132. številka. Ljubljana, v petek 11. junija. XIX. leto, 1886. i »h a j a vsak dan sveder« iziinsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman -.a a vstri j gko-oger ske dežele za vae leto 15 gid., za pol leta 8 Id.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lil >rld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedou mesec 1 *»ld. 10 kr. Za pošiljanje na dotn računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila pl&Suje ao od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvHkrat, 'n po 4 kr. će se trikrat ;ili večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi s*i ne vračajo. Uredništvo in u p r a vni št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši, »Gledališka stnlli i-. Upravni štvu nwj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklauisicije, oznanila, t. j, vse administrativne atvari. Iz državnega zbora. Na Dunaj i 5. junija. Včeraj je dotekla generalna razprava o postavi, da porotna sodišča ne sodijo zločinov anarhističnih. Ker ima ona biti izima državnih osnovnih postav, treba je v njeno odobrenje dveh tretjin državnega zbora. Klub nemško-avstrijski je včeraj izjavil po dru. Herbstu, da hoče na podlagi predloženega načrta prestopiti v podrobno razpravo, in sicer le za to, ker vlada drugače ne bi odstranila izimnega stanja za Dunaj in okolico, ne bi porotnih sodišč vzpostavila za vse neanarhistišne zločine. Postavo pa bi klub tudi le tedaj odobril, če se potrdijo njegovi nasveti, katere je bil zavrgel odsek. Nasvetuje pa, da se točniše določi pojem anarhističnega zločina nasproti socialističnemu teženju, dalje, da postopka ne bo določeval državni pravdnik sam, da marveč sme sodeče izimno sodišče izjaviti svojo nekompetentnost, da konečno postava nema moči pet let, nego le dve leti. To stališče zastopal je stari dr. Ilerbst v dolgem govoru, ki je bil poln sijajno slepeče logike. Tako je tudi dejal, da Dunajsko prebivalstvo, ki je bilo 28. in 29. maja v neštetih množicah razgrneno po „pratru,u ne da bi se bil le količkaj mir kalil, to mirno prebivalstvo živi v izimnem stanji, — Ljubljana pa s svojimi protizelenčevimi) prizori uživa redno svobodo! Moža bi milovali, ko bi res imel tako kratko pamet, kakor jo je s temi besedami pokazal, ker, zdi se, da je pozabil glasovite anar histične pravde v zadnjih letih na Dunaji; pozabil je tudi, da govori o anarhističnih zločinih, ali pa morebiti slavni jurist meni, da je anarhist že tisti, J ki odreka nemštvu na Kranjskem in mej Slovenci vlado in pravico za provokacije? Nemogoče ni! Danes bila je o postavi proti anarhistom podrobna razprava- Nemški klub je brezpogojuo proti njej, nemško-avsuijski klub pa je predlagal nasvete, ki jih je dr. Herbst včeraj objavil, da se morajo odobriti, drugače da somišljeniki njegovi no bi glasovali za postavo. Lienbacher jo predlagal, naj nasvete pretrese še odsek. Ta predlog jo podpiral tudi minister baron P raža k. Potem so je tudi res sklenilo, da se odseku za socijalistiski zakon naroča, naj za jutršnjo sejo pripravi ustna poročila o predlogih levice. Danes bila je seja bolj v „kuloarjih", nego li v zbornici so mej. Zadnji čas je namreč prišel, da sfl^ojdloči, ali se razprava o carinskem tarifu prične pred hinkoštmi ali pa se odloži za bodoče obdobje. Kako bode, to vprašanje je bodilo po gla vah poslancev, ki bi radi uredili svoje zasobne stvari za bližajoče se počitnice. Zato je bila o tem živalina razprava v „kuloarjih" in nepotrpežljivo se je čakalo, kaj odloči ministerstvo, predsedstvo in voditelji klubov, ki so v tem imeli svoj posvet. Novica je pobijala novico, vse je bilo raztreseno. Čim del j ui bilo v zbornico izvrševalnega odbora desnice, tem bolj je rasel v seji šum Konečno je počil glas resnice in razletel se po vsej zbornici, da je skle neno, rešiti carinski tarif še v tem zasedanji in da razprava o njem prične že v jutršnj ej seji. Pred koncem seje navstal ji> na levici velik upor, ker je predsednik naznanil, da na dnevni red jutranje seje pride carinski tarif, zavoljo tega pa da se odstranijo vse druge predlogo, ki so že nekaj dnij na dnevnem redu. Poslanec Mag g je predlagal, naj se prej rešijo te predloge, a potem naj se v četrtek prične razprava o carinskem tarifu. Glasovanje o tem je bilo po imenih in zavržen je bil predlog Maggov s 150 proti 133 glasom. To razmerje pa je nekako znamenje za bodoče glasovanje o carinskem tarifu. Ugodno nikakor ni za vladno predlogo in desnico. Po pravici so se parlamentarna komisija in voditelji klubov dolgo branili, da bi pričenjali sedaj s carinskim tarifom, kor si neso bili gotovi, da desnica ima svojo trdno večino. Štetje glasov je menda dalo neko varnost, ali popolne še ni, ker v klubu poljskem samem, ki se je vladi udal in s tem tudi druge klube desniške za sabo potegnil, drži se stranka, ki bode v odločilnem vprašanji o petroleji glasovala proti pred'ogu odseka carinskega. Vlada je desnico z nova podjarmila, ali pa v svoj prid, to je drugo vprašanje. Iz l&usijo. (18. maja st. st. Izv. dop.) Nj. Imperatorsko Veličestvo Aleksander III. vrnil se je iz Krima v stolico, davši „prikaz" eer-nomorskemu brodovju, o katerem sem Vas izvestil v svojem poslednjem dopisu. „Prikaz", kakor je znano, v Angliji ni bil vsprejet s posebnim odobrenjem, kajti samodržec vserossijski napomnil je v njem svetu, da trpljenja Rusiji mora biti jedenkrat konec in da je Rusija pripravljena, ako okoliščine tako zahtevajo, z orožjem v roki zaščititi svojo čast. Besede carjeve neso bile rečene tja v en dan; one imajo velik pomen in „imejuščij uši slišati, da BllšiU". Na vsem potu iz Krima srečavali so Imperatora povsod, kjer se je ustavljal, zastopniki ruskega občinstva, načelniki dvoijanstva, deputati od drugih stanov, predstojniki in predstojnice moških in ženskih gimnazij in drugih učilišč, in razen teh i z"stopniki višje uprave in mestnega samoupravi jenja Tu imam omeniti posebno pozdrav-Ijenjo, s katerim je vsprejel Moskovski „gorodskoj golova", Aleksejev, cara v „pervoprestoljnoj stolice" v Moskvi. Moskovski župan je v svojem pozdravljenji mej drugim izrekel pomenljive besede: „Okrilja, jetsja naša nadežda in krčpnet naša vera, čto krest Hristov zasijajet na svjatoj Sofiji" (t. j. krila (pe-rote) dobiva naše upanje in krepča se naša vera, da zašije križ Kristov na svetej Sotiji). Te besede pro« zveče po vsej Rusiji in ne bo ga človeka, ki bi jih ne vsprejel z istinitim, iskrenim in globokim sočuv-stvijeni, ki bi ne pripomnil naše prošlosti, naše ve-kove borbe za osvobojenje vstoka, naših neštevilnih žrtev in potokov krvi, ki so jo ruski junaki prelili na tiamočenej s slavjnnsko mučeniško krvjo turškej zemlji. Moskovski Zupan, zastopnik prve prestolnici, „bčlokamenne" Moskve, govori v imenu stolice, ki je čisto ruska, brez primesi, katera dela Petro-gTftd nečistim ruskim mestom, kajti v njem so zastopani \si zapadni narodi v velikem broji. Moskva je srce Rusiji, ognjišče ruskega domoljuba, ruskega entuzijazma, Moskva je slovanska Meka. Ona daje „tontt vsej Rusiji in vsemu slovanskemu svetu. Zato je bilo tudi njej prisojen o pozdraviti carja z besedami, ki dokazuje, da so besede, ki jih je on govoril v svojem „prikazu", govorjene iz srca vsakega ruskega domoljuba. Razumejo se samo po sebi, da župan pomenljivih besed ni govoril sam od sebe, nego po povelji zastopa drevnje rusko stolice; ražu meje se tudi samo po sebi, da je župan svoje besede poprej dal v cenzuro ministerstvu in dobil dovoljenje, izreči jih javno, pred vso Evropo. LISTEK. G-ioToni sp>ox3Ci..Iri.o3s: BOŽIDAR-u RAIĆ-u, umrlemu O. juniju 1880. Ena so tebi je želja spolnila, V zemlji domači ti truplo leži. Preširen. Non omnis moriar. Horacij. Zadela tebe grozna je nesreča .... Slovenski rod, razjoči se na glas! Da solza, tebi iz oči roseča, Domača naša sveta tla močeča, Močila dolgo bo bodoči čas. Oj, tožna mati, mila domovina, Najboljšega si izgubila sina! Ko skrben oče vnet je za sinove, Za narodovo srečo bil si vnet, Gojil za njega zlate si osnove, Želeč razbiti težke mu okove, Ki žulijo ga, oh, predolgo let! Osrečen videti svoj rod predragi, Bila je želja v tvoji duši blagi. Slišeč besedo tvojo gromoglasno, Tvoj mili rod veselja je strmel, Ko si mu kazal krepko, živojasno, Kako je bilo v domovini krasno, Ko v njej okrutni tujec ni besnel, Kako bo v njej spet lepo in veselo, Ko tujstvo več moči ne bo imelo. A vse zastonj . .. Ah, kde so tvoje nade, Dasi boritelj bil si silno jak? Nenadoma se grozna smrt