52 Podložtii^ki odvetnik. OBZORNIK. Podložniški odvetnik. (Advocatus subditorum.) Dokaj zanimiva ustanova iz naše pravne zgodovine druge polovice XVIIL stoletja, pa četudi le krajšega trajamja, je ustanova p o d 1 o ž n i š k e g a odvetnika. Srečamo ga na Krainjskem že leta 1775.^ Končno obliko je dobila ustanova šele To stališče je bilo tembolj nevarno, ker je na vojvodinskem pravnem pložaja kot takega, ko nastopi patrimonialna gosposka kot gospodar, podložnik pa kot od nje pravno in še bolj gospodarsko odvisen subjekt. Za reševanje teh sporov so bili pristojni na prvi stopnji okrožni uradi (kresije) kot prva pritožbena stopnja. Dokaj drugače je urejen postopek v stvareh, ki se miso tikale podložniškega odnosa kot talkega. Podložniki v tem primeru (n. pr. če je od zemljiške gx>sposke kaj kupil ali ji prodal; vzel ali dal v najem (v zakup), posodil ali si izposodil in slično) nastopa kot polnoveljavni pravni subjekt. Za spore iz teh odnosov, ki so temeljili na svobodni pogodbi in se niso nanašali neposredno na podložnišiki odnos, je bilo pristojno redno sodišče po občem sodnem redu iz 1. 1781. Redno sodišče je bilo tudi pristojno, pa četudi se je spor nanašal na podložniško razmerje (ex nc'xii subtitelae), če ni bil v sporu obseg ali višina podložniških dajatev, marveč le pravni temelj podložniške dajatve, odn. pravica kot taka. ki bi temeljila na urbarju. Okrožni uradi so imeli v takih sporih dolžnost, da skušajo doseči predvsem sporazum med strankama. Ce iii prišlo do sporazuma, so morale kresije poslati spise neposredno podložniškemu odvetniku, ki je imel sedež v gla\'nem deželnem mestu in je imel nalogo, da prevzame pravni posel v delo (§ 32 podložniškega patenta). V vseh teh sporih so bili pristojni za zastopanje vprav podložniški odvetniki.' Cc je smatral podložniški odvotnik, da v obliki protokola poslana mu informacija ni popolna, se je obrnil na okrožni urad zaradi dopolnitve; smel pa se je obrniti tudi sam neposredno na pod tožnika (§ 34). Ce je bila informacija popolna, je imel podložniški odvetnik dolžnost, da je vložil v osmih dneh tožbo na redno sodišče po Ofliredbah občega sodnega reda. Na drugi strani je bil odvetnik, če je bil mnenja, da zahtevek ni utemeljen, dolžan, naznaniti takoj svoje pomisleke, zakaj si ne upa tožiti, deželni vladi, ki je v stvari zaslišala zastopnika fiskusa. Cc je bil tudi zastopnik fiskusa mnenja, da bi tožba ne uspela in da zahtevek očividno ni utemeljen, je bilo podložniku dano na prosto, da se obrne na dvorno mesto (Hofstelle — § 55). Vsebina instrukcije same. ki se je tikala podložniških odvetnikov, je bila na kratko tale: " Kiibl, Geschichte der osterreichischen Advokatur, Graz 1925, str. 83. Podložniški odveinik. 55 Odvetnik je bil dolžan stranki, ki ga je doistojno (geziemend) vprašala za svet, pomagati po svojiii dolžnostili, ua kaiere je prjsegel, s svetom m dejanjem po najboljši vednosti in vesti, po potrebjj sestavljati pismene vioge, vsakokrat je bil odvetnik dolžan te vloge pod-ipisati (1). Odvetnik je bil dolžan, da sestavi glede svojega poslovanja točen in zanesljiv zapisnik, zlasti tudi o vloženih tožbah in pritožbah; v zapisnik so je vpisala bistvema vsebina strankinih navedb in dan, ko je bila stvar predaina na pristojno mesto. Tudi če je odvetnik brezupno stvar odklonil, je moral sestaviti zapisnik, iz katerega je bilo razvidno, kdaj je odklonil objestnega podložnika. Na podložnikovo zahtevo mu je moral izročiti pismeno obvestilo