor je bil o nadaljnjem delovanju tako na kulturnem, kot na športnem področju. Že prihodnji teden se bosta ločeno sestali kulturna in športna komisija, da izdelata programe za sedanjo sezono. Jutri ob 20. uri bo gost društva prof. Samo Pahor, ki bo govoril o že priznanih pravicah slovenske manjšine v Italiji.
Včeraj uprizorili sit-in pred šolo
Katinarski starši za varno cesto
Včeraj zjutraj je bil promet na Katinari za dve uri povsem ustavljen. Pred solsko stavbo na Reški cesti 511 se je namreč odvijala protestna manifestacija ki so jo uprizorili starši učencev italijanske osnovne šole Silvestri. Starši, učitelji in otroci so s transparenti (»Dovolj nam je nesreč, hočemo redarja«) zasedli cestišče, oa bi opozorili na nevarnost ceste, ki pelje mimo šole. V zadnjih letih je promet elo porastel, cestni znaki pa so nezadostni in ne opozarjajo na šolo, tako da so otroci, ko prečkajo cesto, često v nevarnosti. Prav preteklo soboto je bil v nesreči Pred solo hudo ranjen slovenski otrok. Številni pisni protesti, ki so jih v zadnjih etih italijanski in slovenski starši poslali pristojnim organom, pa niso obrodili nikakršnih sadov. Po sobotni nesreči so se italijanski starši odločili, da nastopijo nolj odločno. Po cestnem protestu je delegacija šla k odborniku za urbanistiko attovaniju. Ta je obljubil, da se bo pri redarjih pozanimal, če le je mogoče postaviti redarja pred šolo. Ce danes ne bo zadeva rešena, pa so italijanski starši natočeni ponovno zaustaviti promet.
Praznovanje 8. marca v Boljuncu
, ZŽI-VDI iz Boljunca bo proslavljala letos 8. marec - dan žena slovesneje kot aruga leta, saj se bo prireditev odvijala tri dni.
,	^ nedeljo, 6. marca, ob 17. uri bo v gledališču F. Prešeren odprtje razstave
eramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in slik domačinke Zdenke Ote. O izdelkih fjn,lve ho spregovoril arh. Boris Grgič, o slikah Ote pa domačin Stano Žerjal. ato oo nastopil otroški zbor KD F. Prešeren pod vodstvom Magde Švare in enke Zobec. Prireditev bo z zvoki harmonike popestrila priznana harmonikama Suzana Žerjal.
Razstava bo na ogled tudi v ponedeljek od 13.30 do 20.00 in v torek zvečer, o se bo prireditev zaključila v veliki dvorani gledališča. Na zaključni priredit-j Do v imenu ZZI-UDI spregovorila Nives Košuta, tajnica Z SKD. Novoustanov-nc?a dramska skupina iz Boljunca bo nastopila z nizom skečev, za poskočne Fete pa bodo poskrbeli Veseli godci.
Zaradi lažnih izjav o osebnih dokumentih
V lisicah policijski agent
Agenti letečega oddelka so pred tremi dnevi imeli kar težko nalogo: lisice so morali natakniti svojemu kolegu, 26-letnemu Giuseppu Condellu, po rodu iz Reggio Calabrie. Obtožnica ga dolži posesti ukradenega blaga, lažne izjave o osebnih dokumentih in sodelovanja pri lažnih izjavah o uradnih dokumentih. Preiskava, ki jo vodi pre-tor Reinotti, ni zaključena, tako da je pričakovati še nove razplete, vendar po vsej verjetnosti izven policijskih krogov.
Kaj je pravzaprav zakrivil Condello? Proti njemu govorijo tri dejstva: pri svojih kolegih je sestavil prijavo, češ da je izgubil osebno izkaznico. Kot se je pozneje izkazalo pa to ni držalo, saj so jo med hišno preiskavo našli na njegovem domu. Nadalje je prišlo na dan, da je bil v posesti osebne izkaznice neke Tržačanke, ki je svojčas javila na kvesturi, da so tatovi vdrli v njen avtomobil in med drugim odnesli tudi torbico, v kateri je bil osebni dokument. Tretjo obtožbo -sodelovanja pri lažnih izjavah- pa utemeljuje dejstvo, da je Condello prepričal prijatelja, naj prijavi izgubo avtomobilske karte.
Kaj je policijski agent, sedaj že v hišnem priporu, naklepal? Jasno je, da
Za preiskovalnega sodnika je Umberto Zadnich neprišteven
ra^m^ertu Zadnichu, 58-letnemu neu-sk0	ki je maja lani zverin-
t0 Pokončal svojo 35-letno hčer Ber je oht - sot^° kazensko sodišče, kei Tav otoženec popolnoma neprišteven,
per.° ie na osnovi psihiatričnih eks-Fji; z Predvčerajšnjim odločil sodnik redi,P° Gulotta, ki je za Zadnicha od-nai . desetletno zdravljenje v krimi-ukren Vmobolnici. Ponavlja se torej P lzPred trinajstih let, ko so Zad-
nicha obsodili na pet let umobolnice, ker je umoril 40-letno Lidijo Bržan. Psihiatrična oskrba v kriminalni umobolnici pa Zadnichu ni preprečila, da bi v trenutku blaznosti ubijal. V umobolnici je namreč napadel svojega sojetnika in ga z zidakom umoril. Ukrep je torej precej vprašljiv, saj dosedanje izkušnje so pokazale, da kriminalna umobolnica mu ni pomagala pripre-magovanju nenadnih raptusov in navajanju na uravnovešeno duševno življenje. Leta 1984 so ga izpustili na svobodo, češ da ni več družbeno nevaren. Ta ugotovitev pa je bila očitno neosnovana. Kljub prizadevanjem zdravnikov kriminalne umobolnice in psihiatrov tržaškega centra za umsko zdravje v Ul. della Guardia, kjer se je Zadnich zdravil od leta 1984, je Zadnich ostal nevaren, tako da je njegova morilska ihta bila usodna tudi za njegovo hčer.
Hčer Berto je Zadnich umoril 14. maja lani. V svojem stanovanju v kompleksu ljudskih gradenj, ki mu Šentjakobčani pravijo »Vatikan«, jo je 90-krat zabodel z nožem in jo udaril s
sekiro. Ubil jo je, tako je povedal na prvem zaslišanju, ker ga je izsiljevala. Verjetno pa je bila zadeva čisto obratna. Berta se je verjetno uprla njegovim spolnim zahtevam, kar je sprožilo njegovo morilsko ihto. Zadnich je takoj po umoru zbežal, po 19-dnevnem begu pa se je izmučen in izčrpan predal karabinjerjem v Benetkah.
Zadnicheva pot po zaporih in kriminalnih umobolnicah pa se je pričela veliko prej, že leta 1965, ko je posilil takrat 13-letno hči Berto. Za tisto kaznivo dejanje je bil obsojen na štiri leta zapora, obenem pa je izgubil očetovsko pravico. Ko je prišel iz zapora, je leta 1974 s kladivom umoril 40-letno Lidijo Bržan, žensko, s katero je že več let živel in ki mu je rodila tri otroke. Po tem zločinu se je Zadnich uspešno skrival eno leto, nakar so ga aretirali v Milanu in ga obsodili na pet let kriminalne umobolnice. V umobolnici pri Castiglioneju dello Stiviere pa je Zadnich leta 1976 zagrešil drugi umor. Z zidakom je ubil sojetnika Gabrieleja Dabizzija, za kar jè bil obsojen na pet let umobolnice.
je imel v načrtih goljufije, verjetno je mislil trgovati z dokumenti, vendar kako in kaj, njegovi nadrejeni včeraj niso razkrili. Kvestor Matterà logično obžaluje dejstvo, da se je policijski agent izneveril načelom poštenosti, vendar v isti sapi ugotavlja, da prav njegova aretacija daje državljanom jamstvo o nepristranskosti policijskih ukrepov.
Tatovi odnesli krzno in denar
Tatovi, ki so včeraj dopoldne vlomili v hišo družine Puhalj v Ul. Virgilio 2, so imeli kar precejšnjo srečo. V spalnici so namreč našli dve dragoceni krzni, bobrovo in gepardovo, v skupni vrednosti desetih milijonov lir. Poleg tega pa so iz predala odnesli še
400.000	lir.
Tatovi so za vlom izkoristili kratko odsotnost gospodarjev. Puhaljevi so odšli zdoma zjutraj, ob 11. uri pa se je 58-letni Demetrio vrnil domov. Takrat se je ta zavedel, da so neznanci vlomili v vilo in odnesli krzni ter denar. Tatovi so med njegovo odsotnostjo splezali čez zid in se spustili na vrt. Iz skladišča na vrtu so vzeli lopate, s katerimi so si nato pomagali skoz železne rešetke, ki varujejo okna, in splezali v hišo.
Dva meseca prognoze za motociklista
Na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice so včeraj dopoldne sprejeli 24-letnega študenta Roberta Bertorel-leja iz Ul. Cerreto 25, ki je bil žrtev prometne nesreče. Bertorelle se je nekaj po 10. uri peljal z vespo 125 po Ul. D’Alviano. Na vogalu z Ul. Caduti sul lavoro pa je trčil v BMW, ki ga je upravljal 27-letni Fabio Pestel iz Ul. del Roncheto 71/3. Motociklist je pri trčenju nerodno padel in si hudo poškodoval levo nogo.Rešilec Rdečega križa ga je prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil stegnenico in piščal. Bertorelle bo okreval v 60 dneh. Izvide so opravili karabinjerji.
■ V bolnišnici na Katinari so včeraj zvečer nudili prvo pomoč 64-letnemu Lauru Maracichu, njegovi 52-letni ženi Mirelli in 74-letnemu Eligiu Maracichu. Vsi trije so se lažje ranili v prometni nesreči, do katere je prišlo na poti za Grljan. Lauro Maracich, ob katerem sta sedela žena in brat, je z oplom ascono vozil proti morju, ko je v ostrem ovinku trčil v nasproti vozeči mercedes, katerega je upravljal 51-let-ni Giuseppe Stabile iz Fojana.
Krožek Istria o soočanju
na obeh straneh meje
Krožek Istria prireja danes ob 17.30 v hotelu Savoia javno debato na temo: »Krožek Istria kot pobudnik za kulturno in omikano soočanje na obeh straneh meje«. V okviru izobraževalnega tečaja, ki ga krožek prireja v sodelovanju z zavodom IRRSAE na področju proučevanja ljudskih tradicij, pa bo jutri, 4. marca, predaval v Veliki dvorani pedagoške fakultete (Ul. Tigor 22) prof. Giuseppe Radole, ki bo obravnaval vprašanje ljudskega verovanja. Predavanje se bo pričelo ob 16.30.
Predstavili vodič o neoklasičnem Trstu
Včeraj so v dvorani Baroncini predstavili vodič »Trst neoklasični iti-nerar«; pobudo zanj je dalo Tržaško združenje prijateljev muzejev, ki ga je tudi izdalo s pomočjo deželnega sklada 68/81. Na predstavitvi je predsednica združenja prof. Pia Frausin orisala pobude, ki jih združenje namerava izvesti. Te so v prvi vrsti obnova nekaterih neoklasičnih zgradb in fresk (na primer fresk Sbisaja in Vile Mor-purgo), denarna podpora kulturnim ustanovam ter čim širše osveščanje države o kulturnem bogastvu Trsta. Na manifestaciji so tudi podelili zaslužnim posameznikom in ustanovam priznanja za opravljeno delo pri ohranjevanju tržaškega neoklasičnega bogastva.
Nove telefonske številke
Uredništvo PD Mali oglasi
7796-600
7796-611
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Emilija Starc
por. Puntar
Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalujoči sin Danilo z družino
Kontovel, 3. marca 1988
KD F. Prešeren
prireja ob dnevu slovenske kulture
SKLICUJEM ZBOROVANJE večer slovenskih šansonov
Izvaja igralka Ljubljanske drame JERICA MRZEL, pri klavirju spremlja BORUT LESJAK.
(Produkcija
Cankarjev dom Ljubljana 1987)
Jutri, 4. marca, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Obvestilo SSŠ
SLOVENSKO STALNO. CLEDALISCE
Komorni oder
Primož Kozak
AFERA
Režija: Dušan Jovanovič Ponovitev:
danes, 3. marca, ob 20.30
Narodna
in študijska knjižnica
Odsek za slovenski jezik
in
Inštitut
za slovansko filologijo
vabita na predavanje:
JANEZ POVŠE
Beseda in jezik od informacije do temeljnega sporočila.
Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Università 7. — Danes, 3. marca, ob 16. uri.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 6. t. m.
II. ZIMSKE IGRE Sklada M. Čuk.
Vpisovanje za avtobusni izlet v Žabnice v Prosvetnem domu na Opčinah pri g. Valeriji.
_________gledališča_____________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett; izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Jutri, 4. t. m., ob 18. uri bo v sejni dvorani trgovinske zbornice - Ul. S. Nicolò 5 - tiskovna konferenca na temo BECKETT: MED LITERATURO IN GLEDALIŠČEM, ki jo bo imel Franco Quadri, gledališki kritik pri dnevniku La Repubblica.
Od 8. do 13. marca gostovanje Stalnega gledališča iz Turina s predstavo SIX HEURES AU PLUS TARD (Colpo grosso). Igrata Walter Chiari in Ruggero Cara. Režija Franco Gervasio. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
V soboto ob 17. uri (red S) tretja predstava opere VRNITEV CASANOVE.Diri-gent Reynald Giovaninetti, režiser Giulio Chazalettes.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes, 3. marca ob 10.00 bo na sporedu predstava SCRICK za osnovne in srednje šole.
KULTURNI DOM - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ponovi sledeče predstave: jutri, 4. marca, ob 10.30 ZVEZDICA ZASPANKA; danes, 3. marca, ob 10. uri KRALJ NA BETAJNOVI.
koncerti
Società dei concerti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert baritonista T. HAMPSONA.
Il posto delle fragole
V	parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu bo danes, 3. marca ob 20.30 koncert rock skupine "57 - 77".
SKD Tabor-Prosvetni dom - Opčine
danes, 3. t. m. , ob 20.30 klavirski recital pianista Andrea Rudija. Na spredu Pro-kofiev in Beethoven. Vabljeni!
Danes praznuje
JOŽKO PEČAR
50. rojstni dan. Iz srca mu želimo še na mnoga zdrava in srečna leta
mama in oče, brat Tomo, Iztok in Maja.
čestitke
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu ANGELU BOZJEPOLSKEMU za 60. rojstni dan in mu želi še na mnoga, mnoga leta.
šolske vesti
Zavod za gluhoneme v Gorici - Ul. Brass 22 - organizira 2-LETNI TEČAJ ZA POUK IN DELO S PRIZADETIMI OTROKI. Vpišejo se lahko vzgojiteljice, učiteljice (učitelji) in profesorice (profesorji) nižje srednje šole. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 84292 od 8.00 do 11.30 ter od 14.30 do 17.00. Vpisovanje se zaključi danes, 3. marca.
Odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Trst, vabi vse učno osebje na slovenskih šolah, da nadaljuje z bojkotom ocenjevanj.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 3. marca 1988
MARIN
Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.54 - Dolžina dneva 11.15 - Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 6.41.
Jutri, PETEK, 4. marca
KAZIMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 2.47 najnižje -15 cm, ob 8.43 najvišje 34 cm, ob 14.46 najnižje -55 cm, ob 21.23 najvišje 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje, zračni tlak 1006,7 mb raste, veter 10 km na uro severozahodnik, vlaga 62-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Michele Della Mea, Alessandra Ciccarelli, Lorenzo Valle, Giulia Degrassi.
UMRLI SO: 54-letni Renzo Quaglia, 77-letni Giovanni Poletti, 61-letna Annamaria Barbo, 88-letna Amalia Vetta, 65-letni Renato Sion, 64-letni Giovanni Deimaschio, 82-letni Renato Polli, 77-letni Giovanni Pilar, 67-letna Anna Ferrui, 79-letni Nicolò Benedetti, 82-letna Libera Boniventi, 77-letni Adalgiso Colomba, 73-letna Maria Piazza, 85-letna Emilia Stare.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. februarja 1988, do sobote, 5. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Cobra verde, dram., r. W. Herzog, i. K. Kinsky
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Roxanne, kom., ZDA 1987; r. F. Schepisi; 1. S. Martin, D. Hannah.
EXCELSIOR II - 17.15, 21.45 Wall Street, dram., ZDA, 1987, r. O. Stone, i. M. Douglas, Ch. Sheen, D. Hannah.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La visione del Sabba, dram., It. 1987 r. Marco Bellocchio; i. Beatrice Dalle, Omero Anto-nutti, Daniel Ezralolow.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Quella erotica di mia moglie a Bangkok, porn.,
□ □
FENICE - 16.00, 22.15 Dragnet - La retata, kom., ZDA 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn dose, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. Č. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 Dieci superdotati per Triniti Braun, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Cain; i. J. Belushi, L. Grosset Jr.
VITTORIO VENETO 16.30, 22.00 Opera, srh., It. 1987, r. Dario Argento, i. Claudia Marsillach, Urbano Barberini.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Balle spaziali, kom., r. M. Brooks, i. M. Brooks, J. Candy, R. Moranis.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 L'intervista, kom., It. 1987, 105', r. F. Fellini, i. Sergio Rubini, Lara Wendel.
ALCIONE - 16.30, 22.10 II raggio verde, dram., Fr. 1986, r. Eric Rohmer, ì. Marie Riviere, Michele Labourre.
RADIO - 15.30, 21.30 Super iemmine in calore, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
KD I. Gruden
vabi jutri, 4. t. m. , ob 20.30 v društvene prostore na predavanje
Sama Pahorja
na temo
UVELJAVLJANJE
PRAVICE
DO RABE SLOVENŠČINE.
razna obvestila
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja TEČAJ ZA DELO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI V TEŽAVAH s trajanjem 80 ur. Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941, od 9. do 12. ure do 9. marca t. 1.
KD Rovte Kolonkovec - Ul. Monte-sernio 27 vabi kartaše na uro razvedrila. Igra briškole in trešete bo potekala v dvojicah. Sestanek udeležencev bo v soboto, 5. t. m., ob 20.30.
prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Raubar por. Purič daruje družina Škabar (Repen 78) 20.000 lir.
N. N. daruje 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina očeta Ignacija Ote darujejo Dorica, Vilma, Ingrid, Sonja, Danjela, Tiziana, Nevia, Joža in Nives 90.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Slavka Štrek-lja darujeta družini Kante in Obad 25.000 lir za ŠK Kras in 25.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Marije Purič darujeta Mauro in Sonja Kralj 15.000 lir za Sklad Dela.
V	spomin na Pepija Lipovca darujeta Neva in Boris Zidarič 30.000 lir za Združenje aktivistov Tržaškega ozemlja.
Ob poslednjem slovesu Pepija Lipovca darujeta Danila in Karlo Rosner 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Ignacija Oto daruje družina Vodopivec (Dolina 128) 20.000 lir za KD V. Vodnik.
V	spomin na Ido Peric darujeta Berto in Ada Peric 30.000 lir za Godbo na pihala iz Nabrežine.
V	spomin na Miroslava Štreklja daruje Vinko Furlan 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 11. obletnici smrti Edija Briščika darujejo mama, oče in brat 20.000 lir za osnovno šolo F. Bevk in 20.000 lir za 20.000 lir za nižjo šolo S. Kosovel iz Opčin.
V	spomin na Slavka Štreklja daruje Janko Rebula (Salež) 20.000 lir za gradnjo doma-spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na Ignacija oto in Viktorja Mahniča darujeta Mirka in Giordano Crisma (Domjo 121) 20.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Doline.
Ob 26. obletnici smrti moža in očeta Zdenka Colje darujejo Ivanka, Alenka in Danica 20.000 lir za SKD Vigred in 30.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob 1. obletnici smrti matere (6. 3. 87) daruje Justo Karis 50.000 lir za PD Kolonkovec in 50.000 lir za sekcijo KPI Kolonkovec.
Namesto cvetja na grob Slavka Štreklja daruje družina Rebula (Salež 60)
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na pok. Ignacija Oto darujeta Mario in Karlina Gropajc 10.000 lir za-MPZ V. Vodnik.
V	spomin na pok. Milja Kjudra darujeta Milan in Jelka Miot 15.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na dr. Viktorja Drnovška daruje N. N. 100.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Slavka Štreklja daruje Štefanija Calligari 20.000 lir za SK Kras.
Ob priložnosti 3. srečanja ženskih zborov daruje KD I. Grbec 100.000 lir za KD F. Venturini.
V	spomin na Slavka Štreklja daruje Ivanka Kralj (Gabrovec 39) 25.000 lir za. Skupnost družina Opčine.
