Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 41.	Cena ednoga drobca 1 krona.	9. oktobra 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jóžef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Amerikanskomi letaki odgovor.
Po celom Prekmurji so brezvestni ljüdjé raztrosili po želi naših Amerikanskih izdajnikov letake. Letak sta podpisala Socialni demokrat Krampač Jožef iz D. Bistrice i Horvat Lovrenc bivši törjanski—sobočki kaplan zdaj pleb. v S. Bendi v Ameriki, ki so rojeni na G. Siniki. Naš odgovor na letak je to.
Amerikanski letak, so hüdobne roke raztrosile v Prekmurji. Kelko reči, telko laži je v tom letaki. Poglavitne laži so té: 1) „Ka je naš mali narod na smrt obsojeni.“ Istina je pa to, ka zdaj mamo vse šole slovenske, vse urade slovenske i je zapečaten obstanek naših Slovencov v Prekmurji kak je zapečatena narodna smrt naših nesrečnih slovenskih bratov i sestér prek meje, do Rabe če se tam prek nedo bole brigali za nje. 2) „Naša zemlja je več nej naša“. Čida pa te? Ravno zdaj je naša slovenska i či se dobro izpela agrarna reforma, štera je pa že dozdaj tüdi delila dosta dobrot ljüdem, pa bo več jezero plügov grofovske zemlje tüdi last naših Slovencov. 3) „Tühinski düh hodi med nami, drüga pesem da se čüti“. Düh, šteri tü hodi, je pravi, kak lepo popeva naša mladina „živi, živi, düh slovenski bodi živ na veke“. To je pravi düh i to je prava pesem, ar smo mi Slovenci. Judašje perse tajijo svojo slovensko mater. 4) „Nas ščejo tühinci z sveta spraviti.“ Što so tisti tühinci? V šteroga žilaj z našov krvjov edna krv teče, ki z nami eden, ali k našemi spodoben jezik govori, te je tühinec? Ne, to je brat naš. I ka bi té nas šteo s sveta spraviti, kak more to en človek, ki pravico išče, pisati? Ravno nasprotno, te brat šče nas na sveti obdržati, zato
nam je dao slovenske pravice. Že v bogatoj Ameriki se čütijo strašne posledice boja, čütijo moremo tembole zato mi. A zato ne bomo tajili svoje slovenske krvi, nego borili se bomo za bolše čase. To je dužnost vsakoga poštenjaka. 5) ,,Mi amerikanski Slovenci z globočine našega srca odőrjavamo“. Gospodje, je to Kristušov evangelium? Tak predgate vi, ali takše predge poslüšate vi v Ameriki? Če bi zaistino sovražnike melo naše ljüdstvo kre sebe, ešče té bi mogli ljübili, ár Kristuš tak vči to z peldov i rečmi. I vi bi mogli biti glasiteo odpüščenja i mera, ne pa sovraštva. Sram Vas bodi, ka za peneze, ar vaše drüštvo z penez žive i trosi laži, pa néti sovraštvo, sram vas bodi, ka ste osramotili pa to že za peneze svoj dühovniški stan z razširjenjom odőrjávanja. 6) „Naš narodski žitek nam ščejo porobiti.“ Vekše laži je ne mogoče popisati. To je rekord. Tisti, ki je na svojoj prvoj meši vogrski dao predgati Slovencom, za volo ednoga Madjara, ki je v divjen zakoni živo, naj se tomi i njegovoj vlačügi dopadne, tisti, ki se je vsikdar k Madjarom šteo i slovenski ne rad gučao, ki je slovensko deco v madjarskom dühi i jeziki vzgajao, tisti vüpa gučati od „narodskoga žitka“ našega ljüdstva! To je pa vendar sramota brez vse mere. 7) Vse vam lejko vkrajvzemejo, ali našo gorečo ljübeznost nej.“ S kem, po kom sta pa pokazala gospoda Krampač i Horvat svojo ljübezen do toga naroda? Lejko z tistim življenjom, štero je na vama té národ z skuznimi očmi mogo gledati? Ali lejko z tistimi dugami, štere ste v starom kraji g. Lovrenc napravili i ešče dnesden nej v pravoj vrednosti povrnoli? Ali lejko stem sta pomagala tomi ljüdstvi, ka po vajnon hujskanji ne dalo štemplati penez i
