Redac.cion y Administracion: mercedes 1702 U. T. 69-1567 Bs. Aires ★ N A It o e N I N A : Za eno leto LETO (ASiO) I. BUENOS AIRES, 4 DE OCTUBRE (OKTOBER) 1946 Franguco Pagado Concesion No. Tarifa Reducida Concesion No. (LA V O Z E S LOV EN A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ES LOVEN A (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA Za pol leta $ 5,— Za inozemstvo Dol. 3,— ORGANO OFICIAL DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS RHGISTRO NACIONAL DE LA PROPIEDAD INTELECTUAL No. 225027 štev. (Nura.) 2 EDIT O HI A L • Vugoslavia con jusia razon no iirmara la Paz cdh lialia ni abandonard Isiria Firmar la paz, por parte de Yugoslavia, bajo las condiciones estableci-das por la Comision Poliiica y Territorial para Ilalia, seria renunciar a ague-Uo que por todos los derechos historicos, geogrdficos, etnicos y politicos siompre le ha perienecido y pertenece, seria ademds, abandonar al extran-lero miles de sus hijos que conjuntamente con todos los demas han luchado contra un mismo enemigo y por la liberacion ccmun, seria renunciar a la ▼lctoria que tanta sangre y vidas le ha costado. En los uliimos dias y a raiz de las desiciones adoptadas a ese respecto por la precitada Ccmisi6n, desiciones estas gue bajo ningun aspecto cuentan con la aprobacion yu-goeslava, se ha evidenciado definiiivamente el hecho de que el grupo de las potencias occidentales pretende, a cualquier precio, imponer su volun-tad sobre los pueblos de Yugoslavia e impedir la liberacion del yugo, ita-Uano de decenas de miles do croatas y eslovencs, todos ellos ciudadanos yugoeslavos. Los pueblos de Yugoslavia esto no lo pueden permitir y no io Permitirdn jamas. Ante la declaracion de los representantes vugoslavos hecha en la Con-‘erencia de la Paz de que Yugoslavia no firmara la paz con .Italia ni re?i-Jara sus tropas de Istria si se aprueban las decisiones adoptadas por la Comision Politica y Territorial para Italia, los Estados Unidos, pretendiendo atemorizar a Yugoeslavia y violando su promesa de atenerse al acuer-do tornado por los cuatro grandes, ha introducido una enmicnda, aproba-da por 11 votos contra 8, a un articulo ya existente y en virtud do la cual se priva a Yugoslavia de toda clase de derechos o beneficios emanados del tratado, inclusive las reparaciones, en caso de llevcr a la prdctica lcx declaracion de sus representantes. Pero esta actitud y esta cmenaza no aternoriza a los Pueblos de Yugoeslavia, sus representantes se mantienen ^columes en su desicion y bajo las condiciones que pretende imponerles 9ruP° de las potencias occidentales no firmaran la paz con Italia ni reti-raran sus fuerzas armadas de Istria. Como consecuencia de la justa actitud adoptada por los representan-es yugoslavos ante eSte hecho la representacion del imperialismo, encar-Oada esta vez en la persona de W. Connally, ha llegado al extremo de de-c«- gue Yugoslavia se mostraba no democrdtica. Segun esta expresi6n, para ellos defender lo propio es antidemocratico, y desconocer la autodeter-minacior. de los pueblos, como ellos lo estan haciendo, es democratico; para^ ellos Jiberar al pueblo esloveno que aun permanece bajo la domina-ci6n extranjera, es antidemocratico, en cambio dejar a ese pueblo bajo la dominacion de una nacičn extranjera, es democratico. Esta democracia Pretendio ser introducida en los paises de Europa, y guizas en todo el mun-. solamente por Hitler y Mussolini, pero no ha tenido ni el menor exito, embargo parece que aun hay quien insiste en ello. Y si llega el caso ^ue. a fuerza de permanente insistencia llega aparecer algun, Hitler o lussolini, albergamos la plena conviccion gue entonces tambien habra de encontrarse un TITO o un STALIN guienes sabrdn hacer frente y desbara-las malignas intenciones de semejantes enemigos de la humanidad. Mientras tanto los representantes yugoeslavos se mantienen firmes en sus decisiones, los imperialistas guizds logren la aprobacion, por simple Qlayorxc;, de sus proposiciones referentes a la frontera italo-yugoslava pero»en ese caso YUGOESLAVIA CON JUSTA RAZON NO FIHMARA LA PAZ CON ITALIA NI ABANDONARA ISTRIA. I. L V. VOJNI ZLOČINI OBSOJENI NA SMRT Kakor -je svet pričakoval je ohole nemške oblastnike človečanska pravičnost obudila na smrt na vešala. Izmed 21 Klavnih obtožencev, katerih proces se je vlekel sko-ro eno leto, je bilo 12 obsojenih na sramotno smrt na vešala ter bodo morali vsi, iz-ven Bormanna ki se ne ve če je živ ati •»rlev, zadostiti Pravici. Sodišče jih ni obsodilo radi vodstva nemške vojske, marveč i radi kriminalstva ki so ga sadistično vpri- i *arjali proti neoboroženemu in nedolžne- i ljudstvu. Trije so obsojeni na dosmrtno lečo, ostali na 20 in 10 let, medtem ko so *r'je oproščeni. Pravzaprav so smrt na ve-salih zaslužili vsi in še mnogi njih sode-ovalci, a so jo glavni nemški voditelji zaslužili milijonkrat kot so bile milijonske njih žrtve, medtem ko so jo drugi zaslužili tisočkrat in stokrat in enkrat, a ker ni mogoče več kot enkrat smrtno zadostiti pravici, mednarodno sodišče pravilno ravnalo. JUGOSLAVIJA JE ZAPROSILA ZDRUŽENE DRŽAVE NAJ ZAPREJO SVOJO INFORMACIJSKE URADE Poslanstvo Združenih držav v Belgradu je sporočilo, da je jugoslovanska vlada zaprosila zapretje njenih informacijkih uradov, ker trosijo laž in širijo protijugoslovansko propagando. Severnoamerikanci bi radi ublažili vso zadevo, a jugoslovanska vlada ustraja, da je njena odredba nespremenljiva. Ravnatelj ameriške informacijske službe v Belgradu je odpotoval z letalom v Washington. pošiljatev em Jsagoslavijo Koordinacijski odbor sporoča, da pripravlja peto pošiljatev za Jugoslavijo, ki bo poslana koncem meseca oktobra. Radi tega opozarjamo vse naše izseljence, kateri želijo poslati pomoč svojcem, naj to store nemudoma. Rojaki i/ notranjosti dežele lahko dostavijo svoj paket potom pošte na Koordinacijski Odbor v pomoč Jugoslaviji, I Almirante Brown 670. Na paket katerega odpošljete na Ko- i ordinacijski odbor mora biti napisano ime in preimek pošiljatelja, oziroma točen naslov. V paketu naj bo tudi opis blaga, ki ga pošiljate, vrednost blaga, in kdo bo sprejel v domovini paket. Posebno se priporoča natančen naslov prejemnika v domovini. Prepovedano je pošiljati sledeče: sladkor, svilo, gumij, kovine in surova koža (nestrojena). Izdelani čevlji se lahko pošljejo. Kar najbolj potrebuje naš narnd v domovini je obuvalo in obleka. Lahko se pošlje paket v teži 5 kg. Cena za vsak kg. je $ 4.00. Paket od 5 kg. stane $ 20.—. Denar je treba poslati potom GIRO POSTAL na ime ANTONIO ZANETIČ, Alm. Bfown 670 Buenos Aires in istotam tudi paket. Komisija za Koordinacijo Pomoči Jugoslaviji. ČETHTA POŠILJATEV V VIKEDNOST1 $ »41.587,23 ODPOSLANA V DOMOVINO Pred dnevi je Koordinacijski odbor v pomoč jugoslovanskim narodom odpravil četrto pošiljatev v vrednosti $ 941.587.23, katera je bila vkrcana na norveški parnik “'Soonevind” ki bo odplul za grško pristanišče Pirej, od koder bo odpravljena v Ju-; goslavijo. Vkrcanih je bilo 380 zabojev, od katerih je 313 zabojev družinsko pomoči in | 67 zabojev pa splošne pomoči. V prostorih 1 koordinacijskega odbora je ostalo še 14 zabojev, katere ni bilo mogoče vkrcati radi pomanjkanja prostora na parniku, sicer pa bodo isti odposlani z prihodnjo odpoši— ljatvijo. Koordinacijski odbor pripravlja keto pošiljatev k koncu tega meseca. Potrebno je da pohitimo z nabiranjem pomoči za naše narode, če smo do včeraj pomagali po naših skromnih močeh našim narodom, je pa sedaj potrebno da jim še v nadalje pomagamo pri obnovi domovine. Mnogo ie še naših izseljencev, ki do danes niso še nič prispevali v pomoč svojim rodnim bratom. Prav sedaj je najbolj potrebno priskočiti 't na pomoč, jutri morda ne bo več. Stara slovenska prislovica pravi: Prijatelja se v ne- sreči spozna”. Zato rojaki pomagajte svojci m ;n tudi onim ki nimajo nobenega v Ameriki, ki bi jim poslal paket. Tudi na te je potrebno da se spomnimo, saj so tudi oni in morda celo več kot naši sorodniki pripomogli do osvoboditve iz pod naeifašisti-čnega jarma. STAVKA V TRSTU Te dni je zastavkalo v Trstu večje število pristaniških delavcev, ki so naklonjeni Slovencem. Zastavkale so tudi druge delavsko organizacije, katere skušajo zavezniške oblasti potlačiti. Radi stavkanja čaka v tržaškem pristanišču več parnikov, ki jih nima kdo razložiti, med njimi tudi ki so pripeljali blago za Jugoslavijo, kar posebno podčrtavajo, da bi morda na ta način ganili srca stavkarjev. REKA Neki list, ki izhaja v Reki, pravi da je obisk generala Eisenhowerja v Julijski Krajini nezaželjen ter da pošiljajo anglo-saksonci v eni roki atomsko bombo in v drugi pa omenjenega generala. Ob priliki pogodbe med tekstilnimi delavci in njihovimi delodajalci so govoriil tajnik tekstilne organizacije, predsednik »ndustrije ter predsednik republike, Peron, i Vsi govorniki so naglašali, da jo za napredek in socialno uravnovešanje potrebno pravičnega sporazuma med delavci in dela-dajalei. General Peron je dejal, da na tej zemlji ne sme biti tako ubogega človeka, da bi ne mogel koristiti sebi in družbi; vlada da je posvetila mnogo študijev socialnemu izboljšanju in da mu jih še posveča. Delodajalci da bodo prej ali slej sami spoznali, da se jim s tem ni hotelo škoditi, marveč koristi, kajti njih gospodarsko stanje ni radi vladnih odredb zboljšanja plač delavstvu slabše nego je bilo preje, marveč je celo boljše. Vlada je pripravljena, je nadaljeval, pomagati organizirati in izboljšati domačo industrijo ter jo braniti pred inzo-zemskim gospodarskim pritiskom kot bi bila državna. Vlada želi sodelovati pri pro-duktorju, industrijalcu in delavcu ter posredovati za pravično ravnovesje. Nadalje je priporočal Peron sindikatom, naj se ne vmešavajo v politiko, marveč naj se držijo izključno svojih pravil in branijo svoje delavske interese. Kdor pa bi se želel politično udejstvovati naj gre v politične organizacije. Priporočal je delavstvu naj si organizira denarni fond za zidanje cenenih hiš, lastnih klinik in drugih skupnih socialnih potreb, pri čemer da jim bo šla vlada v vseh ozirih na roko. Dejal je tudi, da ima vlada v študiju tozadevni načrt, ki ga bo kmalu predložila delavstvu v odobritev, vendar da ni mogoče pričakovati nekaj v petih letih, česar se v pedesetih ni storilo. PETLETNI DRŽAVNI NAČRT Argentinski državni predsednik, Peron, je zbranim časnikarjem obrazložil načeloma petletni državni načrt, ki ga je vlada zamislila. Poslanstvo ačsnikarjev — je rekel — da načrt polagoma obelodanijo javnosti. Zato vabimo k sodelovanju — je nadaljeval — vse, ki morejo pomagati in koristiti k izvršitvi tega velikega načrta. Sprejmemo vsako kritiko in vsako sodelovanje. Če mi more kdo dati kako boljšo idejo, mu bom hvaležen. Hočemo napraviti ne najboljše, marveč najbolj dobro, kajti najboljše ni vedno tudi dobro. Dal bom načrt v študiranje vsem državnim funkci-jonarjeni, produktorjem, industrijalcem, trgovcem in delavskim voditeljem, potem bomo načrt objavili, da ga bo lahko vsakdo occnil in razumel zakaj se gre. Ta načrt ja zamišljen v dobro narodu — jo nadaljeval — in upam da ga bodo vsi razumeli in podpirali. Kdor se bo postavil nasproti brez premisleka ali zgolj iz na-1 sprotovanja, bo nehal biti zgolj nasprotnik in postane izdajalec. Dovoljeno je biti politični nasprotnik neke vlade, ne pa visokim državnim interesom. Ko bom prisluhnil vsemu narodu, za kar se bom osebno pobrigal, bomo pričeli izvajati načrt in če ga bo 14 milionov prebivalcev razumelo in podpiralo, kot upam, no bo nihče mogel zavstaviti napredka dežele. KAJ JE PETLETNI NAČRT Predsednik Peron je odprl veliko knjiko v kateri je imel v podrobnosti pripravljen petletni načrt, ki da je nekaj svetega in modernega. Predno se je pričelo s pripravljanjem načrta, je bilo potrebno preštudirati položaj dežele, v kakšnih razmerah se nahaja in kaj potrebuje in ni bilo mogoče ničesar praktičnejšega najti. Gre se za načrt splošne reforme in ustvarjanja kar doslej še ni bilo. Nobena prejšnjih vlad ni pripravila kakega načrta po katerem bi se nadaljevalo delo, ker so se zanimali zgolj za politiko. Manjkalo je tehničnega odseka v vladi, ki ga bomo sedaj organizirali