prikrade. Vsak, ki živi, pod njeno koso pade, Berač in kralj, plašljivec in junak. Jedino to nam bode tolažilo, Da kar si storil, ni se v grobi skrilo. Ljubeč svoj narod iz vse srčne silo, Želel si vedno zlato mu prostost, A kratke so življenja ure bile, Te želje niso tebi se spolnile, Podrla prej te smrtna je grenkost. Kder domovine mile je središče, Med svojimi je tvoje pokojišče. Oj, spavaj, spavaj v tihosladkem miri! V življenji nisi ga imel nikdar. Tvoj bistri duh nad nami naj se širi, Iu vedno vodi nas po pravem tiri, Neti naj v srcih rodoljubja žar, In tebi, roda svojega ljubljenec, Bodočnost vij nesmrtne slave venec. B. IT. Andrej Kolosov. (Ruski spisal I. S. Turg-onov, preložil Osaniolec.) (Dalje.) Zapalivši pahitos, nadaljeval jemali človeček: — Nekega krasnega jutra prihitel je Bobov ves usopljen k meni: „Ali veš, brate, veliko novost? Kolosov je prišel." — Kolosov? kak tič pa je gosp. Kolosov? — „Ti ga ne po naš V Andrjušo Kolo-so\a? Idiva tukoj k njemu, brate! Včeraj na vo-čer vrnil se je iz službe". — A kaj pa je prav za prav? — ■ „Nenavaden človek, bratec!" — Nenavaden človek . . . dejal som: — le pojdi sam! Jaz ostanem doma. Mi že poznamo vaše nenavadne ljudi ! Kak na polu pijani pesniški kovač z večno- V istem zmislu je govoril carju mitropolit Moskovski J o a n i k i j. Teška kriza, ki jo preživa balkanski polu-ostrov, dokazuje, da se gospodstvo polumeseca v Carigradu približuje kuncu in da hram sv. Sofije bode zopet ukrašen kristjanskim križem Povsod na vstoku se vidi strašna vzburjenost in nezadovoljnost. Narodne strasti so se razplamtele, a države tekmujo mej seboj. V začetku krize se je govorilo samo o Bolgariji, no skoro se je začela obča zmešnjava. Turčija je postavila na noge svojo vojsko, da bi gledala, kako se pod njenim nosom krnil precejšen kos od otoman.skega carstva. V Porti se neso mislili protiviti bolgarskemu objedinjenju, a vendar stoji turška armija, lačna in raztrgana poi bajoneti, kajti za Bolgarijo je zašumcla Srbija, potem Grška, začele so se revolucionarna dviženja v Makedoniji in Albaniji in kalif ne more razpustiti ba-talijonov, kajti takrat se lebko oni store opasnimi njemu in on pride „z dežja pod kap". Položenje „umira|očega človeka" je brez upanja; on stoji pred dilemo, no oba Člena te dileme imata zanj jeden i isti pomen — poginiti. „Kjer je tenko, se trga,8 pravi ruska poslovica in krpaj staro obleko, ki jo je z vseh stranij oglodal zob časa, kjer hočeš, povsod se bo delala luknja za luknjo: šiva ne drži! In kaj vidimo v Bolgariji? Ali je narod zadovoljen ? Ne! naj pišd najeti battcnbergovski oficijozi in ohcijali, kar hote, istina je vendar, kakor kažejo volitve v narodno sobranje, da je bivši pruski oficir zelo nepopularen in naj njegovi opričniki davijo nezadovoljnost, kakor hote, v pepelu vendar/ vse bolj in bolj tli. A Srbija? Garašauina stranka ima večino, no ona samo tej večini tako malo verjame, da je odložila skupščino do septembra, nadeje se, da bode takrat volilna tragikomedija dala boljši restiltat. V Greciji je dal Delijnnis krmilo v roke Trikupisu, komaj je ta na krmilu, že na granici teče kri, to je, dela se čisto narobe, nego Triku pis želi. Vsako minuto, ne glede na razoroženje, zgodi se lebko kaj, kar postavi vstočno vprašanje zopet na rebro. Nazadnje se je tudi Rumunija prepričala, da ni našla prijateljev tam, kjer jih je začela iskali po vojni, katere se je ona udeleževala na strani Rusije. Da, narodi vstoka so se navadili priznavati Rusijo za svojo osvoboditeljieo in pokroviteljico. Vera v historično misijo severnih bratov v njih živi še vedno, in živela bode i zanaprej, kajti od koga pričakovati spasenja, ako ne od rodnih po veri in jeziku bratov? Oni, samo oni, nadejajo se vkup z njimi, da nastane jedenkrat dan, ko -na svjatoj Sonji zusijajet krest Hristov". K temu: ,du pomožet Bog!" K ru to rogo v. Stritarjeva slavnost. Na Dunaj i G. junija. Ne bodem pravil, kako se je porodila misel, ki se je tako krasno, tako popolno uresničila s si-nočnjim večerom. Zapiši kadar koli Stritarjevo ime na zastavo in takoj je zbrana okolu nje vsa mladina, to je res, — ali posebno goreče se je oprime tedaj, kadar je v nevarnosti, kadar se na-njo misli pritisniti madež, bodi od katere strani koli. Zastava, ki je pred dvajsetimi leti zmagovito vihrala proti duševnemu robstvu slovenskemu, proti privilegova- nemu prvaČenju in velikačenju, je mladini slovenski sveta in ostane sveta! Po dolgem premirji sr je izpustil pred nekimi tedni strel v to zastavo! Zdelo se je, da je prva literarna firma slovenska zavrgla vsega Stritarja, ker ga je zavrgla zavoljo „duha", ki veje po nj egov i h spisih To je znamenie, ne posebno pomenljivo, a vender — je! Če bi kdo naših dotičnih kormilarjev dejal: „Ta ali ona Stritarjeva pesen mi ni všeč", — bi ga nihče ne motil v takem izpodtikanji. Ali reči: „Stri-tarjev duh sploh ne" — potem pa moramo vprašati? w>io, kateri duh pa. če ne Stritarjev? Ali imate raji duha neumetnosti v slovstvu, plitvosti in samopašnosti v rodoljubi i, ueplemenitosti in neotesanosti v govoru in pisavi, duha podlosti in neresnice, duha nesocijalstva, nekrščanstva, neslovan-stva ?" Če si ne more „Ljubljanska Slovenija", Dunajska Slovenija si lahko misli, kako bi bilo v našem slovstvu, v našem duševnem obzorji, da ni bilo preporoda po Stritarjevem duhu. Za tako kratkovidnost tudi z Dunaja ne moremo poslati zdravila, a kar moremo, je to, da se ustupimo pod Stritarjevo zastavo, da v svojo skromno obrambo vzamemo njegovega duha, da povemo mi in z nami vred rojaki v domovini svojo misel. V ta namen se je pripravila sinočnja slavnost Stritarjeva in v Čast naše mladine lehko rečemo, da se je pripravila s posebnim veseljem, z iskrenim navdušenjem. Malostni ljudje so menili, da se mladina tako pripravlja za demonstracijo ali remonstra-cijo proti „Matici Slovenski". Z najodličnejšega mesta v prvem našem literernem zavodu je došel slavnostnemu govorniku opomin, naj nikar „ne obira Matice" in tik pred slavnostjo smo dobili „Slovenca", ki v njem J. M. brzda mu „mlado libemlno domišljijo". Vse nepotrebno! „Matica Slovenska" kakor taka je nedolžna; če nekateri njeni odborniki v domovini zanjo ničesar druzega ne store, kakor da jo s svojimi glasovi spravljajo v slabo ime, mi v tujini nečemo posnemati teh uzornih „Mutičarjev". (Je že samega dobrega o njej ne moremo pripovedovati svetu, slabega gotovo nečemo. „Matica" se na vsej slavnosti ni imenovala in se tudi nikdar ni imenovati mislila; ravno tako inalo je kdo mislil na tisto glasovanje, — po kaj neki? V Ljubljani je bilo nekaj praznega, smešnega strahu. Nam na Dunaji je bilo za stvar, ne za osobo, ne za korporacijo. Lepo bi nas pogledal gospod prof. Stritar, če bi ga prišli prosit dovoljenja, naj smemo napraviti slavnost njo govej osobi na čast, ali pa demonstrativno proti „Matici Slovenski". Poudarjam, da je bilo nam le za načela, za osnove, na katere je Stritar postavil novo naše lepoznanstvo in to pred dvajsetimi leti. Tudi je „Slovenija Ljubljanska" (J. M. v „Slovenci" od petka) v zadnjem trenutku hotela zaudati Sloveniji Dunajskej, češ: „Prijatelji, kampa z vašo dvajsetletnico? Stritar piše že 33, da, 35 let!" No, na našein programu se za to ni preraenila ni pi-Čica. Mi smo hoteli praznovati dvajsetletnico Stritarjevega književnega delovanja, da-si nam je že iz kraja bilo znano, da je Stritar že pred 35 leti pesnikoval za — javnost Alojznice. Gospod prof. Stritar, ki bi lahko prvi ugovarjal, ničesar ni ugovarjal našemu naslovu in tako nam potrdil tudi sam, da je njegovo zrelo delovanje res pričelo se pred dvajsetimi leti. Nam pa je ta njegov pričetek prvi dih nove slovstvene pomladi, prva zmaga Stritarjevega duha, ki nas oživlja in ki si ga vzeti ne damo! Zakaj torej dvajsetletnica? Odgovor je dal sinoči tudi slavnostnega govora uvod, ki, zdi se, je bil tik „pred slavnostjo prirejen za „Ljubljansko Slovenijo" (t. j. Ljubljansko Abdero). Če je kaj opravičilo slavnosti namen, opravičilo g^ je takšno zanimanje. J I« kol sem že, da se je s posebnim nauduše-njem pripravljala ta slavnost. Ne le Slovenci, stari in mladi, 'tudi Čehi in Hrvatje so bili za-ojona nogah. Le iz unetega, združenega delovanja je mogel ustati, tako lep, tako veličasten večer, kakor je bil sinočnji! Po Vereščaginovej slavnosti nesmo več videli tako jedernatega in odličnega občinstva zbranega na dijaškej slavnosti kakor včeraj. Osrednja dvorana je bila napolnjena s slovanskimi odličnjaki. Pri