130 6. Poročilo o delu Pokra,,nskega arhiva v Novi Gonei /a 1 1980 Pokrajinski arhh \ Novi Gorici - zbirka doku mentarnega gradiva. — 7. Poročilo o delu Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici /a 1 1981 ffokrajinik i «irim v Novi Gorici - zbirka dokumentarnega gradiva. — 7a Ustna ,n formacija M igdalene Cchovm arhiv ,ke strokovne sode-fš\ kc v Pokrajinskem arlav i v Novi gorici. — 8 Poročilo o delu Pokrajinskega arhiv» v Novi Gorici /.a I. 1982. 1'okraiinski arfi i v v Novi Gorici - zbirka dokumentarnega gradiva —9. Dopis Pokrajinskega arhiva v Novi Gori i, 5t 23/15-83. 4. 5. 1983. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici zbirk i dokumentarnega gradiva.— 10 Poročilo o delu Pokrajinskega ariii u v Novi Gorici zs I. 1983, Po-kraiinsU arhiv v Novi Gorici zbirka dokumentarnega gradiva. — II. Gradivo za analizo arhivske dejavnosti Republiškega komiteja za kulturo, 1987-1988, Pokram-ski arhiv 1 Som Gorici - z.b'rka dokumentarnega gradi v*. — 12. Dopis Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici, št. 2 (>-l 86 15 I 1986, Pokrajinski arhiv v Novi Gorici -zbii ka dokumentarnega gradiva Bavarska arhivska šola v Miinchnu /a delavce ja\irih ari !vo\, ki so pred tem opni rili višjo ali visoko slopn;«» i/obra/be ' osna GoIomuci Zaradi vse večje željc, da hi tud, na slovenskem prostoru organizirali posebno šolo za arhivske delavec, sem se ob svojem študijskem obisku v Glavnem državnem arhivu v Munehnu zanimala tudi za potek in vsebino šolanja na bavarski arhivski šoli Nemci dajo zelo velik poudarek strokovni 'zo-brazbi delavcev, ka delajo z arhivskim gradivom zato sta hib na področju zahodnonemške države ustanovljeni dve šol Prva je v Marburgu m pokn va vse federalne enote razen Bavarske ki ima svojo šolo Bavarski šola za arlvvskc delavce i um za.seboj že bogato zgodovno, saj je začela delovati že pred petindvajset.mi leti /a vsako stopnjo izobrazbe imajo tudi poseben izobraževalni program Šolo obiskujejo arhivski delavc, državnega komu nalnih, priv itt.ilj gospodarskih in cerkvenih arhi vov. Pix)g;r?uu šolanja za kandidate, ki so končali višjo stopnjo i/.obra/lic Kriteriji za vpis v arhivsko šolo so dokaj strogi, sai je za vpis potrebno opraviti preskus znanja ter predložni popolno dokumentacijo o dotedanjem šolanju Izpit opravljajo kandidati na Generalni direkciji državnih arinvov Bavarske v Munehnu. S preiskusom znanja (sprejemnim i/pitoin) naj bi kandidat pokazal svoje splošno m strokovno znanje, k: ga bo v arhivski šoji potreboval Sestavljen je iz poznavanja temeljev bavarske m državnosti /RN, položaja /RN v svetu, državnih in gospodar skih vprašanj, i'azvoja družbe, bavarske zgodovine od 16,-20. stoletja in aktu,dni,i političnih dogod kov. Ta dci preskusa znanja poteka pisno in traja dve uri Za vpis na šolo pa so potrebna še splošna zna nja. in sicer, nemškega jezika, matematike, tujega jezika, latinskega jezika. T den od pogojev za vpis je tudi starost kandidata in sicer 25-30 let Na koncu seštejejo povprečje vseli ocen V primeru da kandidat ne opravi sprejemnega izpita ima pravico izpit ponovno opravljati. Na Generalni direkciji naredijo na podlagi rezultatov razvrstil-no iisto. Po u .pešno opravljenem šolanju na arhivski šoli dobijo kandidat: naziv arlvvskcga uispektorja Cilj arhivske šole je usposobiti kandidata /a arhivskega