Strokovna razprava
GDK: 148.2(497.4 Pohorje)(045)=163.6
Ptice gnezdilke v senožetnih sadovnjakih na Pohorju
Breeding Birds in Traditional Orchards at Mt. Pohorje
Milan VOGRIN1
Izvleček:
Vogrin, M.: Ptice gnezdilke v senožetnih sadovnjakih na Pohorju. Gozdarski vestnik, 67/2009, št. 4. V slovenščini
z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 25. Prevod avtor, lektoriranje angleškega besedila Breda Misja,
jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Na Pohorju so bile v tridesetih travniških sadovnjakih popisane ptice gnezdilke. Raziskani sadovnjaki so v celoti
merili 22,4 ha, najpogostejše drevo na njih je bila jablana. Na gnezditvi je bilo ugotovljenih 22 vrst. Najpogostejše
gnezdilke so bile poljski vrabec Passer montanus, lišček Carduelis carduelis in zelenec Carduelis chloris. Povprečna
gostota je znašala 46 parov/10 ha. Ugotovljeno je bilo, da se število vrst veča z velikostjo senožetnega sadovnjaka,
pa tudi s številom prisotnih dreves.
Ključne besede: senožetni sadovnjaki, ptice, gnezditev, popis, Pohorje.
Abstract:
Vogrin, M.: Breeding Birds in Traditional Orchards at Mt. Pohorje. Gozdarski vestnik 67/2009, Vol. 4. In Slovenian,
Abstract and Summary in English, Lit. Quot. 25. Translated by the author, prootreading of the English text Breda
Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic.
On Mt. Pohorje in NE Slovenia breeding birds in 30 traditional orchards with total area of 22.4 ha were studied in
1993 and 1994. Among the most frequent trees was apple-tree which was found in all studied orchards. The most
frequent breeders were Tree Sparrow Passer montanus, Goldfinch Carduelis carduelis and Greenfinch Carduelis
chloris. Average breeding density was 46 pairs/10 ha. Breeding communities were also analyzed in relation to their
nesting site, feeding and migratory habits. The number of species increased with the size of the traditional orchards
and the number of trees.
Key words: traditional orchards, birds, breeding, mapping, Mt. Pohorje (Slovenia)
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Senožetni - tudi travniški in visokodebelni -
sadovnjaki se pri nas omenjajo že v 15. stoletju
(ADAMIČ, 1990). Kljub temu pa so bili zadnjih
nekaj deset let zelo zapostavljeni; pridelava sadja
je bila usmerjena k večjemu pridelku na nizko-
debelnih plantažnih nasadih. Podobno velja tudi
za živalstvo v sadovnjakih, ki je bilo povsem
spregledano (VOGRIN & VOGRIN, 2000a,
b). V senožetnih sadovnjakih med živalstvom
posebno izstopajo ptice, ki so dobro vidne in se v
sadovnjakih zadržujejo v vseh letnih časih. Kljub
temu je o pticah, ki pri nas naseljujejo senožetne
sadovnjake, relativno malo znanega (glej, npr.,
VOGRIN, 1994, 1997, 1999a).
Pod pojmom senožetni sadovnjak razumemo
nasad starega visokodebelnega sadnega drevja,
ki je gojeno ekstenzivno, v njem je uporaba
pesticidov neznana, trava pa se kosi ali jo popase
živina. V mnogočem je podoben redkemu pre-
svetljenemu listnatemu gozdu, in sicer po videzu
in funkciji.
V tem prispevku želimo predstaviti gnezdilke
senožetnih sadovnjakov jugovzhodnega dela
Pohorja. Rezultate smo primerjali z nekaterimi
podobnimi raziskavami iz dostopne literature.
2 METODE DELA
2 METHODS
Na Pohorju smo popisovali gnezdilke senožetnih
sadovnjakov leta 1993 in leta 1994. V obeh letih
1 M. V. Zg. Hajdina 83c, SI-2288 Hajdina, E-mail: milan.
vogrin@guest.arnes.si
smo obdelali 30 naključno izbranih sadovnjakov;
vsakega smo obiskali vsaj dvakrat, v začetku ali
na sredini gnezditvene sezone (april, maj) in na
koncu (julij). Površino sadovnjakov smo ocenili
s pomočjo korakov; ocenjujemo, da s takšnim
načinom ugotavljanja napaka ni večja od 10 %.