sprednjih mizah so sedel: državni poslanci, iz kluba češkega: voditelj češkega naroda dr. Ladislav Rieger, ki je bil viharno pozdravljan pri svojem dohodu, potem častiti starina dr. Trojan, simpatični prof. dr. Kaizl, potem Pleva, Fabian, Sa-lašek, Šindler, Klima, Vesely-; iz kluba poljskega: grof Vojteh Dzieduszvcki, vitez Sawczyiiski, vitez Skarzvriski, vitez Szymano vvs k i, vitez VVvsoeki, Poljaki iz Galicije, potem Maloruski poslanec Ocbrimovvicz in poslanec šleziškib Poljakov in Čehov, duhovnik S w i e c z y. Imena so to, ki nekaj tehtajo! Izmej slovenskih državnih poslancev došli so takoj iz začetka: Knez VVindisehgratz, prof. Šuklje, svetnik Hren, dr. Poklukar, Pfeifer, Nabergoj, pozneje še dr. vitez Tonkli in kanonik K lun. Navzočen je bil tudi dr. Vitezić. Izmej drugih slovanskih od-ličnjakov sem opazil dvornega svetnika Jermana in deželnega nadzornika viteza Webra iz naučnega ministerstva, ravnatelja Kalan dr o, odvetnika dra. Leuocha, v.seučiliška docenta dra. Dro zda in dra. Hanusza, pevovodja in skladatelja A. Buchto ter J ah od o- Krtinskega in Še druge. Posebno so svojo nenavzočnost opravičili: magnificenca rektor dr. vitez Zhishman, ekscel. grof. Gor on ini, uadsodišča svetnik Rybička in drugi. Slovenska naselbina pa je bila nemalo polnoštevilna. Rojaki, ki za nje poprej nesmo znali, so ta večer prišli, nekateri celo sodelovali. Prijatelj je prijatelja, znanec znanca našel po letih in letih. Meščanski učitelji, poštni in drugi uradniki, duhovniki kakor župnik Jančar, benediktinec dr. Vidmar, kooperator Majer — naši rojaki so bili navzočni. Tako tudi pisatelji: J. Navratil, dr. S i m o n i č in dr. Š t r e-kelj. Iz Dunajskega Novega Mesta je došel inže-ner Radivoj Poznik. Posebno čvrstost in slikovitost je dajalo osrednjej dvorani ženstvo, kojega bilo je jako mnogo, ker so došli gospodje s svojimi soprogami in je bilo tudi več polnoštevilnih obitelij, tako visokorodna rodbina Packeny-Adamec, rodbina dvornega svetnika Jermana itd. Pri mizi, kjer je imel mesto gospod prof. Stritar, bili so še njegova gospa, njegov sin Milan, prof. Šuklje z gospo soprogo, svetnik Hren, ministerski tajnik A. Levi č n i k in dr. J. Jelene. V obestranske prostore se je bilo razgrnilo dijaštvo: iz bratskega društva Dalje v prilogi. naudušenim nasmehom! . . . — „E ne! Kolosov nij tak." Hotel sem opomniti Bobova, da bi se bil moral g. Kolosov sam javiti pri meni; a ne vem, čemu sem poslušal Bobova ter šel z njim. Bobov privel me je v neko temno, krivo in ozko ulico Moskve . . . Hiša, v kateri je stanoval Kolosov, sezidana je bila na stari način, odlikovala se je s temoto in nepriličnostjo. Prišla sva na dvorišče : tolsta ženska razobešala je perilo na vrv potegneno od hiše k plotu . . . otroci kričali so na leseni stolbi . . . — K stvari! k stvari! zakričali smo. — Vidini, gospoda! vi ne ljubite prijetnega, temveč zahtevate samo koristno. Naj bode! Skozi temen in ozek prohod prišla sva do sobe Kolosova : — ustopila sva. Gotovo imate blizek pojem o tem, kaka je soba revnega dijaka Ravno pred dvermi na koinodi sedel je Kolosov ter kariil iz pipe. Prijateljski podal je Bobovu roko in meni se je spodobno poklonil. Pogledal sem Kolosova in takoj občutil sem neko neodtrzno zanimanje zanj. Gospoda! Bobov se nij motil: Kolosov bil je v resnici nenavaden človek. Dovolite, da ga vam nekoliko podrobneje opišem. Bil je precej visoke rasti, vitek, okreten in ne neprijeten. So lice . . . Prepričan sem, gospoda, da je jako težko opisati lice kogarkoli. Lahko je pregledati pojedino vse znamenite poteze; a kako povedati komu drugemu to, kar sestavlja posebno lastnost, bistvo baš tega lica? — To, kar Byron imenuje: „Ahe music of the face" opomnil je neki slok in bled gospod. — Tako je . . . Vsled tega pa se hočem omejiti le na jedno opazko: ta posebni „nekaju, o kojem sem sedaj omenil, obstajal je pri Kolosovu v brezskrbno veselem in smelem izrazi lica, da še v nasmehu nenavadno očarljivem. Roditeljev svojih ni pomnil, odgojili so ga za malo plačo v hiši nekega oddaljenega sorodnika, kojega so bili vsled pone-verjenja odpustili iz službe. Do petnajstega leta živel je v vasi; potem preselil se je v Moskvo k stari, gluhi popovki, preživel je pri njej dve leti, ustopil na vseučilišče in se pričel živiti s poučevanjem. Učil je zgodovino, zemljepisje in rusko slovnico, dasi je imel o teh vedah le slab pojem; a prvič uvela so se pri nas na Ruskem »poučevanja" nenavadno dobrotvorna za oskrbovatelje; drugič pa so bile zahteve vrlih kupcev, ki so izročevali izobrazbo svojih otrok Kolosovu, jako omejene. Ko- losov ni bil ne osornež ne humorist; vi, gospoda, pa si ne morete misliti, kako radi smo se vsi pokorili temu človeku. Mi smo ga kar nehote ljubili; njegove besede, njegovi pogledi, njegovo kretanje bilo je polno mladeniške ljubeznjivosti, da so bili vsi njegovi tovariši zaljubljeni do ušes vanj. Profesorji smatrali so ga neglupim mladeničem, a „brez velikih sposobnostij" in lenim. Prisotnost Kolosova dajala je poseben značaj našim večernim sestankom: naša veselost ni pri njem nikdar prehajala v neizobraženo prepiranje; vsi postali smo otožni — ta poluotroška otožnost javljala se je pri njem v tihem, časih precej modrem razgovoru, nikdar pa se ni spreminjala v hlinbo. Vi se smejete, gospoda . . . razumem vaš smeh; res, mnogi izmej nas postali so potem popolni izgubljenci; a mladost . . . mladost . . . — Oh talk not to me of a name great in story — The dava of our youth are the days of our glory . . .*J dejal je znani bledi gospod. *) O, ne govorite mi o slavnem imeni — Dnevi naše mladosti, dnevi nafie slave . . . (Dalje prih.) Priloga „Slovenskemn Narodu" St, 132. 11. jnnija 1886, Zvonimira," ki je bil došel „in corpore," iz češkega „Akad. s polka," iz poljskega „Og niska," iz slovaškega „Tatrana," Bolgari, „Slovenijani" in drugi Slovenci. Zastopana je bila tudi „Slovan-ska Beseda" in »Slovansko pevsko društvo" po svojih odbornikih. Toliko o krasnem občinstvu, ki ga je bilo najmanj 500 števila. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani 11. junija. „Dziednik Polski" je izvedel z Dunaja, da je držav iiozhor&ka desnica vedno bolj prepričana, da se bode razpustil državni zbor. „Militar-Verordnungsblatt" objavil je cesarjevo pismo nadvojvodi Albrehtu. To pismo je sedaj posebnega pomena, ko so v ogcrskili časnikih in celo v ogerskem parlamentu nesramno napadali nadvojvodo in skupno vojsko Namen cesarjevega pisma je gotovo, dati nadvojvodi popolno zadoščenje za napade od ogerske strani. Cesarjevo pismo se glasi: »Ljubi gospod strijc, feldmaršal nadvojvoda Albreht! V navadnej nesebičnej udanosti in z nikdar neutrujeno marljivostjo nastopili ste trudopolno potovanje v Bosno in Hercegovino in tako si zopet pridobili pravico do Moje hvaležnosti. Z velikim zadovoljstvom so me napolnila Vaša poročila o razmerah in o duhu tja prestavljenih čet, njih izvež-banji, kakor tudi njih delih v čisto vojaškem in kulturnem oziru. 15. vojni voj, ki po svojej sestavi predstavlja vso vojsko, deluje na dostojen način v zmislu starih dobrih tradicij vojske, katera v vseh okoliščinah z redko zvestobo in samozataje vanje m ceni in varuje veljavo prestola in bode tudi v bodočnosti verna tej svojej visokej določbi. V Schon-brunnu, 7. junija 1886. Fran Josip 1. r." Da se pa prav spozna pomen tega govora, primerjati se mora z napitnico nadvojvode Albrehta pri častniškem obedu v Serajevem. Ta napitnica se glasi: „Na zdravje Njega velečastva našega najvišega, presrčno ljubljenega vojnega gospoda! Slava! Njega veleča-stvo bode gotovo posebno .zadovoljilo, ko dobi poročilo o izvrstnem duhu, ki naudaja 15. voj, o izvrstnem stanji posamičnih čet, katere so kot pred-straže domače kulture hkratu z zadovoljnostjo in požrtijivostjo dodelale prava rimska dela in jih še delajo. 