Družina Kalc daruje 4.800 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 10. obletnici smrti drage mame Zore daruje hči Zelka (Bazovica 72)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Pepija Lipovca daruje Bojana Modrijan 10.000 lir za Združenje aktivistov Tržaškega ozemlja.
V	počastitev spomina Pepija Lipovca daruje Mili Berginc 20.000 lir za Združenje aktivistov Tržaškega ozemlja.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
izleti
KD Rdeča zvezda organizira 13. marca smučarski izlet v Sappado, cena 12.500 lir. Vpisovanje pri Robertu Kanteju - tel. 229432.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo v evropski parlament v Strasbourg (Francija) od 6. do 9. marca. Za vse informacije in vpisovanja tel. na ZSKD (tel. 767303) v uradnih urah.
Velikonočne praznike na snegu v Ravasclettu priredi Ski klub Union in sicer 2., 3. in 4. aprila s prevozom Trst-Ravascletto. Cena 95.000 lir. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nad-str., tel. 61011.
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič ob sodelovanju odbora Prekomor-cev pri Občinskem odboru ZZB NOV Piran obveščata vse izletnike po poteh prekomorskih brigad, naj poravnajo potne stroške v celoti do 6. marca 1988. V nedeljo, 13. marca, ob 10. uri bomo na sestanku v Bazoviškem partizanskem domu - tel. 226446 udeležencem razdelili programe in dodelili kabine na trajektu Slavija.
razne prireditve
Srenja Boljunec prireja predavanje inž. agronoma Darka Sedmaka O GOJENJU OLJKE danes, 3. marca, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
KD V. Vodnik iz Doline prireja v nedeljo, 13. t. m. revijo otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO. Prireditev bo ob 16.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
15 let TFS Stu ledi - DA PA NACO’ običaji, pesmi in plesi od Kanalske doline do Iste - Kulturni dom v Trstu, sobota, 5. marca, ob 20.30. Predprodaja vstopnic jutri in v petek v uradnih urah ZSKD in eno uro pred pričetkom predstave.
ZŽI-UDI Boljunec vabi na prireditev ob 8. marcu, dnevu žena v nedeljo, 6. t. m. , ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu otvoritev razstave keramičnih izdelkov Gabrijele Ozbič in slik domačinke Zdenke Ote. Nastopata otroški pevski zbor KD F. Prešeren in harmoni-kašinja Suzana Žerjal. V ponedeljek bo razstava odprta od 13.30 do 20. ure. V torek bo zaključni večer. Govorila bo tov. Nives Košuta, nastopala bo dramska skupina iz Boljunca, zabavali vas bodo Veseli godci.
Ob priliki 8. marca priredijo žene iz Prebenega prireditev v nedeljo, 6. t. m., ob 19. uri. Nastopata ŽPZ I. Grbec iz Skednja ter dramska skupina iz Boljunca. Priložnostni govor bo imela Nives Košuta.
Zveza žena Domjo vabi na praznovanje dneva žena v nedeljo, 6. t. m., ob 19. uri v Kulturni center A. Ukmar-Miro pri Domju. Nastopa MPZ F. Venturini, igra ansambel Pomlad.
KD Kraški dom vabi na ponovitev zabavne lepljenke VAŠKI VRTILJAK, ki bo v nedeljo, 6. t. m., ob 18.30 v občinski telovadbi v Repnu.
Srednja šola S. Kosovel - Opčine bo
imela PREŠERNOVO PROSLAVO v soboto, 5. t. m„ ob 11.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Učenci bodo priredili razstavo svojih likovnih izdelkov. V gosteh bo_A. Žerjal, ki bo prikazal svoje filme o Černigoju in Spacalu. Razstava bo na ogled do 11. t. m. v ponedeljek, četrtek, petek zjutraj, popoldne pa vsak dan. Vabljeni!
razstave
V galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, razstavlja do 7. marca slikar ŽELJKO BUBALO.
*	ixaiavusiuvucyd Sl euilje-
šolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij Klavdija Palčiča. Razstava bo trajala do 12. marca.
V prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani je odprta razstava likovnih del Pier Paola Pasolinija.
V	Juliet's room v Ul. della Guardia 16 razstavlja Carlo FONTANA.
V	Mali galeriji v Sežani bodo danes, 3. marca, ob 18.00 odprli razstavo slikarke Stanke JENKO.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - razstavlja do 10. marca slikarka Giuseppina Galbiati.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 5. marca ob 18.00 odprli razstavo likovnikov Claudia GUSSINNI-JA in Maurizia STAGNIJA.
V	galeriji Palače Costanzi bodo v soboto, 5. marca ob 18.00 odprli fotografsko razstavo TRST in njegovo okolje.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bodo v soboto, 5. marca ob 18.00 odprli razstavo slikarja Irenea RA-VALICA.
V	galeriji Studio PHI - Ul. S. Michele 8/1 - bo od 5. do 26. marca odprta fotografska razstava, ki jo je pripravil Piero Zopellari.
mali oglasi
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah na št. 34. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Diko Žerjal v Borštu na št. 74.
V	KRIŽU na št. 422 je odprl osmico Boris Košuta. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PRODAM fiat 500 L. Cena po dogovoru. Tel. 227497 po 19.30.
PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 60 kv. m. Tel. 727837.
PRODAM vespo ET3 125 modre barve, v odličnem stanju, prevoženih 13.000 km. Tel. 815824 v jutranjih urah.
PRODAM žerjav za gradbeno dejavnost, v dobrem stanju, z 22-metrskim ročajem. Tel. 0481/882017.
PODARIM nemškega ovčarja, starega eno leto. Tel. 0481/489530.
4-ČLANSKA profesorjeva družina išče 3-sobno opremljeno ali delno opremljeno stanovanje ali hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št. 291217.
DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 20. uri.
TOVORNJAK Volkswagen, nosilnost 1 tona, v dobrem stanju prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAJAM tobakarno s hišo vred v Ricmanjih. Tel. 280853.
PRODAM motorno kolo, gilera arizona RX 125, črne barve, letnik 1986. Tel. 225017 po 15. uri.
V	ČETRTEK, 25. t. m. se je izgubil v Vižovljah nemški ovčar po imenu Buli. Tel. 291129 ali 828334.
E. FURLANI SpA, Ul. Milano 25, Trst, tel. 62200 prodaja po izredno ugodnih cenah do izčrpanja zaloge priključke za kmetijske stroje. Hidravlični nakladalec za hlevski gnoj" LEON" mod T350 s hidravličnimi podstavki; traktorski pomični okopalnik "TERRANOVA" mod TP 130 s štiristopenjskim reduktorjem, traktorski okopalnik s hidravličnim pomikom "NARDI" mod ZLIF 160.
S^iGE n» DrAzbi
POSEBNE KNJIŽNE PONUDBE
S POPUSTI OD 1 0% DO 50%
Dobite jih od 1. do 19. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI
NOVI TEČAJI
STROJEPISJA
_,	..	ZAČETEK MARCA 1988
ŠOLSKI ZAVOD m	-
enenkel
Ul. Battisti 22 - Trst - Tel. 761989
menjalnica			2. 3. 1988
Ameriški dolar		..	1233,—	Japonski jen			 8.—
Nemška marka 		734,—	Švicarski frank ...		 888.—
Francoski frank		216.—	Avstrijski šiling ...		 104.—
Holandski florint 		654,—	Norveška krona ..		 193.—
Belgijski frank		34,—	Švedska krona			 204.—
Funt šterling		..	2190,—	Portugalski eskudo		 8.—
Irski šterling		..	1935,—	Španska peseta ...		 10.—
Danska krona			189,—	Avstralski dolar ..		 850.—
Grška drahma 		8,—	Debeli dinar			 0,80
Kanadski dolar 		950.—	Drobni dinar		0,80
			
			
utrinki iz naše preteklosti
boriš kuret
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
O ta slovenska nezavednost!
Otrok v strokovnih revijah
Tržaški magistrat, »Piccolo« in njega nomenclatura. Pod tem naslovom nam je došel iz Doline včeraj naslednji dopis:
Vaš tržaški »Times«, po imenu babji »Piccolo«, se je v številki od 4. t. m. spustil po občinskem zastopu v Dolini, ker je isti odločno protestiral na c. k. namestništvu v Trstu proti pačenju krajevnih slovenskih imen v obsežju obširne občine v Dolini. »Edinost« od 27. p. m. je priobčila dotični sklep občinskega zastopa v Dolini. »Piccolu« se toli čudno zdi, kako da ima občinski zastop v Dolini toliko poguma, da se zgraža na tem, kar dela tržaški magistrat na svojih tleh in svojim denarjem. Nu, »Piccolo« bi mogel vedeti, da prav isti ima pravico protestirati, ki se mu krivica godi. — Boljunec in Ricmanje, katerih krajev imeni so se od strani tržaškega magistrata po »Piccolovi« nomenklaturi prekrstili v Bagnoli in S. Giuseppe, ležita v nodroč-ju občine Dolina. Če je torej občinski zastop v Dolini na nujni predlog občinskega odbornika g. Luka Pangerca soglasno protestiral proti pačenju svojih krajevnih imen, ni bil v to samo zakonito opravičen, ampak vršil je tudi istočasno svojo nujno dolžnost. Namen »Piccolovi« drzni nomenklaturi je obče znan in ga ni treba tukaj obširno označa-ti. Ali da to drzno popačeno nomenklaturo, — ki nima nikake zgodovinske podlage, — rabijo javni uradi (kakoršen je tržaški magistrat), proti temu se mora narediti konec enkrat in za vselej. Protesto-vati bi morali vsi občinski zastopi, katerim se v tem pogledu krivica godi. In to ne le v Istri, ampak po vsej Primorski! Posnemali naj bi občinski zastop v Dolini in obračali naj bi se s pritožbo naravnost na c. k. namestništvo v Trstu! Kajti, to vendar ne gre, da bi si vsaki laški židovski privandranec à la »Piccolo« smel starodavna imena naših krajev pretvarjati po svoji orijentalski fantaziji. »Piccolo« se sklicuje na zgodovino in hoče zastopnike občine Dolina kazati kakor ignorante. Nu, naj nam pa on dokaže zgodovinsko, od kedaj se imenuje Dolina »S. Odorico della Valle«, Boljunec »Bagnoli«, Ricmanje »S. Giuseppe di Rusmagna«, Sežana »Cassi-ano« itd!
Pradedje gospodov pri »Piccolu« so še s trobentami okoli Jeriha hodili, ko so že Slovani bivali v teh deželah. Zgodovinsko je dokazano, da sta Primorsko in Istra od davnine slovanske zemlje. Benečanska ljudovlada je v narodnem oziru tem našim deželam več škode prizadejala nego li kruti Turčin na Balkanskem polotoku in v Hrvatski. Ker Turčin je le ropal in moril, ali narodnosti ni nikdar kradel, kakor jo je kradla benečanska ljudovlada in jo kradejo še sedaj nje nevredni epigoni. Ako hočejo gospoda na tržaškemu magistratu imeti po »Piccolovem« receptu svojo posebno nomenklaturo, naj se preselijo tja kam v puščavo Saharo, tam
naj si. napravijo naselbine, katere naj z dovoljenjem kralja Jakoba I. imenujejo, kakor hočejo! Ali tukaj naše prahistorične kraje ne bodo več pačili. Mi smo se začeli upirati. Preveč ste nam že ugrabili, o gospoda latinska.
Ob tej priliki naj še omenjam, da tudi deželni odbor istrski piše slovanska krajevna imena po domišljiji »Piccola« in da se mu zelo čudno zdi, kako da občinski zastop v Dolini (ki je neizprosen v narodnem obziru) ni še protestiral tudi proti temu.
Vsa stvar je sedaj na c. k. namestništvu v Trstu in hočemo videti, da-li isto kaj ukrene?! Ali pa se bo po znanem starem sistemu umikalo pred pači-telji krajevnih imen.
Miransky.
Danes mi je slučajno prišel v roke pri c. kr. sodniji v Kopru storjen spis. No, sodnija ni pri tem prav nič zgrešila, toraj pustimo jo na miru, a nekdo drugi je pa malo zgrešil pot po kateri bi moral hoditi. Stvar je ta le: Hranilnica in posojilnica v Marezigah, toraj zavod, ki nosi slovenski naslov ter bi moral biti povsem v slovenskih rokah — je uložila po svojem predsedniku tožbe proti par dolžnikom. To je vse prav, kaj ne? Kdor ne plača z lepa, naj se ga pa toži. A neodpustno pa je to, da se izročajo pooblastila v imenu "Hranilnice" italijanskemu odvetniku kteremu smo Slovenci trn v peti. Kaj še ne ve predsedništvo hranilnice v Marezigah, kedo je proti nam in kedo je za nas!? Tožba je bila, seveda, napravljena v laščini, rešitev tudi v istem jeziku in italijanski spisi pa so bili dostavljeni slovenskim strankam, ki se razumejo v laščini, kakor zajec na boben. Da je bil tolmač potreben — je umevno. In vsemu temu je krivo predsedništvo hranilnice v Marezigah. Tudi ono, kakor se vidi, podpira italijančenje v Istri. Hranilnice, pevska društva, čitalnice, sokolska društva itd. pa vendar, četudi niso politična društva, morajo biti močan zid, neka trdnjava proti sovražniku. Zakaj so naši narodni nasprotniki tako proti ustanovljanju slovenskih društev? Zakaj hujskajo proti tem Za nas prekoristnim vstanovom, ter svarijo svoje ubogljive somišljenike, naj nikar ne hodijo niti blizo takim napravam. In vsega tega ne vedo v Marezigah, ali pa nočejo vedeti, ali pa jim je vsejedno, če je barva bela, ali črna. Po tem taktu bi bilo vsejedno, ali je hranilnica v slovenskih ali v italijanskih rokah, ali je odvetnik slovenski, ali pa italijanski, ako se tožbe za hranilnico ulagajo v italijanskem jeziku in dobiva v istem tudi stranka rešitev. O naša nezavednost! K stvari se povrnem jutri, ker je prevažna in prežalostna.
Edinost št. 282, z dne 10. 10. 1904
Ker letos še ni bilo priložnosti, da bi se v naši rubriki posvetili revijam, ki jih navadno v tej tedenski rubriki obravnavamo, sta se doslej zbrali kar dve številki Otroka in družine in še zadnja lanska številka Našega zbornika.
Naš zbornik, glasilo Zveze za pomoč duševno prizadetim iz Slovenije, posveča glavno temo organiziranemu delovanju za prizadete. Pomembno in nadvse perečo tematiko obravnava v članku z naslovom Iz naših društev in ustanov.
Predsednik zveze Ivo Škof v uvodu ugotavlja, kakšna je realnost skrbi za duševno prizadete, ki naj bi bila v Jugoslaviji zagotovljena že z ustavo. Že iz uvodnih besed lahko jasno razberemo spoznanje, da pomoč ni vedno v zadostni meri zagotovljena, pri čemer gre upoštevati vse od razvojnih oddelkov, oddelkov za delovno usposabljanje in delavnic pod posebnimi pogoji do domskega varstva odraslih. Avtor članka vidi zato glavno nalogo Zveze za pomoč duševno prizadetim v tem, da razvija pravno ureditev in širi pravice duševno prizadetih, jih prilagaja potrebam okolja, kjer pa so urejene, preprečuje nevarnost popuščanja.
V reviji so nato objavljeni še članki, ki poročajo o tem, kako si različna društva prizadevajo, da bi svojim varovancem zagotovila prostor pod soncem. Dovolj prostora je uredništvo tokrat odmerilo tudi prispevkom staršev in otrok. Ti popestrijo podobo revije, hkrati pa pričarajo vanjo otipljivo življenskost.
Januarska številka Otroka in družine se oblikovno jre razlikuje od lanskoletnega načina urejanja. Članki pa so izredno zanimivi in so dobrodošlo gradivo za starše in vzgojitelje, ki jih lahko primerno uporabljajo pri svojem vsakodnevnem delu.
Dr. Anica Kos opisuje Francosko šolo za starše in vzgojitelje. Le-ta želi s svojim programom
omogočiti staršem, da bi kar v naj večji meri razvijali okolje, v katerem živi njihov otrok, obenem pa mu zagotavljali ugodne razvojne pogoje tudi v okoliščinah, ki jih ustvarja današnje življenje. Omenjena šola pa je namenjena tudi vzgojiteljem, ki naj bi predvsem v otrokovo korist čim bolje opravljali svoje delo.
Članek o otroku in njegovem odnosu do strahu sta sestavila Catherine Ronbier in Jean Or-mezzane. Tanja Pirš je tokrat obiskala osnovno šolo v Črni na Koroškem, ki je po svoji legi najvišja slovenska osnovna šola in jo obiskuje šest učencev.
Po zanimivem uvodu o pomembnosti slušnih vtisov, ki imajo svojo važnost tudi pred rojstvom otroka, se Emil Ulaga loteva razlage, kako je treba pomagati slušno prizadetim otrokom. V svojem spisu izraža mnenje, da še posebno za prva leta slušno prizadetih otrok velja rek: ' Minuta zamujena, ne vrne se nobena."
Po krajših prispevkih, kot so Iz dnevnika socialne delavke, ki govori o osamljenosti otrok in o njihovih stiskah v družini alkoholikov, Razmišljanje o vzgojno-izobraževalnem delu v 1. razredu, ki ga je napisala Angelca Prša, ter Nosečnost in prvi dnevi novorojenčkov, je nekakšna osrednja tema januarske številke revije Otrok in družina prvi del članka o otroškem avtizmu. V njem je opisana vedenjska motnja, o kateri je pravzaprav malo znanega, ob izidu knjige z naslovom S ptico v nebo, katere avtorica je Hilda Melvinger. Članek se zaključi v februarski številki revije in nas popelje skozi trpke izkušnje matere, ki ima avtističnega otroka.
Poleg priloge, ki je namenjena otrokom, srečamo v februarski številki revije celo vrsto zanimivih tem, ki jih uredniki delno obravnavajo v samostojnih člankih, delno pa v rubrikah, ki odgovarjajo na vsakodnevne vzgojne dileme. V obeh številkah sta iz šolskega sveta dovolj dostopno in praktično napisana članka Učim se učiti (avtorica je Dušica Kunaver) in Utrujenost zaradi šole (napisala ga je dr. Anica Kos), ki dokaj zgovorno kažeta na običajne težave naših šolarjev in dijakov. Iz prvega naj navedemo besede "Tako kot se šofer uči šofirati, smučar smučati, tako se mora tudi učenec učiti učiti se... Tudi naučiš se lahko marsikaj, ne da bi se znal učiti, vprašanje je le, koliko časa in nepotrebnega napora te to učenje stane, če se ne znaš učiti."