Prešteli smo tudi število dreves in popisali njihovo
vrstno sestavo. V sadovnjakih, ki jih pomlajujejo
s starimi sortami, smo to zabeležili z znakom +,
kar pomeni plus toliko mladih dreves (pregled-
nica 1).
Med pticami smo popisovali le vrste, za katere
smo ugotovili, da v sadovnjaku tudi gnezdijo. Za
potrjeno gnezditev smo šteli najdeno gnezdo z
jajci ali mladiči, že uporabljeno gnezdo, pa tudi
priletavanje odraslih ptic v sadovnjak s hrano.
Za vse vrste smo izračunali indeks navzočnosti
ali prezentnosti (TARMAN, 1992): P = št. lokali-
tet, na katerih je bila vrsta ugotovljena, x 100/št.
vseh lokalitet. Vrednosti pomenijo, da je vrsta v
sadovnjaku: redka - do 25 % lokacij, razširjena
- do 50 % lokacij, pogosta - do 75 % lokacij, zelo
pogosta - do 100 % lokacij.
Vrste smo razvrstili glede na način gnezdenja
v duplarje, prostognezdilce in talne gnezdilce
(TOMIALOJĆ, et al. 1984). Glede na vrsto pre-
hrane smo jih razdelili na žužkojede (karnivore),
semenojede (herbivore) in vsejede (omnivore)
(TOMIALOJĆ, et al. 1984, PEARSON & LACK,
1992), glede na status pa v stalnice, klateže in
selivke (TOMIALOJĆ, et al. 1984, MOREL &
YVONE MOREL, 1992, PEARSON & LACK,
1992).
Posamezne združbe gnezdilcev smo med sabo
primerjali s pomočjo Sorensenovega indeksa:
QS = 2c/(a + b) x 100 (SOUTHWOOD 1978).
Identična združba je tista, kjer je vrednost
QS > 80 %, podobna, kjer je QS od 60 do 80 %,
in popolnoma različna, kjer je QS < 60 %
(BIADUN, 1994).
Podatke smo obdelali z statističnim programom
SPSS (Statistical Package for the Social Sciences)
8.0 za Windows. Pri izračunu korelacije smo
uporabili Pearsonov korelacijski koeficient.
3 OPIS OBMOČJA
3	DESCRIPTION OF THE AREA
Območje dela je obsegalo jugovzhodni del
Pohorja, popisovali pa smo v naslednjih krajih:
Zg. Prebukovje, Veliko Tinje, Malo Tinje, Boj-
tina, Šmartno, Gorica, Brezje in Malahorna
(preglednica 1). Na tem delu Pohorja prevla-
duje kulturna krajina, ki jo poleg senožetnih
sadovnjakov sestavljajo še manjše vasi in zaselki,
travniki, pašniki ter njive. Vmes se prepleta pre-
težno mešan gozd, v katerem prevladuje smreka
Picea abies. Sadovnjaki ležijo na nadmorski
višini od 340 do 900 m in praviloma mejijo na
vaška naselja ali na posamezne stanovanjske
objekte, travnike, pašnike, gozdove ali njive. V
bližini ponavadi poteka tudi lokalna cesta ali
kolovoz. V popisanih senožetnih sadovnjakih
so prevladovale naslednje sorte sadnega drevja:
bobovec, mošanjčka, krivopecelj in lidera. Podro-
bnejši podatki o senožetnih sadovnjakih so
predstavljeni v preglednici 1. Raziskovali smo
v tridesetih sadovnjakih, ki skupaj merijo 22,4
ha in so zasajeni s 1.832 drevesi. Povprečna
velikost sadovnjaka je 0,74 ha, v njem pa raste
povprečno 61 dreves. Izmed drevesnih vrst
prevladuje jablana, ki smo jo ugotovili v vseh
sadovnjakih. Jablani sledi hruška, druge vrste pa
so zastopane zgolj simbolično - preglednica 1.