15. armadni voj, ki se vedno preminjajoč obnavlja iz vseh druzih vojev, in je vendar popolna celota, kojo prešinja jeden in isti duh, kaže v ma lem, kaj dela iz skupne c. kr. vojske nepremakljivo telo. Sinovi vseh narodov čutijo se v tekmovanji, kar se tiče zvestobe, udanosti in službene marljivosti, kot bratje zjedinjeni pod cesarskim črno-rumenim praporom. Ko trk nemo na zdravje vrlega 15. armadnega voja in njegovega vzglednega poveljnika, znkličiino slavo tudi vsem našim tovarišem skupne vojne moči države-" Ta napitnica, katera poudarja skupni duh vojske, bila je hudo razdra-žila madjarske živce. Grof Apponvi je zaradi tega interpeloval vlado v zbornici. V svojem govoru je vodja zmerne ogerske opozicije trdil, da skupna državna misel nasprotuje ogerskemu državnemu pravu. Tradicije ogerske ustave nasprotujejo temu, da bi vojska imela kako domišljeno domovino. Nikdar in nikoli ne bomo v tej deželi Čutili druzega kakor ogersko domoljubje. Ministerski predsednik Tisza je v odgovoru na interpelacijo izjavil, da se skoro v vsem strinja z grofom Apponyi-jem. Tudi on tedaj ne odobrava, da bi se mej ogerskimi vojaki gojil kak drug duh, kakor madjarsko domoljubje in zatrjeval je, kazoč na to napitnico, da izjav mož, ki v resnici nemajo vodstva vojske v rokah, ue smemo zmatrati za izjave vodečih krogov, da tedaj take izjave ne morejo popačiti vojskinega duha. Cesarsko pismo pa naravnost odobrava stare tradicije vojske in mej te stare tradicije spada tudi skupni duh vojske. Če primerjamo cesarsko pismo in nadvojvodovo napitnico, vidimo, da v obeh veje popolnem isti duh, duh, ki nasprotuje madjarskemu Šovinizmu. Pa tudi jasno je sedaj, da s Tiszinim postopanjem nikakor neso prav zadovoljni na Du-naji. Morda ima Dunajski dopisnik Germanije prav, ki trdi, da se Tisza ne bode mogel drugače pomagati iz zadreg, kakor da odstopi. — V Pešti se pa v tem nadaljujejo ulični izgredi. V torek so pokopali onega delavca, katerega je policija ubila pri izgredih. Pri pogrebu se je bilo zbralo mnogo naroda. Na krsto so položili več šopkov in vencev. Poslanci nezavisne stranke so korporativno prišli k pogrebu. Vseučilišniki in delavci so poslali svoji deputaciji. Predno se truplo vzdignili v bolnišnici, je predsednik akademičnega društva, umršega nagovoril tako: „Tvoji rani Bta te naredili velicega. Pri tem žalostnem obredu nečemo preiskavati, kdo te je umoril, zadovoljimo se s tem, da glasno za-kličemo: Če si bil domačin, hvaležen ti bode narod, Če si tujec, je tvoja zaBluga Še večja". S tem nagovorom izročil je krsto deputaciji delavcev. Na to je zaklical poslanec Verhovay: „Naša dolžnost je, da sprejmemo velikega mrtveca k poslednjemu počitku na pokopališče. Na pokopališči je Verhovay imel sledeči govor: „Čemu smo prišli? Gotovo ne zaradi tega mrtveca, ampak zato, ker je padel za narodno idejo. Prišli smo, da devnonstrujemo za one ideje, katere je pred 37. leti uničeval lleutzi. Če drugi venčajo onega grob, storimo mi še tisočkrat več, Če se zberemo okrog groba tega mučenika, ki je pal za domovino, ne pa za plačo kakor oni. Kaplja take krvi je več vredna, kakor 1000 sabel Janskega. Prišli smo, da izjavimo, da znamo umreti, a se ne damo onečastiti. Ne železni angelj, ki varuje Hentzijev spomenik, ampak venci, ki pokrivajo ta grob, delajo mrtveca velikega in slavnega. Ako imajo oni vojake, imamo mi honvede in pripravljeni smo umreti za domovino." Ni čuda, da se ponavljajo izgredi, ko državni poslanci s takimi govori hujskajo. Že popoludne se je zbiral potem narod po ulicah, pojoč Kossuthovo pesen in razgrajoč. Kjer so izgredniki videli kakega policista, zmerjali so ga z morilcem. Dijaki so imeli popoludne shod in sklenili delati na to, da Ogerska dobi svojo samostojna vojsko. Ko se je stemnilo, bilo je po ulicah vedno več naroda. Slišali so se klici: „Proč z Janskim!" „Dajte nam samostojno vojsko!" Ko so izgredniki začeli napadati policijo s kamenjem, poslali so po vojaščino. Okrog polnoči prišla sta dva batalijona pešcev in 1 eskadron huzarjev, ki so izgrednike razpodili. Več plinovih svetilnic in oken bilo je ta večer pobitih. VseuČiliščniki v Raabu so tudi razsajali v torek in klicali, da hočejo samostojno ogersko vojsko. — Pri izgredih v torek bilo je 33 osob teško ranjenih mej njimi šest policistov in več vojakov. Rogovileži so v več krajih po mestu skušali ropati. Vredno je omeniti tudi to, da so izgredniki mej družim pobili okna tudi oo< slancu Ugronu, kateri je najhuje v zbornici narod hujskal. Mestni župan objavil je po plakatih, da bode policija jako strogo postopala, ako se bodo ponavljali izgredi. To pa ni dosti pomagalo. Pred-včeraj zvečer so se zopet začeli izgredi. Vojaščina se je hitro poklicala in zasela vse ulice. Ker so se izgredniki ustavljali vojakom, navstal je hud poboj. Več osob bilo je težko ranjenih, jeden črkostavec in jeden uradnik baje smrtno. Vojaki so jako odločno postopali. Izgredniki so pa kazali skrajno predrznost. Ko so jih Že podili vojaki, so še pobijali okna in plinove svetilke. Pri politehniki so vsa okna pobili. Več žensk in dečkov so vojaški konji pohodili. — V sredo je Csanady vlado zopet interpeloval zaradi postopanja policije in pred vsem vprašal, misli li vlada odstaviti mestnega glavarja Hugo Maltasa, ki je velel policiji rabiti orožje in prebivalce zmerjal s psi. Tisza mu je nenavadno energično odgovoril. Iz njegovega govora se je videlo, da vladi že presedajo izgredi. Rekel je, da se je proti policiji že začela preiskava. Zaradi tega, če je kak policist kaj zakrival, pa vlada ne bode vseh spodila. Vsekako je pa čas, da prenehajo izgredi. — Vlada spoznava, da jej agitacije za ogersko samostojno vojsko utegnejo delati sitnosti. Zategadelj vladni list „Nemzet" dokazuje, da sedanji politični položaj ni ugoden za tako preobrazovanje vojske. Misli se, da je dotični članek pisan na povelje ministra Tisze, če ga morda ni celo on sam pisal. Na Dunaji so najbrž ministerskemu predsedniku pojasnili, da ne bodo dopustili razdelitve vojske, naj Madjari še tako kriče in razsajajo. — Vojaški poveljnik v Budimpešti general konjice baron Edels-heim-Gyulai bil je poklican na Dunaj. Imel je dolg povovor z vojnim ministrom in bil je v avdijenci pri cesarji. Njegov prihod na Dunaj je gotovo v zvezi z dogodki v Budimpešti. Nekateri hočejo vedeti, da so ga na Dunaji izpraševali, če je morda on se kaj izrazil proti Tiszi o Janskega aferi, ker je poslednji v svojem odgovoru na dotični interpelaciji trdil, da se njegovi nazori strinjajo z nazori višjih vojaških krogih. Baron Gyulai se je že povrnil v Pešto. Vnairje države. Mej Mrbskinii radikalci navstal je popolni razpor. Jeden del radikalcev neče nič vedeti o zvezi z liberalci in se je tedaj popolnem odločil od druzih radikalcev. — Vsa poročila o kakih anarhističnih namerah srbske opozicije so izmišljena. Oblastva so zaprla več osob le zato, da ne bodo mogle proti njim pričati, kako nepostavno so postopala pri volitvah. (■ršlia vlada hoče izvesti razne notranje reforme. Število poslancev hoče znižati z 24G na 150 in odrediti, da se bodo volili po provincijali ne pa po posebnih volilskih okrajih. Da pa častniki ne bodo preveč silili v zbornico, hoče precej prikrajšati pravice onim častnikom, ki bodo poslanci. Pri zadnji mobilizaciji so rezervisti le počasi prihajali, zato je Trikupis predložil zakon, da bodo rezervisti ki prepozno pridejo, ravno toliko d ni j morali ostati pri zastavi, kakor oni, ki pridejo ob pravem času. Nadaljo hoče predložiti zbornici več zakonov o ure-jenji financ. Danes se bode otvorila italijanska zbornica. Opozicija hoče takoj z začetka vlado napasti z energičnimi interpelacijami, da se tako jasno določi, kako je razmerje strank v zbornici. Veliko veselje bilo je mej angleškimi konservativci, ko je bila irska predloga zavržena. V zbornici navstal je bil velik hrup. Nekateri poslanci so skočili na klopi in mahali s klobuki. Konservativni listi mislijo, pa pri prihodnjih volitvah ne bode zmagal Gladstone, da je sedaj uničena njegovo državniška slava, liberalni so pa trdno prepri-šani, da se bode prej ali slej Ircem dovolila avtonomija. Konservativci pri volitvah tako no bodo : dobili take večine, da bi mogli sami prevzeti vlado, ako jih ne bodo podpirali Irci. — Vse stranke se že pripravljajo za volitve. Volilna borba bode najhujša v zadnjih petdesetih letih. Konservativci so sklenili, da ne bodo postavili nobenih kandidatov, kjer bodo kandidovali liberalci, kateri so glasovali proti irskej predlogi. Dopisi. Iz Trsta 8, junija. (Ivan Dolinar in njegov pogreb.) Zatisnil je oči zopet jeden iz-mej prvoboriteljev naših, kateri se je nevstrašeno in smelo z besedo in dejanjem vedno potegoval za naše pravice. Ivan Dolinar, mož katerega so z jedne strani tako spoštovali, tako ljubili in čislali, z druge strani pa tako črtili, zaničevali — in obrekovali, počiva v hladnem grobu, kamor strasti, prepiri in boji več ne segajo. Da je bil za Slovence v Trstu Dolinar znamenita oseba, pokazal je njegov sprevod, katerega se je udeležilo gotovo nad tri tisoč ljudij vseh stanov in slojev tukajšnjega naroda. Vsa