Zgovoren in aktualen je tudi članek z naslovom Hrana - dejanska in simbolična potreba mladostnika, v katerem se avtorica dr. Martina Tomori poleg drugega poglobi tudi v način mladostnikove čustvene navezanosti na hrano, pri katerem s prekomernim zauživanjem vsakršne jedače še ne dorasla oseba duši svoja občutja čustvene in splošne nezadovoljenosti.
današnji televizijski in radijski sporedi
I
RAI 3
n rai i_____________________________
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: La duchessa di Duke Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Rubrika: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Johnny l'indiano bianco (pust., ZDA 1958, r. Herschel Da-ugherty, i. Fess Parker)
22.05	Dnevnik
22.15	Rubrika: Politična tribuna
22.55	Inf. oddaja: Eventi
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Obdelovanje keramike
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno è...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Quando si ama
14.35	Športna oddaja: Oggi šport
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nanizanka: Lassie
16.30	Kviz: Farfadè
17.05	Rubrika: Il piacere di vivere
18.00	Nan.: Il brivido dell'imprevisto
18.30	Dnevnik in športne vesti
18.45	Nan.: Il giustiziere a New York
19.30	Horoskop, dnevnik, vreme, šport
20.30	TV film: Piazza Navona
21.50 Nan.: Alfred Hitchcock presenta - La finestra socchiusa
22.20	Dnevnik - kratke vesti
22.30	Variete: Indietro tutta!
23.30	Dnevnik
23.45	Šport: košarka, Tracer-Maccabi 0.40 Film: Il viaggiatore nel tempo
(fant., ZDA 1982, r. Tom Kennedy, i. Ben Murphy)
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - Srečanje z umetnostjo
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobr. oddaja: S.O.S. 011/8819 -Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec
20.30	Aktualno: Scenarij - Politika kot spektakel
21.25	Film: Impiccalo più in alto (vestern, ZDA 1968, r. Ted Post, i. Clint EastwoOd, Inger Stevens, 1. del)
22.20	Dnevnik
22.25	Film: Impiccalo più in alto (2. del)
23.20	Filmske novosti
23.25	Dok. oddaja: A proposito di star 0.20 Dnevnik - zadnje vesti
fa'* RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Glasbena vzgoja, Zapisi za mlade - Borut Lesjak, Kulturna dediščina -Dunajski bidermajer
11.00	Film: Ljubezen ni nikoli nema (dram., ZDA 1985, r. Joseph Sar-gent, i. Mare Winningham, Phyl-lis Frelich, Ed VVaterstreet)
16.15	Videostrani
16.30	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Mladinska oddaja: Pisma iz TV klobuka
18.15	Slovenski ljudski plesi: Gorenjska (ponovitev serije 24 oddaj, ki jih je ljubljanska televizija pripravila od leta 1979 do danes)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Na robu teme (6. in zadnji del)
22.10	Dnevnik
22.25	Informativna oddaja: Jubilejna teveteka
23.05	Videostrani
^ TV Koper
13.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: DOMJO — Revija ženskih pevskih zborov ob prazniku žena TRST — Noviteta v operi Verdi TRST — Predstavitev kolesarske dirke
13.20	TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Nogomet: Bordeaux - PSV Eindhoven (četrtfinale za Pokal pokalov, iz Bordeauxa)
16.00	Dnevnik
16.10	Košarka: Real Madrid - Cibona (finale za Koračev pokal)
18.15	Nogomet - pregled
18.45	Dnevnik
18.55	Športne vesti
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.15	Košarka: Tracer - Maccabi Tel Aviv (Pokal prvakov, iz Milana)
22.15	Dnevnik in športne vesti
22.45	Nogomet: Benfica - Anderlecht (četrtfinale za Pokal pokalov, iz Lizbone)
r,
#fl CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Informativna oddaja: News
9.00	Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: E il vento disperse la nebbia (dram., . ZDA 1962, r. John Frankenheimer, i. Warren Beatty, Èva Marie Saint)
1?'15 Nanizanka: Alice
17-45 Kviz: Doppio Slalom
18.15	Nanizanke: Webster,
18.45	I cinque del quinto piano, 19.15 I Robinson
19.45	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
43.15	Variete: Maurizio Costanzo show
9-30 Filmska rubrika: Première
0-40 Nanizanki: Gli intoc-
9.15 Film: Quattro notti con Alba (vojni, It. 1962, r. Luigi Filippo D'Amico)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hallo Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanki: Quincy, 20.30 Arsenio Lupin
21.35 Film: La lunga ombra gialla (krim., ZDA 1958, r. Jack Lee Thompson, i. Gregory Peck, Anne Heywood)
23.30	Šport: golf
0.30 Nanizanki: Switch, 1.20 II Santo
H) ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da
13.50 Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple town
20.30	Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano in Pipolo, i. Federica Moro, Christian Vadim)
22.20	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.20	Nanizanke: Hardcas-tle and McCormick, 0.20 M.A.S.H., 0.50 La strana coppia, 1.20 Alfred Hitchcock presenta, 1.50 Ai confini della realtà
TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai con-
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: A caccia di spie (krim., VB. 1965, r. Val Guest, i. David Niven)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šjjort: boks
0.45 Sport: košarka A2, Fantoni- Segafredo
Et:
TELEFRIULI
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nadaljevanka: Amor gitano
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music Box
17.00	Nadaljevanki: Eneide, 18.15 Edera
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka:	Corpo
speciale Sandbaggers
20.30	Variete: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika
1,00 Informativna oddaja: News dal mondo
cabili, 1.40Bonanza J		psp.	9.25 Wonder Woman,	Dancing Days	; 0£ TELEQUATTRO
USÒ RETEQUATTRO	10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,	16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gor-	
			(Se povezuje s sporedi Italia 1]
vallata
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
19.00 Masters
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba; 9.20 Estetika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Ameriški portreti in srečanja (Helga Glušič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (L. N. Tolstoj, r. Marjana Prepeluh, 2. del); 15.25 Zbornik (2. del);
15.30	Sodobna družba; 15.45 Glasbeni telefon; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Naši toni.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Učenci glasbenih šol; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ljubljanski jazz ansambel; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Razlaga sanj; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Popevke; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Naši zbori; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 17.33 Glasba; 18.00 Video parade; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus (vodi DJ Bojan); 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-prodam-podarim, sledi Nočni glasbeni program.
Včeraj srečanje s predstavniki CGIL-CISL-UIL
Namesto odpustov v Manifatturi G. prošnja za dopolnilno blagajno
Na Pokrajini do konca meseca razprava in odobritev proračuna
Zaenkrat ne bo odpustov v tovarni Manifattura Goriziana, ampak namerava podjetje vpisati v dopolnilno blagajno višek delavcev. Do takega zaključka so prišla na včerajšnjem srečanju na Zvezi industrijcev med predstavniki podjetja, tovarniškega sindikalnega sveta in predstavniki treh sindikalnih zvez.
Pokrajinski tajniki CGIL-CISL-UIL (Pini, Brancati in Sniderò) so od predstavnikov družbe zahtevali dokument o razvojnih načrtih podjetja ter o organizaciji proizvodnje in števila zaposlenih, ob upoštevanju velikih res-trukturacijskih posegov, ki so v teku. Dokument bo menda pripravljen že v nekaj dneh. Prve dni prihodnjega tedna pa naj bi prišlo do ponovnega sestanka s sindikati.
Predstavnik podjetja je menda na včerajšnjem sestanku umaknil prvotno odločitev o odpustih in dejal, da bo
podjetje zaprosilo za dopolnilno blagajno. Organizirati nameravajo tudi tečaje za prekvalificiranje delavcev, s čimer bi omogočili njihovo ponovno vključitev v proizvodnjo, po določenem roku.
Kakor znano, je bila prvotna namera podjetja odpust šestnajstih delavcev. V tem številu naj bi bili zaposleni v dveh oddelkih, ki so jih ob restruktu-riranju zaprli, in nekateri posamezniki iz drugih oddelkov.
Na včerajšnjem srečanju na Zvezi industrijcev je bilo sproženo tudi vprašanje korektne uporabe tako imenovanih začasnih zaposlitev za mlade brez zaposlitve. Po nekaterih vesteh, naj bi bil prav v tem razlog za nameravane odpuste.
Predstavniki sindikatov so sklenili, da se do nadaljnjega prekine ta oblika zaposlovanja v podjetju, vsaj dokler ne bo rešen dosedanji spor.
Kakor smo že poročali, je v podjetju skoraj že dva tedna oklicano stavkovno gibanje, bilo je tudi nekaj razčlenjenih stavk.
Danes bo v podjetju sindikalna skupščina, kjer bodo sindikalni predstavniki poročali o včerajšnjem srečanju ter o možnostih za pozitiven razplet. Naslednji sestanek naj bi bil v začetku prihodnjega tedna.
Na kakšen sprejem bo naletel predlog, je težko reči. Med delavci menda ni opaziti posebnega navdušenja za predlagano rešitev.
»Kar smo, to smo!«
ŠTANDREŽ,
4. marca 1988, ob 20.30, v Domu. Andreja Budala. (V počastitev dneva slovenske kulture)
Goriški pokrajinski odbor je te dni zaključil razpravo o osnutku proračuna za leto 1988. Finančni dokument mora zdaj preučiti še komisija za ekonomska vprašanja in končno se bo pričela razprava v pokrajinskem svetu. Proračun naj bi, kakor izhaja iz poročila za tisk, odobrili do konca meseca.
Finančni načrt predvideva, da bo Pokrajina upravljala 72 milijard lir. Tekoči stroški bodo znašali približno šestino omenjene vsote (12 milijard lir). Finančno poslovanje se obeta dokaj težavno, saj bo menda imela Pokrajina na razpolago manj sredstev kakor lani, tako na področju tekočega upravljanja, kakor na področju investicij.
Sicer bomo o proračunski razpravi poročali posebej. Ob tem velja povedati, da se bo pokrajinski svet sestal jutri, 4. t. m. ob 17. uri, nato pa zopet v torek, 8. t. m., prav tako ob 17. uri.
Na za jutri napovedani seji, naj bi spet razpravljali o velikih zamudah pri izvajanju javnih del. O tem vprašanju je bilo na zadnji seji veliko besedi in pokrajinski odbor je umaknil z dnevnega reda vprašanje, ki je bilo s
to problematiko tesno povezano. So nejasnosti bile razčiščene?
Film: Pismo mrtvega človeka
V okviru pomladanske filmske sezone Gorica kinema bo Kinoatelje nocoj predstavil film sovjetskega režiserja Konstantina Lapušanskega Pismo mrtvega človeka. Predvajanje bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Film, ki nosi letnico 1986 so lani predstavili na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu.
Lapušanskij je predstavnik mlajše sovjetske kinematografije, ki se v zadnjih letih uspešno uveljavlja v svetu. Lahko ga označimo kot učenca velikega Tarkovskega in se prav kot pred nedavnim umrli veliki mojster v svojem filmu spopada z vprašanjem svetovne jedrske katastrofe. Vendar Lapušanskij podaja drugačno hipotezo o post-atomskem svetu, pri čemer se osredotoča predvsem na nove moralne dimenzije človeškega rodu po katastrofi.
Krščanska osnovna skupnost opozarja na socialna vprašanja
Osnovna krščanska skupnost je te dni, z odprtim pismom županu, načelnikom svetovalskih skupin in predsednikom rajonskih svetov, opozorila na razmere stanovalcev v hiši št. 15 v Ulici Rabatta. Gre za hišo, ki je last občine in iz katere so pred leti izselili nekaj družin. Od tedaj pa se ni nič spremenilo, kajti na občini so menda pozabili na primer in hiša je postala nekakšno zasilno zatočišče, kjer vladajo "nasilje, umazanija in skrajni nered".
Na primer je pred dnevi opozorila tudi skupina občanov, ki si je zadala nalogo, da javnost seznani z nemogočimi pogoji, v katerih so prisiljeni živeti nekateri občani. S tem namenom so predstavniki omenjenega odbora obiskali predsednike rajonskih svetov. Poleg stanovanjske hiše v Ulici Rabatta je eno takih vprašanj tudi odprtje menze v javnem socialnem centru v Ulici Baiamonti. Kljub številnim zagotovilom in kljub dejstvu, da je v objektu nameščena vsa oprema, nihče ne ve, kdaj bo, menza, kjer bi ostareli in manj premožni občani lahko dobili topel obrok hrane za majhen denar.
V Kulturnem domu predstavitev knjige o vinu Zvonimira Simčiča
Števerjanski občinski svet preložil razpravo in glasovanje o proračunu
Včasih se nam dozdeva, da o vinu vemo pravzaprav vse, ali celo preveč. Posebej o naših briških in kraških vinih. Dejansko pa se znanje in poznavanje poprečnega "vinopivca" omeji na nekaj elementarnih ugotovitev, če je vino prijetno ali ne, če vleče na kis, smrdi po žveplu, ima tako ali drugačno barvo.
Pomemben in svojsten doprinos k širjenju vinske kulture je knjiga priznanega strokovnjaka Zvonimira Simčiča Vino, med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo. Izšla je proti koncu
Gasilci so včeraj vso noč in še v zgodnjih jutranjih urah bili zaposleni z gašenjem požara, ki je predsinoč-njim izbruhnil v vili Ritter v Stražicah. Kot smo poročali je začelo goreti v prvem nadstropju, nato pa se je ogenj razširil še na podstrešje, kjer je zajel del tramovja. Štiri ekipe gasilcev so gašenje zaključile že v nočnih urah, nato pa so do 9. ure zjutraj nadaljevali z delom za odstranitev poškodovane opreme in pregledovanje ■ škode na stavbi.
Točnih vzrokov požara zaenkrat še niso zanesljivo ugotovili. Najbrž, tako ugibajo, je ogenj zanetila pregretost električne žice, na kateri se je vnela prevleka in nato se je ogenj razširil na lesen pod, opremo in strop večje sobe v prvem nadstropju. Neposredno je ogenj razdejal namreč eno večjo sobo in del ostrešja, delno so zublji oplazili tudi druge sosednje prostore, dim pa je nasičil večji del notranjosti prostornega poslopja. Občinski tehniki so bili včeraj na delu, da bi ocenili škodo, ki je, kot kaže dokaj izdatna.
Ob vsem tem pa je najbolj pereče vprašanje stanovalcev. V poslopju, ki je last Občine, je namreč živelo več družin in posameznikov, vsega skupaj 18 ljudi, ki zaradi stanovanjskih izgonov niso imeli drugega bivališča. Po
lanskega leta pri Založništvu tržaškega tiska. Naročniki knjižne zbirke Jadranskega koledarja so knjigo prejeli, skupaj z drugimi publikacijami. Knjiga, ki je vsestransko zanimiva, pa je tudi v prosti prodaji.
Nocoj bodo knjigo o vinu, ki podrobneje govori prav o primorskih vinorodnih okoliših in tukajšnjih vinskih sortah, predstavili v Kulturnem domu v Gorici ob 18. uri. Spregovorila bosta dr. Mirko Primožič in avtor kmetijski strokovnjak in enolog Zvonimir Simčič.
požaru so jih začasno namestili v soci--alni center v Ul. Baiamonti, deloma pa v hotela Transalpina in Internazionale. Na županstvu je včeraj odbornik za
Občinski svet v Števerjanu je na zadnji seji opravil vrsto imenovanj, določil nagrade upraviteljem za tekoče leto ter potrdil prošnje za prispevke iz raznih deželnih zakonov. Na dnevnem redu seje je bila tudi odobritev proračuna in triletnega programskega načrta za obdobje 1988/90, vendar je občinski svet razpravo in glasovanje odložil. Župan Ivan Humar je dejal, da je odobritev proračunskih dokumentov v tem trenutku nemogoča, ko niti Država s finančnim zakonom niti Dežela s svojim triletnim pogramom nista izpolnili svojih obveznosti: občine ne morejo delati računov brez krčmarja, tj. ne da bi vedele v katerih okvirih vsedržavnih in deželnih predpisov se bodo lahko gibali njihovi proračuni. S tem v zvezi je svet na predlog svetovalca Corsija tudi sprejel kritično stališče do posega kontrolnega organa, ki je svetovalcem poslal uradni opomin naj poskrbijo za odobritev teh sklepov, ko pa centralni organi še niso določili osnovnih pogojev zanje.
Občinski svet je na zadnji seji poskrbel za razna imenovanja. Tako so izvolili preglednike računov za leto 1987, imenovali odbornika Cibinija v posvetovalni organ KZE za posege prizadetim osebam. Kot nadomestni član je bil v isti odbor imenovan sve-
Šestnajstletni mladenič se je sinoči nekaj pred 19. uro hudo ranil v padcu z grajskega obzidja. Imenuje se Luca Benossi, živi v Gorici v Ul. Cossar 16/1. Padel je z višine kakih desetih metrov, pri tem pa imel razmeroma
oskrbo Culot sklical sestanek, na katerem so razpravljali o možnih rešitvah, saj bo, kot se zdi, poslopje vile Ritter dalj časa neuporabno.
tovalec David Klanjšček. Števerjansko občino bodo v skupščini šolskega okraja zastopali trije svetovalci: Koršič in Juretič kot predstavnika večine in Vogrič za manjšino.
Nagrade župana in odbornikov ter sejnine svetovalcev se v letu 1988 ne bodo povečale.
Soglasno so svetovalci potrdili sklepe ožjega odbora, s katerimi je Občina zaprosila za vrsto prispevkov. S področja javnih del naj omenimo prošnji za popravilo in ureditev pokopališč v Števerjanu in na Jazbinah. V Števerjanu bi popravili kapelo in uredili skladišče za grobarjevo orodje, na Jazbinah pa so nujno potrebna popravila na zidu pokopališča in razširitev vhoda. Ponovno so vložili tudi prošnjo za prispevek iz dež. zakona št. 44/84, ki naj bi ga uporabili za preureditev stare šole v center za ostarele: v poslopju bi pridobili štiri ministanovanja, socialni center in ambulanto. Druge prošnje za prispevke zadevajo socialno oskrbo, delovanje knjižnice, ureditev arhiva, asfaltiranje občinskih cest.
Župan je na seji tudi poročal o vprašanju uničevanja odpadkov. Občina je skupaj z drugimi dala pokrajinski upravi pooblastilo za izdelavo študije glede organizacije službe za pobiranje
precej sreče, saj je pri padcu res utrpel več zlomov, toda brez poškodb, ki bi ogrožale življenje.
Nezgoda se je pripetila kakih dvajset minut pred 19. uro na strani obzidja nad Ulico del Colle. Pravzaprav ni še jasno, kaj se je pripetilo, ali se je fant preveč nagnil čez rob obzidja ali je bil vzrok padca drugačen. Očividci so takoj poklicali Zeleni križ in gasilce. Poseg slednjih je bil potreben, da so ranjenega mladeniča izvlekli iz težko dostopnega mesta pod obzidjem, kjer se je zaključil njegov padec.
Z rešilcem so ga nemudoma prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je sicer dobil več zlomov, da pa spričo višine padca njegovo stanje ni najhujše. Po prvem pregledu si ja namreč Benossi zlomil zapestje leve roke, dobil je zlom v kolku, prav tako zlom pa so mu ugotovili tudi v gležnju na desni nogi. Sprejeli so ga na zdravljenje v ortopedskem oddelku bolnišnice s prognozo okrevanja v treh mesecih.
Rajonski svet v Podgori
Nocoj ob 20. uri se bo na sedežu v športni dvorani v Ulici delle Grappate sestal rajonski svet za Podgoro. Na dnevnem redu imajo vzdrževanje, uporabo in upravljanje kotalkarske plošče, na sejo pa so povabili tudi občinska odbornika Zucallija in Obizzija.
Danes se sestane tudi rajonski svet za Rojce. Seja bo v Ulici Pasubio 8 s pričetkom ob 17.30.
■ V konferenčni dvorani Palače hotela se te dni odvija izpopolnjevalni strokovni tečaj za uradnike na županstvih, dodeljene anagrafski službi. Tečaj se bo zaključil 12. marca.
in uničevanje odpadkov. Pri tem je opozorila, da nasprotuje možnosti povečanja goriškega upepeljevalnika in se zavzema za diferencirano nabiranje ter predelavo raznih odpadnih snovi.
Župan je še obvestil svetovalce, da so prav v poendeljek oddali na licitaciji dela za 5. odsek vodovoda na Jazbinah ter da se uspešno nadaljuje _po-stopek za pobratenje med Občino Ste-vrjan in Krajevno skupnostjo Kojsko. Mešana delegacija obeh krajev, ki pripravlja program sodelovanja in prireditve ob podpisu listine o pobratenju se je sestala ob koncu prejšnjega tedna.
čestitke
Draga TETA KARLA! Tvojega 80. rojstnega dne se veselimo in vse najboljše ti želimo, nečakinja Ema z družinama.
izleti
SPD Gorica obvešča, da bo avtobus za nedeljski izlet v Sexten odpeljal ob 6. uri s Korna, ob 6.10 iz Štandreža in 6.15 iz Sovodenj.
razne prireditve
KD Sovodnje vabi na premiero igre Butalci v izvedbi mladinske dramske skupine društva, ki bo jutri, 4. marca, v Kulturnem domu v Sovodnjah.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za društveno tekmovanje, ki bo 13. marca na Nevej-skem sedlu in za 2. trofejo Renco Faganel. Prijave do 9. t. m. v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici.
SKGZ, Združenje aktivistov OF in Društvo upokojencev, obveščajo, da 31. t. m. zapade rok za prošnje za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradih SKGZ, Ul. Malta 2.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.30 »Pismo mrtvega človeka«. Rež. Konstantin Lapušanskij.
CORSO 18.00-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Dirty Dancing (Balli proibiti)«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le p....nipotine
del collegio svedese«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Gola profonda 12 anni dopo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 18.00-22.00 »Miss Arizona«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Komandos«, 20.00 »Meso in kri«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Mario Brattini iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 11. uri Maria Boor iz mrliške veže splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
KFErra.Ni SSt||,p™TRŽASKEG4T,SKA'
ZVEZA V GORICI
vljudno vabijo na predstavitev knjige
VINO
med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo
v Kulturnem domu v Gorici danes, 3. marca 1988, ob 18. uri.
O knjigi bosta spregovorila dr. Mirko Primožič in avtor Zvonimir Simčič.
Vilo Ritter so po požaru izpraznili za stanovalce še začasne rešitve
Padel je z grajskega obzidja okreval bo v treh mesecih
Kozakova »Afera« je novo poglavje komornega odra SSG
Spor med dvema konceptoma revolucije
»Preveč zapleten problem je, da bi razpravljali o razmerju med svobodo in pogojenostjo v človeku. Vendar je zanesljivo, da niti na sebe niti na svojega sočloveka nihče ne gleda zgolj kot na produkt silnic in da pripisuje sebi in sočloveku neko svobodo. Torej ne gre, da bi utemeljevali vse samo z nujnostjo. Samo iz zgodovinske situacije ni mogoče razložiti človeka in upravičiti njegovega ravnanja«. Tako je zapisal Primož Kozak v meditaciji Moralna odgovornost (prvi letnik Revije 57), ko je izpovedoval svoj filozofski credo. Njegovo zanimanje se je namreč vse bolj osredotočevalo na vprašanje človeške svobode, odnosov in odgovornosti do družbe ter na človekovo mesto v sodobnem svetu, skratka na vprašanja morale in moralne odgovornosti sodobnega človeka.