Senožetne sadovnjake tudi obnavljajo s starimi
sadnimi sortami, kar smo ugotovili v sedmih
primerih (23,3 %).
4	REZULTATI
4 RESULTS
V vseh tridesetih sadovnjakih smo skupaj ugo-
tovili 22 vrst gnezdilk (preglednica 2). Najpo-
gostejši je bil poljski vrabec Passer montanus,
ki se je pojavljal v polovici sadovnjakov, sledila
sta mu lišček Carduelis carduelis in zelenec
Carduelis chloris. Te tri vrste sodijo med raz-
širjene, vse druge, torej kar 85,7 %, so sodile
med redko razširjene vrste. Na skupni površini
22,4 ha smo ugotovili 103 gnezdeče pare, kar je
46 parov/10 ha.
Med gnezdilkami jih je 7 (31,8 %) gnezdilo
v duplih, 12 (54,5 %) je bilo prostognezdilk, 3
vrste (13,6 %) pa so gnezdile na tleh. Samo ena
Preglednica 1: Značilnosti senožetnih sadovnjakov na Pohorju, kjer so bile popisane ptice gnezdilke. Sestava dreves:
J - jablana, H - hruška, Č - češnja, S - sliva, O - oreh.
Table 1: Some characteristics of traditional orchards at Mt. Pohorje where breeding birds were mapped. Composition
of trees: J - apple-tree, H - pear-tree, Č - cherry-tree, S - plum, O - nut-tree.
Kraj Place	Velikost (ha) Size (ha)	Število dreves No. of trees	Sestava dreves (%) Composition of trees (%)					Število vrst No. of species	Število parov No. of pairs
			J	H	S	Č	O		
Zg. Prebukovje	2,3	120	100	-	-	-	-	8	10
Zg. Prebukovje	0,5	132	40	40	-	4	6	5	7
Zg. Prebukovje	0,7	32	100	-	-	-	-	2	2
Zg. Prebukovje	0,4	85	40	40	-	-	10	2	2
V. Tinje	0,6	47 + 16	100	-	-	-	-	3	3
V. Tinje	0,2	36	50	-	50	-	-	0?	?
M. Tinje	0,4	70	100	-	-	-	-	3	3
M. Tinje	0,8	41	50	50	-	-	-	3	3
M. Tinje	1,5	101 + 27	30	30	30	-	10	5	5
Bojtina	0,2	36 + 1	50	50	-	-	-	3	3
Bojtina	0,4	35	50	50	-	-	-	2	2
Bojtina	1,0	135	100	-	-	-	-	5	5
Šmartno	0,7	32 + 5	100	-	-	-	-	0?	?
Šmartno	0,8	17	90	10	-	-	-	2	2
Šmartno	0,9	75	50	50	-	-	-	2	2
Šmartno	0,6	48	45	45	10	-	-	7	8
Šmartno	1,4	40	50	50	-	-	-	3	3
Šmartno	0,3	51 + 5	50	50	-	-	-	2	3
Šmartno	1,7	92	100	-	-	-	-	4	4
Šmartno	0,9	67	100	-	-	-	-	4	4
Šmartno	0,7	35	50	50	-	-	-	5	6
Šmartno	0,3	77	100	-	-	-	-	4	4
Šmartno	1,5	98	50	50	-	-	-	4	4
Šmartno	0,3	24 + 4	100	-	-	-	-	0	0
Šmartno	0,5	49	100	-	-	-	-	1	1
Šmartno	0,7	50	40	60	-	-	-	2	2
Gorica/Oplotnica	0,7	93	100	-	-	-	-	4	5
Gorica/Oplotnica	0,4	36 + 8	100	-	-	-	-	2	2
Brezje/Oplotnica	0,8	48	100	-	-	-	-	4	5
Malahorna	0,2	30	100	-	-	-	-	3	3
vrsta - veliki detel je primarni duplar. 8 gnezdilk
(36,3 %) sodi med žužkojede vrste, 2 (9,1 %) med
rastlinojede, 12 vrst (54,5 %) pa je vsejedih. 12
vrst (54,5 %) sodi med selivke, 10 (45,5 %) pa je
stalnic. Od vrst, ki sodijo med selivke, se jih šest
tudi pozimi pojavlja pri nas (SOVINC 1994), zato
smo jih označili kot klateže (preglednica 2).