z navedbo vzroka, zakaj je stvar odklonil (2). Podložniški odvetnik se je moral držati navodil, ki jih je vseboval „postopnik o pritožbah piodložnikov (Dolenc imenuje ta postopnik podložniški patent). Odvetnik je moral stvar pravno, zvesto in najbolje zastopati in sploh nuditi podložniku vso (potrebno podporo (5). Nadalje se je nalagala ipodložniškemu odvetniku dolžnost, da je moral nemudoma sporočiti rešitev deželne vlade, kamor je šla pritožba od kresije, in vložiti rekurz, če je bil po sodnem redu dopusten, obenem pa jasno poučiti podložnika (klar und deutliich) o pois eddcah na-daljinje pritožbe, zlajsti, če se je podložnik izjavil za to, da vloži pritožbo, in morda ni poznal posledic take pritožbe (4). Ako bi podložniški odvetnik odklonil zastopanje podložnika ali če bi utemeljene stvari slabo zastopal iz lagodnosti, neučakanosti ali drugih stranskih vzrokov ali bi stvar brez potrebe odlagal (d i f f e r e n -tiam c a u s a e) ali da bi sprejel od podložnika za opravljeno zastopstvo plačilo v kateri koli obliki ali sprejel pod katero koli obliko darila, bi bil od deželne vlade prvič in drugič kaznovan z denarno globo 5 do 10 dukatm ; če bi se tretjič pregrešil, se takoj odpusti in se mu ustavi plača, razen tega se še posebej kaznuje (5). Vse pošiljatve, ki so se tikale podložniških pravnih stvari, zastopanih po podložniiškem odvetniku, so bile proste poštnine, bodisi da je odvetnik oddal pošiljke na deželno vlado, bodisi da je v teh stvareh prejemal pošto. Oprostitev od poštnine je veljala tudi za dopisovanje med podložniškimi odvetniki in podložniškim dvornim agentom (Un-terthanhofagent), ki je zastopal podložniške stvari pri zadnji stopnji (6). Prof. P o 1 e C omenja (Raz5x>red sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stoletja, ZZK. VI. str. 140) za naše kraje 1. 1748 ustanovljeno „Judicium de legat um in causis subditorum"; podoba je, da se je prav od tega leta dalje začel razvijati na našem pravnem pKKlročju institut podložniških odvetnikov, ki je dobil končno obliko v instrukciji iz 1. 1781, izdane ob uvedbi splošnega sodnega reda. Na podobne pravne razmere naletimo v deželah češkega kraljestva.* Institut je bolj * Kad le C, Dejiny vefejneho prava ve stfedni Evrope (19^), str. 351: „lz fiiSikalnih razlogov in tudi iz motivov humanosti se je Marija Terezija trudila olajšati težki položaj podložnikov. Varovala jih je pred pritiskom patrimonialne gosposke. V Pragi je ustanovila I. 1748 iudicum dele ga t um in causis subditorum, ki je trajal do I. 1751. Posli tega sodišča so bili najprej izročeni konsesu najvišjih'deželnih'uradnikov, potein'kralj, sodišett, komornemu in davi"- 56 Podložriiški odvetnik. predhodnega značaja, kajti z dvomim dekretmo z dne H. oktobra 1781" je bil spremenjen tako, da je bil na mesto odvetnika postavljen f.iskus, ki je že po podložniškem patentu dobil odločujoči vpliv v pravnih poslih podložnikov. Po § 26 cit. patenta je bilo določeno, da mora deželno mesto poslati spise fiskusu. da se ta v štirinajstih dneh izjavi, če ima k pritožbi pociložnika še kaj dodati. Namesto odvetaika je nastopil pozneje fislkus.^" Po šematizmu (Lancl-Krainerische.r Schematisinus) za I. 1775 je bilo pri magistratu deželnega glavnega mesta Ljubljane pet zapriseženih odvetnikov; peti po vrstnem redu nastopa oibenem kot pod ložn iiški odveitnik (K line r Matej),verjetno je bil to najmlajši odvetnik, vendar je ta položaj obdržal, ker ga srečamo kot podložniškega odvetnika še v I. 1792. ko je Ljuibljana po uvedbi občega sodnega reda imela deset odvetnikov.