in ki bo pomagal vladi izvesti gospodarski napredek države. Prejšnje vlade so se zanimale izključno za politiko, medtem ko so kapitalisti vodili gospodarstvo in v mnogih slučajih so vplivali tudi na razvoj politike. Ne delam kritik — je dodal — marveč samo analiziram. Nadalje je dejal Peron, da njegov namen ni delati politiko, marveč vladati in če bi zato potreboval sodelovanje političnih nasprotnikov jih bo rade volje sprejel. Edino kar bi želel je, da bi bil petletni načrt z enako dobro voljo sprejet od vseh kot je bil pripravljen. GLAVNE TOČKE NAČRTA Glavne točke petletnega načrta so: državna vlada, narodna obramba in gospodarstvo. i Kar se tiče zunanje politike da se bo dalo v javnost samo toliko kot se bo videlo z ozirom na okoliščine potrebno in enako tudi glede narodne obrambe. Kar pa se tiče narodnega gospodarstva bo javna zadeva vseh. Državna vlada; politika: Narodna uprava, državni odvetniški organ, občinska vlada za federalno mesto, državne teritorije, izboljašanje volilnega zakona. Narodno zdravje, vzgoja: ljudska šola, nižje šole in univerze. Kultura, Sodišče itd. Narodna gospodarska obramba: Vprašanje prebivalstva, rojstvo, smrti, priseljen- j stvo in kolonizacija. Socialna skrb, delo,! stanovanje. Električne energije, petrolej, plin. Načrti za pridobivanje električnih sil, namakanje polj, gradenje parnikov, itd. Javna dela in prevoz, sanitarna dela, plovbe in pristanišča. Arhitektura, razna javna poslopja kulturnega in gospodarskega značaja, železnice itd. Pridelek, ribolov in lov. Industrijalizacija. Zunanja in notranja trgovina. Živinoreja. Za praktično izvedbo tega načrta je treba1 zvišati število ministerstev. Marsikaj ne bo mogoče teoretično določiti, marveč se bo še potem ko se bodo pokazale praktične potrebe. Peron je nadalje zavrnil mnenja onih, da misli vlada vpeljati totalni režim po vzorcu Mussolinija in Hitlerja, marveč da hoče biti samo posredovalec med produktorjem in konsumentom, med delom in kapitalom ter odpraviti nepotrebne meše-tarje, katerir edini namen je okoristiti se na račun enih in drugih. Državni odvetniki da so potrebni zato, da bodo neodvisno delali v korist narodu in ne vladi vršili svojo pravno delo. Na ta način bodo olajšani ozi- Pred nekaj dnevi je prispela v Buenos' ja ima enako nalogo kot jugoslovanska: Aires bolgarska posebna misija, ki ji pred-j vpostaviti diplomatične in trgovinske zve-seduje Juriji Kasandjiev in jo sestavljajo ze med Bolgarijo in Argentino, želimo ji ga. Davidova in Rosanes. Bolgarska misi- popolnega uspeha. JUGOSLOVANSKA MISIJA POLOŽILA Venec je položil pred spomenik načelnik VENEC PRED SPOMENIK OSVOBODI- misije, general Ljubomir Ilič v spremstrn TELJA ostalih tovarišev ter zastopnikov jugoslo- vanskih organizaciji in listov v Buenos Ai-Pondeljek poldne je jugoslovanska misi- res. ja položila venec pred spomenik generala Ko je bila kratka ceremonija že končana San Martin, Čeprav je bil delaven dan in in je misija tudi že odšla je še vedno prl-še deževno vreme povrhu, se je bilo zbra- hajalo naše ljudstvo, ki radi slabega vrelo lepo število ljudi, ki je prisostvovalo po- mena in še slabših prometnih zvez ni mo-častitvi Osvoboditelja argentinskega naro- glo do časa priti. Približevali so se molče da. | vencu pred spomenikom ter tiho odhajali roma pospešeni ljudski odnosa ji, ki jih imajo posamezne stranke z državo, ko bo slabo ali dobro hitro rešeno, kar se je doslej vleklo na dolgo. Peron je potem tolmačil še druge postavke, ki jih vsebuje petletni načrt. Kot je znano so se petletni načrti z velikim uspehom izvajali doslej edino v Rusiji. FRIGORIFIKI USTAVILI SVOJ OBRAT Frigorifiki so popolnoma zaustavili svoje obrate radi delavcev, ki že nekaj časa sem delajo po predpisanem redu in jih podjetja ne morejo več poljubno izkoriščati kot preje. Mesni sindikati so naročili delavcem naj gredo na delo kot ponavadi in. če jim podjetja ne dovolijo delati naj kc mirno vrnejo domov. NELJUBA POMOTA I V zadnji številki oziroma v prvi Slovenskega glasa je nastala v uredniški glavi li-i sta neljuba pomota, kar bi utegnilo slabo vplivati na našo komaj začeto skupnost, zato je sklenil Slovenski svet pomoto zabrisati in s tem pokazati dobro voljo do naša skupnosti. Krivda vsemu je bila seveda pri urejevalcih lista. INSTIT U T O DE N T A B, M D D E L it de Espeeialidades Birector: Wr. M. MUCM1NIK SANTA FE 3511 U. T. 71-5692 GOVORI SE SLOVENSKO CENE ZMERNE ('orit«raei»ii Medica "S IJIPACII A” ZDRAV. POMOČ ZA VSE BOLEZNI Directores: Dr. A. Izaguirre, Dr. II. J. Duran y Dr. L. V. De La Puente Sprejem: od 9 — 12; pop. od 15 — 20. Ob nedeljah-praznikih: od 9 — 12. Govori se Slovenski SUIPACHA 28 KROMPIRJA NI Na baenossajreškem trgu ni več dobiti krompirja. Enkrat ni sladkorja in spet ni kaj drugega, pa je naenkrat vsega dovolj. Najbrže bo tudi krompirja kmalu povsod dovolj. Br. išinkv Halpern Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 Zobozdravnika EP v ti. Samoilovie Dr. Feliks Faticov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DON ATO ALVAREZ 2181 MISIJA PREDSEDNIK REPUBLIKE JE GOVORIL TEKSTILNIM DELAVCEM Treba je priznati povzročene pogreške, or-ganizirati se in pričeti z delom. Argentinske Vesti BCOMVAIISKA POSEBNA V prvem delu sporeda so nastopili naši solisti. Nestor Škof na gosli, Angel Hrova-tin, bariton in Elica Daneu, sopran. Zofka Sulič ni mogla nastopiti radi gripe, ki jo ( se dan preje imela prikljenjeno na podijo, vendar je tvegala svoje lastno! *dravje in izvršila veliko nalogo v tilogi matere in žene v operi Kovačevga študen-. Mali Nestor se ja kot ponavadi odliko-1 predstavljal. Mati, njegova žena, bi morala biti ponekod bolj energična v glasu in prestah ter tako izražati čut matere in žene ko se jezi, skrbi, boji in ljubi obenem. Kot v vsakdanjem življenju tako je tudi v igri ali operi vloga matere vedno najtežja. Vendar je bila kovačeva žena lep prikaz pohlevne slovenske žene in matere. Pismonoša bi moral jasneje izgovarjati besede in Zaključni prizor Kovačevga študenta *ršenepa. Po našem mnenju je ravno god-1 dala sicer preprosti operi umetniški r»ačaj. Da pa je Kovačev študent dosegel višino je predvsem zasluga Mirota Mer-kuža, ki je vodil orkester in opero ter tudi godbenike in pevce sam pripravil in naučil, k tem je Miro Mcrkuža ponovno dokazal svoje velike umetniške sposobnosti. Zlasti moremo Merkužu čestitati za posrečeno misel ojačenje moških zborov v prvem in drugem dejanju in na koncu ko je nastopil J mešan zbor, kar cela vas, s katerim je ope-' ra dosegla višek vtisa na občinstvo. Začnimo od kraja in pomudimo se neko-1 liko pri posameznih točkah in pevskih na-' stopih. brih glasov med Slovenci, ki bi nam in sebi delati čast, če bi ob takih prilikah pokazali svoje zmožnosti. Pričel je torej drugi del, jedro prireditve,1 opera Kovačev študent. Ko j v začetku nas je iznenadila godba ter brž pritegnila pozornost nase vseh in ko se je oglasil možki zbor kot vstop v igro je bilo za uho nekaj harmonično dovršenega in mogočnega, za dušo pa nekaj slaukoveličastnega. Oče kovač se je zdel ponekod v glasu premalo gibčnega, kar je zadrževalo £odbo v svojem taktu, a je bil v splošnem popolnoma kos svoji pevski nalogi, čeprav bi mogel mimiko ponekod zboljšati, je bil vendar najbolj na svojem mestu ter je kovača izvrstno orgamzac]i | VVN IX (»RIRED1TVE KOVAČEVEGA ŠTUDENTA Napovedana prireditev “Kovačevega študenta” se je vršila v nedeljo ter je bil uspeh v moralnem in materijalnem oziru cez vsako pričakovanje. Če se ne motimo Je bila priljubljena Vodopivčeva opera Kovačev študent že trikrat preje podana v Buenos Airesu in sedaj četrtikrat, a smelo ugotavljamo da kot v nedeljo še ni bilo nikoli. Orkestracijo je nanovo pripravil naš rojak Resch, ki je skoziinskozi posrečena, nekaj našega preprostega a umetniško do- val in popolnoma zadovoljil občinstvo. Baritonist Hrovatin je to pot nastopil z nekaterimi novimi modernimi skladbami ter ponovno dokazal svoje velike pevske zmožnosti. Imeli smo tudi ponovno priliko slišati ! Elico Daneu, ki s svojim nežnim in sladkim I glasom vseh zadovoljila., Pričakujemo, da j jo bomo imeli še priliko slišati. Vera Le- J ban radi bolezni ni mogla nastopiti: ško- j da, kajti tudi njo pozna naše občinstvo kot za izvrstno pevko. Imamo pa še nekaj do- ponekod bolj s povdarkom, pokazati vidna razlika ko nastopa kot pismonoša in potem ko čita Janeževo pismo, kajti v prvem nastopa sam v drugem pa tolmači drugega. Tudi je na nekem mestu izintoni-ral, kar seveda delikatnemu ušesu ni pri- j ialo. Sicer pa je bil v splošnem zelo dober pismonoša. Zelo lep je bil prizor ko sta kovač in njegova žena v prvem dejanju zapuščala pozorišče. V drugem dejanju zbor ni bil na višku j kot v prvem, čeprav je bil dober. Janez pa je bil v mimiki in petju zelo dober, čeprav j bi moral pokazati več kljubovalne energije napram izivaču zunaj, ki je bil njegov oče, a sin tega ni vedel. Niso pa bili tako dobri kot Janez ostali trije študentje, bodisi v mimiki kot v petju ter so na nekem mestu celo prehiteli godbo, vendar so posamezno kot v kvartetu častno rešili svoje vloge. Ko je padel kovač mednje kot z neba bi morali prikazati več iznenadenja, medtem ko sta kovač in njegov sin lepo zaključila drugo dejanje. Kot v drugem je bil tudi v tretjem dejanju Janez popolnoma na svojem mestu skesanega in poboljšljivega štude n t a -kovca. Tudi njegovi bivši prijatelji in sošolci so nastopili dobro. Enako je tudi kovač popolnoma obvladal položaj, le mati bi morala biti nekoliko bolj v' ospredju, bliže kovaču, ko je stopil na oder zbor vaščanov in vaščank, ki so mogočno in dovršeno zaključili opero Kovačev študent, pričemer je imelo občinstvo dvojen vtis: umetniško do- vršenost opere in hkratu moralen vpliv na življenje poedinca, v našem slučaju na Kovačevo družino, ki je vkljub prejšnjega iz-tirnega življenja sina Janeza zadobila določeno mesto in veljavo v človeški družbi. Želja ljubiteljev umetnosti je, in to smo vsi Slovenci, da bi "se opera Kovačev študent v kratkem ponovila, dokler so pevci in godba še uživljeni vanjo. ČAJANKA ISTRANOV Koliko je tu združenih naših Istranov smo imeli priliko videti na čajanki, ki jo je organiziral Istranski pododbor Svobodne Jugoslavije in ki se je vršila v nedeljo 22 sept. v prostorih GPDS. v Devotu. S tem so dokazali, da so tudi naši bratje Istrani pridno na delu za pomoč domovini, kajti čisti dobiček je šel v to svrho. Zbralo se je bilo prav lepo število Istranov in tudi nekaj naših ljudi. Kot običajno so njih pridne kuharice pripravile čaj in zraven okusen domač prigrizek, da so bili vsi udeleženci kar najbolje postreženi. Po čajanki so nekateri tudi spregovorili ter povdarjali potrebo pomoči potrebnim v domovini in skupnemu delovanju v izseljenstvu. Sladil je kratek zelo lep spored s petjem in glazbo. Potem so dali na dražbo pečenega pre-šička, ki je vrgel lepo svoto. Sploh so imeli naši Istrani prijeten popoldan v družbi svojih znancev in prijateljev ter tako pomagali svojemu narodu. DELAVSKO KULTURNO DRUŠTVO "LJUDSKI OD E K ” Mladinski Odsch VABI NA VELIKO SPOMLADANSKO PRIREDITEV KI SE BO VRŠILA V soboto 12. ohtobra t. I. ob 21 uri V DRUŠTVENIH PROSTORIH ulica Coroirel Ramo n Lista 5158 U. T. 50-5502 ★ Prireditev obišče Jugoslovanska diplomatična misija, kateri načeljuje General Ljubomir ILIČ ★ Polovica čistega dobička je namenjeno za POMOČ JUGOSLAVIJI ir SPORED Prvi del: 1) Otvoritev: Govor Tov. Tajnik M. O. Silvan B. Komavli. 2) živa slika: Borba Jug. Narodov. Predstavi mladina in naraščaj “Ljudskega Odra”. 3) Deklamacija: “Jadransko Morje”, deklamira tov-ča Nelida Hlača. 4) Ples: Izvaja članica naraščaja, Lidija Gabrovec; na klavirju spremlja Rožica Maurič. 5) Zbor Ljudskega Odra pod vodstvom tov. Viktorja Saksida. 6) Igra: "MAT I” Spisal: Mile Klopčič Osebe: MATI............................. Irene Rojc HCI MINCA . . ,............ Marica Jursinovič SIN PETER.................... Ferruccio Baschi PARTIZAN ANDREJ .. .. Silvano B. Komavli PARTIZAN MARKO..............Anton M. Milost Režiser: Anton Milost ★ Drugi del: 7) Ukrajinski Narodni Ples: Izvajajo člani društva “ Taras Sewchenko”. 8) Solo spevi: Izvaja bariton tov. Angel Hrovatin. 