Velikost sadovnjaka in število dreves v njem
sta značilno vplivala na pestrost ornitofavne
(r , , = 0,41, r,, = 0,63; oboje P < 0,001).
v vel. sad.	{t. drev.	)	'
Preglednica 2: Prezentnost (%), gnezdišče (PD - primarni duplar, D - sekundarni duplar, P - prosta gnezdilka,
T - talna gnezdilka), prehrana (C -žužkojed, O - vsejed, H - rastlinojed, semenojed) in status (S - stalnica, TS
-	transsaharska selivka, K - klatež) pri vrstah, ki so bile odkrite na gnezdenju v senožetnih sadovnjakih na Pohorju.
Rdeči seznam: E - zelo ogrožena vrsta, V - ogrožena vrsta, R - potencialno ogrožena vrsta.
Table 2: A classification of breeding birds in traditional orchards at Mt. Pohorje, according to the presence (%), feeding,
nesting and migratory habits. Nesting habits: PD - primary hole breeders, D - hole breeders, P - open nests (crown
nesting in trees, T - ground breeders. Feeding habits: C - carnivores, O - omnivores, H - herbivores. Migratory habits:
S - resident species, T - tropical migrants, species wintering south of Sahara, K - short distance migrants. Red List: E
-	Endangered, V - Vulnerable, R - Rare.
Vrsta Species	Navzoč- nost (%) Presence (%)	Gnez- dišče Nesting habits	Prehrana Feeding habits	Status Migrato- ry habits	Rdeči seznam Red List
1. Turška grlica / Streptopelia decaocto	3,3	P	H	S	
2. Vijeglavka / Jynx torquilla	3,3	D	C	TS	V
3. Veliki detel / Dendrocopus major	6,6	PD	O	S	
4. Drevesna cipa / Anthus trivialis	3,3	T	C	TS	
5. Bela pastirica / Motacilla alba	3,3	P	C	K	
6. Šmarnica / Phoenicurus ochuros	20,0	P	C	K	
7. Pogorelček / Phoenicurus phoenicurus	16,6	D	C	TS	E
8. Carar / Turdus viscivorus	3,3	P	O	S	
9. Cikovt / Turdus philomelos	3,3	P	O	K	
10. Vrbja listnica / Phylloscopus collybita	3,3	T	C	K	
11. Sivi muhar / Muscicapa striata	16,6	P	C	TS	
12. Plavček / Parus caeruleus	3,3	D	O	S	
13. Velika sinica / Parus major	16,6	D	O	S	
14. Kobilar / Oriolus oriolus	6,6	P	O	TS	
15. Rjavi srakoper / Lanius collurio	6,6	P	C	TS	R
16. Škorec / Sturnus vulgaris	23,0	D	O	K	
17. Poljski vrabec / Passer montanus	50,0	D	O	S	
18. Ščinkavec / Fringilla coelebs	20,0	P	O	S	
19. Grilček / Serinus serinus	20,0	P	H	K	
20. Zelenec / Carduelis chloris	26,6	P	O	S	
21. Lišček / Carduelis carduelis	43,3	P	O	S	
22. Rumeni strnad / Emberiza citrinella	20,0	T	O	S	
5 DISKUSIJA
5 DISCUSSION
Rezultati o številu ugotovljenih vrst se popolnoma
ujemajo s tistimi, ki jih je ugotovil BRANDNER
(1989) na nekoliko večjem raziskovalnem območju.