društva, izvzemši čitalnico, poslala so vence, s katerimi je bil voz kar pokrit, nekoliko so jih pa deputacije nosile pred vozom. Sprevod se je pomikal skozi najživahnejše ulice Via Barriera vecchia, Corso in Via St. Antonio, ob straneh bilo je kar črno gledalcev. Prostorna cerkev sv. Antona bila je sprevodnikov dubkom polna. Dvajset Sokolašev udeležilo se je v opravi pogreba ter skazalo zadnjo Čast svojemu odborniku in ustanovniku. Da ustauovniku 1 Katero društvo je v Trstu, vprašal bi lehko, da ga ni Dolinar ustanovil? Mislim, da jih bodote malo našteli. V svojem času ustanovil je i društvo in list „Edinost", ustanovil „Sokola", ustanovil „Delavsko podporno društvo", stekel si je zaslug za „Rojan-sko čitalnico", da i „veteransko društvo" ima se njegovoj delavnosti mnogo zahvaliti. Ako bi ne bil druzega storil, menim, da bi mu že zato Tržaški Slovenci morali vedeti hvalo ter ohraniti si njega ime v večnem, blagem spominu. A storil je še več, kot agitator bil je Dolinar neprecenljive vrednosti. Tu pač nemamo v Trstu nikogar, da bi stopil na njegovo mesto. Dolinar poznal je vsacega ne samo v mestu, ampak tudi v okolici, in vse količkaj uplivne ljudi po vsem Primorskem. Ni je bilo volitve, ne v mestni Tržaški, ne v istrski deželni in ne v državni zbor, da bi Dolinar ne bil zastavil vse svoje sile in ves svoj denar v prospeh in zmago naših kandidatov. Izvestno bi brez Dolinarja in Steletovih pevcev pri zadnjej volitvi v državni zbor v naši okolici ne bili tako sijajno zmagali proti italijanskemu nasilstvu in — denarju, s katerim so okoličane podkupovali. Ko so bile volitve razpisane, Dolinarja kar strpelo ni več v mestu; hitel je iz sela v selo, od moža do moža, spodbujal in učil, koga naj volijo in zakaj naj ga volijo. Kakor nobeno ljudstvo na svetu, tako tudi naše ni odveč idejali-stiško, sama beseda, posebno pisana se ga ne prime, tu je treba najprej žive besede in pa tudi kaj konkretnega, kar se lahko prime, prigrizne, če treba tudi v kozarec ulije ter premoči z njim žejno grlo. To politiko tirajo naši nasprotniki, in ako se hočeš uspešno proti njim boriti, moraš je pobijati z istim orožjem, klin s klinom, veli še narodna modrost. Agitacija mu torej ni „nesla" in veuder je agitoval, kakor še nikdo pred njim in morda nikdo za njim. On je znal z ljudstvom občevati, kakor le malo kdo, pridobil je narod koj na svojo stran in v tem baš je ona nepridobljiva agitatorska moč, proti kate rej se i denar neuspešno bori. Da ukljub Doli narjevej neumornoj agitaciji nesmo vselej zmagali, ne bode se čudil, kdor Tržaško in istrske razmere pozna in ve kako malo imovitih, nezavisnih in zavednih mož imamo mej narodom. Ob takih prilikah okoristili so se njegovi nasprotniki; da bi svoje neuspehe malo olepšali in prikrili, deli so Dolinarja in njegovo delovanje na kritično rešeto in kritiko-vali so ga in sumničili — in . . . Ali naj bode, gospoda, sedaj ste sami, pokažite, da i sami .vse morete! Prenehajo naj prepiri, zjediuite se v složno delovanje. — — Tudi Dolinarjev „Juri s pušo" imel je svoj pomen za našo okolico in Istro posebno. Dovtipi in zabavljice, ki jih drugod še razumeli neso, imele so v Istri in pri nas svoj efekt, kjer so strele grešnika v živo zadele! Kot človek bil je Dolinar prijazen, uljuđen z vsakim, bil je dobrega srca, pomagal je, kjer je videl revo in potrebo, po svojej moči, ne da bi s tem iskal slave ali hvaležnosti. Bil je blag, pošten in zvest prijatelj. Nesreča, ki je zadela njega, zadela je i nas in s solznim očesom in obupnim srcem stojimo na komaj zasutem grobu moža, ki je vse svoje sile in ves svoj čas posvetil narodu svojemu, kateremu je bilo gnslo: „Sveto služimo sveti domovini!" Bodi mu zemljica lahka in večen spomin mej nami! S Krškega 8. junija. [Izv. dop.J To dolgem spanji se je odbor našega „oralnoga društva" vendar le zdramil ter svetu pokazal, da še živi; kajti pretečeno nedeljo je s pomočjo domačih in nekaj tujih pevcev in pevk priredil veselico na korist rev nim šolarjem ljudske šole. Vspored koncerta so pevci in pevkinje kaj dobro zvršili, — le škoda, da občinstvo ni bilo tako zastopano, kakor smo pričakovali. Iz bližnje okolice je prišlo malo ljudij — skoro nič (izvzemši Videm), akoravno je bilo popo • ludne najlepše vreme. No, zdaj naj pa še koncert nekoliko opišem. Vseh točk ne bom omenjal, kajti več je bilo tacih, o katerih sem svoj čas že pisal. Pred vsem naj omenim skladbo „H. Leonard-ovo — Grande Fan-taisie Militaire" za gosli in glasovir in ono od „D. Alard-a — Fantaisie de concert sur Faust." V obeh točkah je gosp. Parma zopet pokazal, da je pravi mojster na goslih. Vsak glas je bil čist in vjO je tako izvrstno izpeljal, da si boljšega pač misliti ne moremo. Občinstvo je g. Parmi z burnim ploskanjem čestitalo. Tudi gospica spremljevalka na gla-sovirji: M. Vesner jeva je prav dobro igrala — isto tako v drugej točki g. Rot. Izmej pesnij mi je omeniti: „Planinski raj," nov — še nikjer natisneni mešani zbor od g. dr. B. Ipavic-a, katerega je poslal g. Šušteršič-u. V tem zboru je nastopilo pet gospic in jedna gospa. Tu naj povem, da so — razen jedne — vse od učiteljskega stanu: tri učiteljeve gospice iz Vidma, gospica učiteljica s Krškega in gospa nadučiteljeva tudi od todi. Nekatere Krške dame neso hotele sodelovati (ne vem zakaj?), akoravno je bil namen blag — in za Krške revne otroke! — Vse pevkinje so pos bno dobro pele in poslušalcem je ta krasna pesen jako dopadla. Želeti bi bilo, da bi mešani zbor večkrat nastopil. — Posebna hvala gre g. Šušteršič-u, ki je dame naprosil, da so blagovolile pomagati. — Pesen: „Želje" bariton solo s spremijo vanj em na glasovirji, je gospod MediČ iz Leskovca izborno pel. Občinstvo mu je burno ploskalo. G. Trček je pa pokazal svojo spretnost na glasovirji. Oba zbora: „Lovska" in „Zrinski Frankopan" je občinstvo s pravo zadovoljnostjo poslušalo. — Smelo smem trditi, da je bil to jeden najlepših koncertov, kar so jih pevci tekom štirih let priredili. Vsa čast in hvala jim! Bog zna, bodemo li še kedaj tako krasen večer imeli? — TeŠko, ker pevci nas zapuščajo drug za drugim, ter se preseljujejo v druge kraje — v druge mesta . . . Predno končam današnji dopis, naj mi bode dovoljeno zabeležiti, da so se te zadn e veselice — razen treh štirih Krčanov, sami tujci udeležili (domači jih nazivljajo p - ci), če tudi je čisti dohodek namenjen Krškim ubogim Šolarjem. Kaj ne, tuji ljudje naj podpirajo domačince? In k: j imajo za zahvalo? Pst! Molči! — Še bi kaj povedal, a za sedaj naj to zadostuje . . . Koliko novcev so v ta namen dobili, mi ni znano. Kdor je kaj daroval za uboge otročiče, mu kličemo: „Bog po vrni! —a.— Domače stvari. — (Konfiskacija.) Državno pravdništvo zaplenilo nam je včerajšnjo številko našega lista zaradi kratke notice „Deutsche Wacht". Proti tej zaplenbi uložili bodemo ugovor. Današnji številki dali smo dve strani priloge. — (Mestni zbor Ljubljanski) imel je predvčeraj izredno sejo. Navzočnih bilo je 23 mestnih odbornikov, predsedoval je župan Grasselli. Na dnevnem redu bil je nujni predlog mestnega odbornika dr. M o še t a in tovarišev: 1. da je Njega ekscelenciji grofu Taatfeju poslati spomenico o tukajšnjih dogodkih za poslednjih dnij; 2. da se gospod župan naprosi in pooblašča, da to spomenico oBobno izroči; 3. da se uredništvo časopisa „Triester Tagblatt" zbok članka „Die Laibacher Excesse" toži zaradi pregreška proti varnosti časti in da gospod župan v ta namen izbere odvetnika. Odbornik dr. Moscbe je jedrnato utemeljeval ta svoj predlog, pra čital vse dotične članke iz „Triester Tagblatt", „Tagespost" in „Deutsche VVacht", naposled pa iz borno sestavljeno spomenico, v katerej se jedrnato dokazuje in tudi dokaže, da je mestni zbor Ljubljanski popolnem pravilno ravnal, da nemški „Turn-vereiu" ni hotel proslavljati pesnika Anastazija GrUuu, ampak le politika orofa Auersperga in da so nemški listi dan na dan poznali občinstvo na veliko-nemško demonstracijo. To spomen co, ki je pristna zgodovina vse turnarske slavnosti, bodemo vso priobčili, da se vsakdo i ah ti o sani prepriča, kje je resnica, kje pa laž. Nujni predlog dr. Mošeta in tovarišev se je soglasno in z živahnimi dobroklici odobril. Po glasovanji izjavil je župan Grasselli, da bode dobljeni nalog \estno izvršil. Potem pa je nasproti malovestnim časnikom, ki pri vsakej priliki obreku-jejo belo Ljubljano in trosijo o njej neosnovane laži, v prvi vrsti proti „Tagespošti", kije v št. 158 z dne 8. t. m. pisala, da je