To svojo vizijo je Kozak tematiziral v »Sodobni trilogiji« (politične drame Dialogi, Afera in Kongres), izsek iz te, dramo Afera, smo gledali v torek v pododerju Kulturnega doma v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Tudi Afera, po mnenju mnogih eden najboljših slovenskih povojnih dramskih tekstov, naj bi spadala v okvire tako imenovanega bralnega oziroma komornega odra, reči pa je treba, da je to obliko v dramaturški priredbi Andreja Inkreta in v režiji Dušana Jovanoviča popolnoma prerasla. Gledali smo namreč izredno strnjeno in povedno gledališko predstavo, ki ji ni manjkalo prav nič, da ne bi mogli govoriti o »pravem« gledališkem dejanju, primernem za vsakršna prizorišča in vsak prostor. Inkretove škarje so res iz Kozakovega teksta marsikaj izrezale, a to tako premišljeno in vešče,
da je vseskozi tekla rdeča nit in ni bilo zaslediti nikakršnih nesoglasij in praznin. Jovanovič pa je tekst bral kot politično kriminalko in izpostavil mnoga vprašanja oziroma dvome, ki se lahko rojevajo v še tako homogeni, vizionarski ali pa samo fanatični revoluciji. Medtem ko Kozak v bistvu ne opredeljuje časovnega in prostorskega konteksta Afere (vemo le, da je dogajanje postavljeno v Piemont v čas italijanskega osvobodilnega revolucionarnega gibanja), pa Jovanovič drami zarisuje točen zemljepis — najbrž naše osvobodilno gibanje. Tudi letaki, ki so razobešeni na prizorišču, spominjajo na naše kraje. V tem aran-žmanu se torej dogaja Afera in treba je reči, da revolucija ne izhaja iz upodobitve najbolj čista. A to je najbrž odvisno od tega, s katerimi očmi gledamo nanjo: če gledamo na revolucijo skozi zorni kot revolucionarnega fanatizma, ki ne pozna dvomov, potem bomo seveda soglašali s trdo Jeremijevo roko, ki podreja vse »interesom« osvobodilne organizacije in hoče vzpostavljati partijsko disciplino. Če pa gledamo na gibanje skozi reflektor morale in etike, kakršnega je, denimo, tematiziral Kocbek v Strahu in pogumu, potem bomo soglašali s tem da je bila revolucija stroj, ki ni poznal usmiljenja in ni priznaval posameznikom individualnega gledanja na zgodovino.
Na komandi okrožja razčiščuje komisar sprva nerazumljiv spor med brigadnimi oficirji, ki se kmalu pokaže kot načelno razhajanje v pojmovanju revolucije. Na eni strani je torej komisar Jeremija, ki ga je Tone Gogala upodobil z vso zanesenestjo revolucionarnega bojevnika, kateremu so vsakršni pomisleki o smiselnosti »take« revolucije zarodek sektaštva in
upora znotraj revolucije same. Jeremija ne pozna usmiljenja, neprizanesljiv je in likvidira nasprotnike z istim cinizmom, s kakršnim vzpostavlja v brigadi prvotni red. V preiskavi mu pomaga Matej, ki ga je Alojz Milič igral pač tako, kot ga je moral, saj je Matej le izvršitelj Jeremijevih ukazov. Tema dvema stojijo nasproti načelnik cone Bernard (Anton Petje), komandant brigade Simon (Vladimir Jurc), komisar brigade Marcela (Bogdana Bratuž) in zvezni oficir pri štabu cone Kristjan (Adrijan Rustja). Pravzaprav je v drami najbolj poudarjena oseba Simon. Vladimir Jurc ga je dosledno upodobil skozi načelo: »Od kar sem se pred vojno angažiral v gibanju Pravica in svoboda, je bil zame ideal ljudsko samovladje«. To načelo pa se v vojaški hierarhiji zgublja, zato Simon ne pristaja več na revolucijo, v kateri so ljudje samo lutke višjih ukazov in gre zato zavestno v smrt. »Tolkel sem se, da bi ustvaril revolucionarni odred, kjer ne bo nobene strankarske bitke za prestiž,« pove stari revolucionar Bernard, ki ga je Petje upodobil kot humanistično zasnovan lik, najprej z vehementnim odporom, a v končni instanci s sprejemanjem diktata nadrejenega. Marcela (Marcel pri Kozaku) Bogdane Bratuževe se kleno drži revolucionarnega fanatizma, ki ga je igralka podajala s pretresljivimi padanji v roke partijske discipline, medtem ko Kristjan v zamisli Adrijana Rustje ponazarja živ primerek oportunističnega ravnanja.
Predstava, v kateri je s tipičnimi vojaškimi kostumi sodelovala še Marija Vidau (lektor je bil Jože Faganel), je s svojimi vehementnimi toni popolnoma zadostila pričakovanjem občinstva.
MARIJ ČUK
Prireditve v Kulturnem domu v Gorici
Goriški Kulturni dom bo tudi v marcu prizorišče številnih prireditev, srečanj in drugih kulturnih dogodkov. Že danes (ob 18. uri) bodo tu predstavili knjigo Vino med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo Zvonimira Simčiča. Zvečer bodo v okviru ciklusa Gorica kinema 88, ki ga prireja Kinoatelje, vrteli sovjetski film Pismo mrtvega človeka. Ciklus se bo nadaljeval ob četrtkih, ko bodo vrteli sledeče filme: Home of thè brave (10. marca), Boston-čanke (17. marca), Kesanje (21. marca) in Četrt (31. marca).
V	ponedeljek, 7. marca, bo na sporedu Srečanje ob 8. marcu — dnevu žena, ki ga prireja PO SKGZ za Goriško. 8. marca, bo v okviru dijaškega zborovanja koncert Live day.
V	petek, 11.'marca, bo predavanje SPDG. V torek, 15. marca, bodo odprli razstavo slikarja Iva Mršnika iz Ljubljane. Razstavo prireja ZSKD.
V	petek, 18. marca, se bo prav z nastopom v goriškem Kulturnem domu začela tradicionalna pevska revija Primorska poje. V okviru 4. srečanja gledališč Alpe-Jad-ran bodo v Kulturnem domu v soboto, 19. marca, uprizorili Bettijev Zločin ha kozjem otoku v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, v torek, 22. marca, pa Les-singovo Emilio Galotti v izvedbi Stadttheater Ingolstadt.
Glasbena matica iz Gorice bo v petek, 25. marca, priredila koncert harmonikarskega virtuoza Corra-da Rojaca, v nedeljo, 27. marca, pa bo Tržaška folklorna skupina Stu ledi tudi v Gorici proslavila svojo 15-letnico delovanja.
Raznolika ponudba Festivala Ljubljana
Festival Ljubljana je uspešno končal leto 1987, tako na področju prireditvene kot posredniške dejavnosti doma in na tujem. V Ljubljani se je zvrstilo veliko prireditev z vrhunskimi umetniki in vse kaže, da bo tako tudi letos.
Ob tem, da bodo že tretjič pripravili Slovenske glasbene dneve, je morda najpomembnejša festivalska dejavnost priprava in realizacija Mednarodnega poletnega festivala, letos že šestintri-desetič. Lani je sodelovalo več kot 900 izvajalcev iz 12 držav in na 44 prireditvah je bilo več kot 26 tisoč obiskovalcev. Letošnji Mednarodni poletni festival se bo 27. junija začel z 11. jugoslovanskim opernim bienalom, na katerem bodo predvidoma sodelovale operne hiše iz Ljubljane, z Reke, iz Maribora, Beograda, Novega Sada, Skopja, Zagreba, Sarajeva in Osijeka. 36. Mednarodni poletni festival bodo nadaljevali s koncertom Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, nato pa se bodo zvrstili številni domači in tuji glasbeni umetniki v komornih in večjih zasedbah. Med temi bo nastopila Broadway Musical Company iz New Yorka z musicalom Hair. To odmevno gostovanje bo predvidoma sredi julija. Z uprizoritvijo Manekeni se bo predstavilo operno gledališče Wroclaw, nastopili pa bodo tudi Moskovski virtuozi, Dimitris Sgouros in drugi.
Celovit pregled dela Pier Paola Pasolinija
LJUBLJANA V osrednji slovenski kulturni ustanovi, Cankarjevem domu v Ljubljani, se je v torek začela šritidnevna prireditev, posvečena italijanskemu umetniku Pier Paolu Pasoliniju. Namen prireditvene predstavitev celovitega Pa-solinijevega opusa bodisi na filmskem kot tudi proznem, pesniškem in likovnem področju. Poleg Cankarjevega doma sodelujejo pri prireditvi italijanska ambasada v Beogradu, italijanski center v Zagrebu in obalne galerije.
Slavnostna otvoritev je potekala sočasno z odprtjem likovne razstave, na njej sta spregovorila likovni kritik Andrej Medved in slikar ter Pasolinijev prijatel Giuseppe Zigai-na. Prvi je na kratko predstavil spored prireditev, medtem ko je drugi orisal Pasolinijev likovni opus, nedvomno najmanj znan in tudi najmanj vrednoten v vsestranskem delovanju tega umetnika in intelektualca. Dejal je, da je ljubljanska razstava nadaljevanje prikaza Pasolinijevih likovnih del, v prvi vrsti tistih zgodnjih, ki so iz let 1942-44. Po Rimu, kjer so bile Pasolinijeve likovne storitve po njegovi smrti prvič prikazane in po drugih evropskih mestih (zadnji sta bili Diisseldorf in Helsinki) je tako sedaj na vrsti Ljubljana. Zigaina je isti večer sodeloval na razpravi, v okviru katere so spregovorili Eros Bičič kot moderator, filmski kritik Gianpiero Brunetta in eden najljubših Pasolinijevih igralcev Ni-netto Davoli. Včeraj je bila na sporedu okrogla miza o Pasoliniju kot literarnem ustvarjalcu, sicer pa bomo o prireditvi v naslednjih dneh še pisali.
I. VOGRIČ
Slaba predstavitev glasbe Inkov
Prezentacija inkovske etnične glasbe v Cankarjevem domu v Ljubljani je bila prejšnjo sredo zvečer prepuščena sarajevsko-bolivijski skupini Inti (naziv inkovskega vrhovnega boga Sonca), ki je v dobri uri prepotovala glasbo Ekvadorja, Peruja, Bolivije in Čila.
Stoletje, v katerem je možno predstaviti prav vsakršno glasbo, postaja vedno bolj naklonjeno ambicioznim ljubiteljem s čutom za tržno špekulacijo, ki pa žal v svojih glasbenih »prizadevanjih« niso posebno koristni. Tega, da imajo Inti radi južnoameriško glasbo, jim ne gre zameriti, huje, pa je, da s precenjevanjem svojih sposobnosti pocenijo glasbo in jo kot površen izdelek prodajajo raznim institucijam. Njihova formula je preprosta in učinkovita: vaba z avtohtonim in eksotičnim, pa uvoz dveh indijanskih glasbenikov, pa všečne pesmi za obče zadovoljstvo to daje hiter uspeh. Glasba sama je ob takem tretmanu nebogljena, saj ji je odvzeta njena prava narava.
Najprej je prava narava inkovske etnične glasbe izvorno nejasna. To, kar danes poznamo, je bodisi čista bodisi degenerirana oblika po-redkolumbijskega ljudskega izročila, ki pa ni bilo nikdar dokončno dešifrirano. Jasna je samo osnova gradnje: pentatonične skale oz. modusi, tvorjeni na tonih skale z različnimi modifikacijami, iz katerih so sestavljene melodije, pete oz. igrane na posebnih pihalih in tolkalih. Na tej osnovi so kasneje zrasli dodatno »kolonialni« napevi, tudi tisti, ki so jih predstavili gostujoči izvajalci. Skupina je bila primerno opremljena z vrsto ljudskih glasbil: charango, keno, sikujem, bombo bobnom, raspo, matraco, kitaro itd., dovolj vizualno, ne pa tudi slušno prepričljivo.
Za vso eksotično pozlato ni bilo nobene evokativne moči. Nobene sledi po drugih, starejših in strašnejših plasteh psihičnega, ljudskega, kolektivno podzavednega. Ni bilo prisotnosti tistega, ki ga Indijanci s strahom nazivajo Mista peo: veliki človek, notranji sodrug, moj prijatelj. Poslušalcu ni bilo dano, da bi se srečal z njim ali še z enim starim, znanim spominom, deležen pa je bil zato vsaj malo ugodja in sprostive in formalnih predstavitev posameznih izvajalcev.
MIRJAM ŽGAVEC
Vrsta zanimivih in vabljivih otroških knjig ZTT
NEVARNI
TOVOR
JANEZ BITENC
MODRI
PASTIR
r i
I NEHVALEŽNI VOLK .. MODRA LISICA
Založništvo tržaškega tiska posveča že od ne-kdaj veliko pozornost otrokom. Zadnja leta je izdalo kopico lepo opremljenih otroških knjig, slikanic in glasbenih pravljic, pa tudi vrsto kaset 2 otroškimi pesmimi. Pred kratkim je svojo pestro zbirko otroških knjig še obogatila z nekateri-mi novimi deli, ki bodo gotovo zamikala naj-mlajše bralce.
Tako je v zbirki Tobogan izšla Bitenčeva knjiga otroških pesmi Kam barčica kam. ZTT je 2e izdalo kaseto Bitenčevih pesmi z istim naslonom, sedaj pa so pesmi dobile tudi knjižno obliko. Ob prebiranju knjige bodo lahko otroci za-
pluli z barčico »čez morje široko, čez morje globoko«; srečali se bodo z zvezdico, ki je padla z neba na dno morja; če jim bo uspelo zbuditi speče zelene valove, bodo dobili krila; spoznali bodo ribiča, ki je »ulovil« lepo deklico. Bitenc jih bo skratka spet popeljal v magični svet fantazije, ki ga je v knjigi z veščo roko naslikal domači likovni umetnik Walter Grudina. Poleg besedil in res lepih živobarvnih ilustraciji prinaša knjiga tudi notni zapis vseh pesmi, kar je vsekakor lep pripomoček za učenje pesmi.
Zbirka Pravce iz Benečije, ki jo v sodelovanju z ZTT izdaja Študijski center Nadiža, se je obo-
gatila za štiri knjige. Vse štiri Nevarni tovor, Lakota in veverica, Modri pastir in Nehvaležni volk in modra lisica — je zapisal Renzo Gari-up-Žnidarjev, ilustriral pa Alvaro Petricig. Za jezikovno redakcijo »prave« je poskrbela Žiya Gruden.
Nevarni tovor je zgodba o oslu, kifse je že tako privadil tovoriti težka bremena s paše domov, da jo je tistega dne, ko sta nanj padla koza in volk, ki ga je bila koza ujela z rogovi za glavo, kar mirne duše mahnil proti domu in prinesel nevarnega volka domov.
V Lakoti in veverici se lačna mladeniča že oblizujeta, ko jima na smreki uspe iztakniti ve-
verico. Medtem ko odide prvi domov po ponev, v kateri naj bi jo spekla, spleza drugi na smreko, veverica pa se mu izmakne in mladenič štrbun-kne na tla; nato ga še prijatelj - misleč, da si je že privoščil veverico — mahne s ponvico po glavi.
Modri pastir je mladenič, ki dolga leta pase prašiče. Ker mu gospodar vedno odlaša z obljubljenim plačilom, si ga sam poišče in tako kaznuje lakomnega gospodarja.
V zgodbi o nehvaležnem volku in modri lisici želi volk požreti moža, ki ga je bil rešil pred lovci. Razsodnik v hudem sporu je modra lisica, ki dobesedno »spravi volka v Žakelj«.
Borut Kos
Homeinijevem
Na fotografijah: dekle v čadorju; spodaj pa iranski predsednik Ali Kamanei in imam Homeini
Kaj se dogaja danes v Iranu, osem let po revoluciji, izpeljani pod Homeinijevim vodstvom? Vemo, da je država v vojnem stanju z Irakom in ne vem še koliko drugimi državami, da je vpeljan islamski zakon, kaj več pa skoraj ne. Poročila, ki nam jih ponujajo sredstva javnega obveščanja, so zelo skopa in se nanašajo izključno na dogodke ob fronti. Kako pa je z življenjskim standardom, spremenjenimi običaji ter , z ljudmi in njihovim pogledom na vse te stvari, pa je potisnjeno v stran. Torej kaj storiti, da spoznaš resnico in na svoji koži občutiš deželo z vsemi protislovji? Edini odgovor je, da se odpraviš tja, pogledaš resnici v oči, pa naj je to še tako nemogoče ali nevarno. Ravno to je tudi mene mikalo.
Na moje veliko presenečenje (in ravno tako tujcev) Jugoslovani ne potrebujemo vstopne vize, medtem ko jo večina drugih državljanov mora imeti. Vizo pa je skoraj nemogoče dobiti, saj je na iranskih ambasadah treba čakati tri mesece ali več za odgovor na prošnjo, ta pa je praviloma zavrnjena. Zato se nisem čudil drugim popotnikom, ki so me gledali z zavistjo, kajti mnogo jih je na vse načine skušalo priti do vize, vendar brez uspeha. Tudi meni se je zdelo čudno, da je ne potrebujem za takšno državo, ki se v krčih vojne in izpeljevanju islamske revolucije otepa tujcev kot nadležnih muh.
Ravno tedaj so bila (in so še) aktualna vprašanja o vpletenosti Jugoslavije v oskrbo Irana z orožjem, zato mislim, da obstaja nekje vzrok, pa naj je to politični ali ekonomski, za »dobre odnose« med Jugoslavijo in Iranom ter kot posledica odprava viz. Ravno tako bi lahko naši mornarji povedali precej zanimivih reči o čudnih tovorih za Irak in Iran. Pa pustimo diplomacijo in politiko, saj vemo, kaj pravi ljudski pregovor o njih.
Iz Evrope vodi glavna pot v Iran preko Dugubujazita v Turčiji, zanikrne, vendar izredno zanimive kurdske vasice v Mako - prvo mesto v Iranu, oddaljeno kakšnih dvajset km od meje. Z nekakšnim kombijem sem se iz Dugubujazita odpeljal proti iranski meji. Za sopotnike sem imel izključno Irance, ki so se vračali iz Turčije, katera je ena redkih držav, ki jo lahko obiščejo, pa še za to je težko dobiti potni list. Na srečo je bil med njimi tudi neki možak, ki je za silo obvladal angleško in mi je dal nekaj nasvetov kaj storiti na meji. Najbolj me je zanimal črni trg z denarjem, kajti vedel sem, da obstaja precejšnja razlika v primerjavi z uradno menjavo. Zvedel sem, da uradno dobim za 1 USA $ - 70 rialov, na čmo pa tudi 1.000, torej trinajstkrat več! Zato sem se odločil, da se na meji izognem zamenjavi in to storim šele, ko pridem izven carinske cone. Skrbelo me je, če me sploh bodo spustili v državo, kajti v potnem listu sem imel izraelsko vizo in iraški pečat, kar pa carinike prav gotovo ne navdušuje preveč. Vendar se je izkazalo, da to ni bila nobena težava, kajti preko iraške vize je turški carinik pritisnil masten pečat in jo s tem prekril, iranski uradniki pa tega gotovo niso opažih, kajti drugače bi se moral vrniti nazaj.
Prav zanimivo se mi je zdelo, čeprav nekoliko mučno, čakanje na pregled potnega lista, ko sem si ogledoval prostor, napolnjen z Iranci, na katere je iznad vrat z železnimi rešetkami, ki so vodila na iransko stran, gledal Homeinijev portret, velik kakšen meter in pol, na drugi strani pa ravno tako velika slika Ataturka. Imel sem občutek, kot da sta ta dva voditelja, vsak v svoji državi, nekakšna bogova, njuna modrost in dobrota, ki izžarevata iz slik, pa zagotovilo za blaginjo in varnost svojega ljudstva.
Čez nekaj več kot pol ure je prišel do železnih vrat iranski uradnik z mojim potnim listom, odklenil vrata in v angleščini dejal: »Dobrodošli v islamski republiki Iran.« Takoj mi ni bilo povsem jasno, kaj se dogaja, kajti bil sem prepričan, da bodo odkrili iraški pečat, vendar sem že stal blizu vrat in hitel proti izhodu. »Sem torej notri? Kaj je treba še storiti, to je vseeno prehitro,« mi je rojilo po glavi, ko sem iskal izhod. Neka ženska me je napotila proti banki, kjer naj bi prijavil, koliko denarja imam s seboj, vendar sem le vstopil v banko, za vrati počakal nekaj minut in odhitel iz stavbe. Bal sem se namreč, da bom moral zamenjati 150 dolarjev, kar sta morala storiti dva Novozelandca prejšnje leto, ko sta vstopila v Iran iz Pakistana.