^'' Podložniški odvetniik se imeniije A d v o c a t u s s u b d i t o -rum. ki je bil po oblastvu ex offo postavljeni odveitnik s primerno plačo za vse podložnike in ne samo za posamezne primere; izvrševal je pa tudi odvetniški poklic kakor ostali odvetniki pri ograjnem sodišču. Tudi za podložniške odveitnike sio veljale odredbe iz §8 410 do 429 občega sod. reda, ki so urejevale odvetniški poklic.^' Vsaj za Kranjsko bi ne veljalo, da bi podložniški odvetnik ne bil začasno v vrstaJi ostalih odvetnikov, ki so opravljali od- nemu sodišču tkzv. indicium in ca u si s s u m mi ss o r u m. i^o sedemletni Aojni je biLo okrožnim uradom naloženo, da bi oni ex officio branili podložnike zoper gosposko. Na Moravskem je bil vzpostavljen podložniški advokat, ki je moral nuditi podložnikom brezplačno zastopstvo v njihovih sporih z gosposko". ^ Gl. Ilandbuch, str. 41. ^" Ne bo točno Dolenčevo mnenje (Pravna zgodovina, str. 232), da bi fiksus le tedaj zastopal podložnika. če bi ne bilo odvetnika. Institucija podložniškega odvetnika je trajala do dvornega dekreta z dne 8. 10. 1781 in šele po tem dekretu je nastopil fiskus na mesto odvetnika. Sodeč po šematizmu iz 1. 1782 (Neuer Justizkalender) je institut na Kranjskem še naprej obstojal 1^ Stanoval je izven mesta, ^2 Po idbčem sodnem redu, ki predstavlja pri nas prvo zakonsko ureditev advokature, je bila advokatura na prosto dana in «e je prav zaradi tega v naslednjih letih število odvetnikov takoj povečalo. '3 Pomotno Dolenc, očividno po Planerju, Recht und Richter, 1911, str. 72 (Pravna zgodovina na str. 260), ki pravi, da je imelo ograjno sodišče v Gradcu 24 navadnih odvetnikov in še enega posebnega za pod 1 o žm i,k e. Dokaj verjetno je. da je bil položaj podložniškega odvetnika v Gradcu podoben onemu v Ljubljani, ko je veljala instrukcija za vse avstrijske dežele. Dolenc za Ljubljano ne omenja nobenega podložniškega odvetnika, ki je bil v Ljubljani za Kranjsko nesporno postavljen in je dolgo vrsto let tudi posloval. Književna poročila. 57 vetniško sIužIm) pn ograjiieni sodišču. V šcinatizmu je služlba podložniškega odvetnika še posebej označena, najdemo pa podložniškega odvetnika tudi v seznamu ostalih odvetnikov. Po šematizmu je obstajalo na Kranjskem posebno sodišče: Consessus in cansis Summi Princi p i s, Commis-s o r u m e t S u b d i t o r u m,^* ki je obstajal iz predsednika, več svetnikov, sekretarja, zastopnika fiskusa in podložniškega odvetnika. Isti položaj nam podajajo v glavnem šematizmi za 1. 1776, 1780, 1781 in 1782. Zanimivo je, da smo imeli na Kranjskem podložniške odvetnike (dokazano že za 1. 1775) že v času, ko še ni bila izdana instrukcija iz 1. 1781. Dopusten je sklep, da so že pred 1. 1781 interni deželni razpisi poklicali v življenje to skoz in sikoz socialno institucijo in predstavlja instrukcija iz 1. 1781 potem takem le bolj zaključno ureditev, ki naj bi veljala za vse avstrijske dežele enotno.^^' Pred podložniškim patentom in patentu sledeči instrukciji o podložniških odvetnikih je bila institucija podložniškega odvetnika verjetno urejena po partikulamem pravu, vsaj za Kranjsko, Štajersko in Moravsko bi to veljalo. Sodeč po tem, da je bil imenovan le en podložniški odvetnik, ki je povrh tega opravljal še ostale odvetniške posle enako kakor ostali odvetniki, je sklepati, da podložniki niso dajali mnogo dela svojemu uradno postavljenemu odvetniku.