Število gnezdečih vrst pa je precej manjše, če
rezultate primerjamo s podatki, ki so jih v švi-
carskih senožetnih sadovnjakih (kanton Zürich)
ugotovili MULLER et al. (1988), ki so našteli 37
vrst, vendar na precej večjem območju. Skupaj
so namreč popisali več kot 14.000 ha senožetnih
sadovnjakov. STEVENS (1992) je ugotovil 26 vrst
v senožetnih sadovnjakih z manjšo površino kot
na Pohorju, vendar je raziskava potekala tri leta
(preglednica 3).
DOVEČAR (1986) je v senožetnem sadovnjaku
pri Framu, torej na obronkih Pohorja, popisal
štiri takšne vrste, katerih sami nismo odkrili
gnezdenja. Te vrste so bile: smrdokavra Upupa
epops, kos Turdus merula, črnoglavka Sylvia
atricapilla in domači vrabec Passer domesticus. V
spodnji Savinjski dolini smo v enajstih sadovnja-
Preglednica 3: Primerjava med posameznimi senožetnimi sadovnjaki iz srednje Evrope
Table 3: Comparison between some traditional orchards from Central Europe.
Kraj/Država Place/Country	Št. gnezde- čih vrst No. of bree- ding species	Raziskovalno območje (ha) Research area (ha)	Leto raz- iskave Year of research	Vir Source
Kanton Zürich / Švica	37	14 718	1977	Muller et al., 1988
Zuid-Limburg / Belgija	26	15,98	1984-1986	Stevens, 1992
Hasenberg-Rettenbach / Avstrija	22	27,00	1984-1987	Brandner, 1989
Morje pri Framu / Slovenija	9	0,12	1978-1986	Dovečar, 1986
Plevna / Slovenija	16	3,75	1999	Vogrin, 2003
Pohorje / Slovenija	22	22,40	1993, 1994	to delo/ this work
kih ugotovili šestnajst vrst z gostoto 92 parov/10
ha (VOGRIN, 2003), kar zelo preseže gostoto,
ugotovljeno v sadovnjakih na Pohorju.
V primerjavi z raziskavo, ki so jo opravili
MULLER et al. (1988), na Pohorju ni bilo odkritih
kar 19 vrst, ki gnezdijo v švicarskih sadovnjakih.
Pet vrst pa je takšnih, ki gnezdijo v senožetnih
sadovnjakih na Pohorju, v Švici pa ne. V kantonu
Zürich je ščinkavec Fringilla coelebs najpogo-
stejša vrsta, ki gnezdi v senožetnih sadovnjakih,
sledijo pa mu kos Turdus merula, poljski vrabec
Passer montanus in škorec Sturnus vulgaris. V
primerjavi z rezultati, ki jih je zbral STEVENS
(1992) v Belgiji, tam gnezdi 12 takšnih vrst, ki
na Pohorju v sadovnjakih na gnezdenju niso bile
ugotovljene. Kot najpogostejši vrsti se pojavljata
ščinkavec Fringilla coelebs in poljski vrabec Passer
montanus.
Med gnezdilkami prevladujejo prostognez-
dilke, vsejede vrste in selivke (preglednica 3).
Nekoliko drugačno razporeditev glede gnezdišč
ugotavljajo MULLER et al. (1988), saj v kantonu
Zürich prevladujejo duplarice z 50 %. Le malo
vrst gnezdi na tleh. Podatki se ujemajo s tistimi,
ki so jih dobili MULLER et al. (1988), BRAND-
NER (1989) in STEVENS (1991). Razlog za to je
verjetno v košnji in paši, ki talne gnezdilke moti
ali celo prizadene. Sklepamo lahko, da so glavne
motnje antropogenega izvora, posebno še zato,
ker so senožetni sadovnjaki v bližini hiš oziroma
naselij, kjer je veliko domačih mačk in psov. Če
dobljene rezultate primerjam s tistimi, ki so jih
dobili MULLER et al. (1988) v Švici (13,5 %) in
STEVENS (1991) v Belgiji (11,5 %), preseneča
majhna zastopanost primarnih duplarjev (4,5 %),
torej tistih, ki si dupla izdolbejo sami. Se pa
dobljeni podatki popolnoma ujemajo s tistimi
iz Avstrije (BRANDNER, 1989). V sadovnjakih
v Savinjski dolini sploh ni bil ugotovljen noben
primarni duplar (VOGRIN, 2003). Zadnja leta so
slabo zastopanost detlov in žoln v visokodebelnih
sadovnjakih ugotovili tudi v Švici (SCHMID,
1993), kar se sklada z našimi podatki za pohorske
sadovnjake.