inšpektorja, ga seznaniti s strokovnimi vprašanji, tako cla bo zaial samostojno in zanesljivo reševat: .strokovna vprašanja. I rajanje in potek izobraževanja Šolanje traja 3 leta Obsega strokovna predavanja m praktični del. Vse skupaj obsega najmanj 2400 šolskih ur. Mudi) je sestavljen iz sedmih izobraževalnih delov: 1 prvi del strokovnih predavanj (traja 3 mesece) 2. začetni praktični dci (traja 5 mesecev) 3 drugi dci strokovnih predavanj (traja 5 inesc-ccv), 4 glavni dci praktičnega izobraževania (traja 7 mcscccv), 5. tretji del strokovnih predavani (tra|a 5 mesece v), 6. zaključni dci praktičnega izobraževanja (traja 6 mesecev), 7. četrti del strokovnih predavanj (traja 5 mesecev) Strokovna predavanja Strokovna predavanja obsegajo tud: vaje m scnn narje Predmetnik študija jo zelo obsežen, vendar sem sc ga odločila objaviti v celoti, ker tudi v Sloveniji razmišljamo o U stanovitvi podobne šole za arhivske delavce 131 STROKOVNI DLL PRAKSA PRLDMIT UR 1 .del 2. 1 4 L II II 1. Osnove zgodovinske delitve dežel in upravna zgodovina Bavarske do 1508 52 52 ______ 2. Osnove zgodovinske delitve dežel ni upravna zgodovina Bavarske od 1508 - 17^9 105 - 105 3. Osnove zgodovinske delitve dežel :n upravna zgodovina Bavarske od I 799 do danes 103 - - 63 40 - - - 4 Osnove gospodarske zgodovine Bavarske 41 - - 21 40 - - - 5. Osnove pravne zgodovine 60 26 - 14 20 - - - 6. Osnove ccrkvcnega prava 48 - - 28 20 - - - 7 Splošna arhivistika 1 88 26 21 21 20 - - - 8. Splošna «Lmivistika 11 (vpogled v bavarske arhive in glavne fonde) 108 26 21 21 20 - - - 9. Diplomatika 1 Listine 62 - 21 21 20 - - - 10. Diplomatika 11 (akti m uradniške knpge) 116 13 21 42 40 - - - 1 1 Metodologije shranievania in urejanja arhivskega gradiva 62 - 21 21 20 - - - 12. Metode reprodukcij arhivskega gradiva in shranjevanje le teh 41 - - 21 20 - - - 1 3 Temeljne smernice arhivistike kot znanosti 21 - 21 - - - - - 14, Postavitve razstav 21 - - 21 - - - — 1 ¡5. Delo arhivov v javnost1 20 - - - 20 - - - 16 Vrednotenie arhivskega gradiva (izločanie) 21 - 21 - - - - - 1 7. Skrb za arhivsko gradivo 10 - - - 10 - - - 18 Arluvska zgradba m oprema arhiva 42 - 42 - - - - - 19. Avtomatska obdelava podatkov in uporaba računalnikov v arhivistiki 21 - 21 - - - - — 20. Dokumentacija in inlormaujc 21 - - 21 - - - - 21. Nemška palcografiia 366 52 63 63 60 40 48 40 22. Latinska paleograllja 150 26 42 42 40 - - - 23. E.*tinski jezik listin 20 20 - - - - - - 24 Osnove hcraldikc m sfragistikc 26 26 - - - - - - 25. Osnove numizmatike 10 - - - !0 - - - 26. Osnove kronologije 21 - 21 - - - - - 27. Državno pravo m državo/nanstvo 53 - 32 21 - - - - 28 Splošno pravo 40 26 14 - - - - - 29. .lavno službeno pravo 1 (za uradnike) 86 13 - 21 20 20 12 — 30. Javno službeno pravo II (m uslužbenec m delavec) 61 - 21 - 20 - - — 31 Gospodarstvo in pnračun dižavc Bavajskc 1 L-III del 79 13 21 21 - - 24 - 32. Gospodarstvo 111 priračun države Bavarske II IV. del 57 - - 21 20 - - 16 33. Finančno poslovanic arhivov 57 - - 21 20 - - 16 34 Upravna tehnika in organizacija pisarne 45 - 21 — — - 24 - 35. Osnove kn|ižti;čarstva 28 28 - - - - - - 36 Metode dela 28 28 - - - - - - 37 Osnova psihologije z 0/1,0111 na potrebe 20 20 arhivov — — — — — — 38. Obi.,ki slušateljev v arhivih 138 14 21 21 - 31 35 16 132 Pn vsakem delu predavanj mora naredili kandidat 4-5 inšpekcijskih