9) Naraščaj L. Odra: Izvaja partizanske pesmi pod vodstvom tov. Josipa Samca. 10) Zbor Ljudskega Odra: pod vodstvom tov. Josipa Samca. Po končanem sporedu bo plesna zabava do jutra. ★ Svira Slovenski Orkester “LJUDSKI ODER” pod vodstvom tov. Josipa Samca, ženski Odsek Ljudskega Odra bo pripravil bogat srečolov v pomoč Jugoslaviji. SiomsKt Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO Director: JOSE NOVINC — Administrador: METOD KRALJ PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1500. “Ivan Cankar”: Ramallo 4962 — Saavedra. Ljudski Oder: Coronel Kamon Lista 5158. U. T. 50-5502. Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. Udruženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: Cnel. R. Lista 5158. U. T. 50-5502. Za Za Za Za Za Za Za Za Za Na ZASTOPNIKI: Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avenida Lagos y IIorqueta. Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Florido in okolico: Gregorc Ivan — Lavalle 3297, Florida, F. C. del E. Viila Calzada in Temperlcy ter okolico: Luis Furlan — Cfiel. Flores, V. Calzada. Villa Lugano: Jose Brišček — Beron de Astrada 6488. Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Caseros in Tropezon: Ivan Hrovat — Lisandro Medina 1386. Montevideo: Juan Ogrizek — Rectificacion I.aranaga 2235. Paternalu: Matevž Simčič — Warnes 2101, Buenos Aires. Buenos Aires, U de Octubre de 191)6 No. 2 Vojne nevarnesii ni Narodi ne želijo vojne, želijo mir; o tem ni nikakega dvoma, a pravtako ni dvoma, da bi narodi ne šli v vojno, če bi tako njih predstavniki zahtevali. Sedaj pa nastane vprašanje, če je vojna kdaj res potrebna in opravičljiva. Po našem mna-nju vojna ni nikoli potrebna in nikoli opravičljiva, kajti med civiliziranimi narodi bi se moglo vse na mirem način po- ! ravnati in sporazumeti. Ker pa med narodi še ne prevladuje enotna ideja razuma, pravice in resnico, more človeštvo prenašati vojne grozote in vse njene posledice, j Prvo svetovno vojno lahko imenujemo imperjalistično - kaptialistično. Narodi so trpeli in krvaveli, zakaj? Zato da se jim je potem še slabše godilo, ker jih je kapitalis-tično-imperjalistični sistem še bolj in lažje izkoriščal. V ljudskih srcih vseh prizadetih narodov je sicer tlelo, a so jih oblastniki z orožjem držali v strahu ter obenem hinavsko vihrali s zastavami patrijoMz-ma, vere in vsem, kar je bilo ljudstvu svetega. Ta lažipatrijbtizem sta hotela Mussolini in Hitler vsak po svoje izkoristiti, a sta brž spoznala, da sam na sebi nima podlage, da je treba lastnim narodom v za-dostljiv apetit druge narode zasužnjiti. V tem smislu sta govorila z visokih tribun izvojenemu ljudstvu in v tem smislu je bila organizirana vsa propaganda, ča- j sopisje, knjiga, šola in skratka ves državni aparat. Ko se jima je zdelo, da je ljudstvo dovolj pripravljeno za uresničitev njunih načrtov, sta ga do zob oborožila in pognala v boj... Po šestletni nečloveški borbi in trpljenju imamo strešen krvavi rezultat druge svetovne vojne sedaj pred očmi. Glavni povzročitelji oziroma zločinci te strašne svetovne tragedije čakajo sedaj v Nurem-bergu vislic. Posledice njihovih zverinskih dejanj pa bodo ostale človeštvu v pouk in svarilo; da, v pouk in svarilo, da ne bo spet nasedlo novim provokatorjem tretje svetovne vojne, kot je oni dan dejal Stalin. Nobene tajnosti ni, da je danes svet, če vpoštevamo mnenja raznih državnikov in diplomatov, bliže tretji svetovni vojni nego mirovnemu sporazumu. Zakaj? Zato, ker se zdi da kot v prvi tudi v drugi svetovni vojni narodi niso povsem razumeli, zakaj so se borili. Če pa so razumeli, tedaj tretje svetovne vojne ne bo, kajti narodi, katere zastopajo ljudje imperialističnih in kapitalističnih interesov, bodo tem ljudem odvzeli zaupanje ter izročili svojo JHscurso gsroitiuteiaflo por el General Ljubomir lile en eS ltair je dejal, da bo tudi katoliška ceVkev morala prilagoditi svojo politiko toku današnjega časa. če bočemo torej biti Slovani ustvaritelji novega in boljšega družabnega sistema na svetu, moramo dokazati predvsem našo sposobnost, delavnost, strpnost, razum in j odločnost ter zaupati našim velikim vod- ( jem Stalinu, Titu in drugim njihovim so-delovalcem, ki se vsi in mi z njimi borimo za človeka dostojno življenje na svetu. | char en contra de los ocupantes y opreso-res; han demostrado como es necesario con-quistar su propia libertad luchando en contra de un enemigo aun cuando este sea * cien veces mas fuerte. Por eso, no es extrano que el nazifas-cismo con tanto odio se haya abalanzado contra nuestros pueblos amantes de la paz. Todo nuestro agro, nuestra industria, nuestros transportes, toda nuestra riqueza ha sido saqueada y destruida. Un millon setecientos cinco mil de nucstros mejores hijos han caido victimas del agresor y por nuestra libertad. Los agresores han queri-do una vez para siempre borrar nuestro pasado y nuestro futuro; quemaron todos nuestros monumentos y archivos historicos y culturales. Pretendie-ron nuestro bello y orgulloso suelo, nuestro mar Atlantico. Pero se equivocaron. Gracias a la gran decision, al sacrificio y empeno de nuestro pueblo, los agresores y traidores fueron obligados ante el vigoroso empuje del Ejercito Popular, di-rigido y mandado por el mariscal Tito, a abandonar nuestro suelo, dejando un sin-numero de muertos y gran botin de gue-rra. Nuestro Ejercito Jopular con la ayu-da material de nuestros grandes aliados y del Ejercito Rojo ha liberado nuestra patria. El Ejercito Yugoeslavo ha liberado a nuestra region Juliana, a nuestro Trst y ha hecho mucho mas... La ldcha popular de liberacion ha unido a nuestros pueblos, ha demostrado todo lo que nuestro pueblo puede hacer cuando es-tan en peligro sus aspiraciones seculares y su libertad; ha sido edificado el Poder Popular, ha sido cimentada la union de nuestros pueblos en la'' Reptiblica Federativa y Popular; (Sigue en la pag. 9) VESTI IZ DOMOVINE A ti BI A K X A II E ¥ O II M A V JlIliO^LAVI JI Sprcmpinbe zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji Na podlagi pooblastila iz člena 136. usta-Te' sta zakonodajna odbora Zveznega sve-** in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ sredi marca izdala zakon o potrditvi ln spremebi zakona o agrarni reformi in sirote borcev osvobodilne vojne ter žrtev vojne in fašističnega nasilja ustanovile po-| sebne otroške kolonije s skupnim kmetijskim zemljiščem, domovi, šolami in delavnicami, se doda naslednje: Podrobnejše do- omzaciji z dne 23 avgusta 1945. — Gle- rodnikov z dodeljeno zemljo vred ne sme prekoračiti največjega obsega, določenega za kmečka posestva. V takem primeru je upoštevati imovinsko stanje njihovega gospodarstva kakor tudi število in potrebe agrarnih interesentov v kraju ter površino zemljiškega sklada tega kraja. Za bližnje sorodnike se štejejo starši, sinovi in hčere, bratje in sestre, stari starši, strici in tete na te spremembe zveznega zakona je *edaj tudi Prezidij Slovensko narodnega osvobodilnega sveta izdal zakon o dopolnit- T®h in spremebah zakona o agrarni refor- j razlaščenega nekmečkega lastnika. mi in kolonizaciji v Sloveniji z dne 17. decembra 1945. (Novi zakon je objavljen v Uradnem listu LRS z dne 17. aprila.) Dodeljena zemlja postane last vseh članov gospodarstva Clen 2. zakona o agrarni reformi in kotizaciji v Sloveniji se spremeni in se fflaSi: Zemlja postane last gospodarstva (domačinstva), kateremu je dodeljena, lastninska pravica se vpiše v zemljiški ^jigi na vse člane gospodarstva, tako da imajo vsi enake solastninske pravice. To Telja tudi za dodelitev zemlje po 2. odstavku 24. člena. (Kadar skupina oseb, ki imajo pravico do delitve zemlje, postavi skup- 1,0 zahtevo, da se ji kot krneči proizvajalni *adrugi dodeli kompleks zemljišča kot zadružna imovina). Dopolnitev določb o razlastitvi veleposestev / Členu 7. zakona, ki določa, da se veleposestva (ki jih lastniki ne obdelujejo sa- 1.11 s svojo družino in imajo več kakor 45 1.11 skupine površine ali več kakor 25 ha °bdelovalne zemlje), razlastijo v celoti z vaemi zgradbami, živim in mrtvim inventarjem ^rez odšodnine, se dodajo naslednje nove določbe: Ce se ugotovi, da lastnik veleposestva nima razen tega posestva nobene druge imovine in tudi drugega poklica, od kate-rega bi mogel živeti, in so mu bili dohodki od tega veleposestva izključno sredstvo Za preživljanje, tako da bi z ralastitvijo °stal brez sredstev za preživljanje, se takemu lastniku razen hiše za stanovanje s Pripadajočimi stvarmi izjemoma pusti 5 a obdelovalne zemlje in ustrezajoči del gospodarskih zgradb ter živega in mrtveca inventarja. Če nima posestnik več kakor e°ostanovanjsko hišo, se mu ta hiša ne °dvzame. — Gradovi (dvorci) se ne štejejo Za stanovanjske hiše. če veleposestniku po °&rajih določbah ni mogoče pustiti zemlje ln hiše na dosedanjem posestvu, se mu do-eIi zemlja in hiša na drugem kraju v oko-,ci- Odločbe po gornjih predpisih izdajo v prvi stopnji okrožne komisije za agrarno rcformo, o pritožbah pa odloča dokončno mi-n,ster za kmetijsvo in gospodarstvo. Dodelitev zemlje nekmeta bližnjim sorodnikom kmetom V členu 19., ki določa, da se pri nekme-ki niso veleposestniki, dodeli presežek ''•etnije (nad 3 ha oziroma v gozdnih predelih brez obdelovalne zemlje nad 5 ha gozda) članom teh rodbin, ki se bavijo s kmetijstvom, se spremeni 1. odstavek takole: ^e ima nekmečki lastnik, kateremu se ''same presežek zemlje, bližnje sorodnike. 1 se bavijo izključno s kmetijstvom, se ^zlaščeni presežek zemlje vrne oziroma . eli tem sorodnikom, če nimajo zemlje ali je nimajo dovolj za preživljanje svoje uzine in če je razlaščeni presežek zem-e v taki bližini njihovega zemljišča posestva, da jim je omogočeno redno obdc- Nespremenjen ostane dosedanji 2. odstavek tega člena, po katerem razlaščenemu lastniku ne pripada odškodnina v smislu četrtega odstavka čl. 11., dolgovi in bremena pa se prenesejo na nove lastnike sorazmerno z dodeljeno zemljo. Končno se členu 19. doda naslednji odstavek: Če se je kdo, ki po poklicu ni bil kmet, stalno naselil s svojo družino na svoje zemljiško posestvo vsaj leto po vrnitvi iz narodno osvobodilne vojske, iz internacije ali siljenega izseljeništva ter se je od tedaj izključno bavil s kmetijstvom, se šteje za kmeta pod pogojem, da je za vselej opustil prejšnji poklic in da 10 let posestva ne osvoji, razdeli, podari, zastavi ali da v zakup. Invalidske in otroške kolonije K členu 22., ki določa, da se bodo za invalide osvobodilne vojne, ki so brez družine ali imajo družino na zemlji, nesposobni za obdelovanje, ustanovile na primernih ločbe o organizaciji invalidskih in otroških kolonij se predpišejo s posebnimi uredbami vlade LRS na podlagi splošnih navodil komisije za agrarno reformo in kolonizacijo pri zvezni vladi. Dodelitev zemlje kmečkim delovnim zadrugom Odstavek 1. člena 24 se deloma spremeni in se odslej glasi: Skupine oseb, katerim je dodeljena zemlja, smejo posamezno dodeljeno jim zemljo strniti zaradi skupna-ga obdelovanja in o tem sklepati pogodbe najmanj za dobo 3 let (doslej 10 let). Besedilo 2. odstavka istega člena pa se dopol- vina z novim dostavkom, da ima pri tej zadružni imovini vsako zadružno gospodarstvo svoj solastniški del. Dodelitev stanovanjskih in gospodarskih poslopij na zaplenjenih posestvih Po 1. odstavku člena 25. zakona plačajo upravičenci za dodeljeno zemlja ceno, ki se izračuna tako, da se skupni znasek, ki ga je plačal v Sloveniji kot odškodnino za odvzeta zemljišča, sorazmerno razdeli na vso površino zemljišč zemljišnega sklada. K temu 1. odstavku se dodajo naslednje določbe: Na razlaščenih in zaplenjenih posestvih ki se dodelijo kolonistom in agrarnim interesentom, preidejo kmečka stanovanjska in gospodarska poslopja brezplačno v njihovo last prav tako kakor zemlja. Če pa je potrebno zgradbe deloma popraviti oziroma jih na novo zgraditi, da bi se ni v toliko, da se skupini oseb, ki imajo j mogli kolonisti in agrarni interesenti vanje pravico do zemlje in postavijo skupno zahtevo za dodelitev kompleksa zemljišča kot že ustanovljeni kmečki proizvajalni zadrugi dodeli zemlja ot njihova zadružna imo- vseliti, se vse stroške za ta gradbena dela razdelijo na vse naseljence na enak način, kakor odškodnina za zemljo po 1. odstavku. ^ Omrežje nabavili in prodajnih zadrug »e naglo širi V izredno kratkem času so se nabavne in prodajne zadruge v Sloveniji razrasle •/ široko razpredeno gospodarsko organizacijo potrošnikov, ki je v nekaterih predelih Slovenije zajela že večino potrošnikov. Iz poročila revizijskega oddelka Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo je razvidno, da smo imeli že ob koncu lanskega leta 98 nabavnih in prodajnih zadrug s 350 poslovalnicami in preko 91.000 člani. Te poslovalnice so oskrbovale z življenskimi potrebščinami 414.000 prebivalcev. Imele so 1263 nameščencev, mesečni promet pa I zemljiščih posebna kolonije z domovi, šo- je dosegel 58 milijonov dinarjev. lami in obrtnimi delavnicami, in k členu ! Iz te statistike sledi, da se je že ob kon- 23., ki določa, da se bodo za nepreskrbljene cu lanskega leta posluževala ena četrtina SLOVENSKI 00*9 VABI VELIKO PRIREDITEV KI SE BO VRŠILA v gtrdeljjo« 27. ahtabra ARMENSKI OVOHAN L ul. ACEVEOO Začetek točno ob 16 uri pop. ★ SPORED: PEVSKE TOČKE IZVAJATA ZBORA GANGELNOVA DRAMA v štirih dejanjih 1353 1. 