Število gnezdečih vrst se veča z velikostjo
senožetnega sadovnjaka. Podobno zakonitost
so ugotovili tudi pri gozdnih površinah (npr.,
MARTIN, 1983, CIESLAK, 1985, SOLONEN,
1996, VOGRIN, 1999b). V senožetnih sadovnja-
Preglednica 4: Primerjava združb s pomočjo Sorensenovega
indeksa (QS) v %: POH - Pohorje (to delo), MO - Morje
pri Framu/Slovenija (Dovečar, 1986), PL - Plevna (Vogrin,
2003), KZ - Kanton Zürich/Svica (Muller et al., 1988),
HR - Hasenberg-Rettenbach/Avstrija (Brandner, 1989),
ZL - Zuid-Limburg/Belgija (Stevens, 1992).
Table 4: Comparison between bird communities using the
Sorensens Index (QS) in %: POH - Pohorje (this work),
MO - Morje pri Framu/Slovenija (Dovečar, 1986), PL
- Plevna (Vogrin, 2003), KZ - Canton Zürich/Switzerland
(Muller et al., 1988), HR - Hasenberg-Rettenbach/Austria
(Brandner, 1989), ZL - Zuid-Limburg/Belgium (Stevens,
1992).
	QS
POH : MO	32,3
POH : PL	84,2
POH:KZ	52,6
POH:HR	54,5
POH : ZL	50,0
kih se število vrst veča tudi s številom dreves. V
literaturi nismo odkrili podobne zakonitosti za
druge habitate, vendar te ugotovitve nismo potrdili
v Savinjski dolini (VOGRIN, 2003).
Pri primerjavi združb gnezdilcev s pomočjo
Sorensenovega indeksa v nekaterih drugih seno-
žetnih sadovnjakih lahko ugotovimo, da so le-te
večinoma popolnoma drugačne od združbe
gnezdilcev na Pohorju (preglednica 4); izjema so
le sadovnjaki v Savinjski dolini. Razloge za razlike
verjetno lahko iščemo v velikosti in geografski
legi sadovnjakov. Na zastopanost gnezdilk v
sadovnjakih vplivaj o tudi habitati v njihovi bližini.
Če sadovnjak leži v neposredni bližini gozda, v
njem lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo tudi
tipične gozdne vrste, če pa je v bližini naselij, pa
tipične sinurbane vrste.
Med 22 ugotovljenimi gnezdilkami tri vrste
(13,6 %) sodijo na slovenski rdeči seznam ogro-
ženih ptic gnezdilk (BRAČKO, et al. 1994).
Vse tri vrste so selivke, prehranjujejo pa se z
žuželkami.
V	zadnjem času so visokodebelni sadovnjaki
našli svoje mesto tudi v slovenskem kmetijskem
okoljskem programu (HRUSTEL MAJCEN &
PAULIN, 2001), kar je izredno pomembno za
ohranitev avtohtonih sort sadnega drevja, ki
so značilne za kulturno krajino in ohranitev
živalstva.
6 ZAKLJUČEK
6 CONCLUSION
V letih 1993 in 1994 smo v tridesetih senožetnih
sadovnjakih na Pohorju popisali ornitofavno. Tri-
deset senožetnih sadovnjakov skupaj meri 22,4
ha, posamezen sadovnjak pa v povprečju 0,74
ha. V vseh sadovnjakih je raslo 1.832 dreves, kar
je v povprečju 61 dreves na sadovnjak. V vseh
sadovnjakih je bila od drevesnih vrst jablana,
sledila ji je hruška s 66,7 %, preostale vrste (sliva,
češnja, oreh) so bile zastopane zgolj simbolično.