del Praktični del študija Obsega izobraževanje na delovnem mestu in spremljajoča predavanja. Podrobnosti o poteku n programu izobraževanja ureja Generalna direkcija državnih arhivov Bavarske v sodelovaniu z Državnim ministrstvom za pouk in kulturo v Munchnu Preizkus rnanja (nastav it\eni oz. končni i/;)it) Izpit je sestavljen iz pisnega m ustnega dela Kandidati opravljajo izpit na Generaln. direkciji državnih arhivov Bavarske po splošnih pravilih o opravljanju izpitov. Točno je določeno, koliko vprašanj dobi kandidat iri iz katerih področij, omejen je tudi čas pisanja. Pisni del izpita je potrebno opravili pozitivno, da se lahko pristopi k ustnemu delu. Ustni del izpi ta je prav tako kol pisni časovno omejen (na 45 mm.) m sestavljen z vprašani iz vseh področij izobraževalnega programa. Skupna ocena je vsota iz ocene pisnega in ustnega dela ter ocene celotnega študija. PREDMET II ZGODOVINSKE POMOŽNE VEDE-13. Heraldika in sfragistika 14 Geneaologija 1 5. Numizmatika 16. Mere in uteži 17. Historična geografija 18. Kartografija 19. Nemška paleogratija 20 Latinska palcografija 21 Francoska palcografija 22. Kronologija III ARHIVSKA TFHNTKA 23 Arhivska reprografija 24 Restavriranje 25. Arhivska zgradba in arhivska oprema 26. Avtomatska obdelava podatkov - ir formacijc in dokumentacije Ponavljanje izpita Kandidati iahko ponovno opravljajo izpit najprej čez šest mesecev. Ta predpis je pričel veljati I junija 1979. Arhivska šola za kandidate, ki so končali visoko šolo Pogoji za vpis na to šolo so naslednji: dokončana pravna ali filozofska fakulteta stalno delovno mesto, 32 ict starosti, znanje latinskega in francoskega jezika in opravljeni, točno določeni državni ¡¿pili, ki so jih kandidati opravili že v času službovanja Po končanem šolanju .n uspešno opravljenem izpitu dobi kandidal naz'v arhivskega referenta Šola traja dve leti. Obsega teoretični m praktični del izobraževanja Učni načrt naredi Generalna direkcija bavarskih arhivov v Munchnu Praktični del šolanja traja dvajset mesecev m se opravlja v bavarskih arhivih, teoretični del pa traja deset mesecev na Bavarski arhivski šoli (Baycrischcn Ar-chivsehule). Šolanje poteka na pšodlagi cikličnih predavani, in sicer vsake tri do pel ict, glede na šle ■ vilo kandidatov, kar je razvidno iz učnega načrta za izobraževalni cikel 1988/91. TEORIJA I'R\KSA ŠT. UR I 2. 3. 108 48 48 48 48 12 12 12 36 - 24 60 - 48 60 - 12 48 24 24 60 48 36 12 12 18 12 6 6 - 6 12 12 12 24 24 12 12 132 48 48 132 48 48 36 36 12 12 12 - 12 12 - 12 24 24 36 - 24 1. ARHIVISTIKA 1 Razvoj arhivske vede in vedenja o fondu 2 Splošna arhivistika 3. Nemška m mednarodna arhivska organizacija 4. Pisarniško poslovanje 5. Izločanje gradiva 6. Urejanje in popisovanje I (listin, uradniških knjig) 7. Urejanje in popisovanje II 8. Diplomatika I 9. Diplomatika II (uradniške knjige, akti) 10. Diplomatika III (zapuščine, zbirke, časopisi, uradniški tisk, slikovno, filmsko, tonsko gradivo) I 1 Količina gradiva in empirično socialno raziskovanje 12. Materialno varstvo arhivskega gradiva 12 12 12 12 48 12 36 12 12 12 2.4 24 12 12 12 133 PREDMET ST ,1'P TEORIJA 1. 