2. S I N ” anje zemlje. Zemljiška posest takih so- OSEBE* ANTON SLEMENC .............................. Joško živec (Posestnik in nižji davčni uradnik v pokoju) MARIJA (Njegova žena) ....................... Ivanka Lojk TILKA .....................................Marica Koradin CIRIL (Njijui otroci) .................... Gustel Dečman METOD ........................................ Emil Lozej MATEJ SLAK (Trgovec in Slemencev prijatelj . . Rado Ličan MARIJA (Njegova hči) ......................... Zofka Sulič Dr. IVAN TRDINA (Okrožni zdravnik) ........ Mirko Peljhan HELENA (Njegova sestra) ................... Jožica Komel OROŽNIŠKI VODJA ........................... Silvan Pečenko META (Slemenčeva služkinja) ................ Gizela Vouk POGREBCI Režija JOŠKO ŽIVEC ★ l*o sporedu PIIOSTA KARAVA in l*LES ★ S vira Bi a rak t crističn i Orl&rster ~ BI A n L f T O" Vjudno vabi: ODBOR prebivalstva Slovenije razdelilnega apara-rata nabavnih in prodajnih zadrug. Brez dvoma je velik uspeh ljudske samopobude, če smo v kratki, dobi 8 mesecev ustvarili tako obsežno ljudsko zadružno organizacijo za razdeljevanje življenskih potrebščin. Že v početku ustanavljanja nabavnih in prodajnih zadrug je bilo postavljeno načelo, da je treba osnovati enotne zadruge za mesto in podeželje in da se nabavno zadružništvo ne sme cepiti v drobne edinice. Tako smo najtesneje povezali mesto z deželo in ustvarili enotno omrežje nabavnega za-drušništva v korist vsemu delovnemu ljudstvu. Kljub pomanjkanju strokovno usposobljenih poslovodij in knjigovodij so si zadruge ustvarile sposobne poslovne kadre iz poštenih, požrtvovalnih in v osvobodilni vojni prekaljenih ljudi. Nedavno izvršene revizije so pokazale, da je velika večina zadrug gospodarsko in organizacijsko zdrava in da so zadruge kljub malenkostnemu zaslužku aktivne ter se nadalje razvijajo. Med največja zadružna podjetja Slovenije spada ljubljanska Nabasvna in prodajna zadruga, ki ima sedaj 50 poslovalnic in oskrbuje nad 37.000 prebivalcev. Uspešno se razvijajo v ljubljanskem okrožju tudi zadruge v škofiji Loki, na Jesenicah, v Kropi in v Kranju. V kratkem bodo ustanovljene slične zadruge za Blejski in Bohinjski kot in za Polhograjsko dolino. U-spešno se razvija tudi zadruga v Stični. Velika je zadružna aktivnost v Beli Krajini, kjer so zadruge zajele 80% vsega prebivalstva, ter v kočevskem in novomeškem okraju, kjer obsegajo 50 odnosno 40 odstotkov prebivalstva. Precej pa zaostajata krški in trebenjski okraj, ki spadata v tako zvani izseljeniški pas. Tudi Notranjska in Posavje nista posebno razgibana. Dobro uspeva zadruga v Borovnici in v Šmartnem. V industrializiranih predelih mariborskega in celjskega okrožja se je nabavno zadružništvo močno razvilo. V Mariboru in v okraju Maribor levi breg so zadruge zajele polovico prebivalstva. Najslabše pa je še v Prekmurju in radgonskem okraju. Splošno je opaziti, da zadružna organizacija najbolj uspeva in se najbolj razvija v onih predelih, ker je prebivalstvo politično razgibano. Z naraščanjem mreže zadrug in poslovalnic je nastala potreba, da se te zadruge poslovno povežejo zaradi skupne zabave ali skupnega vnovčevanja pridelkov. Tako so bile ustanovljene okrožne blagovne centrale, ki danes že poslujejo, in sicer v Ljubljano, ljubljansko in novomeško okrožje, v Mariboru za mariborsko okrožje in v Celju za celjsko okrožje. VELIKE »KLOVNE OBVEZE SLOVENSKE MLADINE “Slovenski Poročevalec”) Ljubljana. — Ljudska mladina Slovenije je v zadnjih mesecih dosegla skupno z mladino ostalih federalnih edinic velike u-spehe na vseh področjih svojega dela. Ogromen trud, ki ga kažejo naši mladinci in mladinke, odkriva željo naše mladine, da bi čim več prispevala pri izgradnji svoje države. Delo na progi Brčko - Banoviči, ki jo gradi mladina iz vseh krajev Jugoslavije, je ostalo delovna obveza naših najboljših mladincev in mladink. In kakor je bila “mladinska” proga v začetku velika pobuda za mladinsko množično delo v poletnih mesecih, kakor je postala kraj, kjer se v medsebojnem tekmovanju krepi zveza pri tovarni Jugobruna in Inteks v Kranju; pri obnovi porušene Sodražice; pri gradnji hidrocentrale na Mariborskem otoku; pri popravilu cest Rudno - Dražgoše, Lukovica - Zlato polje (okraj Kamnik); Pirošice-Planina (na Gorjancih); Šoštanj - Št. Vid; Žužemberk - Gradena; Tržič - Sv. Katarina in Spodnje Jezersko - Komatevra; in pri delu na državnih kmetijskih posestvih v Sloveniji ter pri kmetijskih delih na Kočevskem in na Menini planini. Poleg tega bodo dodelovale osnovane mladinske organizacije še pri mnogih drugih gospodarskih delih. delovnih akcij mladinskih organizacij na terenu. Kakor smo že v času narodno osvobod. borbe spremljali borbene podvige naših najboljših, tako moramo tudi danes živeti z delovnimi podvigi naše mladine. Spoznavati moramo delovni polet pri delovnih akcijah in zasledovati tekmovalni duh v mladinskih delovnih edinicah. Sodelovanje pri organizacijskem in u-stvarjalnem delu (strokovna povezava in nasveti, prostovoljno delo, prispevki itd.). Namen vsestranskega sodelovanja je, stop-njevavati aktivnost mladinskega dela in dvigati iniciativo mladinskih kadrov. Zavedati se moramo, da delovne akcije naše 1 mladine niso ločeno delo v našem gospodarstvu temveč so vključene v enotni go- spodarski načrt naše države. Zato je ma-Iz vsega tega vidimo, kako ogromen pri- , terialno sodelovanje najvažnejše tako za spevek daje naša mladina v našem boju za a'Ktiviste Osvobodilne fronte kakor tudi za mladine vse Jugoslavije, tako postaja da- j °*jn°vo 'n gospodarsko izgradnjo države, množične in strokovne organizacije, nes ta proga mesto, kjer se zbližuje tudi To je delovni P°^e* Nadine, ki se je g popularizacijo mladinskega dela bomo mladina bratskih slovanskih narodov. Po prihodu mladinske brigade Julijske krajine in Trsta so že prišli ali pa so najavili svoj prihod mladinci iz bratske Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Bolgarije, Albanije. Tako ima delovni polet jugoslovanske mladine tudi svoj mednarodni pomen, ki je velik zaradi zahtev napredne svetov- utrdila v borbi in je pri obnovi postala nosilec delovnega navdušenja. S svojim tretjim kongresom in potem, ko je ponesla svoj delovni načrt do sleher- pritegnili nove mladince in mladinke in dvigali delovni polet tistih, ki že sodelujejo pri delovnih akcijah. S tem bomo tudi dosegli, da bo sodelovanje pri prostovoljnem nega mladinca in mladenke, z "Mladinskim delu zajelo najširši krog pripadnikov mno-tednom” — s podporo vseh množičinih or- žičnih organizacij. Namen popularizacije ganizacij Ljudske fronte — si je mladina mladinskega tedna pa je tudi, dati prizna- ustvarila tiste pogoje, ki so potrebni za iz- ne mladine, da se utrdi mir in ustvari brat-' polnitev vseh teh velikih delovnih obvez. nje in podporo tistim, ki se najbolj trudijo, da bi čimveč prispevali k izgradnji na- sko sožitje med narodi. Mladina Jugosla- : S svojo iniciativo in organizacijskim izku- še razrušene domovine. vije je prav zaradi svojega požrtvovalnega stv, ki so si jih pridoble mladnske organi- S takim sodelovanjem in skupnim od- zacije pri svojem dosedanjem vztrajnem pravljanjem težav pri delu in delovnih ak- dela pri obnovi in demokratizaciji svoje države postala skupno z mladino Sovjetske zveze nosilec najbolj demokratičnih stremljenj in požrtvovalnega dela v vrstah svetovne mladine. S ponosom navaja ljudska mladina Slovenije svoje uspehe pri obnovi — da bi bili čimprej ustvarjeni boljši življenski pogoji našega ljudstva. S ponosom pa prevzema naša mladina tudi nove delovne obve-ze. ‘‘Mladina”, glasilo Ljudske mladine Slovenije, piše o neštetih delovnih akcijah, ki jih bo ljudska mladina Slovenije izvedla v poletnih mesecih. Pri tem bo sodelovala srednješolska mladina, ki bo delala v sedmih delovnih akcijah in kmečka mladina, ki bo delala v glavnem pri tozadevnih gospodarskih delih: Poleg 200 mladincev, ki bodo odšli na progo Brčko - Banoviči, bo približno 4000 srednješolcev - mladincev izvedlo naslednje delovne akcije: 1. Ena mladinska delovna brigada — 250 mladincev in mladink — bo sodelovala pri modernizaciji ceste Ljubljana - Ježica. 2. Dve mladinski delovni brigadi — 50 dedelu, bodo premagane težave, ki nastajajo pri delovnih akcijah tako velikega ob- cijah naših mladincev in mladink bodo u-starjeni vsi pogoji, da bo naša delavska, sega. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti kmečka, srednješolska in vseučiliška mla-in zanemariti nalog, ki pri teh obvezah in dina uspešno sodelovala pri reševanju ve-delu naše mladine, vstajajo pred aktivisti likih in častnih nalog, ki jih je maršal Ti-Osvobodilne fronte in pred množičnimi in to postavil pred delovno ljudstvo Jugosla-strokovnimi organizacijami. Uspeh bo ve- vije, ker je to edini predpogoj boljše in čji in pomembnejši, če bomo delo mladin- srečnejše bodočnosti naših narodov, močno skih organizaciji spremljali takoj izpočet- jamstvo naše neodvisnost in ugleda naše ka. Zato je potrebno: Spoznavanje dela in države!” |ian»k»v Julijske Krajine je dalo svoje življenje za združitev Jugoslavije Moskva. — Tass prenaša članek “Pravde”, ki ga je napisal Vladimir Koževnikov osvojem potovanju po Julijski krajini. V članku je rečeno: ‘‘Hipoma smo se znašli v srednjem veku. Ne samo, da je ohranjen sistem kolo-natov iz srednj.ega veka, ampak je v dobi V sistemu kolonatov pa so razmere drugačne. Po slabi žetvi preženejo s posestev revne družine in naselijo tiste, ki so manj pretrpele za časa lakote in ki so si prihranile nekaj denarja, da lahko plačajo seme. Da bi italijanski fašizem mogel razširiti sistem kolonatov, je v času svoje uprave fašistične uprave bil celo razširjen in vodil pravo vojno proti slovenskim kme-i utrjen. Večina kmetov Julijske krajine ni- tom. Fašisti so uvedli kompliciran sistem ma svoje zemlje in mora tako obdelovati težkih davkov. S primernimi policijskim članov bosta gradili novo betonirano ce- I PoIJa’ ki pripadajo veleposestnikom in ak- ukrepi so fašisti izželi na desettisoče revnih sto od Podsmreke do Vrhnike. 3. Dve mladinski delovni brigadi — 400 članov — bosta sodelovali pri gradnji proge Preserje - Borovnica. 4.200 srednješolcev in srednješolk bo podiralo viadukt pri Borovnici, čistilo in skladalo opeko, ki bo služila za gradnjo novih hiš in drugih poslopij. 5. Nekaj mladinskih delovnih brigad bo opravljalo regulacijska dela na Pesnici (okraj Ptuj in Maribor — okolica). Z regulacijo Pesnice bo izsušenih 600 ha zemlje. 6. 600 srednješolcev in srednješolk — 3 delovne brigade — bo na novo zgradilo porušeno progo Semič - Bubnarci. 