V	vseh senožetnih sadovnjakih smo odkrili 22
vrst gnezdilk. Najpogostejša vrsta je bil poljski
vrabec Passer montanus, ki smo ga našli v pol-
ovici raziskanih sadovnjakov. Tej vrsti sta sledila
lišček Carduelis carduelis in zelenec Carduelis
chloris. Med gnezdilkami so prevladovale vrste,
ki gnezdijo v drevesni krošnji (54,5 %). Preseneča
izredno slaba zastopanost primarnih duplarjev,
saj smo ugotovili samo eno vrsto (veliki detel
Dendrocopus major). Glede na prehrano so med
gnezdilkami prevladovale vsejede vrste (54,5 %),
glede na status pa selivke (54,5 %). Na skupni povr-
šini 22,4 ha smo ugotovili 103 gnezdečih parov,
kar je 46 parov/10 ha. Število vrst je odvisno od
velikosti sadovnjaka, pa tudi od števila dreves. S
pomočjo Sorensenovega indeksa (QS) smo ugoto-
vili, da večina od primerjanih združb gnezdilcev
ni podobna združbi gnezdilcev na Pohorju. Od
vrst, ki spadaj o na rdeči seznam, smo v senožetnih
sadovnjakih odkrili tri vrste.
Senožetne sadovnjake redkeje obnavljajo, saj
smo sajenje mladih dreves starih sort ugotovil le
v sedmih primerih (23,3 %). Bati se je, da bodo ti
sadovnjaki sčasoma izginili iz kulturne krajine, kar
bi povzročilo nenadomestljivo škodo, verjetno ne
le pri pticah, temveč tudi pri drugem rastlinstvu
in živalstvu, ki naseljuje te življenjske prostore.
7 SUMMARY
On Mt. Pohorje (among 340 and 900 m above see
level) a mapping of breeding birds was carried
out in thirty traditional orchards in 1993 and
1994. Altogether, traditional orchards cover 22.4
ha where 1832 trees grow. The average size of a
traditional orchard was 0.74 ha (Table 1). Among
the trees the most frequent was apple-tree grown
in all traditional orchards where research was
carried out followed by pear-tree. 22 species were
established to breed in traditional orchards. The
most frequent breeder was Tree Sparrow Passer
montanus followed by Goldfinch Carduelis cardu-
elis and Greenfinch Carduelis chloris (Table 2). On
the entire area (22.4 ha) 103 breeding pairs were
found, that is 46 pair/10 ha. Breeding communities
were also analyzed in relation to the nesting site,
feeding and migratory habits. Over a half of the
avifauna breeding in traditional orchards was
found to be composed of birds nesting in tree
crowns. In fact, this ecological group comprised
54.5% of breeding pairs belonging to 12 species.
Very low presence was reached by hole excavators
represented by only one species (Great Spotted
Woodpecker Dendrocopus major). 12 species
belonged to omnivorous birds (54.5%) and the
same percentage belonged to the migratory group
as well. The number of species increased with the
size of the traditional orchards (r = 0.56, P < 0,001)
and the number of trees r = 0.63, P < 0.001). The
number of breeding species was similar to other
traditional orchards from Central Europe (Table 3).
The comparison between breeding communities
using the Sorensen index (QS) in particular areas
revealed almost no similarity (Table 4). Three
species, i.e. 13.6 % of all established breeders,
appeared on the Slovenian Red List of endangered
breeding species.
8 VIRI
8 REFERENCES
ADAMIČ, F. 1990: Sadje in sadjarstvo v Sloveniji. ČZP
Kmečki glas. pp. 272.
BIADUN, W. 1994: The breeding avifauna of the
parks and cemeteries of Lublin (SE Poland). Acta
Ornithologica 29: 1-13.
BRAČKO, F./ SOVINC, A./ ŠTUMBERGER, B./
TRONTELJ, P./ VOGRIN, M. 1994: Rdeči seznam
ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus
15: 166-180.