tak sto i sto jezere zgübilo? Ali stem sta pripomogla v zvezi z Mikolom tomi ljüdstvi, ka se je protidržavno držalo i zato si vozo zaslüžilo? Ali je to vajna pomoč ka „Zavéza Vogrskih Slovencov“ v Ameriki teško dačo more vama plačüvati, ka se te lejko po automobilaj vozita za to? Ali je to vajna pomoč, za to ljüdstvo, ka od madjarske propagande peneze jemljeta, štere de v krvávo teških dačaj moglo rávno to ljüdstvo plačüvati, na Vogrskom? Ali je lejko to bila vajna pomoč za to ljüdstvo, ka sta je povrgla v najvekših, strašnih dnévaj boja i boljševizma? Gde sta te bila? Vidva nemata niti juša gučati od toga ljüdstva, ar sta je zatajila i ne guči zvaj ljübezen do toga naroda nego ljübezen do njegovoga i svojega žepa. Sram vaj bodi. 8) ,,Mi smo gotovi vse goraldüvati, ali našo domovino tühinom ne damo! Ne damo, či de naš žitek potrebno aldüvati“. Prekmurci potrebüjejo edno veliko hižo za dijake v Soboti. Tü najmre mamo, da vama pošepetnemo „slovensko gimnazijo“. Jeli v kakšoj nevarnosti je naš narodnosti žitek. Da v lažaj ne ostaneta, dajta to hižo gorpostaviti, ka naši domači gimnazijci (više sto jih je v treh razredah, sami naši domači) pravimo, ka tej prido pod edno streho, gde do dobro vzgojeni. Vidva vse ščeta aldüvati, mi to ne prosimo, žitek vam tüdi engedüjemo. — dajta te zavod gorpostaviti. Stem pokažeta, 1) ka sta Slovenca 2) pa popravita svoje krivice štere vama ljüdstvo, vse odpüsti i dober Bog tüdi, če se spokorita 3) pa zazlüžita si zahvalnost toga dobroga ljüdstva, ne pa prekletstvo, štero že kaplje na vaj i štero bi žela zaslüženo v obilnoj meri. To je na kratci naš pravičen odgovor na letak Krampač Jožefa sekretariuša i Horvat Lovrenca plebanoša predsednika.
2
NOVINE
9. okt. 1921.
Glasi.
Kotli ostanejo! Vaše prošnje so poslühnjene! Naš gospod poslanec so na vse kraje se obračali, da se to zgodilo. Tak te smeli zato letos žganico kühati kak dozdaj.
Zaročenski prstan je zgübo nekak v Melincih pri antolinovom mlini. Lastnik prstana naj se zglasi pri orožnikaj v Črensovcih.
Naš poslanec pri voznikaj naših. Nas poslanec so obiskali v Maribori g. sodnika naših voznikov i se zavzemao za njé. obiskali so tüdi Same voznike, iz vsemi se ina, da so so ne mogli 'gučati, ár jih je dosta i se to ne dovoli. Gučali so pa z tremi po dobroti 'g. sodnika .za vse i i mesto vseh. Potolažimo domače, da so vozniki v dobrom, zdrayom mesti, hrane dobijo zadosta f je vüpanje da se v kratkom vsi rešijo. Na znanje se da vsem domačim voznikov, da hrane ne smejo za svojimi nositi, smejo pa obleko i peneze. Za peneze si smejo vozniki sami jesti küpiti. Ki šče z svojim gučati, naj se zglasi pri g. preiskovalnom sodniki Vrabli na sodniji, drügo nadstropje (drügi štok) soba 95. Sodnija je v bližini frančiš-kanske cerkve. Z vozniki je navedno samo p soboto dovoljeno gučati a iz pravih zrokov g. Sodnik tüdi drüge dni to dovolijo. Gučati se sme samo v navzočnosti sodnika z vozniki.