Hitro sem se odpravil proti neki opečnati stavbi, oddaljeni kakšna dva km, kjer naj bi mi pregledali prtljago. Še vedno sem čakal, da me bodo po-
klicali nazaj, vendar me na srečo niso. V stavbi sta že čakala dva carinika, vidno zdolgočasena in kot je bilo videti, sem jima popestril dan. Začela sta pregledovati moj nahrbtnik, vsebino »strokovno« premetala po mizi ter se zapičila v prospekte o Turčiji, ki sem jih nosil s seboj, saj sem se po ogledu Irana nameraval vrniti za kakšen mesec v Turčijo. Vsako stran posebej sta minuto ali več gledala in prospekte zlagala na dva ločena kupa. Ko sta vse skrbno pregledala, mi je eden porinil nekaj prispektov nazaj, za druge pa dejal: »Sex no!« »Kakšen sex?« sem vprašal začudeno. Pokazala sta še nekaj fotografij, ki so propagirale turško obalo, kjer so se v kopalkah sončila mlada dekleta. Še vedno mi ni bilo jasno, kje sta videla kaj s sexom povezanega. Nič ni pomagalo moje pol arabsko-turško prepričevanje, da so to le spodobne slike s plaže. Prospekti so že leteli na dvoje. Vse skupaj se mi je zazdelo smešno, ko sem ju opazoval, kako sta čakala, da se bom začel razburjati, pa sem planil v smeh in jima dal potni list, da sta udarila žig, kar je zame pomenilo prosto pot. Končno sem prišel iz carinske cone in začel iskati taksi, saj je avtobus za Mako ravno odpeljal. Na hitro sem z nekim fantom zamenjal 20 $ v riale, pri čemer me je seveda skušal ogoljufati, vendar sem vedel, kolikšna je črna menjava in kakšen je denar, tako da je fant gotovo mislil, da nisem prvič v Iranu ter sva stvar hitro opravila.
Predno so me začeli oblegati taksisti, sem se pri ljudeh naokoli pozanimal, koliko stane taksi do mesta, saj bi drugače prav gotovo plačal dvakratno ceno, ki so mi jo ponudili, vendar sem jih na hitro odpravil in se zrinil v eno izmed vozil. Vozniku sem takoj plačal tistih 100 rialov, da me kasneje ne bi terjal za višjo vsoto, in s smehom jih je sprejel. Kaže, da sva bila vsak po svoje iz enakega testa. On je hotel od mene iztisniti čim več, jaz pa plačati čimmanj. Sploh pa me ni motil njihov način zaslužka, saj je bilo zame po obiskih v raznih arabskih državah takšno barantanje nekaj povsem vsakdanjega.
Prvi stik z domačim
V Makoju sem takoj našel hotel, ker sem k sreči imel s seboj neki angleški priročnik, v katerem je precej informacij, kako najceneje preživeti in kaj vi-
deti v državah, kakršna je tudi Iran. Ta knjiga je bila zame prava biblija, saj nikjer ni mogoče najti informacijskega urada za tujce, kar je tudi razumljivo, saj je po revoluciji tukaj tujcev bolj malo.
Bil sem že pošteno lačen, vendar sem brez uspeha iskal restavracijo po dveh edinih ulicah, ki sestavljata mesto, stisnjeno v ozki soteski. Ob cesti je tekla motna voda in tudi drugače je bilo vse naokrog mokro, kar je prav čudno za ta del sveta, ki ga obdajajo le puščave. Na ograjah ob cesti so posedali ljudje, večinoma moški in zdolgočaseno preživljali večer. Čeprav niso znali angleško, so hoteli navezati stik z menoj, vendar nisem znal farsko tako, da dlje do »hello« nismo prišli. Ko sem tako zaman iskal kakršno koli hrano, me je v angleščini nagovoril kakšnih 30 let star fant in mi ponudil pomoč. Peljal me je v neko smrdečo restavracijo in povedal, da edino tam ob tej uri dobim sendvič s kebabom -to je ovčje meso, ki ti ga s polno peteršilja zavijejo v palačinki podoben kruh in če si res sestradan, to lahko tudi poješ. V »restavraciji« se nisem hotel zadrževati, bila je namreč polna muh in vonja po postanem mesu, zato sva šla sedet na ograjo ob cesti. Med mojim prežvekovanjem me je Ali, kot se je predstavil, prosil, naj bom njegov gost, ker že dolgo ni govoril z nobenim tujcem. Takoj sem pristal, da odideva na njegov dom, kjer je živel z bolno materjo, saj sem ravno zato prišel v Iran, da spoznam ljudi. S seboj je vzel še dva prijatelja, od katerih je eden imel taksi, tako da smo kmalu prišli do njegove hiše na obrobju mesta. Čeprav je navzven bila videti precej zanemarjena, je bila notranjost prekrita s preprogami in vse je bilo zelo čisto in urejeno. Ko sem kasneje večkrat tako bil gost po raznih domovih, sem spoznal, da ljudje posvečajo več pozornosti notranji opremi in udobnosti kakor pa zunanjosti hiše, kajti gradbeni material je precej drag in škoda je težko prislužen denar dajati za zunanji videz.
Po njihovem običaju smo se ob vhodu sezuli ter bosi posedli na blazine v eni od sob. Ali je vključil kasetofon in med poslušanjem njihove narodne glasbe sem zvedel precej o Aliju samem in o razmerah v Iranu, to je bil tudi moj prvi neposredni stik z resničnim življenjem, pa tudi šok.
Ali je bil pred leti zelo uspešen boksar: bil je na dveh olimpiadah in sobo ima napolnjeno z medaljami, sli-
kami in izrezki iz časopisov, na kar je izredno ponosen. Neprestano mi je ponavljal, da je športnik, vendar je sedaj le senca osebe izpred desetih let, kajti po revoluciji je Homeini proglasil boks za nezdrav šport (to je pomenilo njegovo ukinitev) in Ali se je vdal alkoholu, drogi ter sedaj uživa le v pretepih kot večina fantov v mestu. Čelo telo ima v brazgotinah, ravno tako obraz, vendar ne od boksa, temveč od urezov z noži, kajti pri njih je časten pretep le z noži, pri čemer vseeno pazijo, da udarci niso smrtni.
Dve skupini policistov
Ko sem vprašal, kako se preživljajo, omenil sem jim namreč ljudi na cesti, ki brez dela posedajo, so mi povedali, da je delo skoraj nemogoče dobiti, ker se v tem predelu nič ne gradi, industrije v mestu pa pravzaprv ni in tako jim preostane le tihotapljenje droge, preprog in vodenja beguncev preko gora v Turčijo, s čimer precej zaslužijo. Toda kje denar porabiti, ko pa v državi, razen osnovnih življenjskih potrebščin, ni skorajda mogoče nič kupiti. Tako denar zapravijo za nakup drog in alkohola, ki ga pretihotapijo iz Turčije in Sovjetske zveze. Na vprašanje, ali so že bili v zaporu, so mi vsi trije pritrdilno odgovorili in dejali, da je tako tudi z večino domačinov na tem področju ob meji. Ker jim je tihotapljenje edini vir zaslužka, jih seveda prej ali slej odkrijejo. Ah je bil v zaporu dve leti, ker je prodal nekemu mlademu Nemcu heroin, da ga pretihotapi v Turčijo, vendar je bil fant odvis-než in se je na carini precej čudno obnašal, zato je postal sumljiv in so mu v dvojnem dnu potovalke odkrili heroin. Ah je takoj priznal, da mu je on prodal drogo in oba sta bila zaprta dve leti, kar se mi je zdelo malo, kajti pričakoval sem strožje kazni. Vendar so za drugačne prekrške kazni nemogoče, o čemer bom pisal kasneje, ko sem se lahko o tem prepričal na svoje oči. Pokazal mi je tudi izrezke iz časopisov, ko je Homeinijeva pohcija vdrla v njegov dom, njega pretepla in naredila pravo propagando o tem, kam pelje takšno življenje človeka, ki ga je prej cel Iran poznal in spoštoval. Naj tudi tukaj povem, da v državi delujeta dve ločeni skupini policistov. Prvi so ti. navadni policaji, ki skrbijo za red, promet in druge bolj nepomembne zadeve, drugi pa so posebna Homeinije-
va pohcija - homeinisti, ki so oblčeni v civilne obleke, to je obvezno v črne srajce in ravno tako v črne hlače, ter nosijo brado, kajti Homeini priporoča takšno obleko za vse državljane. Zato je tudi na uhci težko spoznati homei-niste. Le-ti imajo neomejeno pravico in sploh ne odgovarjajo za svoje postopke ter lahko počnejo z ljudmi, kar se jim zljubi. So pravzaprav steber Homeinijeve politike in ljudje skušajo imeti čimmanj opravka z njimi, saj. so pripadniki te policije še vedno pripravljeni izvrševati fanatična načela islamskega zakona, zato so tudi neizmerno osovraženi pri ljudstvu, ravno tako kot je Homeini sam. Homeini tudi ženskam predpisuje obvezno čmo obleko do gležnjev in čmo mto, ovito okoli las in obraza, kar je po islamskem zakonu pravzaprav ukaz. In res, med popotovanjem sem srečal ženske, vse v enakih oblekah, že majhna dekleta morajo po štirinajstem rojstnem dnevu spoštovati ta zakon. Opazil sem, da nekateri moški ne upoštevajo teh pravil, kljub vročim so namreč nosili srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Te ljudi je Ali označil za »demokrate«, h katerim se je tudi sam prišteval. S tem hočejo vsaj simbolično nasprotovati režimu, vendar še prej padejo v oči homeinistom. Njegova dva prijatelja sta sicer tudi nosila črni srajci, to predvsem zato, da ne bi bila preveč vpadljiva homeinistom, ki ju že imajo v svoji evidenci.
Vprašal sem jih, kaj menijo o življenju po revoluciji in vsi po vrsti so mi zatrjevali, da je bilo življenje pred revolucijo znosnejše, tudi standard je bil višji, prav tako tudi osebna svoboda. Predvsem mladi prav boleče prenašajo sedanjo diktaturo, saj odraščajo v utesnjenih razmerah, ki omejujejo tudi svobodo, katera je v islamskih zakonih precej podrobno zapisana, kar zelo depresivno deluje nanje. Ali in oba prijatelja upajo, da bodo ljudje, pretežno mladi, kmalu skušah zrušiti režim ter se nadejajo, da bo na oblast prišel šahov sin, ki živi v tujini. Videti je, da drugih idej o političnem sistemu nimajo, saj poznajo le prejšnji režim in Homeinijevo diktaturo, zato vidijo spremembo edino le v obnovitvi starega režima, pod katerim ravno tako niso živeli najbolje, je pa po njihovem zatrjevanju boljši kot sedanji. Za njihovo nerazgledanost je prav gotovo kriva blokada informacij, ki je v sedanjem trenutku še posebno močna.
Ko smo se tako pogovarjali nekaj ur, so me vsi trije pospremili do hotela in mi zabičali, naj nikomur ne povem, kje sem bil, ker bi lahko oni, pa tudi jaz, imeli težave s policijo, če bi kdo omenil, da so pripeljali tujca v svoj dom. Vse skupaj se mi je zdelo nekoliko čudno, vendar sem jim to vseeno obljubil, ker sem razumel njihov strah pred policijo.
Naslednje jutro me je Ah s trkanjem na okno hotelske sobe zbudil in znova sva odšla na njegov dom. Čez dve uri sem imel avtobus za Tabriz, tako da nisva imela kaj dosti časa za pogovor, vendar mi je obljubil, da mi bo po svojih močeh pomagal, da se znajdem v Iranu. Dal mi je naslova dveh teheranskih prijateljev, ravno tako tihotapcev, in pismo, napisano v farščini, kjer ju prosi, naj mi pomagata, kajti Teheran je zelo veliko mesto in brez pomoči se tujec tam bolj slabo znajde. Priporočal mi je tudi, naj se izogibam Homeinijeve policije ter naj bom v pogovorih z ljudmi zadržan, kajti tukaj nikoli ne veš, na kakšnega človeka naletiš. Ta nasvet sem upošteval, ker sem videl, da je nekoliko v skrbeh zame, ker še ne vem, v kakšni državi se nahajam. Kasneje sem ugotovil, da so bili njegovi nasveti utemeljeni, vendar me je s pismom in naslovi spravil v precejšnje škripce, o čemer bom kasneje pisal.
Ker sem zamudil edini avtobus za Tabriz, mi je z Alijevo pomočjo uspelo prepričati nekega bolgarskega voznika tovornjaka, da me zapelje do Tabriza-Le nerad me je sprejel za sopotnika in kasneje mi je povedal, da me ne bi vzel v vozilo, če bi ne bil Jugoslovan. Na poti sva naletela na tri policijske kontrolne postaje, kjer pa je vse potekalo brez zapletov, kajti Bolgar je policajem vedno dal škatlico cigaret, še preden so ti odprli usta. Le pri eni od takšnih kontrol sva morala kljub cigaretam izstopiti iz tovornjaka, vendar ne zaradi pregleda, ampak zato, ker so se hoteh homeinisti fotografirati skupaj z menoj, kar se mi je zdelo izredno smešno, saj sem si jih kar predstavljal, kako se bodo hviili pred prijatelji, da imajo »dobre prijatelje« iz tujine. Seveda niso imeli niti malo pojma, kje leži Jugoslavija.
Informacija in usmerjanje
Vprašanje zaposlitve je v sodobni družbi in še zlasti v naši deželi zelo žgoč problem, s katerim se spoprijemajo družine, predvsem pa mladi sami. In to ne velja samo za tiste, ki so diplomirali in bi se radi zaposlili, pač pa tudi za mlajše, ko skupaj s starši odločajo o smeri študija in se vprašujejo, ali jim bo izbrana smer lahko omogočila hitrejšo zaposlitev.
Vprašanje je življenjskega pomena in ne zadeva samo posameznika pač pa tudi širšo skupnost, saj je še zlasti za majhno skupnost, kot smo Slovenci v Italiji, važna harmonična rast, usklajen razvoj. Težava pri kakršnem koli usmerjanju, pri kar-kšnem koli nasvetu je hitro spreminjanje sodobnega sveta. Nekdo je izračunal, da bodo do konca stoletja ljudje zaposleni vsaj v sto poklicih, ki doslej še niso bili izumljeni. Predsem pa bo v teh pogojih, pravijo izvedenci, nemogoče, da bi ljudje opravljali vse življenje isti poklic. Vsak bo moral v svojem življenju vsaj dvakrat, če ne celo večkrat, spremeniti poklic.
V tako spreminjajoči se stvarnosti je Primorski dnevnik ocenil, da je pravilno nuditi bralcem še en informativni servis. Na strani, ki smo jo poimenovali Mladi in delo, ki pa je namenjena tudi starejšim, bomo
skušali opozarjati na najrazličnejše ponudbe in možnosti zaposlitve, ki jih nudi tržišče dela. Gre za javne natečaje, ki jih razpisujejo najrazličnejše javne ustanove, za ponudbe podjetij in zasebnikov (vse vabimo, da nam svoje morebitne ponudbe pošljejo v objavo na uredništvo), obenem pa bomo objavljali vse »oglase« tistih, ki iščejo trajno ali občasno službo in se ponujajo za honorarno delo.
Vendar informativna naloga časopisa s tem še ni izčrpana. Kolikor bo mogoče, bomo na teh straneh skušali predstavljati nove poklice, ustvarjalne možnosti, ki jih nudi sodobni trg dela, študijske smeri, s katerimi mladi lahko dosežejo potrebne kvalifikacije.
Rubrika bo v začetku izhajala dvakrat na mesec, če pa bo imela zadosten odmev in bo dovolj zanimanja, jo bomo objavljali enkrat tedensko. Časopis seveda ne more napolniti vseh vrzeli, ki nastajajo ob burnem spreminjanju družbe, mora pa dati vsaj osnovno informacijo, ki naj uporabnikom omogoči dojemanje teh sprememb. In to je končni namen tudi te rubrike, združen seveda s povsem praktično informacijo za vsakodnevno uporabo, ki najbrž tudi ni odveč.
UNIVERZE
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za poskusno zaposlitev dveh diplomiranih tehnikov vodstvenega kadra v računskem centru. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti (na univerzi) matematike, fizike, kemije, informatike, inženirstva, ekonomije ali statistike. Rok za predložitev prošenj zapade 7. marca 1988. Za podrobnejše informacije glej posebno izdajo Uradnega lista -natečaji in izpiti - z dne 5. 2. 1988.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za pomožnega tehnika kmetijske fakultete pri Inštitutu za varstvo rastlin. Glavni pogoj ža udeležbo natečaja je diploma višje srednje šole. V poštev bodo prišli kandidati, ki bodo poslali prošnje na Univerzo v Vidmu do 7. marca 1988. Podrobne informacijev posebni izdaji - natečaji in izpiti -Uradnega lista z dne 5. 2. 1988.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za dva univerzitetna raziskovalca na Fakulteti za fiziko, matematiko in naravoslovne vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti katerekoli fakultete, tudi iz tujine. Rok za predložitev prošenj zapade 9. aprila 1988. Ostale informacije so objavljene v posebnem Uradnem listu - natečaji in izpiti - z dne 9. 2. 1988.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za izvrševalnega tehnika kmetijske fakultete Inštituta za prehrambeno tehnologijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je dokončal nižjo srednjo šolo. Prošnje morajo prispeti na Univerzo v Vidmu do 14. marca 1988. Podrobnejši opis natečajnih pogojev je objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 12. 2. 1988.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za izverševalnega tehnika Fakultete za matematiko, fiziko in naravoslovne vede Inštituta za informatiko in sistematiko. Natečaja se lahko udeleži tisti, ki je dokončal nižjo srednjo šolo. Rok za predložitev prošenj zapade 24. marca 1988. Ostale informacije lahko interesenti dobijo v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 23. 2. 1988.
ministrstva
Notranje ministrstvo razpisuje javni natečaj za 27 strojepisk (4. plačilne stopnje), ki jih bodo zaposlili na svojih sedežih v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini. Natečaja se lahko udeleži, kdor je končal nižjo srednjo šolo. Prošnje morajo prispeti na tržaško prefekturo do 14. marca 1988. Ostale potrebne lastnosti, ki jih mora imeti kandidat, so podrobno opisane v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 12. 2. 1988.
Notranje ministrstvo razpisuje javni natečaj za 17 (delavcev) težakov, ki jih bo zaposlilo na svojih sedežih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Kandidati morajo imeti osnovnošolsko izobrazbo in dokončano obvezno šolanje. Poleg tega morajo biti zdrave in čvrste postave. Prosilci naj oddajo prošnjo na tržaški prefekturi do 21. marca 1988. Ostale natečajne pogoje lahko kandidati zasledijo v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 19. 2. 1988.
Notranje ministrstvo razpisuje javni natečaj za 172 občinskih tajnikov. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti pravne, ekonomske, politične ali podobne fakultete (npr. bančne in ekonomske fakultete, fakultete za diplomacijo). Kandidati morajo napisati prošnjo na obrazcih, ki jih dobijo na vseh prefekturah. Kanditatova točno izpolnjena prošnja mora dospeti na prefekturo, kjer ima kandidat svoje stalno bivališče, do 11. oprila 1988. Ostali pogoji so našteti v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - iz dne 12. 2. 1988.
Zakladno ministrstvo razpisuje javni natečaj za 3 uradnike pri tržaškem pokrajinskem zakladnem ravnateljstvu, za 2 uradnika pri videmskem Pokrajinskem zakladnem ravnateljstvu in za 6 uradnikov pri pokrajinskem zakladnem ravnateljstvu v Benetkah. Kdor se hoče natečaja udeležiti mora imeti višjo srednješolsko izobrazbo. Kandidatova prošnja mora dospeti na sedež za-
kladnega ministrstva v Rimu do 7. marca 1988. Ostali natečajni pogoji so podrobno našteti v posebni izdaji Uradnega lista - natečaji in izpiti - z dne 5. 2. 1988.