BRANDNER, J. 1989: Ptičji svet senožetnih sadovnjakov.
Acrocephalus 10: 40-45.
CIESLAK, M. 1985: Influence of forest size and the
other factors on breeding bird species number. Ekol.
pol. 33: 103-121.
DOVEČAR, B. 1986: Sestoj gnezdilk v sadovnjaku v
Morju pri Framu. Acrocephalus 7: 57.
MARTIN, J.L. 1983: Improverishment of island bird
communities in a Finnish archipelago. Ornis Scan-
dinavica 14: 66-77.
HRUSTEL MAJCEN, M./ PAULIN, J. ed., 2001: Slovenski
kmetijsko okoljski program: 2001-2006. Ministrstvo
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana.
MOREL, G.J./ YVONE MOREL, M. 1992: Habitat use
by Palaearctic migrant passerine birds in West Africa.
Ibis (Supplement 1): 83-88.
MULLER, W./ HESS, R./ NIEVERGELT, B. 1988: Die
Obstgarten und ihre Vögelwelt im Kanton Zurich.
Die Ornithologische Beobahter 85: 123-157.
PEARSON, D.J./ P.C. LACK 1992: Migration patterns
and habitat use by passerine and near-passerine
migrant birds in eastern Africa. Ibis (Supplement
1): 89-98.
SCHMID, H. 1993: Grun-, Grau und Kleinspecht (Picus
viridis, P. canus, Dendrocopus minor) in der Schwiez:
aktuelle Verbreitung und Bestandssituation. Der
Ornithologische Beobachter 90: 201-212.
SOLONEN, T. 1996: Patterns and variations in the
structure of forest bird communities in southern
Finland. Ornis Fennica 73: 12-16.
SOVINC, A. 1994: Zimski ornitološki atlas Slovenije.
Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. pp.452.
SOUTHWOOD, T.R.E. 1978. Ecological Methods.
Chapman & Hall. London.
STEVENS, J. 1992: De broedvogels van enkele boom-
gaarden in Zuid-Limburg. Oriolus 58: 21-32.
TARMAN, K 1992: Osnove ekologije in ekologija živali.
DZS. Ljubljana.
TOMIALOJĆ, L./ T. WESOLOWSKI/ WALANKIEWICZ,
W. 1984: Breeding bird community of a primaeval
temperate forest (Bialowieza National Park, Poland).
Acta Ornithologica 20: 241-310.
VOGRIN, M. 1994: Senožetni sadovnjaki in ptice.
Sodobno kmetijstvo 27: 277-278 + barvna priloga
(ovitek).
VOGRIN, M. 1997: Senožetni sadovnjaki. Proteus 60:
56-61.
VOGRIN, M. 1999a: Composition and structure of
bird communities in traditional orchards on Mt.
Pohorje, Slovenia. Die Vogelwelt 120, Supplement:
209-212. Bird Numbers 1998. Where Monitoring
and Ecological Research Meet. Proceedings of the
14th International Conference of the European Bird
Census Council (EBCC) in Cottbus (Bradenburg),
Germany, 23-31 March 1998.
VOGRIN, M.1999b: Breeding bird communities in
small isolated woods in an agricultural landscape
(Noertheastern Slovenia). Rivista Italiana di
Ornitologia 69: 123-130.
VOGRIN, M. 2003: Ptice gnezdilke travniških sadovnjakov
na območju Plevne v Spodnji Savinjski dolini. Biota
4: 113-120.
VOGRIN, M./ VOGRIN, N. 2000a: Importance of
traditional orchards for fauna: example from Slovenia.
Planeco Newsletter 4: 5-6.
VOGRIN, M./ VOGRIN, N. 2000b: Pomen in vloga
senožetnih sadovnjakov v kulturni krajini. V:
Flajšman, B. (ured.): Naprej k naravi II. Zbornik
referatov strokovnega posveta Ekološkega foruma
Liberalne demokracije Slovenije in dokumenti
foruma: 265-275.