    Kalendarje Jezušovoga Srca za leto 1922. so prišli. Začela je pravništvö že razdeljavati. Vsaki, ki je plačao na Novine 2.0 koron na njegov lastni naslov hodijo 30 K, i na M. List 10 K. dobi brezplačno kalendar. Sirotam pa damo M. List i kalendar brezplačno. — Kalendar ma 44 strani i stane 'Samo 6 K. Dobite ga v Črensovcih pri Opravništvi M Lista i .Novin, v Soboti i Lendavi v tiskarni pa pri širitelej Novin. Trgovci pište po njega, dokeč ga ne razpoš-ljemo, navadni 25*/0 vam damo. Vsebina kalendara je lepa bogata. Krasne pripovedke, pesmi, gospodárstvo, zgodbe, Šale i drüge potrebne l hasnovito reči so notri. Falejšega kalendara zdaj ne mogočc dobiti.
Oglasi ali inserati štere čtete v Novinaj, so ne od uredništva ali opravništva Novin notri djani. Trgovci i drügi, ki kaj majo za glasit, se glasijo i zato plačajo, kak je na prvoj strani Novin povedano 1 K 50 f. za kvadratni centimeter. Zatisto ka što glasi ne odgovorno uredništvo. Vsaki za svoj glas je odgovoren. Če trgovec glasi ka se fal pri njem dobi, je samoobsebi umevno. Nieden ne pravi ka je pri njem drago, ár te nišče nede k njemi šo. To je navadni trgovski guč, šteroga vsi razmimo, jeli?
Mamo prek meje z nami čüteče Jugoslovane, a žalibog, ne
odgavarja istini, da bi se što vüpao tam pred komisijov za Jugoslavijo i objaviti. Župan na Gornjem-Siniki je želo samo slovensko predgo v cerkvi i slovenski katekizmuš v šoli. Več zavolo madjarske vojske se zna da ne vüpo povedati. V Vinci pa je pijano ljüdstvo poslüšalo igro vogrske narodde himne i je v pijanosti kričalo da so Madjari. Če bi trezni bili i nežni bili i trezno premišljava^ bi nači vsedočili. Pa bodo še
K odaji je v Soboti hš. 128 gospocko Pohištvo za obednice i spalnico, nadale k odaji so tű tüdi lampašje i kepi.
Hvala Prek. Glasnik, list brezvernih liberalcov v 28. št. pravi, ka bi liberalna stranka več dosegnola v Prekmurji, če jo ne bi podirao Klekl z svojim .delom i Novinami. Spoznajo zato liberalci" ka g. Klekl .delajo i Novine tüdi podirajo liberalni tábor. Hvala za to priznanja.
Če bi Prekmurje bilo županija, kak naša krsčanska stranka žele, bi si vse svoje gospodarske reči sami domači ljüdjé ravnali. To smrdi liberalnomi tabori, ar te kšefta ne bo. Za to njim je naša politika trn v peti, zato kričijo po centralizma, ka bi se ležej sposkriii v njemi. Na svetlo vö gospodje!
G. M. Gregoroviči šefi okr. agr. urada. Naš poslanec 1) neso pravili da je veleposestev 80000 kat. oralov, nego príbtiíno teliko. Računajo se najmre tei po staroj meri po govorim ljüdstva, štero 1000 ali 1200 klaftrov računa ešče dnesdén za en plüg. 2) Istina je, da se je les izva-žao. Vnogo ga je voženoga v Radgono, itd. svedoki so. 3) Istina je, da Prekmurcov poprek ne pri agrarnoj reformi. Istina je, da jo za g. Kühara, Kavaša naš poslanec prosili. A prvi je povrgo službo, te drügi pa ešče dnesdén nema stana, Gabor je pa sam priznal da so ga zavolo korteši-ranja poslali v Prekmurje. Gde je eden sekvester Prekmurec? Gde en upravitelj? Jeli ka ga nega. Od toga smo mi gučali i pisali. Več naših ljüdi k agrarnoj reformi. Ve se je vsikdar povdarjalo ka je to naša Zemlja, te pa naši naj jo majo v oskrbo Gospodje liberalci do pravili, ka je to pali hujskanje. Pa naj pravijo.