7. Ena mladinska delovna brigada bo zakopavala protitankoske jarke v okraju Ljutomer na sektorju Lačaves - Sv.Miklavž, Stročja vas in bo tako na novo pripravila veliko ha zemlje. To delo bo vodil glavni odbor L.M.S. skupno z organi ljudske oblasti in množičnimi organizacijami Ljudske fronte. Pri delovnih akcijah, kjer bo predvsem sodelovala kmečka mladina, bodo vodile de- lo lokalne mladinske organizacije. Skupno okrog 1000 mladincev in mladink bo sodelovalo pri gradnji mostu čez Savo pri Kranju in pri gradnji novih objektov cijskim družbam. Kmetje dobivajo za to kmečkih družin in jih nato pregnali. — polovico žetve, mlečnih proizvodov, jajc in Anonimne akcijske družbe so po nizki ceni volne. Na temelju zakona o posestvih pripada polovica vsega, kar se pridela, lastniku. Poleg tega je kmet primoran, da dela v času žetve do 20 dni brez vsake plače na posestvu, ki ga obdeluje tisti, ki mu je dal zemljo v najem. | kupovale zemljo teh kmetov in na njej kolonizirale kmete, ki so se priseljevali iz Italije. Za italijansko upravo v Julijski krajini je značilna tako imenovana “borba za žitarice’’, ki je naperjena proti slovenskim Kmetje v Julijski krajini žive danes pod kmetom. Tu zemlja ni ugodna za žito :n težjimi pogoji, kot so nekdaj živeli sužnji, je od najstarejših časov uspevala pretežno V primeru slabe žetve je gospodar včasih vinska trta. Pri tem pa Italiji ni šlo v ra-skrbel, da njegovi sužnji ne stradajo in jim čun, da bi se Julijski krajini pustili vino- je posojal žito do nove žetve. gradi in so oblast zaradi tega zapovedale jugoslovanskim prebivalcem, da uniči j® svoje vinograde in posejejo žitarice. Revščina prebivalstva Julijske krajine j* velika in je zajela ogromen obseg. ‘ Borba, za žitarice” je bila izvedena predvsem na ozemlju, ki je naseljeno s Slovenci. Pa n« samo to, požgali so tudi narodne klube, zaprli slovanske šole in prepovedali govoriti materin jezik. Slovence so prisilili, da zamenjajo svoja imena z italijanskimi; colo na pokopališčih so morali s spomenikov izbrisati slovanska imena in jih zamenjati z italijaniziranimi. V Slovenskem Primorju je požganih 19.357 hiš, poškodovanih pa 16.873. Sam* na otoku Rabu je umiralo v enem koncentracijskem taborišču 14 tisoč Slovencev i» Hrvatov, od katerih jih pomrlo 4.700 od lakote in slabosti. * tt * Leta 1942 se je pričelo množično s+r»-ljanje sloven, kmetov. Mario Robotti, poveljnik II. korpusa italijanske armade, «1 bil zadovoljen z obsegom uničevanja slovenskega prebivalstva. V okrožnici, ki jo j« je poslal pod št. 5966, je Mario Robott? sporočil svojim podrejenim, da ni zadovoljen z akcijami, ki so jih do sedaj podvzeK; “število pobitih Slovencev je vse premajhno” — zatrjuje Robotti. Fašisti so bili popolnoma prepričani, • cum”. Vsi škofje so ga tiskali v latinščini.; poguma ni izgubil. Takrat je izdal parolo: kom. škerljevi članki se glase: I. tiki. Iz pogovorov, ki sem jih imel s tržaški- Prvi škof, ki ga je pisal in ga piše izklju- Nil sine episcopo — Ničesar brez škofa, i Duhovniki niso smeli ukreniti ničesar brest-; i i j —i r j o i eno v italijanščini je msgr. Santin. Mesec- Pred kratkim so me zanesli opravki v mi sobrati, sem posnel, da skof dr. Santin . \ m • , , . , , T nik ima sedaj naslov Bolletmo . To se j njega. Hrvatski duhovniki iz Istre so se ! nameravali sestati v Pazinu, da bi se tam I Trst, kjer sem imel priliko govoriti ne le svoje fašistične duševnosti ni spremenil. 8 stanoskimi tovariši, marveč tudi s pre- Le kjer je nastopila višja, zunanja sila, tam prostimi verniki v mestu samem. Ko smo jt) kaj popustil. Iz lastnega notranjega pre- pravi poitalijančevanje tržaške škofije v duhu fašizma. Poleg tega vsiljevanja in poitalijančevanja pa je škof pokazal še eno svojih tem- so se veselo razgovarjali, smejali in krohotali. Streljali bodo. Na hodniku so se zaslišali težki koraki, ki so se hitro približevali celicam na smrt obsojenih. Narednik je odprl vrata s krepkim sunkom. Potem so stopili v mračen prostor vojaki s čeladami in z nasajenimi bodali. ‘‘Andiamo, ragazzi! Pojdimo, fantje, na ples! Vstani, banda slovenska!" je zarenčal narednik. Florijan je, sedeč na koncu klopi, prvi vstal. Potrti so obstali sredi celice, kjer so jih bostopili vojaki. Florijan je pogledal tovariše z zdravim očesom, iz katerega so sijale upornost, borbenost in zaničevanje, ter jih hrabril: “Fantje! Pokažimo, kako znamo umirati hrabro! Naj se izpolni nad njimi prekletstvo za vse zločine! Bodimo trdni! Naša kri naj pripomore na tehnici pravice in krivice k zmagi nad sužnostjo.” Razpustili so si roke, pristopili drug k drugemu, si poljubljali okrvavljene obraze in si krepko stiskali zadnjič roke. Vojaki so potegnili iz torb lahke verike — vsek-dar večne spremljevalke zasužnjevalcev na vseh roparskih pohodih po deželah sosednih ljudstev. Rožljanje verig je siromake vznemirilo. Pa čemu še verige, saj so že tako povsem brez moči in vsekakor tako izmučeni, da bolj biti več ne morejo. Brez verig na rokah so se čutili nekako svobodne in vzvišene nad krvniki. Zdaj pa te verige. .. Skušali so ugovarjati. Bilo je zaman, kajti “junaki” so neoborožene in izstrada- Na vzhodu se je pričelo daniti. Veliki nih strani: svojo brezbzirnost do starih du-rdeči žarki so oznanjali sončni prihod. La -' hovnikov. Duhovniki so namreč bili prisi-hen vetrič je včasih zazibal visoko travo bo Ijeni naročiti se n d ta list, ki prinaša cerk-hen vetrič je včasih zazibal visoko travo in vene ukaze, škofijske predpise in odloke, ste oblake je naposled posijal prvi žarek, j Vsak duhovnik jih mora poznati. V škofi- Pred jamo je drhtelo devet bitij. Devet1 Pa so živeli stari in še živijo stari, sivo-skromnih lučk je gorelo, utripalo, ugašalo.! lasi župniki, rojeni na Kranjskem ali Šta- Iz polkroga so stopili trije vojaki s stroj- jerskem’ ki Živijo med tukajšnjimi Sloven nico, ki so jo komaj petnajst metrov pred talci postavili na travo. Njena dolga cev je zrla z edinim, temnim, brezzizraznim grlom v vprašujoče oči talcev, ki so se še bolj stisnili v vrsti, vedoč, da se bo zgodilo zdaj tisto zadnje. Drug na drugega so se naslanjali. Najmlajši, stoječ doslej na desnem koncu vrste sključenih postav, ki so s široko odprtimi očmi strmele v mrzlo železje prod seboj, se je mahoma spet zrinil v sredino mednje. Bil je prav za prav še otrok, potreben nežne materine roke. Namesto materinih oči pa je zrla vanj mrtva odprtina strojnice. Takrat je pristopil slaboten oficirček. Postavil se je ob strojnico, izvlekel sabljo in jo vzpel visoko predse. Vseh devet talcev je sledilo njegovemu gibu in gledalo nepremično v svetlikajočo se sabljo. črnobradi vojak je počasi vključeval dolg pas rumenih nabojev in naravnaval cev proti talcem, ki so stali zdaj mirni in brez-gibni kakor bi bili iz kamna. Oster pisk izjavili za Jugoslavijo, čim je izvedel škof, je sestanek prepovedal, češ da se duhovniki ne smejo vtikati v politiko. Ako bi to prepovedal kak samotarski škof, ki bi bil res zoper vsakršno poseganje duhovnikov’ v javne stvari, bi človek tako prepoved razumel. Kaj pa je delal tisti škof, ki je duhovnikom prepovedal vtikavati se v politiko 7 Takrat se je mnogo govorilo o usodi Trsta, ali bo italijanski ali jugoslovanski. V nekaj venci ali Hrvati 3, 4 ali celo 5 desetletij, dneh je vse mesto zvedelo, da bo msgr. Italijanščine se niso naučili, saj je v polni Santin ustanovil triumvirat za italijansstvo meri tudi nikoli niso potrebovali. Ti reveži Trsta. V njem so bili: bivši fasištični poberejo “Bolletino” s slovarjem v roki, da bi destat, bivši fašistični prefekt in — on razumeli ukaze lastnega škofa... j sam, škof Santin. Istočasno pa je pošiljal Čeravno je fašistični režim propadel, če- po deželi propagatorje za italijanstvo » ravno so Mussolinija že zdavnaj obesili in osebi Don Marzarija. izhajajo listi v vsej jezikah, je škof San- j Škof se je torej smel postavljati na delo tin ostal fašistični metodi poitalijančevan- italijanske propagande, italijanskim du-ja škofije zvest. Nenehno izdaja svoj ita- hovnikom je smel dajati vso podporo za lijanski mesečnik in niti na misel mu ne propagando. Slovenskim in hrvatskim du-pride, da bi ga začel tiskati vsaj — v latin- hovnikom pa je strogo prepovedal vtikati ščini. Ta ali oni duhovnik ga je že celo se v politiko, češ da je to stvar sveta in prosil za to. Zaman — “Comando io!” II. da se zaradi tega duhovniki ne smejo vmešavati vanjo. Naj navedem drug primer, ki priča oj Ali si morete predstavljati večje hi-zadružanju škofa Santina spričo najdražjih navščine? čustev njegovih vernikov slovanske narod- j IV. nosti. | Objavljeno je že bilo obžalovanja vre- Kakor je znano, je bil pred Božičem 1941 jno dejstvo, da je tržaški škof zavrnil pro-v Trstu znameniti proces proti 70 slovan- gnjo, da bi se pri Novem sv. Antonu obha-skim obtožencem, češ da so hoteli zrušiti ja[a majniška pobožnost pod imenom šmar-fašistovski režim. Sodišče jih je obsodilo njce. To se ni zgodilo prvikrat, že lansko na skoro 100 let ječe, petorico pa je obso- ieto je šla deputacija slovenskih vernikov dilo na smrt. Nesrečniki so bili: Simon Kos, h cerkvenemu oblastvu z enako prošnjo, padajoče sablje je prerezal zrak. V mirno j Ivan Ivančič, Viktor Bobek, Ivan Vadnal Prošnja je bila odbita, jutro je zaregljala strojnica in bruhnila iz j ter Josip Tomažič. 15. decembra jih je ve-j Cerkveni oblastnikj so 8e iz>?ovarjali; lel prepeljati na Opčine ter tam postreliti. „Saj imate šmarnice v tej jn tej cerUvi.. ne obsojence prisilili, da so dali na hrbet na tla. sebe prve svinčenke. Talce so zadele v kolena. Vojak je slabo j Nato so bili odpeljani neznano kam. Pet meril. Ranjeni talci so popadali vsevprek; družin je izgubilo svoje najboljše sinove. roke, katere so jim spretno trdo uklenili. Najbolj se je branil verig najmlajši. Ko pa je imel roke tako močno zadrgnjene, da so mu posinele, je glasno zajokal. Takrat šele se je zganil skozi okno strmeči vojni kurat. Vzel je križ z mize in odšel proti odprtim vratom. Za njim so šepali nedavno še krepki ljudje. Spremil jih je na dvorišče do tovornega avtomobila, na katerega so jih zmetali krohotajoči se vojaki. Veliki tovorni avtomobili so odpeljali z pet slovenskih mater ni vedelo za grobove Grozoten krik se je mešal med regljanje svoje sinov. Minulo je leto 1942, 1943, 1944, strojnice, ki je bruhnila svinčenke v krva vo gmoto. Vojak je zgubil oblast nad strojnico. Premaknil je cev. Težke svinčenke so pričele udarjati v smrkedo in visok kup zemlje. Trak se je bil izpraznil. Po zemlji pa so se veljali klopčiči krvavih cap — talci. • Florijan se je polagoma onesveščal. Ob iztegnjeni levici je zaslišal prvi mi- vojaštvom in devetimi talci iz dveh ječ dne lostni strel. Postrani ležeč je pogledal spo- 12. maja 1942 ob rahlem dnevnem svitu ! kojno ležečega otroka, ki je upiral oči brez- skozi mesto proti ljubljanskemu pokopa- j izrazno v nebo, kakor bi opazoval pojoče- lišču pri Sv. Križu. Ustavili so se pri dveh ga škrjančka. visokih smrekah, ob globoki gramozni ja-j Še nekajkrat je počil strel iz oficirjeve mi in visokem kupu že neštetokrat prestre- pištole, preden je nastal popoln mir. 1945. Nihče ni znal za usodo trupel nesreč nih Slovencev. Končno je prišla vsa resni ca na dan. Prav po čudnem naključju so Deputacija pa je odgovorila: ‘‘Toda mi smo iz druge župnije in bi radi imeli šmarnice v lastni cerkvi.” Odgovor je bil vedno negativen. Nepoučen človek se bo sicer nad tem obnašanjem cerkvenega oblastnika zgrozil, vendar majnika 1945 trupla izsledili na nekem "e zna Pri tem soditi, kako globoko sta se starem pokopališču v Severni Italiji. škof in župnik pregrešila. Ne gre tu sam') Starši so sklenili prepeljati zemske os- » ^eh narodnostne pravičnosti in proti tanke pokojnikov v Trst, kar se je tudi zgodilo. Dne 28. oktobra 1945 je bil v Trstu slovesen pogreb, kakršnega mesto še ni učakalo. Na glavnem trgu so krste z zemskimi ostanki razpostavili, da bi se tam opravili javni cerkveni obredi. Mati Josipa Tomažiča je zaprosila tržaškega duhovnika in kateheta Mateja Škabarja, naj ljubeznji do bližnjega. Škof in župnik sta. se pregrešila tudi proti cerkvenemu pravu. Župnik ne sme nikdar župljanov reči: Pojdite v drugo župnijo. Župljani imajo p ra vieo, da so postreženi v lastni župniji. . . V cerkvi sv. Antona Novega v Trstu so bile slovenske šmamiške pobožnosti že v dobi, ko jih italijanski verniki še niso ob- bi on, ki je bil družinski prijatelj, opravil! hajali, — v drugi polovici 19. stoletja in j Ijene zemlje — ob enem izmed premnogih morišč, kjer so po navadi streljali talce. Vojaki so poskakali z vozil in v polkrogu obstopili morišče. Kakor