2 3. PR \KSA IV ZGODOVINSKA STROKA 27. Nemško in bavarsko zgodovinsko pravo 180 72 72 36 - 28. Katoliško in evangeličansko terkveno pravo kot državno pravo 48 48 - - - 29 Osnove rimskega prava ¡2 - 12 - - 30. Ustavna m upravna zgodov/na do 1799 60 - 48 12 - 31. Ustava in upravna zgodovina od 1 799 dalje 60 - 48 12 - 32 Bavarska militarna zgodovina in mditarna organizacija 12 12 - - - 33. Gospodarska ;n socialna zgodovina srcdnicga veka 24 12 12 - - 34 Gospodarska in socialna zgodovina novega veka 36 - 36 — — V. ARHIVSKA PRAVNA PRAKSA 35. Arhivsko pravo 24 24 - - - 36. Organizacija uprave .n upravn; iiostopck 24 24 - - - 37. Pisarniško poslovanje 24 - 24 - - 38. Upravno pravo 12 12 - - - 39. Javno službeno pravo 24 - 24 - - 40. Gospodarsko in proračunsko poslovanje Svobodne države Bavarske 24 - 24 - - 41 Uvod v komunalno proračunsko pravo 6 - - 6 - 42. Predstavitev arhiva v javnosti (razstave, sodelovanje z izobraževalnimi ustanovam;) 24 - 24 - - 43. Redakcijska tchmka 12 - - 12 - 44 Knjižničarstvo 12 - — 12 - VI. OBISKI V ARHIVIH IN ŠTUDIJSKA POTOVANJA 45. Obiski v vseli pomembn h arhivih, knjižnicah in zbirka na področju Vlunchna 60 - - - 60 46 Prcdavnia povabljenih predavateljev .30 - - - 30 47. Študijska potovanja po starih bavarskih čvabskih in frankovskih deželnih gospostvih 28 - - - 28 Izpit jc ;estavljcn i/ pssncga in ustnega dela Kandidat majo toeno določene teme, iz katerih dobi|o vprašanja pri pisnem delu :. p'ta u¿rili pa obsega vse teme ki so bile v učnem programu Za ocenjevanje in ponovno opravljanic izjjita veljajo enaki pogoji kot /a kandidate s višješolsko stopnjo '/obra/be. Predpis o izobraževanju arlnvsk.il delavcev jc pričel veljati dne I. maja l%5 in jc bil dopolnjen dne I.januarja 11>88 Kot jc ra/vidno iz predmetnika Uavarske arhivske šole v Munihnu, obsega l.e-3 vsa področja, ki naj bi jih bodoči diplomant u4rez.no uporabil pr: svoicm delu Erideivl ran je filmskega fcradha \ Avstrijskem filmskem arhiui na Dunaju ¡11 aktualna problema ka \arstva sliko\nef»a Uradna \ Ari \u Republike Slo\enije l\an Nema nič V dneh od 28. maja do 2. jBiija 1990 sem /arad' evidentiranja arhivskega gradiva v Fuji h trli i vi h obiskal Avstrijski filmski arhiv z nalogo ugotovitve filmov, ki so pomembni /a slovensko zgodovino Prvi dan obiska sem se udeležil slavnostnega simpozija, ki gaje popravil Avstrijski filmski arhiv z naslovom Das Audiovizuelc (jcdaehtnis ob 35-lctmci svoje ustanovitve Na simpoziju so poleg avstrijskih filmskih raziskovalcev z referati sodelovali predstavniki iz številnih cvropsk.il držav, med njimi prof. dr Fnedrieli Kahlenbcrg iz Koblcnza, direktor Nemškega zveznega arhiva, prof. dr. Karel Friedrieh Rcimcrs iz visoke šole za film m tclevizi jo iz Vlunchna m prof. di Vittono Martinelli, direktor filmskega festivala v Pordcnonu. V referatih jc bila predstavljena dejavnost Avstrijskega filmskega arhiva v prctek'ih 35 let.h po sklcn-tvi Avstrijske državne pogodbe 1955. leta. Arhiv jc prevzel filmske zbirke SIIB Mcdicnzcntra, Avstrijskega zveznega inštituta za znanost in Avstrijske nacionalne biblioteke Prof. dr Kahlenbcrg jc pripravil referat z naslovom Filmski arhivi v prihodnosti. Poudaril jc pomen investicij v film, kopiranje gorljivih filmov na acctatn trak zavarovanje in upoštevanje avtorskih pravic. Strokovnjaki v filmskih arhivih naj b> bili strokovno usposobljeni z visoko izobrazbo Tchnieiia opremljenost jim omogoča, da vzdrzuicjo, ohranijo in predstavijo gradivo ki zanj skrbno. Prof Rcimcrs jc govoril o pomenu filmskih arhivov za znanstvene raziskave, o filmu