Komanda prekmurske posadke javlja našemi narodnomi poslanci pod br. 1185. 10. Sept. z D. Lendave, da na njegovo prošnjo IE aprila toga leta v Belgradi vloženo, (naj se vse foringe i kvari od vojaštva v Prekmurji včinjeni popravijo), je vojaštvo vse foringe Občinam vöplačalo. Gda to na znanje vzememo, oprosimo vojaško oblast, naj se pobrigne, da se kem hitrej, povrnejo tüdi kvari šolam i posameznikom včinjeni po celom Prekmurji. S krajoj Čas je da bi se to zgodilo. Občinstvo ne opomenémo naj svoje kvare točno i pravično naznani i z svedokmi potrdi.
Štemplnov na dokumente po XXIV. p. t. od 1. 1920. na Vogrskom trebe pétkrat teliko gor prikeliti kak dozdáj. Prošnje, fundacije itd. so na Vogrskom zato tüdi podvržene velikim cenam v štemplnaj. Ki je dozdáj 50 K. mogo plačati bo mogo odsehmao 250 K.na edno prošnjo. To je na Vogrskom tak. Jeli ka od toga Mikolova »Domovina” ešče nej pisala ? Mi Znamo, ka je vse dragše, ka so orsagi zaduženi i več térjajo, a zamučati samo zato té terhe, naj se siromaško slovensko prekmursko ljüdstvo zapela tá preje i tam pomaga strašne orsačke duge plačüvati, je zaistino prevelike Sleparija i nepoštenost. Mi ne tajimo svojih‘terhov, vsaki naročnik naš lehko to posvedoči samo se brigamo da terhe olejšamo.
Mesto »Domovine" bi lejko dala naštampati madjarska vláda Slovencom knige Slovenske za šolo i drüge potrebne spise za notariuške i sodnijsko pisámo. Zakaj pa toga ne včinila? Kaj je njej briga za Slovence i njihove pravice ? Njej je briga da dobi - plačnike za svoje dugé i da vujdejo agrarnoj reformi Veleposestva Prekmurja. Mislite ví ubogi Prekmurci da vas trebe tam' prek? Tak ste „büdös tót“ tam zdaj kak ste prle bili. Zato pamet.
Ki je za lanski duhan kaj mogo plačati, šteroga za svojo domačo potrebočo smo smeli z dovol-jenjorn i javnim razglašam oblasti saditi, ne da bi trebelo kaj za njega plačati, naj naznani glavarstvi keliko se mogo pláčati za njega financam. Našemi uredništvi tüdi nej še naznani, kak se je rešiio to delo. Ár ka oblast dovoli, za tisto štrofa nega.
Državno posojilo bo nosim 7% intereša. To posojilo tam parlament od Obri i se obrne na Zidanje naših železnic, štere do mele vsikdar vekšo vrednost i zato naš, v to posojilo vložen penez tüdi. Podpise jemlje mariborska cskomptna bautav M. Soboti.
Gospodinjski tečaj se začne v Beltincih pri šolskih sestrah okt. 15. kak smo že ednok objavili. Deklica, Štera šče kaj Čemi Vertinja biti ednok, naj ne zamüdi te lepe prilike.
Pečke od jabok i grüšek küpi »uprava grada" v M. Soboti 1 kg. po 30 koron.
Dobrovnik. Naše prebivalstvo vso, ne samo slovensko nego „ ešče madjarske je popolnoma zadovoljno z novov državov i niti Čüti nešče od toga, da bi se odtrgalo od naše mile Jugoslavije. Gda se madjarske komisije auto z raz vilo v zastavov tű vozo, je vso Prebivalstvo popolnoma hladno ostalo. Nova domovina je njegova žela.
Upit so stavili poslanec dr. Hohnjec na ministra samostojne stranke Pucelja zakaj je ne dovoljeno katekizmuš včiti v novoj kmetijskoj šoli v Maribori.
3
NOVINE
1921. 9. okt.
Dolnja Lendava. Naše tak slovensko kak madjarsko ljüdstvo ne samo ka je zadovoljno z novov državov, nego zavolo velikih dač, štere se prek na Madjarskom moro plačüvati, niti čüti nešče od toga, ka bi se odtrgalo od Jugoslavije. Mamo železnico, zadostni pov i bratvo, terhi neso preveliki, krivice se nam ne godijo, zakaj ne bi bili z novov državov zadovoljni. — Edno bi pa prosili g. glavara, naj popravi to ka gda je drügi ne smeo odavati zrnja, je smeo veletrgovec Švarc te lifrati vö z Prekmurja, zdaj pa agrarna reforma tüdi po tržnoj ceni odava zrnje i za to zimo ne je preskrbljeno. Tü prosimo pomoč. 