v Ljubljani ves promet prenehal, da tujci zapuščajo mesto in se preseljujejo na Koroško, konstatoval, da so vse te vesti neresnične, kajti zglasila Ljubljanskih hotelov kažejo, da se je samo preteklo soboto in nedeljo 88 tujcev v Ljubljano pripeljalo. Kar se pa tiče vesti, da tukaj bivajoči tujci kar „cn masse" stanovanja odpovedujejo, konstatoval je župan Grasselli, da dosedaj ni niti jedne odpovedi. Mestni odborniki so to z odobravanjem vzeli na znanje, na kar se je seja zaključila. — (Župan Ljubljanski g. Grasselli) odpeljal se je včeraj dopoludne z brzovlakom na Dunaj, da izroči ministerskemu predsedniku mestnega zbora spomenico, o katerej je na drugem mestu govor. — („Tagespost") ima i predvčerajšnjem večernem listu članek „Die Excesse in Laibach", ki resnici kar s pestjo v obraz bije. Trdi namreč, da so dne 3. t. m. mestni policaji dobili povelje, da ne smejo nikogar prijeti in zapreti, da so žandarmi imeli vezane roke, da neso smeli ničesar storiti, da so se nemški meščani kam • nali, da se je županu v nedeljo skrb za javno varnost iz rok vzela in izročila c. kr. okrajnemu glavarstvu in tako gre dalje laž za lažjo v nepretrgani vrsti. Članek je tako nesramen, da se mora z vso energijo zavrniti, kajti tako pišejo le revolver-žurnalisti, ali pa ljudje, ki že davno sodijo v blaznico, v „Feldhof"*. — (Nur heiter!) V mestnem zboru Dunaj-kem stavil je nek Stern predlog, naj Dunajsko mesto prevzame Anastazija Zelenca spominsko ploščo, ki so mu jo turnarji Ljubljanski postavili, v svojo last, naj jo prepelje na Dunaj ter ondu postavi na . kakem trgu. Žal, da se je predlog ta odložil in da torej gospodu Steni u ne moremo poslati zahvalnega ! pisma. Gospoda Sterna sicer ne poznamo, izvestno poznal pa ga je Gothe, ko je pisal krilate besede: „Es muss auch solche Kautze geben". . — (Laž ima kratke noge) V vseh nem ško-židovskih listih bila je te dni vest, da so ne- ! poznani zlodejci Anastazija Zelene i spominsko ploščo na Bledu na kosce razbili. A ta vest je neosnovana laž, kakeršnih smo pri nemških „Pappenheimerjih" in „Schmockih" že vajeni. — (Dodatek.) K predvčerajšnjemu izvestju o Božidara Raiča sprevodu dodati nam je še to, da so v Čitalniški restavraciji pevci peli mnoge domoljubnih pesnij, pri katerih se je posebno odlikoval g. Medena krasni tenor, poleg njega pa v Ipav-čevi „Domovini" g. Puciharja bariton, V imenu vseh, ki so bili tega užitka deležni, izreka se jim najsrčneja zahvala. — (Popravek.) V seznamu vencev, položenih na B. Raičevo krsto naj se namesto „društvo" čita „duhovni št v o Ptuja in okolice". Mej rodoljubi, ki so s Štajerskega došli k pogrebu, izostalo je po neljubi pomoti ime g. Frana Lonček a, veleposestnika na Blanci. — (Za Boži d arom Raičem) bila je danes ob 9. uri dopoludne na Dunaji v Alserski cerkvi maša, pri kateri so peli pevci „Slovenije" in „Zvonimira". — (G. profesor Stritar) pisal je akade-mičnemu društvu „Sloveniji" sledeče pismo: „Slavno društvo! Srčno se zahvaljujem za sijajno slavnost, katero je dunajska „Slovenija" napravila meni in, reči smem, tudi sebi v čast in slavo. Vse se je tu vršilo t=iko lepo, tako praznično in dostojno, da si „Slovenija" lahko po vsej pravici ta večer zapiše v svojo častno knjigo Da bi bila učeča se mladina Slovenska; sosebno pa visokošolska, vedno takega duha polna, kakor se je pokazala o tej priliki meni in vsem navzočnim gostom ! „Sloveniji" pa daj Bog, to ji želim iz srca, nji v prid in slovenski domo vini, katero vsi ljubimo tako, da naj vedno krepča se in raste, da naj leto za letom mnogo lepega cvetja rodi in obilo plemenitega sadu. Bog živi „ S loven i jo" ! Z odličnim spoštovanjem in prijaznim pozdravom ! Josip Stritar 1. r. častni ud „Slovenije". Na Dunaji, 7. junija 188G. — (Umrla) je dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer gospa Terezija Ko ši če k, rojena Sujovic, poštnega uradnika soproga v Ljubljani v 33. letu svoje dobe. Pokojna, rodom iz znane Aleše ve hiše na Jezici, bila je dobro znana v narodnih krogih. Lahka jej zemljica! — (Nova skladba slovenska.) Slavni skladatelj naš, g. dr. B. Ipavec v Gradci jo J. K. Kalčičevej pesni „Ne vem", ki je bila natisnena v zadnji številki „Ljubljanskega Zvona", zložil prelep napev (moški zbor in tenor-solo) ter to najnovejšo skladbo svojo posvetil „ vrlemu delavskemu pevskemu društvu „Slavec" v Ljubljani. — (Delnice Narodnega doma v Rudolf o vem) izročuje delničarjem, v Ljubljani biva-jočim, g. dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljaui. — (Kranjska hranilnica) imela je včeraj izredno sejo, pri kateri so se za dobrodelne namene dovolile naslednje vsote: Tukajšnjemu ubož-nemu zavodu 2350 gld.; za božićnico otrokom v Čitalnici 250 gld.; za božićnico v otroškem zavetišči 200 gld.; za božićnico nemškega otroškega vrta 250 gld.; podpore potrebnim gimnazijcem v Ljubljani 200 gld., v Kranji 50 gld., v Kočevji 100 gld., v Rudolf o vem 100 gld.; za podpore potrebne učence na Ljubljanski realki 200 gld., na učiteljišči lOOgld., na I. mestni ljudski šoli 150 gld., na II. mestni ljudski šoli 250 gld.; za učila na ljudskih šolah: „Schulpfennig" 200 gld., „Narodna šola" 200 gld., revnim deklicam v nunski šoli 200 gld.; v nunski šoli v Škofjiloki 100 gld ; protestantovski šoli v Ljubljani 350 gld.; za deško ljudsko šolo v Ru-dolfovem 100 gld., za dekliško šolo v Rudolfovem 50 gld.; ubogim učencem na podkovalnici 50 gld.; ubogim učenkam na tukajšnji dekliški šoli 100 gld.; ubogim kandidatkinjam in učenkam na učiteljišči 100 gld.; ubogim učenkam na dekliški šoli v Kočevji 50 gld.; za kranjske šolarje, obiskujoče meščansko šolo na Krškem 50 gld., za učence obiskujoče šolo na barji 50 gld.; »Ortsgruppe Laibach/les deutschen Scbulvereines" 150 gld.; obrtni priprav-Ijalnici 100 gld.; glasbeni šoli tilhai rnoničnega društva 200 gld.; za šolo piskačev 60O gld.; „Glas-beni Matici" 200 gld.; otroškemu zavetišču 200 gl.; bolniškemu podpornemu društvu lOOgld.; tukajšnji požarni brambi 500 gld.; Elizabetišču 200 gld.; za bolnike iz bolnice odpuščene 20O gld.; nadzorstvu ubožne hiše za perilo lOOgld.; predatojništvu zavetišča za posle 50 gld.; „Preitiach" v Gradci z ozirora na ubožne vseučiliščnike iz Kranjske 1O0 gl.; delavski bolniški in invalidni blagajnici 100 gld.; podpornemu društvu tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev na Kranjskem 50 goldinarjev; nemškemu „Turnverein"-u za spominsko ploščo Anastaziju Zelencu 140 gl.; tukajšnjemu gledališču 800 gl.; društvu katoliških pomočnikov redne podpore 200 gl., za društveno hišo 10O0 gld.; Vincencija družbi: za hiralnico 200 gld., deškemu zavetišču 200 gld., deškemu sirotišču 500 gold., dekliškemu sirotišču 200 gold., Vincencijevi konferenci sv. Jakoba 100 gld., konferenci sv. Nikolaja 100 gld.; društva kranjskih zdravnikov (Loschnerjevaustanova) 3O0 gl.; deželnemu muzeju za predzgodovinska izkopavanja 300 gld.; patrijotičnemu pomožnemu društvu gospS. za Kranjsko iiOO gld.; patrijotičnemu deželnemu pomožnemu društvu 300 gld.; hranilnemu in posojilnemu društvu (reservni fond) 10O gld.; šoli za lesno obrt v Kočevji 500 gld.; ribiškemu društvu 50 gld.; društvu dam sv. Vincencija de Paula vsega vkupe 600 gld.; trgovskemu bolniškemu in penzijskemu društvu 300 gld.; deželni vladi za potrebne šole na Kranjskem za 1886 60O0 gld.; gospici Foderl za obrtno šolo 100 gld.; za dijaško kuhinjo (ljudski kuhinji) 100 gld.; kranjskemu oddelku nemško-avstrijskega planinskega društva 300 gld.; društvu kranjskih učiteljev 1O0 gld ; požarnim brambam: v Trebnjem 50 gld., v Višnjigori 150 gld., v Begunjah 100 gld., v Šmartinu pri Litiji 10O gld., na Pre.erji 50 gld., v Radovljici 50 gld.; g. Šumiju za izdajo „Arhiva" 100 gld.; za „Rudolfinuin" poleg že plačanih 110.000 gld. še ostalih 20.000 gld. ; konsorciju za dolenjsko železnico za začetna dela 3000 gld.: za železnico iz Ljubljane v Kamnik 50 delnic po 200 gld. = 10.000 gld.; za ljudske in meščanske učitelje, obiskujoče državno obrtno šolo v Gradci ob počitnicah 100 gld.; za morski go-stinjec v Grada (za jcdnega ali dvoje skrofuloznih otrok iz Kranjske) 100 gld.; društvu zdravnikov na Kranjskem 200) gld. kot donesek za bolnika, ki bi se odposlal k Pasteurju v Pariz; društvu za cena delavska stanovanja 50.000 gld.; vkupe 105 440 gld. — („Vrtec, Časopis s podobami za slovensko mladino") ima v 6. štev. naslednjo vsebino: Mlaj. Pesen. Fr. Krek. — Rešilni zvonček. (Prosto po RUckertu posnel Tone iz Gošče) — Bog varuje