poprej na avtomobilu, tako so pometali tudi zdaj rablji ječeče talce neusmiljeno na tla, kjer so obležali, kakor je pač kdo padel. Že na pol nezavestne so porinili pred jamo. Ta čas se je zazdelo Forijanu, da je preko vse nebesne modrine vzvalovala zastava, rdeča zastava z znamenjem srp in kladiva, zastava, segajoča od vzhoda do zahoda. Vojaški zdravnik je z nogo zakotalil enkrat, dvakrat, vsako truplo posebej po okrvavljeni zemlji in ugotovil smrt. Rimski pravici je bilo zadoščeno. obrede. To je bil ganljiv prizor. Ko so pogrebci prinesli in položili krsto z ostanki Josipa Tomažiča na tla, se je mati iztrgala iz množice, pohitela h krsti, pokleknila in jo poljubila. O b tem prizoru so zadrhtela srca 50.000 pogrebcev, ki so se zbrali na javnem trgu. Gospod Matej Škabar je ob asistenci drugih duhovnikov pokropil krste in odmolil predpisane obrede. Zbor je zapel žalostinko “Žrtvam”, nakar se je razvil žalni sprevod proti Garibaldijevemu sicer nepretrgoma do fašizma... In prišel je fašizem. Z orožjem v roki so odpravili slovensko službo božjo pri sv. Antonu... Fašizem je propadel, Mussolinija so ustrelili in obeseli. Dokler je fašizem strahoval ljudi, bi se škof lahko vsaj kako izgovarjal. Zdaj tudi tega izgovora ni. Kdino, kar je storil, je bilo: "Ne dovolim slovenska službe božje”. Ali spada tak škof še v Trst?” Sons MURGUIONDO 1365 U. T. «8 0015 Krojačnica "Gorica” Prstne ikeban VVARNES 2191 Buenos Aires Naproti postaje La Paternal INDUSTRIJA PAPIRJA W I D E R Andres Ferevra 2965 U. T. G1-22G0 Buenos Aires RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče «Soscf Šikoelnih Anasco 2652 U. T. 59-8395 KROJACNICA Stanislav Maurič VELIKA IZBIRA MODERNIH OBLEK T R E L L E S 2G42 U. T. 59-1232 Restavracija A. BENULIč & FRANČEŠKIN •k Izborna hrana Zmerne cene CHOnnOARIN 593 KAMPANJA "SLOVENSKEGA GLASA” Prva številka “Slov. Glasa” je že v rokah *>asih čitateljev in so te prve štev. veseli, je vendar enkrat prišlo do tako zaželje-ne skupnosti obeh listov. To veselje je Predvsem izraženo v številnih pismih, katere smo v teh dneh prejeli in v katerih ne manjka vzpodbujevalnih besed in pohval. to nas le vzpodbuja, da nadaljujemo z nasim delom v dobrobit našega izseljenima. Da bo pa list kos svoji veliki nalogi, Je umestno, da na tem mestu izrazimo nase misli in težkoče in kaj nameravamo za v bodoče. Z združitvijo “Pravice” in “Slovenskega lista” v skupno glasilo “Slovenski Glas” so nastale zapreke, katere pa smo gotovi, da 3'h bomo lahko premostili s pomočjo naših ^itateljev in našega izseljeništva. Tiskarna Je zvišala za 25% vsako izdajo lista, listu smo dodali štiri strani več. Prisiljeni smo bili povišati sorazmerno naročnino lista na S 8.00 in to dokler bo list izhajal štirinajstdnevno. Po novem letu je naš namen list izdajati tedensko in po možnosti z mesečno mladinsko prilogo, kar je tudi želja vseh citatel>v in to tudi zahtevajo današnje razbere. Da bi pa to žcijo uresničili je upra-zamislila napraviti veliko kampanja no-naročnikov in kampanjo za $ 2.500.00. Kampanja se prične s 1. oktobrom in se *aključi 28. februarja, določeno je, da se v tem času pridobi listu 2.000 novih naročnikov. Naš namen je napraviti list, poljudno Klasilo, ki bo v stanju izdržati želje in težnje izseljeništva, da bo postal v rejnici vez med domovino in izseljeništvom in da bo istočasno borbeno orožje v obrambo F. L. R. J., ter progresivnih in demokratičnih načel med našim izseljeništvom. Mi smo prvi, ki pripoznamo, da list ni na oni višini, kakor zahteva naše izseljeništvo, da je še mnogo nedostatkov in pomanjkanja primernega čtiva, da postane v resnici ljudsko glasilo. Navzlic temu, da je prišlo do združitve in imamo samo eno glasilo, ne smemo misliti, da nimamo več kaj delati. Ni čas da bomo staii križem rok, prav sedaj je potrebno zavihati visoko rokave in se lotiti s vso vnemo in zavednostjo velikega dela, da konsolidarimo edinstvo, da ojačimo list. Čakajo nas še težke borbe; pot po kateri imamo hoditi, bomo naleteli na velike ovire, ki jih bo treba z vstrajnostjo in dobro voljo odstraniti. To moramo imeti vedno v vidiku, če hočemo obdržati ono kar smo že dosegli. Vse kar smo do danes napravili je le malenkost, je šele začetek. Potrebno je napraviti veliko veJ. List nujno potrebuje $ 2.500.— za nabavo pisalne mize, omare, aparat za slikanje, adressograf (stroj za naslove) in druge potrebščine, ki so velike važnosti za list. Uredništvo in uprava to potrebujejo in ni denarja. Naš list ne las-tuje kakega kapitala in ga no izdaja nobena multimiljonarska družba, izdaja ga Slovenski Svet v katerem so priključena skoro vsa slovenska društva, slednja pa nimajo denarja, da bi rešile finančne potrebe lista. List je primoran obrniti se do svojih naročnikov, oglaševalcev in do iz- seljeništva na splošno. Tisti ki je na tem in komu ni, da se list izboljša, bodo prav go- j tovo priskočili na pomoč. Menda nam ni potrebno posebej naglašati, da bodo naši či-tatelji in naročniki razumeli položaj lista in se bodo gotovo odzvali pri tej kampanji. Ako bo sleherni naročnik storil svojo dolžnost do svojega glasila, ga bomo v najkrajšem času dvignili na ono višino, kot ga je,vredna naša naselbina. Pričakujemo od vseh razumovanje o tej naši skupni potrebi in smo gotovi, da bo vsak činiprej storil svojo dolžnost za kam-panijo 2.000 naročnikov in $ 2.500.—. Treba da vsi pomagamo. Tistemu, ki gre za slovenski tisk in slovensko kulturo, kličemo najprej, na delo! UPRAVNIŠTVO S čajanke G.P.D.S. v počastitev Jug. misije: (1) Gral. Ilič, (2) kapitan Kamhi, (3) Jakaša TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izl 'te. — Pridite, pa se boste prepričali! So priporoča Albert K e S t a* a cai DONATO ALVAREZ 2208 Buenos Aires (Viene de la pag. 4) j todo el- amor, con la fuerza de vuestro pa-: v„ . ,, , I triotismo. Por el solo hecho de tal accion N uestros pueblos han tornado en sus . . . ., , T, , ijj...,. r nuestras Autoridades Populares, nuestro ^upias manos su futuro y hov renuevan . , ,, , , . V , mariscal Tito altamente os valoriza y por cullican, elevando la nueva Yugoeslavia; , . , b j nuestro intermedio os felicita. 1Ulnca mas en nuestra bella patria po-1 jjo sojs culpablcs, vosotros de que los tr-' ?°^ver 0‘upante extranjero ni los gobiernos antinacionales y sus represen- lu ores y expoliadores propios . Esto tantes, los que lucharon “heroieamente” la unidad de nuestros pueblos, instalados en confortables hoteles de Lon- ^st° >’aran*:*za Ejercito Yugoaslavo; (]rcs y Cairo, hayan malversado los dir° Karantiza el Poped Popular bajo la aportes de vuestro patriotismo, comiendose cccion del mariscal iito. ! vuestro dinero y ayudando a los enemigos vosotros, ciudadanos y ciudadanas, le- vuestros; todo esto, bajo el lema “quitaos °a de vuestra patria, lejos de vuestro pue- de la boca para ayudar a vuestro pueblo”. 0 habeis demostrado que sois fieles com- j Por eso hoy, tal como nuestros pueblos ^.°n 'ncluso hasta acercaros a los represen- y oscuros. ntes diplomaticos, representantes del an- Nuestro Podor Popular nos ha enviado t'gUo y odiado regimen, aquel mismo que J a esta tierra para que digamos a vosotros . Jispersara por el mundo en busca de ^ y al democratico pueblo Argentino y a sus ^ Pedazo de pan. Habeis acudido con to- representante ~: que la antigua Yugoesla-1°s medios y vuestro alcance, buscan- j via monarquica no existe mas y que en su »o COrno ayuc*ar mejor a vuestros herma- lugar e^tan los pueblos libres, iguales y sin 11110 ^ueron aSr°didos cobardemente y unidos en la Republica Federativa Popu-declaracion de guerra. Ayudasteis con lar: en la Nueva Yugoeslavia. '\Carpimteria Mecahig Gral. Ilič podpisuje pogodbo med Jugoslavijo in Argentino. Po sklepu Slovenskega Sveta, bo Slovenski Glas objavljal prireditve, organizirane po društvih in organizacijah. 12. Oktobra Mladinska prireditev v Ljudskem odru. 20. Oktobra Prireditev v G. P. D. S. 26. Oktobra Velika prired. Lj. odra. 27. Oktobra Prireditev Slovenskega Doma v Centro Armenio. 9. Novembra Prireditev U. S. J. v Ljudskem odru. 17. Novembra Prireditev v G.P.D.S. 23. Novembra Prireditev y Ljudskem 31. Decembra Silvestrov Večer v vseh društyih. PIKNIK 15. Decembra Pik-Nik U druženja Svobodna Jugoslavija — Slovenski odbor z vsemi slovenskimi pododbori. II E R R E R I A DE O HUMAR y MAKUC Av. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741-4520 BAZAR - Menaje - Jugueteria y Mueble Anton BludnSi LIMA 874. U. T. 23-9306 Sucursal La Plata: Calle 46 esq. 8 — U. T. 2801 — PAX IvROJAčNICA “LA TRlESTINA” Izdeluje po najmodernejšem kroju DANIJEL KOSIČ! Calderon 3098 - Devoto - Buenos Aires Prireditev združene Jugoslovanske mladine V soboto, dne 21 sept. je združena Jugoslovanska mladino organizirala svojo prvo veliko prireditev v dvorani “Parque Nor-te”, .katere čisti dobiček je bil v pomoč našemu narodu v domovini. Mladina je za to prireditev organiziralo močno propagando in je bila ogromna dvorana prenapolnjena udeležencev. Dosežen je bil sijajen finančni uspeh. Prireditev se je vršila v čast Jug. posebne misije, ki se že nekaj časa, kot je znano, nahaja med nami. S sporedom se je pričelo takoj ko je vstopil v dvorano gral. Ilič in ostala misija. Vabilu mladine se je tudi odzval poslanik sovjetske Rusije, Ml- Mladina se je pripravljala za to prireditev štiri polne mesece ter bi bilo pričakovati, da nam bo pokazala na odru nekaj izvanrednega in lepega. Vedeli so tudi, da bo udeležba velika in raznovrstna, če vpo--števamo našo posebno misijo, in da bo od mladine nekaj pričakovalo. Na žalost pa moramo poročati, da občinstvo ni odneslo vtisa kot si ga je pričakovalo. Tudi skoro ni imel spored nikakšnega slovanskega oziroma jugoslovanskega značaja, kar imamo od jugoslovanske mladine pravico pričakovati. Saj ravno v tem je njena naloga, da prikaže argentinski javnosti našo kultui-o. Jugoslovanska mladina more biti kulturna hael Grcgorjevič Sergejev, ki je dospel v dvorano skupno z našo misijo. Prisoten je bil tudi član naše misije, ki je bil ravno dospel iz Brazilije, Karel Žagar, ki je rodom Slovenec. Navzoče častne goste je občinstvo navdušeno sprejelo. Spored je otvoril glavni tajnik Združene Jug. Mladine, Peter Petkovič, ki je v svojem govori najpreje pozdravil častne goste in ostale zastopnike naših organizaciji in nadalje pojasnil delovanje jugoslovanske izseljenske mladine. Rekel je, da se mladine zaveda svojih dolžnosti in kje je ■ njeno mesto. Takoj nato je S. Nanut deklamirala v; kasteljanščini ‘‘Dobrodošla diplomatična! misija”, ki je bila dobro podana in se je j vsebina deklamacije nanašala v glavnem naslovu deklamacije. Ne bomo tu opisovali posamezne točke sporeda, povedali bomo v glavnem samo naše mnenje, ki je najbrže tudi mnenje na-1 šega občinstva. Naša mladina se je združila in odločila za skupno delovanje, kar moramo samo pozdraviti. Kot vsaka mladina tako tudi naša menda misli, vsaj tako moremo sklepati po svojem samostojnem delovanju, da nima potrebe nasvetov in pomoči starejših svojih rojakov, ki če res nimajo dni-; gega imajo vsaj izkustva velika. Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos dvl reumatismo y sala de Cirugia Atiened: Lunes - Miercoles y Viemes Pedir hora por telefono Defensa 1155 U. T. 34-5319 vez med Jugoslavijo in Argentino. To je predvsem njena naloga. Na Mladinski prireditvi pa skoro ni bilo slišati jugoslovanske odnosno slovenske besede, pesmi in motiva. Zelo pa je vsem ugajalo, ko je mladinski zbor Ljudskega odra zapel našo slovensko pesem. Gregorčičeva Soči bi morala biti podana v slovenskem jeziku in ne v kasteljanščini. Kar nas je bilo slovanskega porekla in ta je bil v večini, bi slovenski jezik razumeli, drugi pa bi slišali zvok slovenske besede ter bi slišali, da imamo tudi Slovenci lepodoneč jezik, če se ga pravilno izgovarja in povdarja in da naša mladina rojena v Argentini dovršeno razume in tolmači naš jezik. Vsem je tudi ugajal naš slovenski ples, ki so ga v narodnih nošah izvajale deklice Slovenskega doma. Na željo generala Iliča je moral stopiti na oder naš znani baritonist, Angel Hrovatin. Zapel je kot le on zna dve pesmi, eno v slovenskem in drugo v ruskem jeziku, ter je za obe žel velikega priznanja in aplavza od strani občinstva in še posebno od naših odličnih gostov. Po končanem sporedu je stopil na oder general Ilič, ki je držal lep in jedrnat govor, v katerem se je največ bavil o naši mladini in njenem delovanju. Dejal je, da je jugoslovanska mladina igrala veliko vlogo v sedanji vojni in največ doprinesla h končni zmagi ter da je ta mladina danes CONVOCATORIA AL CONGRESO ESLAVO EN LA ARGENTINO, L REMITIDA A LAS SOCIEDADES ADHERIDAS Estimado hermano Presidente: La Comision Ejecutiva del Comite Eslavo en la Argentina se dirige a Ud. y, pol ' su intermedio, a la institucion que Ud. tan dignamente preside, para poner en su co-nocimiento que, conforme a lo ya anunciado, los dias 1, 2 y 3 de noviembre del anO en curso, se realizara en la Capital Federal, el segundo Congreso Eslavo en la Ar- , gentina, bajo los tres lemas siguientes: , 1^’ Ayudar a la reconstruccion de nuestras patrias de origen, devastadas pof;, el nazifascisnio. 