Evangeličanski pastor z Petrovec, kak smo zvedli, neso zaprti, pač pa Gergorič kalvinski pastor, ki so prle bili kat. dühovnik.
Črensovci. Javlja se nam, ka je madjarska komisija, gda se je tű .mimo pelala, pitala, kak se zove ta ves. Odgovorili so: Črensovci. Nato odgovori eden izmed komisije: za kratek čas bo páli: Oserföld. črensovčarje so se nasmejali na to ár znajo ka nikdar to . ne bo. Vogrska komisija je z tem odkrila tüdi svojo staro grešno politiko: vzeti slovenski jezik, šteroga je jezero let čuvajo to dobro slovensko ljüdstvo. Črensovci— Cserföld! Povejte, štero'je slovensko! što zato čuva naš slovenski jezik, gučite Mikolje, Krampačje, Lőrincje i kompanija |
Naznanje kmečkoj zvezi v D. Lendavo. Ar se je g. Božidar "Sever izjavo v M, Soboti —. svedokov imamo več — da je stopo v protiversko liberalno stranko i ma tüdi pristopnico že pri roki i ar smo od ednoga liberalnoga gospoda iz D. Lendave dobili obvestilo, ka g. Boži-
dar Sever pristaš liberalna stranke i nameni celo prekmursko ljüdstvo spraviti v liberalni tábor — pozovemo kotrige K. Z. v D. Lendavi, naj si zberejo mesto g Sevra drügoga načelnika kak najhitrej. — Predsedništvo K Zveze za Prekmürje.
Agrarnoj reformi! Je to mogoče ? Cela agrarna reforma je za to, da bi siromaško ljüdstvo prišlo do veleposestniška zemlje. Zdaj pa ka se je zgodUo? Više jezero plügov zemlje grofa Szapárija kak smo obveščeni je odala agrarna reforma ednoj jűgo-slovanskoj banki, ka de praj * ta pat-celirala to zemljo t kmetom odávala., Jeli keliko dobrote vam da samostojna kmetijska stranka, štero- tak širijo gospodje agrarne reforme i konjski pa drügi doktorje. Banka de vlekla dohodke. Zemlja-se ztrži i ne dobiš jo ti siromak, ár nemaš je za koj küpiti, dobijo jo v roke tvoji odiralci. Zato pa H goreče poslüšajte samostojne po krčmah na Bistrici, v Beltincih itd. Tista čakovska kasa, štera nema intereša plačati našim ljüdem, štera je 20%, požrla z njihove glevpice (šume) ta ma peneze ka küpüje 'grofovsko imanje. Najodločnej protestéramó v imeni našega prekmürskoga ljüdstva proti toj strašnoj pokvarjanosti.
Shod napovedan v Soboti, Martjancih smo odločiti mogli, ar zavolo volitev v cen ino komisijo gospodje z Maribora neso mogli priti. Novi termin se že naznani.
Krajna. Vkradjeno je Ficko Janoši 370 kg. pšenice i jaboka. Kraja je naznanjena orožnikom, da se se krivca dožené.
Vojne dóvice i invalide ki ešče neso dobili penzije so na lastne stroške spisali vküp naš g. poslanec. Okoli petsto pritožb njim je dani do rok. Vnogih slučajih so najšli do skuz
genljivo siromaštvo brez vse pomoči. To je pa vendar ne istina ka tak v Gornjem kak Dolnjem Prekmurji te najvekše sirote ali nikaj ali pa samo par koronic dobijo na mesec, bogate dovice pa na stotine koron. Bedak bi bio, ki bi to vervao, ka se je to samo po priliki, slučajno zgodilo. Nekša hüdobna roka je mogla tű dare pobirati i slabo informacijo davati v Ljubljano. Ovak bi se to nej moglo zgoditi. Daj Bože Odkriti to hüdobno roko. V Križovcih, v Črensovcih i na Cankovi so pritožbe sprejema!! aK dali sprejemati naš g. poslanec V Soboti neso mogli, ar jih je sprevod v Veržeji-zadržao. Iz sobočke okolice zato pismeno naj dajo svoje j>ritožbe do njih invalidi i dovice če kakše majo.