otroke. — Kako je opat Izak tatove in postopače učil poštenja. — Arabska pripovedka. H Podkrajšek. — Drevo in cvetice. (Baseu). Jos. Lav-rič. — Zorislav in Božena. (Pesen.) Slavko. — Pisma mlademu prijatelju. — Vinska trta in prvenec. — Vila omoži svojo hčer s kraljičem. (Slovenska narodna po Valjavci.) — Listje in cvetje. — V prijetno -dolžnost si štejemo, priporočati „ Vrtec" vsem rodoljubom. Celoletna naročnina je 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Za novo šolo v Šmartinu pri Slovenjem Gradci) podarila je štajerska hranilnica 200, hranilnica v Slovenjem Gradci 1100 gld. — (V Trstu) umrl je mornar Maletić za pravo azijsko kolero. Tudi v Pulji se je pojavila nevarna ta bolezen. — (Samomor.) Ustrelil se je pretekli ponedeljek v Se miči tamošnji poštar Tomazin. Slabo gmotno stanje gnalo ga je v smrt. Zapustil je ženo in sedmero nedoraslih otrok. — (Razpisana) je župnija pri sv. Barbari v Halozah, katere provizorjem je postal g. Martin Meško. Helfast 10. junija. Dopoludne bile so manjše stečine; popoludne napala je množica policijo. Ko so prihiteli vojaki, razpršila se je množica. Včeraj 7 osob ubitih, 16 ranjenih, od katerih jih je čvetero že umrlo. MonakoVO 10. junija. Sploh se čuje, da kralj zaradi teške bolezni, konstatovane z merodajne strani, ne more več vladati. Pričakuje se, da v kratkem princ Luitpold prevzame regentstvo in da se skliče deželni zbor. Rim 10. junija. Prestolni govor pravi, da so razmere z vlastmi ne samo prijateljske, temveč najsrčneje. Jedinost Evrope zaprečila je zopet konflagracijo. Lojalno in energično sodelovala je Italija, da se vzdrži mir, ki ga zahtevajo interesi civilizacije. Z nadaljnim razvojem mora Italija dokazati, da je mogočen element miru Helfast 10. junija. Včeraj so bili prav resni izgredi. Katoliki napali so policijo, katera je streljala. Petero mrtvih, veliko ranjenih. Peterburg 9. junija. Za letošnji nabor novincev treba 235.000 mož. London 9. junija. Kraljica je dovolila, da se zbornica razpusti, a ni še določeno kdaj. Rim 9. junija. Izvestje o koleri: V Benetkah 2 1 zbolelo, 11 umrlo, v Bari 4 zboleli, 2 umrla. Tujci: 9. junija. Pri Mionrai Re:f z Dunaja. — Dr. Codelli iz Trsta. — Schulz, Szeiner iz Karlovca. — Fessler iz Prage. — Lilleš z Dunaja Pri tiil! i: Fischer, Kornstein z Dunaja. — Eppich iz Budimpešte. — Boršečnik, lir/, iz Maribora. — Codelli iz Gorice. — Roingruber, Krobath z Dunaja. Meteorologično poročilo. Dan Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb.. ! Mokrimi v mm. 9 junija. ». zjutraj 2. pop. 9. zvećer 726-51 mm. 727 81««. 729 30mm. 14 8» 0 17-8° C 14 8° C al. zab. si. jz. al.jz. obl. dež. 1070a«. dežja. • JO. junija. ---1- 7. zjutraj i 2. pop. !*. /.večer 72995 mm. 73030(uiii. 731 63ium. 15 4« C 20 0* C 14 8" C al. szh. z. j z. si. zah. obl. obl. jau. 3-10 mm. 1 Srednja temperatura 158" in 16-7 1*6* pod normalom. ID-vaz^aoslsa, borza dne" 11. junija 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta........ Srebrna renta ........ 7* za 2 3' nad in 5' Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ivanec 9. junija. Raičev duh je duh slovenskega naroda. Ta duh ne pozna smrti! kličejo Hrvatje in Slovenci v Ivanci. Kučnjak, Vojska, Hadžija, T ep ser, Kuko vic, Vavro vić , Vabić. Monakovo 11. junija. Časniki pišejo: Državna delegacija, h kralju odposlana, ni mogla Luitpoldovega pisma kralju oddati, ker ni ni-kogar v grad pustil in grofa Holnsteina ukazal prijeti in zapreti. Včeraj odšel žandarmerije ki htahni častnik z nekoliko možmi, da bi oprostil grofa Holnsteina. Kralj je sedaj v gradu Hohenschvvangau osamljen. Dvorno gledališče so včeraj zaprli. Slavnost stoletnice Lu-dovikove se je na nedoločen čas odložila. Belfast 11. junija. Nemiri nadaljevali so se ves večer, posebno blizu vojašnice in policije nabralo se veliko ljudstva. Na pomoč poklicani vojaki so z bajonetom ceste izpraznili. Carigrad 11. junija. Minister Server paša umrl. Dunaj 10. junija. Zbornica poslancev: Kronavvetter predlaga, da se voli odsek, ki bi preiskavah kako se društvena postava delavcem nasproti izvršuje. — Zakon, da se sme kuruza iz Uolgarske in Srbske carine prosta uvažati se vsprejme. Zakon proti socijalistom vsprejel se je v tretjem branji s 186 proti 46 glasom. Budimpešta 10. junija. Zbornica poslancev vsprejela je pri imenskem glasovanji carinski tarif s 151 proti 113 glasom za podlago podrobnej debati. Predlogi opozicije torej odklonjeni. MonakOVO 10. junija. Zakonik objavlja proklamacijo princa Luitpolda, ki naznanja, da je po ustavi prevzel upravo (Verwesung) države .n deželni zbor v 15. dan junija sklical, ker kralj zaradi teške bolezni za dlje časa ne more vladati. Monakovo 10. junija. „Neueste Nach-richten" imajo telegram s Tirolskega (Reutte), da je kralj, bivajoč sedaj v Hohenschvvangu, poizvedel, da pride delegacija z zdravniki k njemu, ter potem grofa Holnsteina vjel in žan-d urinom ukazal, da straži j o grad. Vsako uro pričakuje se povelja, da se mora grof Holn-«tein izpustiti, grad pa izročiti državnim komisarjem, Monakovo 10. junija. Princ Luitpold izdal je vojski povelje, naznanjajoč, da sedaj on v imenu kralja vlada in zapoveduje vojski. Grof Holnstein in grof Torring sta kuratorja kraljeve „civilbstea in imata napraviti red v kraljevi blagajnici. Zahvala. Podpisano društvo izreka svojo naj prisrčnejšo zahvalo vrlim narodnim Žavčanom za preprijazen vsprejem ob priliki izleta v Žavec, prostovoljni poznimi straži za udeležbo in njenemu načelniku gosp. Hauzenbihler-ju, gospem in gospodičnam za krasen trak k zastavi, gospodični Rob le ko v i za prisrčen nagovor in vsem došlim gostom, ki so povišali slavnost. Na zdravje! Odbor-,,Savinjskega Sokola11: London ... ..... Napol ..... . . C. kr. cekini .... Nemško marke .lJ/„ državne srečko ia !• 1864 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4°/.. Ogrska papirna renta 5°/.. . . b* „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r. g. srečke 5'/.. 100 gld. Zcmlj. obč. avatr. 4",°,., zlati Zast. listi Prior, oblig. Eii/.abctine zapad, železnic« Prior, oblig. Ferdinandove sov. žole/.nieo Kreditne srečko . . tOO gld. Kudoltbve siecko 10 „ Akcije anglo-nvstr. banko 120 „ Trutmuway-društ velj. 170 gld. a. v. 85 gld. 25 kr. 85 ■ 80 ■ 116 D 80 n 102 n — 9 87« — 1» 281 n 90 n 12« 25 n 10 00'/, n 5 n 94 n 01 m 90 130 ■ — m 1H8 n 75 U 106 n 15 u 94 75 m 105 n 20 n 11« n 70 m 125 9 50 120 — ■ 98 80 » 175 J 25 n 18 n 50 m 116 „ — m 201 90 » BJkHirli so v aLjMltijcasia: ti. junija: Ana K-itavor, 2 leti, sfrojevodjeva bet, Poljanska cesta št. 18, za apridenjem krvi. — Ana Sparovic, zasebnica, 71 let, Kravja dolina št. II, za starostjo. — Pavi Šc^atin, fijnkarjev sin, 4 leta, Trnovske ulice št. B, M da-vico. 7. junija: Anton Skupčar, delavčev sin, 2 dni, Poljanska cesta štev. 57, za jetiko. — Katra Polanšek, delavka, 35 let, Sv. Petra cesta' št. 62, za jetiko. — Fran Babovec, učiteljev <*in, 2 leti, Sv. Florijana ulice Št. 35, za davico. 8. junija: Franja Gaber, mestna ubogaj 75 let, Žabjak št. 7, za ataios'jo. — Josipina Masič, knrjačeva hči, 3 mes., Kolodvorske ulice št. 20, za vnetjem sapnika. — Jakob Grošelj, prisiljencc, 37 let, Poljanski nnsip št. 50, za spri-denjem erev. 9. junija: Ernestina Amalija Zatlokal, usmiljena sestra, 42 let, Kravja dol na št. 11, za jetiko. — Marija Gogola, ključarjeva hči, 2 uiefl., sv. Florijana ulice št. 32, za sušico. — Terezija Kosičok, poštnega uradnika žena, 32 let, Gledališke ulice št. 4, za jetiko. V deželnej bolnici: 3. junija: Josip Dolinar, delavčev sin, 2 leti, za slabostjo. 8. junija: Hugo Planine, pisar, 20 let, za srčno napako. ■ iS ® —rčno so zahvaljujem vsem onim gospodom rodoljubom iti prijateljem, kateri no mi pred mojim odhodom napravili več napitnic in kateri so izrazili svoje sočutjo o ločitvi moji iz domačo & zemlje, zahvaljujem so za njih ■ aupanje in prijateljic Btvo za čas mojega službovanja V Sv. Petru. Ob jodnom poslavljam se še jeilenkrat od ume-& njenih gospodov, kakor tudi od onih, od katerih ni- »Bem imel p llike, osobno Re posloviti. V spominu Vas ohrani val, pozdravljam Vas! B (428) Fran Susteršie. se bode v soboto dne 12. junija ob 1j29. uii zjutraj na travniku „Mesarica" (18 delov) v Jflcstncilt logll oddajala. (421—2) J» Rode-Dogan. Vozni red c. kr. priv. južne železnice, veljaven od 1. junija 1886. Z Dunaja, v Trst. Postaje ijaderni vlak Dunaj....... Odhod MUrzzuschlag..... ,( Gradec ....... » Maribor....... „ Pragarsko .... Celje........ i. Laški Trg...... „ Zidani Most..... » Litija........ „ Ljubljana...... „ Postoj ina...... „ Št. Peter....... „ Divača ....... n Nabrežina...... „ Trst........ Prihod 7-— 1029 12-28 1-49 216 315 zvečer n po noči 3*51 zjutraj 5-12 , 630 i 652 „ 7- 19 , 8- 16 , 8.42 , Brzo v lak 7-15 zjutraj 10-36 „ 1-— popol. 227 , 353 n 409 n 4-44 „ 529 „ 6 14 zvečer 7- 55 , 8- 19 „ 853 „ 9- 39 „ 1005 po noči Poštni vlak Mešani vlak ! Oaobni vlak 850 2 05 6 — 8- 20 9- — 1030 10- 46 11- 40 12- 33 1-29 3-37 4 08 4'46 554 6-30 zvečor po noči zjutraj dopol. popol. zvečer 1-20 5-25 9 20 11-30 1210 1- 45 2- 04 2- 45 3- 43 5-40 7-50 822 902 10 14 10-50 popel. n zvečer po noči zjutraj dopol. 5-55 zjutraj — 10 50 dopol. — 2-32 popol. — 335 „ — 6-— zvečer 6-— zjutraj 623 „ 622 „ 711 n 6-58 „ 8-32 „ 813 „ 10-20 „ 9 21 zj. Prih. 1-58 po noči — 2-48 „ — 3 59 , 5*40 zjutraj — — 6-30 „ — lac Trsta na Dunaj. 'ost st j e Jaderni vlak Trst........ Odhod Nabrežina...... §dvača ....... n t. Peter...... „ Post6 jina ...... >i Ljubljana...... n Litija........ n Zidani Most . . . Laški trg...... n Celje........ ii Pragarsko...... n Maribor....... tt Gradec . . . . . • i» MUrzzuschlag..... >. Dunaj....... Prihod 8- 30 zvečer 9- 19 „ 1003 po noči 10-33 „ 10-51 „ 1207 „ 1-24 ~" „ 1-59 „ 302 329 ,, 4*55 zjutraj 6-54 „ 10*— dopol. Brzovlak 7-— zjutraj 7-32 „ 8 27 „ 903 „ 9 24 dopol. 1052 11- 31 ,, 12- 40 popol. 103 „ 1-20 „ 244 „ 4-15 „ 6-33 zvečer 9-40 „ Pustni vlak 10-— 10- 51 11- 56 12- 56 1-21 307 3- 57 4- 59 5- 22 5-42 713 7-58 1025 1-47 6 — dopol. popol. zvečer n n po noči t* zjutraj 6-30 zvečer 717 „ 8- 31 „ 9- 25 „ 9*51 n 12-20 po noči 1- 15 „ 2- 22 „ 2-47 „ 308 5*— zjutraj 5-55 „ 8-20 „ 11-47 dopol. 4-— popol. Mešani vlak Osobni vlak 7-10 zvečor _ 8-44 „ — 11-05 po noči — 12-34 „ — 1-16 „ — 5*— zjutraj 5-45 popol. 617 „ 6-55 zvečer 7- 50 „ 8- 25 „ 8-12 „ 844 „ 8-54 dopol. 905 zv. Prih. 1115 „ — '12-30 popol. — 4-35 „ — | 9-35 z v. Prih. — 1 ~~ Košnja v najem. Na travniku (nekdaj Erbergovem) v Prulah oddala se bode letošnja košnja (seno in otava) v sredo po binkostih 16. t. m. ob 9. uri na mestu pri šupi kosoma po jeden oral v najem. Tudi šupa se odda v najem. (426) POVHO. Prostovoljna dražba. S privoljenjem c. kr. deželne sodnije v Ljubljani bodem podpisani po dražbi prodajal dne 15. J milja t. 1., to je v torek po binkostih, dopoludne od 9. do 12. ure in če bo treba tudi od 2. do 4. ure popoludne, — sedem po 400 gld. cenjenih delov svojega, poleg Cerkvene ulice v Trnovskem predmestji v Ljubljani ležečega travnika, pare. št. 83/6 in 83/7. Dražbo vodil bode c. kr. notar p. n. gospod dr. Jarnej Zupane kot sodnijski komisar. V njegovi pisarni leže na ogled dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in razdelilni načrt. Po pogojih mora položiti vsak ponudnik pred ponudbo 5°/0 varščino v gotovini v roke dražbenega komisarja. Ker so za prodajo namenjeni prostori zelo pripravni za zgradbe, uljudno vabim vse tiste, kateri si žele takih prostorov, da pridejo v torek na tu opisani travnik. V Ljubljani, dne 6. junija 1886. (427) Jakob Peršin. y našem založuišt.u ji izšla in se dobiva J>o vseh knjigotržnicah knji^, r: Zlatorog. Š?lcLTitrL s 7x.cl prccvljicct spisal K. Baiintbach. Z dovoljenjem pisateljevim in zaloimkovim prelo&il ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjižici 2gld. Anton Funteff, dobro poznat po sr'ojih izvornih pesniikih proizvodih, podaril je slovenskemu narodi* se svojim prevodom Baumbachove poezije ^Zlatorog*, ki se je kot pravljica do denalnjega dne" ohranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. fCnjiiica, kaj bogato in najelegantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zeliS obradostila, ki imajo srci in smisel aa ta pesnilki umotvor, Jegar dejanje se vrli na našem romantičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmagr & Fed. Bamberg v Ljubljani. oooooooooooooooooooooooooooooooooooo •asi—4) Produ Me po veni malo posestvo s hišo in drugim poslopjem v obližji Domžal, nn cesti Domžale-Karanik ležeče s 4 */, oralom vrta, njiv in travnika, sledu.i ;; oralo velik, tik hiše in pri vodi (jeden del Bistrice) ležeč, je zelo pripraven za zgradbo kako tovarne, žage ali mlina, z zdravo in lepo lego. — Cez jedno njivo peljala bode železnica Ljubljana-Kntnuik in hiša z vrtom in travnikom je le nekaj sežnjev od projektirane postajo „Domžale" oddaljena. Natančneje se izve ..limitiJ»ka centa. nt. 11*«. (418—2) Pekarija, krčma in stanovanje v hiši SI. H9 v I*ONtojlni se da v najem. Ponudbe naj »e pošljejo A. Kraigher.ju v l*o»tojini. (379—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ^ ♦ ♦ * *+ Iščem oženjenega, slovenskega in nemškega jezika zmožnega mesarja, ki bi pri meni v službo stopil, tako da bi imel mesnico v opkrbi in meso, koje bi mu jaz spravljal, pod svojim lastnim poroštveni sekal ali pa tla bi od meno vmo mesarijo v najem vatel. — Vsakako pa bi moral pod ugodnimi pogoji od mene v najem vzeti točenje žganice s primernimi prostori. — Natančnejt pogoji zvedo se pri meni samem. V Oimoži 5. junija 1886. (413-2) Andraž Pravdič, mesar in posestnik. priporoča (410—3) :: zlate in srebrne ure: po ii i/, kili cenah :: Yiljem Mholzer-jeva ndova na Prešimovem trgu. I I I 1 1 1 I I I I I 1 I I I i l-r Gosfcilaioa. letna stanovanja v LcHOfili blizu Bleda, na, Rudolfovej železnici na Gorenjskom. Udano podpisani s tem naznanja, da jo z vsemi ugodnostiini opravljeni hdtel s 13 elegantnimi sobami za daljše bivanje letnih gostov 1. junija t. 1 otvuril. Vabeč p. n. potujoče in letovišča iskajoče občinstvo na mnogobrojni obisk njegovih prostorov, reelno zagotavlja, da jo vse preskrbljeno za izvrstne jedi in pijače, točno postrežbo in ugodno bivanje. Udani Igrneicij ZKZcsrjelc:, (423—2; hotelier. 94 i Od visoke vlade š ved s k ega privilegirani Njeg. Veličanstva sr a.1 j ie.z'0? eai lis« S Žo sam brezov sok, kateri Uče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot uajizvrstnejSe lepotilo; ako ho pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obra/, ali tiri'gi deli polti, ločijo m« y.o drugI dan neznatne luskine od polti. Iti poMtnue vsled tega člMtu bela lu trda. Ta balzam zgladi na obrazu nastalo gube in koza ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelilie beloto, nežnost In čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogorec, nosno rudećino, zajodec iu drugo nesmrtnosti na polti. Cena vrču z navodom vred 1 gld. f>0 kr. Zaloga V Izubijani pil Jul. pl. Trnkoozy-jt, lekarnarji; glavna zaloga na Dunaj i pri W. Henn-u. i2'J — H) Za društveno restavracijo išče se pošten Pogoji jako ugodni. — Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (417— 2> pogrebnega društva „Marijine bratovščine". Društvo Marijine bratovščino v Ljubljani napravi §} DOBRODELNO LOTERIJO, l katere namen jo ^ ustanova zavetišča ) kjer bodo imeli ostareli in onemogli ter zapuščeni p ljudje zavetišču in vso oskrbnost brezplačno. u Ta loterija je z odlokom vis. c. kr. finančnega w ministorstva dno 21. septembra 1885, št. 28.6015, do- voljena. ^ Osnovana jo na podlagi 50.000 siicl. po 50 P Krajcarjev., ki bodo zadele 2000 dragocenih iu ^ VHakemu koristnih dobitkov v skupni vredno- hv sti 5000 Koldiuarjev. Vsaka pel. in dvaJNclu > MTfiia gotovo zadene, Sročkanju bo V Ljubljani 1. decembru IHHH ^ v pričo vEudnegu zastopnika. ® Srečke Imajo na prodaj; Na Poljanski cesti: S trgovka Marija Ojstria; na cesarja Josipa trgu: Urb asov a trafika; v Špitulskih ulicah: Majorje v a s trafika; na Mestnem trgu: trafika Svatek, trgovec 9 Turk in zlatar Sparovic; naStarem trgu: trgovca m Blažu i k in Ribič«, na Sv. l'etra cesti: pri drustve- £ nem načelniku Re ga liju, v briv-rci Ruko viti ko vi P in knjigovez. Fr. Dcžman; v Kolodvorskih ulicah: 1 puskar D i uiic; na Marijinem trgu; trgovec Ručar; ^ v Bl»n0Vih ulic h: tr.iika Pros.n čin a; v Selen- & bnicevili ulicah: tndiku v Clta In ici; na Dunajski CPsti- trafiki Bole i" Rlaž t.r trgovec h pohištvom C Dogan; vrh tega mnogi poverjeniki d ružhe s v. "M < i li o r j a. (.'ill—:i) ovolina Na gospožtiji „Božjakovina" (y*elje7jmčk<% postaja) prodavati c^e se dne IBtog i sliedecih dana mjeseca lipnja t. g. putem dobrovoljne dražbe do 2000 vedara I 3T^25;Xl1ilx. g-O dL, 1 lŠ t ^ . £ Dražbovati će se po lagvih, kupac dužan lil ^e P0^0^1^ kupovinu odma u gotovom. Ijstvo dobara. I«clatcli m odgovorni ureduik: Ivan Z el e.z u i k a r. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne8. ^59C