OSTALI JAVNI NATEČAJI
Tržaški konzorcij za prevozništvo (ACT) razpisuje javni natečaj za 3 avtobusne šoferje. Kdor se hoče udeležiti natečaja, mora imeti dokončano obvezno šolanje, mora imeti odličen vid (10/10) in opravljen vozniški izpit kategorije D. Kogar natečaj zanima, mora poslati pršnjo z ustreznimi dokumenti na sedež Tržaškega konzorcija do 31. marca 1988. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu tržaškega A.C.T. v Ulici D'Alviano 15.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za začasno zaposlitev asistenta tehnika-elektronskega tehnika. Kandidat mora imeti višjo srednješolsko izobrazbo elektronskega izvedenca ali izvedenca za telekomunikacije in mora biti vpisan v strokovni seznam vsaj tri mesece pred predložitvijo prošnje, kar je predpogoj, da se interesent lahko udeleži natečaja. V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki bodo poslali prošnje na Tržaško krajevno enoto št. 1, Ulica Farneto 3 do 4. marca 1988. Ostale informacije lahko kandidati dobijo na sedežu T.K.E. v Ulici Farneto 3.
Mlad tehnik. Coca Cola Southeast Europe zaposli mladega tehnika (ne sme imeti več kot 35
let), ki bi posloval v vzhodnih državah. Kandidat mora imeti opravljen študij mehanike ali elek-tromehanike, obvladati angleščino in po možnosti slovenščino ali srbohrvaščino. Kogar ponudba zanima, mora poslati svoj curriculum vitae na naslednji naslov: Coca Cola Southeast Europe spa, Ulica Cicerone 4, 34133 Trst.
Vestna tajnica. Tržaško podjetje jo zaposli takoj. Pogoji: znanje jezikov, vsaj angleščine, praksa v uradniškem delu in obvladanje steno-daktilografije. Smisel za red, organizacijo in samostojno delo. Pismene ponudbe na Primorski Dnevnik pod šifro "Sposobna".
Funkcionar za izvoz in uvoz. Zaposli ga lesno industrijski obrat s sedežem v videmski pokrajini. Kandidat mora imeti višješolsko ali univerzitetno izobrazbo. Mora obvladati slovenščino ali srbohrvaščino in nemščino ali angleščino. Predvsem pa mora imeti vsaj triletno delovno izkušnjo v ekonomskem sektorju. Kogar ponudba zanima, mora poslati svoj curriculum na sledeči naslov: Korp Europea srl, Foro Ulpiano 6, 34133 Trst.
Prodajalci, tehniki, uradniki in skladiščniki. Zaposli jih železarna Morassutti. Kandidati za mesto prodajalca morajo imeti: dveletno izkušnjo v prodaji neprimičnin, višješolsko tehnično izobrazbo (geometer ali izvedenec), odslužen vojaški rok in vozniško dovoljenje kat. B.
Kandidati za mesta tehnika morajo zadostiti naslednjim pogojem: morajo imeti višješolsko ali univerzitetno tehnično izobrazbo.
Uradniki/uradnice-računovodje morajo imeti vsaj dveletno delovno izkušnjo in morajo obvladati splošno računovodstvo in nekaj angleščine.
Poznati morajo tudi sistem E.D.P. Pogoj je tudi odslužen vojaški rok.
Skladiščniki morajo imeti dveletno delovno izkušnjo v upravljanju skladišča in morajo poznati sistem E.D.P. Zaposlili bi jih na sedežu v Casarsi (Pn), v Padovi, Vidmu in Trevisu.
Interesenti morajo poslati prošnje na naslednji naslov: Federico Morassutti ferramenta spa, Ulica Biasutti 31, 33072 Casarsa della Delizia (Pn).
Mladi, ki imajo radi samostojno delo. Zaposli jih glavna agencija zavarovalniške družbe RAS (Riunione Adriatica di Sicurtà). Interesenti morajo imeti višješolsko izobrazbo. Zaslužek glede na sposobnost. Kogar ponudba zanima, mora poslati svoj curriculum na naslednji naslov: RAS, Agenzia generale di Trieste, Ufficio organizzazione, Piazza della Repubblica 1, 34100 Trst.
Trgovski potniki. Takoj jih zaposli delniška družba Domovideo, ki hoče okrepiti svojo prodajno mrežo v Piemontu, Lombardiji, Furlaniji-Julijski krajini, Toskani, Laciju in v Kampanji. Interesenti morajo biti vpisani v seznam trgovskih potnikov ali pa zadostiti vsem pogojem, ki omogočajo vpis. Delovno razmerje predvideva honorar in druge finačne nagrade in spodbude. Kogar ponudba zanima, mora poslati svoj curriculum na naslov Domovideo spa, Ulica De Gas-peri 77, 38100 Trento.
Civilni inženir. Zaposlitev v urade Banca del Friuli. Interesent ne sme imeti več kot 36 let, niso potrebne delovne izkušnje. Plača in kadrovanje bo v sorazmerju z delovno sposobnostjo. Interesenti morajo poslati svoj curriculum na naslednji naslov: Banca del Friuli spa, Direzione generale,-Via Vittorio Veneto 20, 33100 Videm.
Dekle, ki dobro pozna uradniško delo. Pogoji: resnost in dobro znanje italijanščine. Interesen-tke naj telefonirajo na telefonsko številko: 040/727383.
Uradnik ali uradnica. Zaposli ga/jo družba finančnih svetovalcev FPA Andro Italia. Kogar ponudba zanima, mora dobro poznati uradniško delo, računovodstvo, poznati video-tipkanje in mora imeti dobre delovne ocene. Ista družba zaposli tudi dinamične trgovske potnike, saj hoče okrepiti svoje delovanje v tržaški in goriški pokrajini. Interesenti morajo telefonirati na številko: 040/68838.
Sodelavci ali sodelavke, ki jih privlači finančno, zavarovalno in kupoprodajno poslovanje. Zaposli jih podjetje, ki hoče razširiti svoje delovanje na tem področju. Kogar zanima in ima že dobre delovne ocene, naj telefonira na številko: 040/64646.
Vajenec, ki zna govoriti slovensko. Zaposli ga trgovina jestvin v Gorici. Interesenti naj se zglasijo v trgovini Semolič v Raštelu št. 49.
Sodelavci/ke za. nego in pomoč oskrbovancem na domu. Zaposli jih Zadružni center za socialno dejavnost Trst, Ulica Cicerone 8/b (patronat INAC). Prošnje naj interesenti dostavijo osebno v jutranjih urah (z izjemo sobote) od 9. do 12. ure.
Izkušeni pleskarji in zidarji. Za dalj časa jih zaposli obrtniško podjetje. Interesenti naj telefonirajo na številko: 040/421776.
Izkušena in zanesljiva otroška varuška. In-teresentke naj telefonirajo na številko: 040/390964.
Hišna pomočnica. Pripravljena delati dvakrat tedensko. Interesenti naj telefonirajo na številko 040/57640.
20-letna knjigovodkinja s trimesečno prakso v uradu, z B vozniškim dovoljenjem, dobrim znanjem angleščine in nemščine ter diplomo opera-terja-programerja cobol. Telefon: 040/226564.
Univerzitetna študentka. Nudi lekcije vseh predmetov za nižjo srednjo šolo ter iz italijanščine in latinščine za višje srednje šole. Telefon: 040/229145 od 9. do 10. ure.
Dobra prošnja jamči uspeh
Kdor napiše kratek življenjepis in ga priloži k prošnji za delo, tvega, da delodajalec vrže v koš prošnjo in življenjepis. Če pa bo imel prosilec vsaj malo sreče, bo mogoče delodajalec oboje prebral in si na podlagi tega ustvaril mnenje o kandidatu. Kakšen naj bo kratek življenjepis, ki ga prilagamo k Prošnjam za delo, da si delodajalec ustvari čim boljše mnenje? O tem govori tudi vrsta priročnikov, važna pa so le nekatera osnovna pravila. Predvsem ruoramo curriculum izpolniti tako, da bo jasen, verodostojen in jedrnat, medtem ko sta narcisizem in lažna skromnost njegova najslabša sovražnika!
Kaj moramo napisati v življenjepis?
Najprej ime in priimek, ki pa ju ne smemo napisati samo na ovojnico, ker jo bo delodajalec vrgel v koš. Važna je tudi telefonska številka, tako bo lahko delodajalec stopil takoj v stik z nami.
—	Datum in kraj rojstva sta tudi važna. Starost lahko postane eden izmed glavnih faktorjev uspeha.
—	Stan (Stato civile). Ta pride predvsem v poštev pri ženskah.
~~ Pri moških pa je važno, če so odslužili vojaški rok. Kdor ga ni, naj ne napiše ničesar.
Navesti moramo tudi: kakšno stopnjo šolanja smo dosegli, če pa imamo univerzitetno diplomo ni potrebno navesti vseh opravljenih izpitov, ampak je bolje, če navedemo naslov naše teze. Navesti moramo tudi specializacijo.
Če govorimo kak tuj jezik je važno, da to napišemo. Dobro je, če se ob tem ne lažemo, saj lahko delodajalec v vsakem trenutku preveri naše znanje.
~~ Delovne izkušnje moramo tudi navesti. Ne smemo pa jih navajati preveč na splošno, saj bi nam delodajalec lahko ne verjel.
Predvsem pa moramo kratek življenjepis napisati s pisalnim strojem ali s kompjuterjem. Važno je tudi, da raznih informacij ne napišemo preveč skupaj, ampak jih raje ločimo na dobro pregledne odstavke.
Kako deluje urad za zaposlovanje
4
Kakšno vlogo ima danes urad za zaposlovanje? Urad za zaposlovanje je javna storitev, ki se je poslužujejo brezposelni ali mladi, ko iščejo svojo prvo ali ponovno zaposlitev. Kdor išče delo in se hoče čimprej zaposliti, se mora vpisati v posebne sezname, ki jih mora delodajalec pri zaposlovanju delovne sile upoštevati. Delodajalec ni prisiljen spoštovati teh seznamov, ko zaposljuje specializirane delavce in višje uradnike. Te delavce lahko delodajalec sam izbira. V ostalih primerih pa urad z vodenjem seznamov prevzame vlogo posrednika med delavcem in delodajalcem. Vsakemu, ki se vpiše v seznam, urad dodeli določeno število točk, ki določajo njegovo mesto na prednostni lestvici. Med merili, ki jih urad rabi pri točkovanju, sta tudi: čas vpisa v seznam in njegove družinske in gmotne razmere. Kdor je brezposeln in mora preživljati sebe in družino, bo seveda imel dosti točk, kar mu bo omogočilo, da bo na seznamu zasedel prva mesta in bo tako čimprej prišel do službe.
V Trstu v glavnem zaposljujejo delovno silo le začasno, saj tako zaposleni delavci v večini primerov zamenjajo obolele ali začasno odsotne. Le redki so v zadnjih časih dobili stalno zaposlitev. Mlade pa delodajalci večinoma zaposlijo z začasno delovno pogodbo po zakonu za poklicno usposabljanje mladih, ki omogoča delodajalcu,
da si izbere mladega delavca in tako Obide seznam urada za zaposlovanje.
Brezposelni so lahko vpisani v te sezname nekaj mesecev, dogaja pa se tudi, da so v teh seznamih tudi nekaj let! To velja v Trstu zlasti za neizšolane osebe, ker je največ povpraševanja po visoko kvalificiranih delavcih.
Tržaški pokrajinski urad za zaposlovanje je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in v soboto od 8.30 do 11.30. Dalj časa je delavec vpisan v seznam brezposelnih, več točk mu urad dodeli. Kar pomeni, da mora delavcu, ki hoče obdržati svoje točke, urad vsak mesec žigosati brezposelno izkaznico, sicer zdrsne na lestvici navzdol.
V uradu so vsak dan ob 8.30 razobešene vse delovne ponudbe. Izkaznice pa prisotnim brezposelnim začnejo pobirati ob 9.00 uri. Nakar sestavijo lestvico, po kateri razdelijo razpoložljiva delovna mesta med prisotnimi brezposelnimi delavci. V ponedeljkih in četrtkih dodeljujejo delovna mesta prodajalcem in uradnikom, v sredah čistilkam, v torkih in petkih pa ostalim delavcem. Dodati je treba, da se v te sezname lahko vpišejo tudi študentje, za kar seveda potrebujejo delovno knjižico.
Nogomet: v pokalu pokalnih prvakov
Gladka zmaga Atalante
Atalanta - Sporting 2:0 (1:0)
BERGAMO Atalanta je doma presenetljivo premagala solidno portugalsko ekipo Sportinga iz Lizbone z gladkim 2:0 in tako realno računa na napredovanje v polfinale pokala pokalnih prvakov. In to bi bil za drugoli-gaško ekipo pravi podvig. Atalanta je stalno napadala in čeprav je manjkal standardni srednji napadalec Garlini, je ustvarila vrsto zrelih priložnosti za zadetek. Do slednjega je prišlo po zaslugi Nicolinija, ki je realiziral enajstmetrovko, ker se je gostujoči branilec... spremenil v vratarja in ustavil žogo z roko. V drugem polčasu je podvojil Cantarutti z osebno akcijo.
V ostalih tekmah ni bilo presenečenj, saj bi se morali v polfinale uvrstiti logični favoriti.
POKAL UEFA
Verona - Werder Bremen (ZRN)
0:1 (0:0)
Verona je zelo razočarala svoje navijače, vendar pa moramo takoj dodati, da je izgubila proti zelo močnemu nasprotniku, ki je brez težav nadzoro-
val napade Elkjaerja in tovarišev. Zmagoviti zadetek je dosegel Neu-barth v začetku drugega polčasa. Vsi napadi domačinov niso več zalegli. Verjetno si je Verona zapravila vse možnosti za uvrstitev v polfinale pokala UEFA.
Od ostalih tekem bi omenili podvig Brugesa, ki je izenačil v Atenah, ter Barcelono, ki je na tujem proti Bayer-ju iz Leverkusna ohranila do konca izid iz začetka tekme.
Izidi
POKAL PRVAKOV: Bayern (ZRN) -Real Madrid (Šp.) 3:2; Bordeaux (Fr.) -PSV Eindhoven (Niz.) 1:1; Benfica Lizbona (Port.) - Anderlecht (Bel.) 2:0; Steaua (Rom.) - Rangers (Škot.) 2:0.
POKAL POKALNIH PRAKOV: Ma-lines (Bel.) - Dinamo Minsk (SZ) 1:0; Atalanta (It.) - Sporting Lizbona (Port.) 2:0; Young Boys (Švi.) - Ajax (Niz.) prel.; Rovanieme (Fin.) - Olimpique (Fr.) 0:1.
POKAL UEFA: Panathinaikos (Gr.) -Bruges (Bel.) 2:2; Bayer Leverkusen (ZRN) - Barcelona (Šp.) 0:0; Espanol
Barcelona (Šp.) - Vitkovice (ČSSR) 2:0; Verona (It.) - Werder Bremen (ZRN) 0:1.
Povratne tekme bodo 16. t.m.
Nogomet: italijanski pokal
Napoli izločen! Juventus s težavo
Včeraj so odigrali povratne četrtfinalne tekme italijanskega nogometnega pokala, prišlo pa je do velikega presenečenja. Napoli, ki premočno zmaguje v državnem prvenstvu, je doma izgubil s Torinom, potem ko je do polovice drugega polčasa vodil z dvema zadetkoma Maradone.
Inter je zmagal tudi v drugi tekmi proti Empoliju, Sampdoria pa je rutinsko izločila Ascoli. Juventus je z izredno težavo z zadetkom Bria izločil skromni Avellino.
Sinočnji izidi: Napoli - Torino 2:3 (napreduje Torino); Empoli - Inter 0:1 (napreduje Inter); Juventus - Avellino 1:0 (napreduje Juventus); Ascoli -Sampdoria 1:1 (napreduje Sampdoria).
Dokončno preložili veleslalom
GROUSE MOUNTAIN (KANADA) — Včeraj so dokončno preložili moški veleslalom za svetovni pokal, ki bi ga morali izpeljati v kanadskem letovišču Grouse Mountain. Prvi spust je opravilo 11 smučarjev, med katerimi je bil najboljši Avstrijec Mayer. Alberto Tomba je porabil celi dve sekundi več, vendar se je spustil v popolni megli. Prav zaradi njegovega in protesta Pirmina Zurbriggna so tekmo odpovedali. Verjetno jo bodo nadoknadili v Saalbachu (Avstrija) konec marca, ko bodo na sporedu tudi druge tekme.
Medtem dekleta pridno vadijo smuk, ki bo v petek v Aspnu (ZDA). Najboljši čas je v prvem poskusnem spustu dosegla Švicarka Figinijeva, v drugem pa Avstrijka Zangerlova.
Na sliki (AP) vidimo (z leve) Gstreina, Stenmarka in Tombo, ki veselo razpoloženi zrejo v meglo.
Košarka: v pokalu evropskih prvakov
Odločilno za Tracer
MILAN — Danes bodo odigrali tri tekme izločilnega turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov in sicer: Saturn - Aris, Tracer - Makabi in Partizan - Barcelona.
Najvažnejše je prav gotovo srečanje med milanskim Tracerjem in telaviv-skim Makabijem, saj je zmagovalec slednjega skoraj gotovo uvrščen v finalno skupino, poraženec pa izločen. V končno skupino se bodo namreč uvrstile prve štiri ekipe, ki bodo odigrale prihodnji mesec poseben turnir v Gandu. Le beograjski Partizan je že matematično uvrščen v veliki finale (za sabo ima 9 zmag in en sam poraz).
Tracer je na drevišnji tekmi v Palat-russardiju favorit predvsem zaradi prednosti domačega igrišča. V primeru poraza bo moralo milansko moštvo nujno zmagati v Barceloni, kar je v sedanjih pogojih izredno težko, saj je španska peterka na domačem igrišču
praktično nepremagljiva. Za tri mesta, ki peljejo v finale, se tako borijo štiri ekipe (grški Aris, Barcelona, presenetljivi zahodnonemški Saturn in pa milanski Tracer).
Na včerajšnji tekmi v Orthezu je domača ekipa premagala Nizozemce Den Bosha s 112:100.
Košarka: italijanski poka!
Zmaga Snaidera
CASERTA — Na prvi polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega pokala je v Caserti domači Snaidero s 97:85 (42:48) premagal Enichem iz Livorna. V vrstah domačih je bil najboljši Oscar s 30 točkami, dobro pa sta še igrala Gentia in Dell’Agnello, pri Enichemu pa so se najbolj izkazali Tržačan Tonut, ki je dosegel 21 točk, Carrera in Fantozzi.
Porazdelili podpore CONI
RIM — Od podpor CONI za letošnje leto bo največ dobila atletska zveza, in sicer dobrih 12 milijard lir (8,17% vsega zneska, ki znaša 148 milijard in 560 milijonov). Sledijo (v tisočih lir): zimski športi 7.531.656 (5,06%), plavanje 7.036.344 (4,73%), rokoborba, dviganje uteži, judo 6.672.144 (4,49%), kolesarstvo 6.526.464 (4,39%), košarka 6,482.760 (4,36%), sabljanje 6.205.968 (4,17%), boks 5.987.448 (4,03%), gimnastika 5.754.360 (3,87%), odbojka 5.739.792 (3,86%), konjski športi 4.545.216 (3,05%), jadranje 4.472.376 (3,01%), tenis 4.384.968 (2,95%), itd. Med najbolj revnimi je namizni tenis z 1.728.187 (1,16%),- saj mu sledita le balinanje z 1.378.555 (0,93%) in šport za handikapirane s 460.771 (0,31%). Nogomet je izvzet, saj mu gre 3,5% vseh prihodkov Totocalcia ter dva odstotka denarja, ki je namenjen za njegovo upravljanje: skupno naj bi torej nogometu namenili okrog 103 milijarde lir.
Odbojka: »jeza» Paninija
RIM — Derbi 10. povratnega kola italijanskega odbojkarskega prvoligaškega prvenstva je bil v Parmi, kjer je »ranjeni« Panini, ki seveda še ni pozabil na nedavno izgubljeno priložnost osvojitve celinskega naslova, premagal Maxicono.
Izidi: Kutiba Falconara - Ciesse Padova 1:3, Maxicono Parma - Panini Modena 0:3, Eurostyle Montichiari -Opel 3:1, Bistefani Turin - Burro Virgilio Mantova 3:1, Pozzillo Catania -Camst Bologna 2:3. Počivala je Gonzaga iz Milana.
Košarka: Petroviča odslovili
PESARO — Pri italijanskem košarkarskem prvoligašu Scavoliniju so včeraj sporočili, da so odslovili Jugoslovana Aleksandra Petroviča, ki ga bo zamenjal 30-letni Američan Darwin Luois Cook (krilo, 192 cm). Cook je osem let med profesionalci: sedem let je igral za ekipo Nets, eno pa za Washington Bullets. Za Scavolini bo morda nastopil že v nedeljo.