Na narodno knjižnico v Soboti so darüvali: Joško Berlot 80 K., Brata Brumen 100 K., Ladislava Cvirn 40 K. i 3 knjige, Justi Pilih 20 K., Marijo Postl 1 knjigo, Franjo Kerec 2, Slava Nišelvica 1 knigo.
Pošta.
Vsem. Ki so na letos ešče ne plačali Novin i M. Lista, naj to včasi včinijo, ar ovak njim ne samo, ka ne moremo poslati kalendara nego ešče lista njim moremo staviti. Čeke pošljemo dužnikom v kratkom. Širitelje do 15. oktobra Poberite za Novine 20 K., za M. List 10 K. na leto 1921. Ki to plačajo, dobijo brezplačno kalendar. Kornhaüser A. Sv. Jürij. 90 K. ešče nej prišlo. Večim. Zakaj so bile Novine že trikrat pospolamo bele v ednom falački? Preveč ste radovedni. No pa vam spunimo želo! V drügom pomeni je tolmačo g. censor naše reči, kak smo je mi razmeli, gda smo pisali od velikoče kmetove dače i od nove mariborske kmetijske šole, v šteroj se ne vči vera.
Podlistek.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Na strašno škodo krščanstva je l. 1541 zaistino prišeo v Budapešto, štera je 145 let nosila törski jarem. Naši Slovenci med Mürov in Rabov so največ trpeli l. 1532. gda je Soliman z 200.000 možmi in 300 topovi (štüki) so z Carigrada proti Beči prek po našoj Slovenije, se razmi požigajoč i moreč. Prišedši pred Kisek (Köszeg) je mislo brez težave dobiti v roke to malo trdnjavico, toda ne jé tak bilo. Zapovednik Kiseka je bio Jurišič Mikloš, kranjski deželni glavar, veliki prijatel krala Fercdinanda i Horvatov. Ravno se je pripravlao, da bi šo z malim šeregom Beči na pomoč, gda vidi, ka so Törki prileteli Kisek, kam je dosta lüdi od straha pribežalo.
Ne je šo v Beč, nego začno je braniti Kisek. Törki so tri dni strelali ma mesto potem so je pa naskočili
toda zaman. Jurišič je z 700 možmi dva tjedna tak brano trdnjavo, da so Törki z velikimi čemeri odišli proti domi. Ne ve se, zakaj so ne šli proti Beči. Zadnji den boja je Jurišič krali pisao: „Od naših 700 oboroženih kmetov je že polovica spadnola; smadnika, (práha) šteroga sam küpo za 300 ranški mam komaj eden cent. Jedina milost boža nas čuva, naj bo ona tüdi milostliva mojoj duši“. Krao je mesto Kisek Jurišiči podaro.
Ta žalostna zgodovina od vojsk s Törki je preveč duga, zato je nemogoče od vsega tü govoriti, Povemo samo, da so se krščeniki vitežko branili i je večkrat premagali. Zvün kmečkoga lüdstva so si v onoj vojski najvekšo hvalo zaslüžili Papi, ki so davali peneze i drüge pomoči, potem pa vitežki kralovje i vojvodje, tak na pr. Ivan Hunjadi, Janez Kapistran, Matjaš Korvin, Ivan Kacijanar, Zrinjski i Jarišič Mikloš itd.
To so kratki podatki iz naše starejše zgodovine. Trpljenje naše se je povekšalo ljübézen pomenšala, srditost naselila, edinost pretrgala po
verski bojaj šteri so nastali po novoj človečoj vöri Luter Martina i Kalvin Janoša. Ta nas je vörsko razdelila pa pretrgala tiste sküpne niti, štere so nas dozdaj vezde i krepile. Razcepljenje vürsko tak katoličanski kak evangeličanski deo je odsehmao hodo svoja pota i malo kda prišo vküp. Zadnji čas pri volitvaj smo z celim srcom želeli da proti nevernosti sküpno nastopimo i se na podlagi krščanske politike konči zdrüžimo —i hvala Bogi en del Evangeličancov se odzvao našemi zvanji — a samo te ménši. Vekši del je odišo v tisti tabor, šteri je njemi bole sovražen kak nam. Dober Bog ki je dovolo to cepitev, naj vzeme v svoje roke to delo i združi razcepljene brate na svojem Srci znova. Mi vsi, Evangeličanci i Katoličanci pa ne delajmo drügo v té namen: molimo eden za drügoga, ljübimo eden ovoga, ne stritajmo se za volo vöre, iščimo potrditi tisto, ka je edno i večno pri obema i to je Kristuš.