29 Por una paz justa y duradera; por el extermino de los restos del nazifascis-mo y contra los opresores imperialistas. j- 39 Por la unidad de la familia eslava residente en la Argentina y por el pro-greso do nuestra patria de adopcion. Esperamos que esa institucion estara ampliamente representada en este Congre-f. so, de acuerdo con las normas establecidas por la Comision Ejecutiva, a saber: a) Federaciones, Sub-Comites Eslavos, Comisiones Coordinadoras y otras of-ganizaciones centrales deben designar cineo delegados čada una. b) Independientemente de eso, todas las otras entidades adheridas que tengafl hasta eineuenta socios tendran derecho a designar dos delegados, y pof? čada eineuenta socios o fraccion subsiguientes, liasta el limite de quinien-( tos socios uri delegado; y por čada cien socios que superen dicho limite*j un delegado. c) Para gezar del derccho de enviar sus delegados al Congreso, la entidad; debe estar al dia con la tesoreria del Comite Eslavo, o no tener un atrasH mayor de tres meses. d) Los delegados representantes de las organizaciones eslavas en el cxtrani jero, de las organizaciones democraticas especialmente invitadas y de la* entidades adheridas, pero atrasadas en el pago. de sus cuotas, seran con-; siderados como delegados fraternales con voz pero sin voto. Dentro de algunos dias les seran enviados: la memoria de la Comision Ejccuti-j va, el movimiento de Caja y el Proyecto de nuevos Estatutos, material que rogamo* estudiar y discutir previamente al Congreso. Por la C. E. saludamos a Uds. fraternalmente. A. DRAMAZONEK P. SCHOSTAKOVSKY Secretario General Presidente F. HRADILAK ★ FIAMBRERIA Puesto Np 8 Mercado "LAS MAGDALENAS" Fco. Beiro 5276 - U. T. 50 - 6990 prva za rusko. Pozdravil je združitev jugoslovanske izseljenske mladine ter povda- I ril, da se mora mladina učiti oziroma znati jugoslovanski odnosno slovenski jezik. I i \ Mnenja smo, da ga je do tega privedlo ravno ono, kar smo preje omenili. Naša mladina se mora predstaviti na odru v našem jeziku. Zahvalil s? je mladini za srečen večer, ki ga je med njo preživel ter hvaležen sprejel od nje lep šopek rož in lepo na roke izdelano spomenico. | Potem je sledila prosta plesna zabava in naši rojaki so se v zgodnjih jutranjih urah I ražšli domov. Upamo, da nam naša mladina ne bo vzela za zlo, kar smo zgoraj omenili, kajti pri tem nas ni vodila nikaka slaba namera, marveč zgolj skrb za našo mladino ter misel, da je naša dolžnost opozoriti jo na svoje resnično poslanstvo. Slovenski glas, kot edino slovensko izseljensko glasilo, more biti pravi kažipot naši mladini, naše kulture in napredka. Naš namen je v kratkem organizirati v Slovenskem glasu Mladinsko prilogo, kjer se ji bo nudila prilika pove-! dati svoje mnenje in težnje. Da naša mladina ne razume ali vsaj ne dovoljno slovenskega jezika, je precej krivde na starših, | a ne vsa, kajti tudi naše organizacije in naš list bi morali posvečati nekoliko več pažnje naši mladini in bi se z dobro voljo mladine same vse doseglo. Želimo torej, da ostane naša mladina složna, da pridno in uspešno napreduje v našem jugoslovanskem demokratičnem duhu. ARETACIJA ANGLEŠKEGA LESNEGA AGENTA Jugoslovanske oblasti so dale aretira^ angleškega lesnega agenta v BelgradUi Zollnerja, ki je rodom Madžar in naturalni ziran angležki državljan. Zakaj je bil aretiran, se ne ve, a se lahko misli. Prijeli 9® ga na potu v Budimpešto. Sporočam cenjeni klijenteli, da se nahaja moja radioteh-nična delavnica sedaj v ul. Cespedes 3783, vogal Aveni-da Forest (tri cuadre od prejšnjega bivališča). Začasni telefon 54 - 6864. Jakob Krebelj. EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIK* V SAAVEDRI ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 5454-58 U. T. 70-611^ IS AH - 1* I Z E IK 1 »I S Vedno sveže pivo in druge vsakovrstne pi’ jače. — Rezervirani prostori za družin«'. Peter Filipčič VVARNES 2101 vogal GARMENDI* na Paternalu U. T. 59-2295 TRGOVINA J E S T V T N TRGOVINA JESTVIN Oton Tturel Srečko Tur el ANDRES LAMAS 1265 ★ U. T. 59-1892 TREU.ES 1402 U. T. 59-4104 KROJACNICA MEHANIČNA DELAVNICA Frane Metine Anton Kline c ★ Paz Soldan 4844 U. T. 59-135G Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 Kadar imate opravka v Bs. Airesu ne pozabite, da boste najbolje postreženi po zmernih cenah v HOTELU "PACIFICO” CHARCAS 769 — BUENOS AIRES Anton tlojanorič Casa Ivan Gregorc* Prodaja alkoholnih pijač LAVALLE 3291-97 FLORIDA U. T. 741-3397 in 741-0101 PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETJE Peter Sanehuk Av. San Martin 54G8-. U. T. 50-8539 Z L AT KM RAB} EL Avda. MAIPU 3302, Olivos, FCCA. SLIVOVICA — PELINKOVAC VERMOUTH LICORERIA DESTILERIA Elaboracion de Vinagre TRGOVINA JESTVIN ■JUGOSLOVANSKA ZVEZDA'1 Močnik Ivam SARACHAGA 4800 U. T. 67-8988 'Živimo bolj« kakor smo živeli nekoč. ” PISMO SLOVENSKEGA KOLONISTA IZ VELIKE GREDE V VOJVODINI Velika Greda. — Praznik dela — 1. maj. Veliki Gredi je vstalo sončno jutro. Toda danes ne bodo mogli sončni žarki v hi-Vsa okna so okrašena s cvetjem in zastrta s slikami in zelenjem. Pester in zanimiv je pogled po vasi: vse hiše so ozaljšane z zelenjem in zastavami. In kar v Vojvodini skoraj nikoli ni videti, to vidiš danes na Veliki Gredi — hiše so namreč okrašene tudi s smrečjem, po vasi pa kipi-! vitki mlaji. Od jutra je vas skoraj prazna in se sa-: naotno blesti v prazničnem okrasju. Vse, | staro in mlado, je šlo na prvomajski “ura-; r,al;” v sosednjo Hajdučico. Le redki so I ostali doma, da bi pokladali živini. Po povratku pa je Velika Greda oživela kot mravljišče: vse se zbira z nasmejam- jini, pozornost pa je predvsem obrnjena ha Julijsko krajino in Trst. Bernski list “Die Nation” je objavil članek o upravičenih jugoslovanskih zahtevah za priključitev Trsta in Julijske krajine in poudarja, da pričakuje prebivalstvo teh | krajev pravičen sklep velisil. ‘‘Journal de Geneve” poudarja, da je tre- j ba vprašanje Trsta rešiti sporedno z gospodarskimi potrebami mesta, ki je priro-dno izhodišče podonavske Evrope. “Tribune de Geneve” prikazuje zgodovinski razvoj Trsta in pristavlja, da ga Italija ne potrebuje. Švicarski listi objavljajo tudi poročilo Tassa, ki govori o tem, da angloamerikan-ci zanemarjajo zakonite interese Jugoslavije in da je nemogoče pustiti 200.000 Ju* Trsta je treba rešiti v korist Jugoslavije, slovanov izven mej Jugoslavije. Vprašanje ‘‘Journal de Geneve” objavlja obširen dopis Juliusa Alberta Jagerja, ki poroča, da je J. A. moderna, dobro oborožena in primerno disciplinirana vojska, da jugoslovansko ljudstvo ne trpi lakote, kar se je 1,11 obrazi in veselimi srci. Mladina koraka I>° vasi v skupinah, igra, prepeva in pleše. ^ Mladinskem domu pa so stopili na oder Pionirji in pokazali, kaj znajo in česa so' jn pobijanja črne borze. Ob koncu pravi, ®e naučili. Možje se pogovarjamo, kako smol ja jugoslovanski narodi zavedno in složno in kako še bomo, da bomo še bolj V ISTRI RAZŠIRJAJO POMORSKI, POŠTNI IN RAZNI TOVORNI PROMET Reka, Jugosl. — Razne obnove so v Istri prinesle lepe nove uspehe. Konec aprila že je pričela obratovati paroplovna proga, ki bo povezovala vsa pristanišča na vzhodni in zapadni obali. Dosedaj je bila vzpostavljena potniška, poštna in tovorna proga, ki veže Reko z Cresom ih Lošinjem. Poleg tega je pred kratkim pričela poslovati lokalna proga med Reko in Lovrano, ki se dotika vseh pristanišč na tem odseku obale. Tudi na drugih progah je predvideno razširjenje potniškega, poštnega in tovornega prometa. Poudariti je treba, da je bila vzpostavitev prometa na pomorski poti okrog Istre omogočena po zaslugi ljudske oblasti, ki ji je s pomočjo jugosl. armade uspelo, da je od osvoboditve do danes očistila min ves obrežni pas okrog Istre. Od- j stranjevanje min je bilo izvedeno z ogromnimi napori in brez zadostnih tehničnih . sredstev. boritelja ter zahtevajo njegovo svobodo. Pred vojno je bil Slovenec Jaksetič zelo poznan v Parizu med svojimi marksističnimi tovariši. Na svoji rodni zemlji se je pojavil proti koncu vojne, kjer je kot častnik garibaldincev stopil v skupno borbo s Titovimi partizani. V svojem listu se je pokazal odločen nasprotnik anglosaksonce* ter so ga radi tega odstranili. JUGOSLOVANSKI ŠTUDENTJE NA RUSKI UNIVERZI Dnevnik ‘‘Izvestja” poroča, da je prosvetno ministcrstvo odprlo visoke šole * Moskvi, Leningradu, Sverdlovskem in drugod jugoslovanskim, češkoslovaškim in bolgarskim študentom. Ravnatelj Ljudskega prosvetnega sveta je dejal v svojem tozadevnem govoru, da je treba izvesti očiščevalno ideološko kampanjo, kajti pomakanjo pažnje v tem smilu je prineslo že zelo mnogo žalostnih posledic. ■delali in kako še bomo, da bomo še •zboljšali naše gospodarstvo. Končali smo Pomladinsko setev in s tem tudi z uspehom zaključili naše prvomajsko tekmovale. To tekmovanje pa ni bilo lahko, ker nam je primanjkovalo vprežne živine in Poljskega orodja. Pomagali smo drug drugemu in tako prebredli največje težave *n zapreke. Sedaj se bomo lotili dela na va-in okoli hiš in gospodarskih poslopij. zahvaliti dobri organizaciji prehranjevanja! FRANC ŠTOKA, DESNA TITOVA ROKA Pod tem naslovam prinaša naslednji članek neki tukajšnji list, ki ga je dobil delajo pri izgradnji svoje domovine in po-. svoje poročevalne agencije iz Trsta, nosno čakajo na priključitev Trsta in Ju od lijske krajine k Jugoslaviji. Baselski *‘Vorwarts” kritizira tiste švicarske liste, ki so se zavzemali za Mihaj-loviča in piše, da je bivši kraljevski poslanik Jurišič Sturm izročil nekemu Aniu milijon švicarskih frankov, da bi širil lažno propagando proti Jugoslaviji. List protesti- ra, ker Anič še danes nemoteno širi lažno Pa še nekaj besed o našem življenju na propagando proti jug0slaviji. Veliki Gredi. Tu živimo dosti bolje, kot smo živeli v Sloveniji. Med nami je sicer tu(ii nekaj redkih godrnjačev in celo sebič-nežev, toda predpričani smo, da bodo spregledali, ko jim bomo s stvarnimi primeri dokazali novi in boljši način življenja in dela. Nekaj se jih je celo vrnilo nazaj v Slovenijo. Nič zato, saj so bili le taki, ki s° mislili, da jim bodo v Banatu leteli pečeni golobi sami v naročje. Vsak pameten človek pa ve, da kaj takega ni nikjer na vsem tein svetu, kajti brez dela ni jela! Mi Pa smo prepričani, da nam že od letošnje Jeseni dalje ne bo manjkalo ničesar več. Imeli bomo dosti žita vsake vrste, pa tudi ^adkorja, da bomo pili sladko kavo. Nacejali smo tudi precej sončnic, da bomo ■ničli olja. Po dvoriščih in hlevih pa krulijo pujski, da nikomur ne bo manjkalo °bilno zabeljenih žgancev. PODJETJE ZA PREDELAVO IN IZVOZ SADJA V AJDOVŠČINI Z ustanovitvijo Pokrajinskega podjetja za predelavo in izvoz sadja v Ajdovščini je dobilo Slovensko Primorje stalnega odjemalca za sadje in zelenjavo, ki je glavni pridelek te pokrajine. Obenem bo dana revnemu primorskemu ljudstvu možnost za zaslužek pri nabiranju brinja, gob, malin in drugih sadežev, ki jih bo podjetje pride- Mož številka 1, ki izvaja Titove ukaze v Trstu je Franc Štoka, star 42 let, ki je prepričan komunist. Je odločno na strani onih, ki zahtevajo Julijsko Krajino za Jugoslavijo ter v glavnem odgovoren za vse izgrede v Trstu. Štoka je obdolžen od zaveznikov, da ne-vpošteva