Kolesarstvo: včeraj v Lonjerju uradna predstavitev
Dirki za 12. trofejo ZSSDI se obeta velik uspeh
Prostori Kolesarskega kluba Adria Rešim v Lonjerju so bili sinoči res pretesni, da bi sprejeli vse udeležence tiskovne konference, na kateri so predstavili nedeljsko tradicionalno kolesarsko dirko za 12. trofejo ZSSDI. Med
številnimi gosti so bili med drugimi jugoslovanski konzul v Trstu Pogačnik, predstavnik SDGZ Kapič, predstavnik ZSSDI Kufersin, zastopniki kolesarske zveze Velišček (dežela), Millo (Gorica), Turitto (Alpe Jadran), Cottur
(Trst), Prato (Videm), Rossi in Paravani (odbor dirke po Furlaniji), Caon (organizacijski odbor dirke po F-JK za profesionalce), pa še Budica (pokrajinski odbor UISP), Lamberti (deželni odbor UISP), Zanoškar (direktor ekipe Roga in eden pobudnikov dirke v Lonjerju).
Dirki se tudi letos obeta velik uspeh. Kot je povedal Radivoj Pečar, se je doslej vpisalo okrog 150 kolesarjev v zastopstvu 25 ekip iz naše dežele, iz Veneta, Lombardije ter iz Jugoslavije, računajo pa, da se jih bo prijavilo še okrog 20, med nastopajočimi pa je vrsta jugoslovanskih in italijanskih državnih reprezentantov. Kot je v svojem pozdravnem posegu poudaril Jurij Kufersin in za njim številni drugi, pa pomen dirke presega zgolj tekmovalni moment: na njej namreč prihaja do izraza zlasti vloga mostu, ki jo imamo v odnosih med jadranskima sosedoma in tudi med drugimi deželami v okviru skupnosti Alpe Jadran. Sodelovanje in pomoč društev iz Trsta, Gorice, Vidma
pa potrjuje, da ima tudi organizacijsko širši obseg.
še nekaj podatkov o dirki sami. Start bo v nedeljo ob 13.00 v Lonjerju, od koder se bodo kolesarji v koloni podali do Barkovelj, kjer bo ob 13.30 uradni start. Proga bo potekala takole: Miramar, Sesljan (13.50), Štivan, Tržič (14.02), .Ronke, Redipuglia (14.15), Zag-raj, Poggio Terza Armata, Sovodnje (14.30), industrijska cona, državna cesta 55 TS - GO, Gabrje (14.43), Devetaki, Doberdob, Jamlje (državna cesta 55), Štivan (14.04, državna cesta 55), Sesljan, Nabrežina (15.16), Križ, Brišče, Bajta, Gabrovec, križišče za državno cesto 202, križišče za Vejno, državna cesta 202 (15.41), križišče na Opčinah, Obelisk, kamnolomi Faccanoni (16.00), Lonjer državna cesta 14, Bazovica, Padriče, Trebče (16.12), Bani križišče -državna cesta 202, križišče na Opčinah, Obelisk, Faccanoni, Lonjer - Bazoviška cesta (16.30).
Jadranje: kategorija europa
Bogatčeva druga na selekciji za SP
NEAPELJ — Jadralka TPK Sirena Arianna Bogateč se je prejšnji konec tedna udeležila državnih selekcij za udeležbo na svetovnem prvenstvu v razredu europa, ki bo v pristanišču Newcastle avgusta letos. Na izboru je bilo skupno 90 jadralcev, Arianna Bogateč pa je osvojila absolutno sedmo mesto in drugo med dekleti. Svetovnega prvenstva se bo udeležilo osem fantov in pet deklet iz Italije, tako da je Bogatčeva na najboljši poti, da že tretje leto zaporedoma nastopi na svetovnem prvenstvu (pred dvema letoma je bila peta, lani pa tretja).
V	Neaplju so bile prve tri regate teh selekcij. Na prvi je Bogatčeva bila 4., na naslednji 22., ker se je plovilo poškodovalo, na tretji regati pa je bila sedma.
Naslednje regate bodo 19. in 20. t. m. v Riminiju, nato pa še v Livornu in Sibariju. Bogatčeva se bo od 27. do 31. t.m. udeležila tudi odprtega sredozemskega prvenstva za razred europa, ki bo v Izoli.
V	soboto je bila (sicer v odsotnosti - nagrado je dvignil predsednik TPK Sirena Edi Filipčič) Arianna Bogateč nagrajena s prestižnim priznanjem »Velista del Golfo« (jadralec zaliva), ki jo vsako leto le enemu jadralcu podeljuje Jacht Club Adriaco.
ob robu naših nogometnih igrišč - oh robu naših nogometnih igrišč
Goričani se dobro držijo
V Kopru nov dom športov na vodi
Jadralci Jadra in veslači Nautilusa, ki sestavljajo prvo združeno športno društvo v Kopru, so bogatejši za nov dom športov na vodi, ki so ga zgradili v rekordnem času eqega leta. Dom obsega okrog tisoč kvadratnih metrov koristnih površin z dvema hangarjema ter vsemi drugimi objekti, ki bodo jadralcem in veslačem ter kasneje še deskarjem in kajakašem nudili dobre pogoje za nadaljnjo dejavnost. Novi dom so uradno predali namenu na svečanosti, ki so se je udeležili številni predstavniki družbenopolitičnega življenja Kopra, Obale, republike ter sosednjih in zamejskih klubov. Slavnostni govornik je bil predsednik Skupščine občine Koper Janko Kosmi-na, ki je kot predsednik pomorskega športnega društva dom tudi uradno odprl. (Kreft)
Hokej na ledu: poraz Jesenic v polfinalu
JESENICE V polfinalu jugoslovanskega pokala v hokeju na ledu je Partizan s 4:1 (0:0, 3:1, 1:0) premagal Jesenice. V finalu, ki bo v soboto v Zagrebu, se bo Partizan pomeril z Medveščakom Gortan.
Medtem ko so se na Goriškem naše tri enajsterice (Mladost, Juventina, Sovodnje) v nedeljo dobro odrezale, saj so od šestih možnih točk zbrale kar 5, je bilo naših sedem ekip na Tržaškem povsem neuspešnih: od 14 možnih točk so jih osvojile le štiri. Nedeljski rezultati so šli na roko predvsem štan-dreški Juventini, ki se je z gladko zmago proti S. Lorenzu in po spodrsljajih vodeče dvojice Mariano - Pro Farra na domačih tleh, prebila do vrha lestvice. Juventina je tako sama na vrhu skupine »I« s točko prednosti nad trojico Mariano, Pro Farra in Moraro. Lep podvig goriških ekip potrjuje še uvrstitev Mladosti, ki štiri kola pred koncem prvenstva deli v skupini »L« drugo mesto s Fincantierijem, vendar imajo Doberdobci tekmo manj.
Na Tržaškem, kot smo že omenili, so naše ekipe igrale pod pričakovanjem. V vsaj delno tolažbo zabeležimo, da je napadalec Vesne, Roberto Candotti, v nedeljski tekmi z Edile Adriatico opravil svoj stoti prvenstveni nastop v članski ekipi Vesne. Branilec Krasa Darko Škabar pa svojega 27. rojstnega dne v nedeljo v Repnu ni praznoval najbolje. Kras je namreč iz-
gubil proti Zaulam in tako je skupaj z Zarjo še vedno med skupino ekip, ki se borijo za obstanek v ligi.
»Kar se tiče vrha lestvice,« nam je povedal Darko, »tudi letos opažam, da S. Sergio nekoliko popušča, podobno kot že v lanski sezoni, ko ga je dohitelo in nato prehitelo Primorje. Pozabiti pa ne smemo, da ima kar tri točke prednosti nad Muggesano, ki mora v naslednjih dveh kolih igrati z Edile Adriatico in Vesno. Mislim, da bo po teh dveh kolih vsaj na vrhu slika že nekoliko jasnejša. Glede spodnjega dela bo boj za obstanek gotovo napet do poslednjega kola. Po dveh zaporednih zmagah se je namreč v ta krog nepričakovano vključila že skoraj obsojena ekipa Stock, ki v nedeljo igra proti demotiviranemu S. Nazariu. Ta primer zgovorno dokazuje, da tudi letos, tako kot lani, znajo biti odločilnega pomena rezultati direktnih dvobojev in v teh preostalih osmih kolih je teh še precej. Tudi Kras in Zarjo čaka nekaj neposrednih dvobojev, zato posebno v teh ne smemo razočarati. Glede Krasa nisem pesimist, ker sem prepričan, da ekipa zasluži boljše mesto
na lestvici. Letos pa imamo to napako, da nekaj minut popustimo in nasprotnik nas takoj kaznuje. Glede Zarje pa moram priznati, da me je s prikazano igro v prvem derbiju v Repnu res presenetila. Pred mesecem dni v Bazovici pa je bila le senca tiste ekipe in tudi mi se nismo dobro odrezali, zato je bil derbi res povprečen. Ni golo naključje, da smo oboji na spodnjem delu lestvice.«
Slišati je govorice, da treningi Krasa niso najboljše obiskani. Je morda to glavni vzrok za slabe rezultate?
»Priznati moram, da so govorice utemeljene, saj smo se večkrat znašli le z enajstimi nogometaši na igrišču. Na srečo pa se je po dvomesečni odsotnosti ponovno vrnil in v ekipo uspešno vključil Rudi Purič, ki je v zadnjih dveh nastopih bil med najboljšimi, kar pomeni, da je zelo navezan na ekip0; Tako bi se morali zavzeti sedaj vsi ostali. Polemike so v tem trenutku nepotrebne, stisniti je treba pesti in upamo, da si bomo ob podpori naših zvestih navijačev predčasno le zagotovili obstanek v ligi.
Na sliki: akcija z nedeljske tekme med Primorcem in Architravejem.
Nemogoče je bilo premagati vodilnega
Neverjeten spodrsljaj naših
V soboto je bilo nemogoče, da bi Farco Meblo premagal vodilni Capellari iz Veróne, pa čeprav je igral pred domačimi gledalci. Ne gre pozabiti, da so Verončanke pred tednom nepričakovano izgubile sredi Ravene in je bilo nemogoče, da bi naletele dvakrat zaporedoma na slab dan. Poleg tega pa so morale naše igralke na igrišče močno okrnjene -brez Kraljeve in Žerjalove - in za nameček Naci-novijeva med tednom ni trenirala in v soboto je igrala s povišano temperaturo. Med šesterkama je bila tokrat razlika več kot očitna, v prvem srečanju v Veroni pa ne. Gostje^so delovale kot odlično uigrana celota, saj se je , ko je bilo potrebno, hitro »odlepila« od gostiteljic v vseh treh nizih. Kot zanimivost naj povemo, da so zastopnice Farca Mebla povedle tako v prvem kot tudi drugem nizu z 2:0, v tretjem pa celo s 5:1. Gostiteljice so se srčno borile in jim res ni kaj očitati. Le škoda, da ni bil servis nekoliko bolj učinkovit, ker bi le tako še bolj grenile pot do končnega uspeha. Potem, ko je Neva Grgič dosegla prvo točko v prvem nizu neposredno s servisom, so naše igralke napravile kar štiri zaporedne napake. V nadaljevanju je bilo potrebno žogo
samo spraviti preko mreže. S tem je bil sprejem nasprotnic veliko bolj zanesljiv, kar je omogočilo organizatorki igre Secchijevi odlično zaposliti napadalke. Nasprotnice so tako povsem prevzele vajeti igre v roke in se dobro razigrale.
Pri Farcu Meblu v soboto sprejem servisa ni bil najbolj zanesljiv, ker je morala na igrišče povsem spremenjena postava, tako da se je morala Mira Grgič izdatno potruditi pri organizaciji napada (v 24 primerih), ki je bil resnici na ljubo dokaj predvidljiv in s tem olajšal delo nasprotnemu bloku in obrambi.
Proti tako močni ekipi, kot je Capellari iz Verone, se je nemogoče enakovredno kosati boriti brez dobrega bloka in bržkone je bila v soboto prav v tem igralnem elementu največja razlika med ekipama. Razmeroma dobri smo bili v protinapadu ter najbolj v tretjem nizu s 4 točkami ter po eno v prvem in drugem. Če k temu dodamo, za popolno statistično obdelavo, še samo 7 točk nasprotnic, ki so nam jih »podarile«, je končni obračun prepričljivega poraza jasen.
Sedaj ne preostaja nič drugega, kot se dobro pripraviti za odločilni nastop v Raveni, ko bodo imele naše igralke na drugi strani mreže domači Torrione.
Prvo srečanje v Trstu je dokaj dobro pokazalo, katera je najboljša pot do izredno dragocenega uspeha.
V štandreški telovadnici se je v soboto pripetilo to, kar verjetno niti največji pesimist ni pričakoval. Proti pe-pelki tega prvenstva, ekipi Inter 1904, smo doživeli neverjeten poraz. Težko se je sprijazniti z dejstvom, da smo pustili točki slabšemu nasprotniku, ki je tako opsvojil prvo letošnjo zmago. Po petih zaporednih porazih nam je koledar nudil edinstveno priložnost, da prekinemo črno serijo, mi pa smo popustili na celi črti.
Tudi sam začetek srečanja ni dal slutiti, da se nam obeta neverjeten poraz. Brez večjih težav smo namreč osvojili prvi niz, v drugem pa smo že vodili s 6:0, tedaj pa smo se vsedli in pustili, da nas je nasprotnik najprej dohitel, nato pa kar po vrsti osvojil tri sete. Tržaški odbojkarji so spretno izkoristili naš black-out in zaigrali zelo sproščeno, saj so že obsojeni na izpad. Medtem ko je zato naš tekmec lahko igral brez vsakega psihološkega pritiska, si nismo smeli mi za nobenoceno privoščiti poraza. To pa nas je tudi pokopalo. Tekmo smo zgubili predvsem s psihološkega vidika. V začetku smo računali na gladko zmago in smo nasprotnika malce podcenjevali, pri vodstvu 6:0 v drugem setu, pa smo mislili, da imamo zmago že v žepu.
V trenutku, ko so gostje prešli v vodstvo, nismo znali primerno reagirati, ampak smo popolnoma odpovedali.
Zelo slabo je deloval naš napad. Palin, ki je naše glavno orožje, je odigral eno svojih najslabših tekem in ni dal svojega običajnega doprinosa. Tudi ostali so igrali pod svojimi spo-sobnostimi, slabi smo bili tudi v sprejemu, tako da nismo bili zmožni ustvariti nevarnih akcij. Delno opravičilo za slabo predstavo bi lahko bila odsotnost Allescha, ki je steber naše obrambe, mislim pa, da bi morali proti slabši šesterki, kot je Inter, nujno osvojiti obe točki. Sedaj je zelo važno, da ponovno stisnemo zobe, saj nam je prišla voda že do grla. Zavedam se, da ni naša psihofizična forma optimalna, prepričan pa sem, da bodo fantje znali primerno reagirati, saj so v podobnih situacijah že pokazali dober karakter.
V preostalih srečanjih, ki nas še ločijo od zaključka letošnje C-l lige, bomo odigrali celo serijo direktnih spopadov s postavami, ki se skupaj z nami borijo za obstanek. Samo z Ran-gersom smo morda že odpisani.
Že v soboto nas čaka zelo važna tekma z novincem v ligi, šesterko iz Cessalta. Igralci z Veneta so v soboto dosegli pomembno zmago v Čedadu, kar jim je vlilo še več zaupanja v lastne moči. Pomembnost izida sobotnega spopada je velika.
Kadetski selekciji ZSŠDI ni šlo
Na košarkarskem turnirju Alpe-Adria je nastopila tudi kadetska selekcija ZSŠDI, ki pa je v polfinalu dvakrat izgubila z močno postavo Don Bosca in je bila tako izločena iz turnirja. Na sliki: naši košarkarji in trener Luka Furlan
Pogrešamo več nagonskosti pri najmlajših
Včasih se je zdelo, da je kvalitetni razmah med italijanskimi in slovenskimi košarkarskimi klubi nenadok-nadljiv.
Do polovice sedemdesetih let je bilo skoraj nemogoče zaslediti slovensko ekipo med vodilnimi, ne glede na to, ali se je šlo za članska ali pa za mladinska prvenstva. Lahko rečemo, da smo takrat bili v popolnem sozvočju z de Coubertinovimi načeli, tudi ker si več nismo mogli ali pa nismo znali privoščiti. Nastal je Jadran, napočila so osemdeseta leta, košarka je dosegla tako raven priljubljenosti in popularnosti, ki bi jih samo 10 let prej ne napovedal niti največji in najbolj optimističen zasvojenec.
Vzporedno s tem je v smislu razvejanosti, organiziranosti in kakovosti rastla tudi košarka Slovencev v Italiji, tako da nas danes nihče ne obravnava zgolj folkloristično in eksotično. Predvsem na mladinskem področju po za-
slugi zagnanih in strokovno podkovanih vodnikov in trenerjev dosegamo danes prav zavidljive uspehe, deležni smo priznanja in zvrhane mere spoštovanja tudi pri veliki večini italijanskih odbornikov, trenerjev in tekmovalcev. Mlajšim rodovom naših košarkarjev pa manjka nekaj, s čimer so bili njihovi predhodniki bogatejši, četudi so bili v tehničnem pogledu precej slabši. To je lastnost, ki je ni mogoče pridobiti s treniranjem. Imenovali pa jo bomo kar »nagonskost«.
Kljub povečanemu volumnu intenzivnosti in kvaliteti treningov, je opaziti, da posamezniki nimajo več takega pristopa do igre, ki bi izpostavljal predvsem domiselnost in ustvarjalnost. Bržkone je to posledica sprememb življenjskih navad in ritmov, ki so danes bistveno drugačni kot pred enim samim desetletjem.
Dejstvo je, da so »nekoč« igralci pridobivali svoje spretnosti z večurnim
igranjem na betonskih ploščah in vsakovrstnih odkritih igriščih mnogo bolj kot med rednim procesom treniranja. Danes pa so odkrita igrišča v glavnem prazna. Fotelji pred televizorji pa so vedno zasedeni.
Zaradi pomanjkanja nagonskosti jamrajo skoraj vsi italijanski prvoligaški trenerji, ker ugotavljajo, da velika večina italijanskih košarkarjev se zadovoljuje z vlogami »nosilcev vode« za tuje košarkarje. (Cancia)
obvestili
ZSŠDI
obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici prekinjen do 8. marca.
TPK SIRENA
sklicuje v soboto, 5. t. m., ob 20 uri na pomorskem sedežu 11. redni občni zbor. Vabljeni!
Smučanje: pokrajinski del za goriške višje
srednje šole
Borov gimnastični odsek navezal stike s TVD Partizan z Vrhnike
Naši dijaki so zadovoljili
Borovka Karin Mezgec osvojila prvo mesto
V	smučarskem centru na Zoncolanu se je Pred kratkim odvijala pokrajinska faza mladinskih športnih iger v smučanju za goriške višje srednje šole. Tekmovanja se je udeležilo lepo število študentov v zastopstvu raznih zavodov, nted temi je bilo tudi več predstavnikov slovenskih višjih srednjih šol. Naši smučarji so dosegli tudi nekaj dobrih rezultatov, nobenemu pa ni uspel podvig, da bi se uvrstil v naslednjo fazo. Na deželnem tekmovanju bodo namreč nastopali samo zmagovalci v kategoriji naraščajnikov, Medtem ko bosta med mladinci prestavljala goriške šole tudi drugouvrščena na pokrajinskem delu tako v tekih, kakor v veleslalomu.
V	smučarskih tekih je v ženski konkurenci slavil tehnični zavod Galilei, med fanti pa je na Prvem mestu pristal zavod Fermi. Predstavnice te šole so si delile prvo mesto z gojenkami tehničnega zavoda D'Annunzio tudi v alpskem smučanju. Dijakinje gimnazije - liceja Trubar so v tej konkurenci zasedle osmo mesto, medtem ko so se morale njihove vrstnice zavoda Zois zadovoljiti z enajstim mestom. Zelo dobro so smučali med vratci predstavniki šol Zois in Trubar, ki so med Wnajstimi zavodi pristali na odličnem petem, oz. sestem mestu.
V	smučarskih tekih se je zelo dobro boril Giorgio Prescheren, ki je osvojil bronasto kolajno med naraščajniki. Med mladinci je tretje mesto zasedel Francesco Bertolini, Mitja Rupel pa je bil šesti. Naša dekleta niso nastopala v tekih, veliko pa se jih je prijavilo za veleslalom.
V	kategoriji naraščajnic je bila naša najboljša predstavnica Morena Krašček, ki je zasedla 14. mesto. Majda Bratina je na cilj prismučala kot
17.,	Francesca Saher je bila 19., Michela Fajt 24., Špela Stepančič 27., Cristina Gavagnin 34., Maša Braini pa 40. Med mladinkami je dosegla odlično četrto mesto Marjetica Vrtovec, Ingrid Cotič je bila 14., Martina Brisco 19., Andrejka Vetrih pa 24.