njihovih odredb ter so prepričani o njegovem velikem vplivu na delavske sindikate. Vodja slovenskih delavcev obvladuje dovršeno slovenščino in italijanščino ter je sposoben govornik ter neizprosno agitira za Jugoslavijo. Štoka je bil rojen v Trstu ter je sin preprostih ribičev. V komunističnih vrstah se je nahajal že od svoje mladosti. Od fašističnega tribunala je bil obsojen na konfina-cijo na otok Ponzo, kjer se je seznanil z mnogimi italijanskimi protifašistični m i konfiniranci, mcdkaterimi je eden celo v sedanji rimski vladi. Tržaški vodja je postal za časa ko je jugoslovanska vojska zasedla Trst, kar je trajalo std dpi. Sedaj je predsednik Tržaš- Krojačniea h E O P O LB UŠAJ Ko ste se odločili, da si naročite obleko obiščite nas. V zalogi imamo veliko izbiro angleškega in domačega blaga. Obiščits našo krojačnico in Vas bomo v vsakem sprejeli. Avda. FRANCISCO BEIRO 5380-82 U. T. 50-4542 VILLA DEVOTO 0 ROJAKI V ROSARIO IN PROV. SANTA fE Če potrebujete uradne prevode vaših krstnih, poročnih in drugih listin, obrnite se na našega prevajalca (Traduc-tor Puhlico Judicial) SAN LORENZO 937 Rosario lavalo ter zalagalo z izdelki domači in inozemski trg. Podjetje je začelo poleg bri- ^ega osvobodilnega sveta, ki deluje z vse-novca izdelovati tudi džin, to je štirikrat1 - --- - — - prekuhan brinovec. Obrat se stalno izpolnjuje s postavljanjem novih kotlov in strojev za izdelavo sadne mezge in sadnih sokov ter sušilnic najnovejše vrste. Podjetje Pridni smo tudi v prosvetnem življenju, j bo racionalno porabilo tudi poškodovano *iasti mladina in članice AFŽ. Vsako ne-nam postavijo kaj zanimivega in polnega na oder. Sicer smo zeenkrat še ^romni in storimo le to, kar pošteno zmo-rem0. vse dohodke pa navadno razdelimo niod potrebne koloniste, zlasti med vdove. Večkrat se pogovarjamo o življenju v oveniji. Primerjamo svoje sedanje in !W |*ekdanje gospodarstvo in spoznavamo, da orno ob pridnem delu dosegli močne uspehe. Kolonist V. D. ČIČARSKI ČASOPISI O JULIJSKI KRAJINI Bern, 'živo Švica. — švicarska javnost kaže zanimanje za dogodke v Julijski kra- K. ftcinatdo HVasgerman* MEDICO ®*«a 2381 U. T. 50-2845 ®r. A. Kirachbaum **«. M a vi n Kirschbanm j DENTISTAS ■ DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 PaBMACIA "SOLER" Servicio noeturno de urgencia Vda- Fco. Beiro 4984 U. T. 50-2079 sadje za izdelavo kisa in žganja, pri čemer bo zaposlilo znatno število delovnih moči. Poleg Vipavske doline je posebno koper-ski okraj bogat s sadjem. Samo v letu 1945. je bilo iz koperskega okraja izvoženih 800.000 kg. češenj, 100.000 kg. smokev, 50.000 kg. breskev, 90.000 kg. grozdja ter velike količine paradižnikov in druge zelenjave, kakor tudi malin. JUGOSLOVANSKA RESTAVRACIJA "EL ADPIATICO" M. V U K M A N Av. Fco. Beiro 5201 U. T. 50-5924 RESTAURANT Veter Rojc LORIA 472 ES^stanrant “La FLOR de Parque CHACABUCO" Prostori za družine Avda. Cobo 1702 U. T. «3-3590 mi močmi v tem, da bo Julijska Krajina s Trstom priključena k Jugoslaviji. Štokava desna roka je Jurij Jaksetič, ki je bil urednik lista “II Lavoratore”. Jaksetiča so zvezne oblasti dale zapreti radi svojega pisanja v listu in pa ker so mu dobili orožje na domu. Slovenci ga smatrajo za svojega Tovarna Pohištva “LA F A M A” Štefan Lipičar Gutenberg 3300 U. T. 50-3036 MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva IGNAC K O Š E R Guido Spano 655 Munro, F. C. E. MEHANIČNA DELAVNICA ) J O S I P HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-640 TISKARNA Rudolf Živec Patria 300 Santos Lugares, FCP. Tionda PARA LOPE "I. a Vili COMPRAR METOR a DE VEGA 3186 Gran Recreo Juan Rio Carapachay "LLAO-LLAO" Oberdanh U. T. (749) T?gre 0589 Se priporoča rojakom dobro znana 0EVL.J ARNIČA L. BRANKOVIČ Morlotc’ 138 La Paternal FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de construccion Avda. Fco. Beiro 5671 U. T. 50-5383 Tienda — Merceria — Confecciones Abraham Blinder Tte. General DONATO ALVAREZ 2180 U. T. 59-0314 Slovenska Cvetličarna Mostar Triunvirato 4223 “LOS ALPES” Anton U. T. 51-0732 PIVARNA — Krop-lišče in Kegli.šče D J U R O KOVAČ Warnes 2113 La Paternal RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Anasco 2622 J O Y E R I A " I G TJ A Z U " de JUAN KOSLOVIč CREDITOS A SOLA FIRMA Cangallo 1705, piso I U. T. 38-2164 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RAD AN Bernaldez 1550______________Buenos Aires Prevozno Podjetje "GORICA Bjojfo Franc Villarrool 1476 U. T. 54-5172 TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO EN C AL AD A 249-261 yiLLA ESCASO U. T. 652-0133 ŽELEZO - BETONSKO PODJETJE Bratov Komel ZA NAČRTE IN PRERAČUNE Bernaldez 1655 U. T. 67-1411 Foto - Arto M A BI C OS Najpopularnejša na Dock Sudu Facundo Quiroga 1325 U. T. 22-8327 M E R C A D O "Las Magdal(*nas” CARNICERIA — RAVBAR Puestos 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 5276 EL PERIODICO ESLOVENO KDITADO POR EL CONSEJO ESLOVENO FORMADO J’OR TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS Domač© Uests; POJASNILO V zadnji štev. Slovenskega glasa je bila majhna pomota glede mojih neprijetnosti z gotovo osebo, zadevo o kateri je tukajšnje časopisje obširneje poročalo. Osebo ki sem jo moral izročiti sodišču, ni bila moj kli-jent, marveč sosed mojega dobrega klijen-ta. Napaden z neprijaznimi besedami od do-tičnega človeka, sem zadevo izročil v roke mojemu odvetniku, ki jo je pošteno in dosledno izvršil. Sodišče je obtoženca obsodilo na gotovo svoto globe in plačilo sod-njiskih stroškov. Obtoženec pa določen^ kazni ni vzel resno in je menda mislil da je samo nedolžna šala, sem bil prisiljen postopati kot zahtevajo, okoliščine: zatekel se je po zaščito do vlade. , Nemudoma in brez nobenega pojasnila! sem bil klican v državno hišo, dasiravno je bila zadeva rešena od višjega sodišča. Morda bo zanimalo, če pojasnim značaj mojega obtoženca. Mož je eden istih ki so prišli v naše kraje “civilizirati” naše ljudstvo po prvi svetovni vojni in kateremu enaki imajo še danes, kot čitamo v pismih,, vse prednosti v naših krajih. Tudi na tukajšnji policiji je dobro znan kot uzmovič in nevarnež socialni družbi. To naj bo v pojasnilo čitateljem Slov. glasa in vsem ki so čitali mojo zadevo in jo niso dobro razumeli v tukajšnjih listih. Vladimir Lojk. NAZNANILO IN ZAHVALA S žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da nas je zavedno zapustil moj ljubljeni soprog JOSIP GUČEK rojen v Kozji vasi na Kranjskem dne 1.9.1892 ter odšel v boljše življenje dne 24.9.46. Tu zapušča žalujočo soprogo in sorodnike. ★ Presrčno se zahvaljujemo vsem kateri ste nam pomagali ob času naše žalosti in ga pospremili na njega zadnji poti na večno počivališče v San Martin. JUGOSLOVANSKA MISIJA OBIŠČE SLOVENSKI DOM V petek, 11 oktobra, ob 9 uri in pol zvečer, bo v Slovenskem domu družinska ve-čcvja, katere se bo udeležila tudi jugoslovanska misija z generalom Ljubomirom Iličfim na čelu. Vstop bo dovoljen samo onim, ki bodo imeli tozadevne izkaznice, katere se lahko kupi v Slovenskem domu. ZAHVALA AVTOPREVOZNO PODJETJE n Anton iMažiita. ★ Triunvirato 2739 U. T. 54-0257 Slovenski svet se javno zahvaljuje vsem sodolovalcem na nedeljski koncertni prireditvi, posebno godbenikom, pevcem in organizatorjem prireditve Kovačevga študenta, ki so se vsi brezplačno žrtvovali ter tako doprinesli svoj dar potrebnim v domovini, katerim je bil namenjen in izročen ves čisti dobiček. FABRICA DE MUEBLKS ARTISTICOS LA MAYOR EN SUD AMERICA EN SU GENERO . PROVENZAL — COLONIAL — RUSTICO f A D E M A Soc. Resp. Ltda. VALENTIN VIRASORO 1865 U. T. 54-GS56 — BUENOS AIRES SLOVENSKA JUltlDIČNA PISARIVA ODŠKODNINE — ODSLOVITVE — NEZGODE — DEDŠCINE IN VSE SODNIJSKE TRAMITACIJE Uradne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 89 - Escritorio 823 Buenos Aires Nasproti Obelisku U. T. 35-6243 y 35-2916 R U 0» O a. F K L A BS. B INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES Kadar pošiljate zavoj« v domovino in bi želeli poslati obuvalo za moške, ženske in otroke, obrnite se do naše domače tvrdke čevljev, ki ima nalašč v ta namen urezane čevlje in jih je treba doma v Evropi samo sešiti po meri. Obrnite se pismeno ali telefonično do: Bratov BtEKEIt CENTENERA 1140 U. T. 60-0176 BUENOS AIRES Ker se radi bolezni ni mogel udeležiti prireditve Slovenskega glasa je daroval v ta namen pet pesov Ivan Bajt, naš krojač, ki ima svojo obrt v ul. Jose P. Varela 5635. Najlepša hvala! Franc Markič išče brata Jožefa Markič, doma iz Marije Celj pri Kanalu, javiti na naslov: Janko Uršič, San Juan 94, Marti-nez FCCA. Išče se Anton Obreza p. d. Lukov, Kdor ve o njem naj javi na naslov: Franc Rožanc, A. M. Cervantes 1551, Capital Fede-ral. žalosna vest. — Po dolgi bolezni, stara 10 let, je umrla Nelida Kacjan, katere starši Milka in Franc Kacjan so doma iz Žirij pri Sežani in živijo v Ciudadeli, Av. Pcrin 60. Naše iskreno sožalje! Trgovina ** E3 ES E Č E E3 N I C tJ 99 Viktor Vernic CORONEL RAMON LISTA 5650 U. T. 64-1509 ASAMBLEA GENERAL PREPARA-TORI A DE "TRGOVSKI DOM" La Cornision Provisoria del Cen-tro Industrial y Comercial Yugoes-lavo TRGOVSKI DOM, invita a to-dos nuestros comerciantes e indus-triales, a la Asamblea General pre-paratoria que se realizard el do-mingo 13 de Octubre proximo a las 9 horas, en los salones de la Socie-dad Eslovena de Socorros MutuoS Gospodarski Dom, Simbron 5148. Esla asamblea se efectuard con el objeto de considerar y aprobar los estatutos preparados por la Co-mision Organizadora. Por la Comision provisoria: RODOLFO CLARICH, j Presidente; RODOLFO UKMAR, • Secretario. SLOVENSKA BABICA Filomcna BScneš de BSileis LIMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires MERCADITO "CHISPAZO" MILAN ŠIRCA Lope de Vega 2716 MECAN.TCA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y VV. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0650 BAZAR "DANUBIO" D. UGLESSICII Avda. San Martin 2902 U. T. 59-083* Queseria y Fiambreria “LA AMERICA1' de Cuero y Fernandez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 - 8563 Colocacion do Vidrios, Cristales y Espejos MOISES GERBIEZ Nazca 695 (planta baja) U. T. 63-7714 STAVBENI KOVAČ FRANC ČOHA Calderon 2779 ' U. T. 50-6655 RADIO TEHNIK AVGUST COTIČ Excelsior 1500 U. T. 757-301 Saenz Pena, F. C. P. ZALOGA VINA FRANC KURINČIČ JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNR0 TRGOVINA JESTVIN GERMEK JOSIP Alcaraz 5274 U. T. 67-41$ : MERCER.TA Y BOTONERIA C ASA TAJ IS IT O Avda. Fco. Beiro 5599 Bs. Aires -- TRGOVINA JESTVIN "TRST" S. C. MIHELJ Charcas 3120 U. T. 72-495» . . . ^ PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE J. TRUDEN in B. TRAMPUŽ Garay 3910 U. T. 61-5384 Triunvirato 2901 SLOVENSKA GOSTILNA. RESTAVRANT “ C A V E N " FRAN TREBŠE I IVAN LEBAN Avda. San Martin 6470 U. T. 50-5106 Lope de Vega 2931 Bs. Air«> RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom Heredia 477 U. T. 51-7165 STAVBENI PI.ESKAR IN TAPETAR MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0624 UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna* FRANC BANDELJ \vda. de los Tncas 5021 U. T. 51-5184 rONFITEPTA - ANEXO PANIFICACION 1 "CABANAS" — Servicios de LUNCH Lope de Vega 2855 U. T. 50-7123 ZIDARSKO PODJETJE JAKOB LISJAK F. Bauza 2694 U. T. 64-1509 | “ALMACEN” PETER ČUČIČ j Excelsior 1500 - U. T. 757-301, Saenz Pena CASA "SOULET" Materiales de construccion Electricidad - Sanitarios - Maderas j Av. F. Beiro 5682. U. T. 64-3288. Bs. As. SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingcnieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lugares - 271 'PIZZERIA" EMIL LAVRENČIČ ' Avda. Fco. Beiro 5315 U. T. 50-35^; ELEKTRIČNE INSTALACIJE GILDO KLINEC Morlote 159 U. T. 59-229* KROJAČNICA CIRIL PODGORNIK Tinogasta 520* SLOVENSKI ORKESTEf CARACTEP.ISTICA “CARLITO" Bulgaria 4288 ______U. T. 50-51 Oj KROJAČNICA J. R. BOŽEGLAV Triunvirato 2891______U. T. 54-262J RESTAURANT "LAS ROSAS" Krogljišče in kegljišče Cnel. R. Lista 5042 Buenos Air«* F I D E O S F R E S C O S de NATALIO DOMINI Bazurco 3425 U. T. 50-891^ LEOPOLDO ŠKRBEC Estropajos de acero, cap. e inter. P j e. Valencia 2025 U. T. 69-15<>{ ZIDARSKO PODJETJE FRANC LEVPUŠČEK CaldcTon 3062 U. T. 50-8031