V	moškem veleslalomu je med naraščajniki bil Robert Bensa 6., Marko Čaudek 16., Fabjan Koršič 17., Peter Černič 28., Alessandro Quinzi
29.,	Gabrijel Sfiligoj pa 35. Med mladinci pa se je najbolje odrezal Mihael Corsi, ki je pristal na 14. mestu. Ostali naši predstavniki so se takole uvrstili: Vanek Battello je bil 16., Damjan Lutman
17.,	David Bresciani 18., David Černič 19., Luka Marassi 21., Dean Štekar 24. in Marko Degrassi 29. (mal)
Borov gimnastični odsek je pred kratkim navezal stike s telovadci vrhniškega TVD Partizan in v četrtek je prišlo do prvega srečanja med obema društvoma. V Borovem športnem centru sta se namreč pomerili med seboj v 1. in 2. selekciji obeh društev v športno-ritmični gimnastiki.
Srečanje, pred katerim je goste pozdravil predsednik Bora arh. Mitja Race, je potekalo v glavnem v znamenju dokajšnje izenačenosti obeh vrst in je bilo kot tako zelo zanimivo. Podobno kot pri Boru je tudi na Vrhniki ritmična gimnastika razmeroma nova panoga in z zadovoljstvom lahko rečemo, da sta obe društvi uspeli v relativno kratkem času vzgojiti nekaj zelo obetajočih telovadk.
V 1. selekciji so imele sodnice za določitev vrha lestvice (zaradi izenačenosti tekmovalk) dokaj težko nalogo. Končno prvo mesto je pripadlo Borovi telovadki Karin Mezgec, ki je s tem uspehom potrdila napovedi tehničnega vodstva Borovega gimnastičnega odseka, da se razvija v zelo dobro telovadko. Uspeh »plave« vrste je z odličnim drugim mestom potrdila Irina žagar, ki postaja prav tako veliki obet Borove gimnastike. 3. mesto je pripadlo zelo perspektivni Vrhničanki
Eriki Rakuša, kateri bi za njeno izvajanje lahko sodnice prisodile tudi nekoliko višjo oceno. Za tremi najboljšimi so se razvrstile še: 4. Zalaznik (V), 5. Bikar in Skočir (V), 7. Šmigoc (V), 8. Jerina in Kastelic (V), 10. Ferluga (B), 11. Turk (V) in Metlika (B),'13. Pavatič (B) in Furlan (V), 15. Ziv-kovič (V), 16. Primožič in Flego (B), 18. Milič in Mezgec Fjona (B), 20. Kocjančič (B), 21. Kufersin (B).
V 2. selekciji je najboljše mesto pripadlo gostjam. Zmagala je namreč Vrhničanka Elvira Dreškovič, pred borovko Vanesso Mezgec in Vr-hničanko Natalijo Božič. Tudi tukaj je boj za vrh lestvice potekal v znamenju izenačenosti, saj je med 1. in 3. tekmovalko le 25 stotink točke razlike. 4. je bila Dannecker (B), 5. Maja Mezgec (B), 6. Adamič (V), 7. Štumberger (V), 8. Jurkovič (V) in 9. Rus (V).
1. selekcija je nastopila z vajo brez orodja, 2. pa brez orodja in s kolebnico. Po tekmovanju, ki je bilo dobro pripravljeno in je potekalo v prijetnem vzdušju, so se nastopajoči in predstavniki obeh društev zbrali pri skromnem prigrizku. Bo-rovke bodo v kratkem vrnile svojim gostjam obisk na Vrhniki, (-boj-)
Kvalifikacijski del na Goriškem
MI v polnem teku
Kot vsako leto so v tem času v pol-tl®rn teku kvalifikacijske faze mladinskih iger. Na Goriškem se je med dru-SFm pričel že pokrajinski del v košarki Za nižješolce. V tej konkurenci nasto-Pa tudi peterka slovenske šole Trinko, *9 j e v prvem nastopu izgubila proti ekipi S. Luigi. Kljub dobremu prvemu Polčasu, ki so ga Kodričevi varovanci zaključili v vodstvu, so morali naši di-Jaki priznati premoč nasprotnikov, ki zmagali s 64:56. Trinko je nastopil v aslednji postavi: Silič, Lisci, Pavšič, ednarik, Bordon, Sfiligoj, Primožič, avadlav, Skok in Pintar. Prihodnjo-„ mo bodo trinkovci odigrali jutri
Proti šoli Locchi.
Naslednji teden pa se bodo pričela pranja v odbojki. V lanski izvedbi so ovenski goriški nižješolci dosegli esenetljivo drugo mesto na držav-
nem finalu v Rimu, tako da bomo z velikim zanimanjem sledili njenim nastopom. Kljub temu da bo letošnja še-sterka v glavnem prenovljena, velja Trinko za enega izmed favoritov za prestop v deželno fazo. Prvo tekmo bodo naši odbojkarji odigrali proti kr-minski srednji šoli Perco v sredo, 9. t. m. (mal)
Hokej: poraz Goričanov
V anticipiranem srečanju v A-l ligi v hokeju je na domačem igrišču goriš-ka Menta più klonila državnemu prvaku iz No vare. Končni rezultat v korist gostov je bil 8:3, treba pa je pripomniti, da so domačini odigrali skoraj ves drugi polčas z možem manj, ker je sodnik izključil goriškega igralca zaradi grobega prekrška.
Nagrajena tudi Marko Ban in Samo Kokorovec
Na ponedeljkovi slovesnosti ob nagrajevanju po anketi »II Meridiano« za najboljše športnike 1987 je šesto mesto osvojil Jadranov košarkar Marko Ban (levo na sliki), med osmouvrščenimi pa je bil tudi Poletov kotalkar Samo
Kokorovec (desno)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
3. marca 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Pričakovanje za obisk Gorbačova v Jugoslaviji
BEOGRAD — Potrjeno je, da pride prihodnje dni na obisk v Jugoslavijo sovjetski voditelj Gorbačov. Odveč je reči, da bo šlo za pomembno srečanje tako v zvezi z bilateralnimi odnosi, kot z mednarodnimi. Nekaj le pomeni, da bo to prvo potovanje, ki ga bo Gorbačov napravil v tujino, potem ko je konec lanskega leta z ameriškim predsednikom Reaganom podpisal slovite sporazume o evro-raketah. To bo tudi prvi obisk sedanjega najvišjega sovjetskega predstavnika v Jugoslaviji.
Med bilateralnimi in mednarodnimi stiki je, kar zadeva Jugoslavijo, zadnje čase nemajhna razlika. Notranji položaj Jugoslavije je slab, dežela je v gospodarski, deloma pa tudi v politični krizi. Samoupravljanje, ki je predstavljalo domala od konca druge svetovne vojne izvirno pot Jugoslavije v sodoben socializem, ne more uveljaviti svojih bistvenih prvin.
Sovjetska zveza pa, nasprotno, doživlja dinamičen napredek, ki mu daje temeljni ton politika Gorbačova. Iz tega se da seveda sklepati, da bo tokrat sovjetski predstavnik na pogovorih z Jugoslovani v boljšem položaju. Številni dejavniki kajpak izražajo upanje, da vsebuje nova politika sedanjega sovjetskega vodstva tudi takšne vrline, da ne bo več silila na stari tir bolj ali manj prozornega pritiska na Jugoslavijo; v tej deželi namreč, roko na srce, ni malo takih, ki jih, na primer v gospodarstvu, še vedno mikajo klirinške tendence, seveda z vsemi zadevnimi političnimi tveganji.
Dejstvo pa je, da Jugoslavija zanesljivo ne misli opustiti svoje samoupravne politike, pa čeprav jo bo treba korenito popraviti. Prav tako odločno pa namerava v bodoče orati na polju neuvrščenosti. In vse kaže, da se bodo na bližnjih pogovorih v Beogradu pogovarjali
zlasti o tem. V gibanju neuvrščenih ima namreč Jugoslavija še zmeraj pomembno besedo neglede na notranje težave, ki jo vztrajno tarejo.
V tem gibanju je še zmeraj domala pojem. Neuvrščeni so v zadnjih dveh letih očitno prebrodili krizo in so zdaj spet nenadomestljiv dejavnik v mednarodni politiki. V tem novem razmahu gibanja Jugoslavija čvrsto ohranja svoj položaj katalizatorja, pa tudi usmerjevalca. Sovjetska zveza se tega prejkoslej zaveda.
Potovanje Gorbačova ima zanesljivo opraviti s tem. Če je vloga Jugoslavije pomembna v svetovni razsežnosti gibanja neuvrščenih, potem je njena vloga v Evropi še bolj ugledna. Skupina neuvrščenih in nevtralnih držav na evropski celini vse bolj prodira v evropske politične pore, njena prisotnost je vse bolj opazna zlasti v naporih za razorožitev.
Razen tega velja spomniti, da se je v Beogradu pred dnevi v glavnem uspešno končala tudi balkanska konferenca, na kateri Jugoslavija zanesljivo ni bila pasiven dejavnik. Balkan je seveda pomembno področje mednarodne politike. Tudi na tej konferenci je kajpak prevladovalo vzdušje popuščanja in strpnosti, ki je v vsakem primeru povezano s sedanjo politiko de-tanta med velesilama. Vendar članice neuvrščenega gibanja utemeljeno trdijo, da so tudi same dose-daj nemalo prispevale k novi klimi.
Bližnji obisk Gorbačova v Jugoslaviji, ki. že zdaj zbuja pozornost svetovne javnosti, bo še zlasti ploden, če bodo uspeli, seveda vsak s svojo politiko in potenciali, še bolj složno in trdno vgraditi v zgradbo miru novejše in hvalevredne napore za krepitev medsebojnega sodelovanja.
MIRO KOCJAN
Tragičen obračun prometne nesreče na avtocesti pri Bologni
V hudem trčenju avta in vlačilca ob življenje petčlanska družina
BOLOGNA — V hudi prometni nesreči je včeraj zjutraj na avtocesti A 14 v bližini Bologne umrla 5-članska družina, ki se je s svojim fiatom 131 vračala z nekajdnevnih počitnic, ki so jih preživeli pri sorodnikih v Milanu. Do nesreče je prišlo tako, da je giulietta z bolonjsko registracijo od zadaj trčila v fiat 131, ki je nato prebil zaščitno ograjo na sredi avtoceste in nato trčil v tovornjak-vlačilec, ki je ravno takrat pripeljal nasproti.
Zaradi velike hitrosti je bilo trčenje izredno silovito, fiat 131 pa se je po trčenju tudi vnel. Vseh pet članov družine je bilo pri priči mrtvih. Promet na avtocesti je bil po nesreči prekinjen, kasneje pa je bil še precej časa močno oviran. Policija je ugotovila, da je bila hitrost giuliette v trenutku trka neprimerna.
V nesreči so umrli 41-letni Girolamo Tricarico iz Irsine di Matera, njegova 34-letna žena Angela Capezzera in njuni trije otroci, 13-letna Giovanna, 11-letna Antonietta in 5-letni Giacomo. Tovornjak-vlačilec je vozil 39-letni Osvaldo Romiti, ki je ostal nepoškodovan, medtem ko se bo moral voznik giuliette, 27-letni Vincenzo Galle, ki so ga prepeljali v travmatološko kliniko v Bologni, zaradi poškodb na obrazu zdraviti 25 dni.
Ameriška srhljivka Kdo je mučil Tawano?
NEW YORK — Tawana Brawley je 15-letno temnopolto dekle, ki je novembra lani izginilo štiri dni. Našli so jo vso zmrcvarjeno, prekrito s človeškim blatom, v vreči za smeti. Šokirano dekle je molčalo tri mesece; šele pred kratkim pa je povedala staršem, da jo je ugrabil neki policaj, ki jo je s svojimi tremi pajdaši nekajkrat posilil. Zdravniki trdijo, da je bilo Tawani posilstvo prizanešeno, nekdo pa ji je očitno storil marsikaj žalega. Preiskovalci si ne vedo kako pomagati. Nekatere priče trdijo, da so Tawano srečali tudi v času, ko je ni bilo doma, druge zagotavljajo, da so v neki zapuščeni hiši blizu njenega doma slišali ropot in človeške glasove, policaj, ki ga Tawana obsoja, pa si je vzel življenje (ker ni opravil nekega izpita, trdijo njegovi starši) štiri dni potem, ko so našli Tawano živo.
Novi žrtvi mafije v Kalabriji
REGGIO CALABRIA — Bar Moka na Trgu del popolo v Reggiu Calabrii je bil v torek zvečer prizorišče novega mafijskega zločina, v katerem sta umrla 43-letni Giuseppe Pastorino in 27-letni Francesco Cosma, v bolnišnici pa se zdravniki še vedno borijo za življenje 28-letnega nečaka in Pastorinove-ga šoferja Diega Corsara. V napadu je bil ranjen tudi poslovni družabnik Giuseppa Pastorina 38-letni Raffaele Sapone.
Pastorino je bil mafijski šef rajona Sangiovanello in po predvidevanju karabinjerjev je bil prav on določen za žrtev torkovega napada, s katerim se je ponovno razplamtel boj med mafijsko tolpo De Stefano-De Gano in tolpo Imerti-Condello. Dosedanji potek preiskave je tudi pokazal, da sta bila napadalca dva, policija pa je zaradi domnevnega prikrivanja storilcev arefirala 43-letnega Carmela Cosma-na, ki naj bi bil v trenutku zločina tudi v baru Moka v Reggiu Calabrii.
Domnevni malijski boss Giuseppe Pastorino in Francesco Cosma sta bila ubita v nekem baru v Reggiu Calabrii	(Telefoto AP)
Afganistanski begunci s strahom in upanjem čakajo na umik sovjetskih okupacijskih sil
KOT ČANDANA (PAKISTAN) — Afganistanskim beguncem ne pride niti na kraj pameti, da bi po umiku sovjetskih čet iz Afganistana delili oblast s komunisti. V pakistanskem mestu Kot Čandana, kjer živi kakih 180 tisoč afganistanskih beguncev, v bazarju vsi odločno nasprotujejo narodni spravi, na štiri oči so nekoliko bolj umirjeni, vseeno pa med tujimi dopisniki prevladuje mnenje, da bo pot do miru še dolga in skrajno zapletena.
Eden od beguncev, Hadži Saifulah, je v bazarju, kjer se čuti utrip vsakega vzhodnjaškega mesta, zgovorno poudaril, da so komunisti izdajalci, ki jih je treba likvidirati, ker so prav oni krivi za begunstvo treh milijonov Afgancev. Po njegovih besedah je treba džihad, sveto vojno, nadaljevati do popolne likvidacije zadnjega komunista. Drugi je pripomnil, da v vladi ne bodo pustili niti enega komunista.
V ozkih uličicah, ki se iz bazarja spuščajo proti Indù, pa so besede afganistanskih beguncev bolj umirjene. Abdul Malik, posestnik iz severne afganistanske pokrajine Kunduz, je brez dvomov izjavil, da je treba sestaviti koalicijsko vlado, ker se bodo le pod tem pogojem Rusi umaknili. Kasneje pa bi bilo nedopustno deliti oblast s komunisti, ker so Afganci
muslimani in ne morejo vladati z brezverci. Seveda Malik ne bi dal take izjave v bazarju, kjer bi ga lahko slišali islamski integralisti, za katere je vsako paktiranje z brezverci bogokletno.
Vseeno pa je med begunci v tem pakistanskem mestu vzklilo upanje, da se bodo lahko vrnili domov. To zgovorno priča podatek, da so v zadnjih dneh Afganci zamenjali pakistanske rupije za afganistanski denar. Šafi Sabir, pakistanski funkcionar, ki je odgovoren za begunsko taborišče, je navedel, da vsi upajo, da se bo kaj zgodilo, nihče pa ne ve, kaj jih še čaka.
Ob tem je zgovorna izjava nekega kmeta iz Bal-ha, ki ne verjame, da se bodo Rusi umaknili. Zanj so napovedi o umiku le pesek v oči, tragična ukana. Sovjetske čete se bodo po njegovem umaknile le, če jih bodo prisilili, samo besede ne bodo zalegle.
Kljub različnim stališčem pa vse afganistanske begunce veže globoko sovraštvo do marionetnega kabulskega režima. Napori predsednika Nadžibula-ha, da bi z Demokratične stranke afganistanskega ljudstva zbrisal madež komunizma in brezverstva, so se torej izjalovili. Begunci namreč ne morejo pozabi-
ti, da je vladajoča stranka pokazala svojo barvo še pred prihodom sovjetskih čet. Prav tako ne morejo pozabiti krvavih frakcionaških bojev med obema kriloma afganistanske partije - parčam (prapor) in halk (ljudstvo). Prav ti boji, ki so že mejili na pravo krvno osveto, kjer so se klanski in plemenski interesi prepletali z ideološkimi, so bili krivi za sovjetski poseg v Afganistanu. Nadžibulah se torej zaman druži z mulami in kadijami, zahaja v mošeje in se pred televizijskimi kamerami klanja proti Meki, afganistanskih beguncev ni prepričal.
Le navidezno zveni protislovno ugotovitev, da so najbolj umirjeni mudžahedini, ki se s pakistanskega ozemlja podajajo v vojaške akcije. Kdor iz dneva v dan zre smrti v oči, si želi miru za vsako ceno. Drugega mnenja so vsi tisti politiki, trgovci in agitatorji, ki imajo od nadaljevanja vojne le koristi, saj se dobro zavedajo, da bi po umiku sovjetske vojske in miru izgubili svoj vpliv, z njim pa tudi gmotne prednosti.
Kdor živi v bedi, bi hotel takojšnjo rešitev, pripravljen je tudi na začasen kompromis, a njegova beseda bolj malo zaleže.
Nova pričevanja o pokolu v Deblinu
VARŠAVA — Poljski tednik Stolica objavlja v svoji zadnji številki nova pretresljiva in gotovo zanimiva pričevanja o pokolih italijanskih vojakov v nacističnem taborišču pri mestecu Deblin. Najbolj zanimiva je izjava tajnika deblinskega kulturnega društva Jožefa Lucinskega, ki trdi, da je bilo v zloglasnem taborišču »Sta-lag 270« od novembra 1943 do februrja 1944 zaprtih približno 16 tisoč italijanskih vojakov.
Preživeli italijanski vojaki, pravi Lucinski, ki danes pravijo, da v Deblinu ni bilo sploh nobenega pokola, so gotovo tisti, ki so se nekaj tednov po kapitulaciji Italije pridružili Mussolinijevi salojski republiki. Samo tako si namreč lahko razlagamo njihove trditve, saj očitno gre za ljudi, nadaljuje polemično Lucinski, ki niso nič vedeli in videli, ker enostavno jih ni bilo v taborišču.
Umrla zaradi ugriza?
LONDON — Konec prejšnjega tedna je v Londonu umrla 19-let-na Michelle Winzan, ki jo je 18. februarja letos napadla skupinica šestih mladeničev. Eden izmed dveh temopoltih napadalcev je Michelli strgal bluzo in ji krepko ugriznil prsi. Prav ta ugriz je menda povzročil njeno smrt, saj se je dekle nenadoma nalezlo meningitisa in v nekaj dneh podleglo vnetju možganske mrene.
Zdravniki trdijo, da se bakcili meningitisa skrivajo najraje v naši slini, bolezne klice pa je mogoče najti v eni osebi na deset. Sele obdukcija bo lahko pokazala, če je dekle že bolehalo za meningitisom pred napadom oziroma, če ji je bolezen vcepil ugriz. V obeh primerih bi se moral napadalec javiti policiji, saj je tudi sam v nevarnosti.
Nagajivi kakadu mu ne bo pregnal spanca
Mali kakadu Tu Tu se bo moral kmalu sprijazniti z dejstvom, da bo Josh še naprej mirno spal, pa čeprav mu bo še tako vneto kljuval dudo	(Telefoto AP)
V Frankfurtu aretirali jugoslovanske bandite
BONN — V spektakularni akciji velikega števila do zob oboroženih policistov v zahodnonemškem mestu Duesseldorlu so prijeli skupino 21 Jugoslovanov, ki naj bi se ukvarjali z organiziranim kriminalom.
Policija je, kot piše lokalni tisk, v ponedeljek vdrla v restavracijo Staufenplatz v mestnem središču, kjer je v ločenem prostoru lokal »zasedala« omenjena skupina.
Dva od prijetih sta bila oborožena s pištoloma velikega kalibra. Policija se je za akcijo odločila po informaciji, da se bliža sestanek gangsterjev »visokega ranga«. Med prijetimi jih je kar nekaj, ki so bili že kaznovani zaradi nasilja, ropov in nošenja strelnega orožja.
Za Frankfurtom in Munchnom je Dusseldorf najpomembnejše središče organiziranega kriminala Jugoslovanov. Številni izmed njih so vložili prošnje pri zahodnonemških oblasteh, za politično zatočišče, tako da jih ne morejo izgnati toliko časa, dokler traja postopek v zvezi z njihovo prošnjo oziroma zahtevo, (dd)