(Konec)
4
NOVINE
1921. 9. okt.
Veržej. V 80. leti svoje starosti so vmrli tükaršnji plebanoš g. Janžekovič Lovrenc. 40 let so vodili to faro. Na stotine naših Prekmurcov so spovedali, prečistili. Sprevoda se vdeležilo 20. sept. do 40 dühovnikov i klerikov i vnogo ljüdstva. Z Prekmurja so bili zastopani nas g. poslanec, g. Deli Št. kaplan z Beltinec i bogoslovca Jerič, Herman, drüžina nadučitela Špragera i več Prekmurcov.
Kože (leder) i podplate si vsaki naj preskrbi, ar se zima bliža i cene se podigavajo pri tom blagi.
Küpüjem svevrste surove kože i té tüdi vzemem v delo pa je kak najhitrej zdelam.
V zalogi mam vsako vrste kože (leder) i podplate pa vse šoštarske potrebčine.
Albin Sagadin
trgovina z kožami v Beltincih.
Celo ugodno!
Anton Hack, posestnik v Trati, štev. 34, poleg G. Mureka, pol. okr. Maribor, oda takoj svoj grünt stoječi iz 20 plügov dobre zemlje, senožati, velkoga ograda, gošče i goric. Nova hiša i celo gospodarsko poslopje, vse v najbolšen stanji. Grünt je pet minut vkraj od glavne ceste Murek — G. Radgona i frtao vöre od železnice Ljutomer — Maribor. Cena po dogovori.
Najvékšo izbiro vsakovrstnoga blaga za moške i ženske po najnižjih cenah ma vsikdar Franc Seršen v Lotmerki.
Občina Dolnja Lendava ma na prodaj 2 konja z dvema konjskima opremoma i voz kočijo. Küpci se naj zglasijo v obč. uradi D. Lendave.
Trüge (škrinje) za mrtve v vsakoj velikosti i vse mrtveče potreboče küpite najfalej pri
Albin Sagadini v Beltincih.
Automobilna prometna d. d. v Ljubljani.
Poziv k subskripciji delnic.
Ministerstvo trgovine in industrije dovolilo je podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920. št. 10. 148/20 ustanovitev delniške družba pod. imenom ,,Automobilna prometna d. d.“ s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdržavati automobilni promet križem Slovenije.
Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K. Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subskripcijo
do 25.000 delnic po K 400. — nominale.
Nominalni znesek se mora takoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega je plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 40 K za vsako delnico.
Subskripcija se vrši od 1. do 15. oktobra 1921.
Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slovenska eskomptna banka in vse njihove podružnice ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice bodo deležne čistega dobička od 1. januarja 1922. dalje ter so opremljene s kuponi za leto 1922.
Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic oziroma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah.
V smislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po 1 glas.
Hkratku sklicujemo
ustanovni občni zbor
ki se bo vršil v četrtek, dne 27. oktobra 1921. ob 11. uri dopold. v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7. II. nadstrp., s sledečim dnevnim redom:
1. sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končnoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je leta od državne uprave odobrena;
2. volitev članov upravnega sveta;
3. volitev članov nadzorstva.
V Ljubljani, dne 30. septembra 1921.
Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka. Slovenska eskomptna banka. Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Keliko prebivalstvo šte Slovenija? Eden milijon, 56 jezero 464. Slovencov je z med teh 985,155, Srbo-horvatov 10,721, drügih Slovencov (Rusov, Čehov) 4196, Nemcov 39,631, Vogrov 14,897, Talijanov 689, tujih državljanov 14,063 i neodločnih (iz Istre, Primorskoga) 16,454. Po veri je 6627 pravos-
lavnih, 501 grčkokatoličancov, 27,253 evangeličancov, 650 muslimanov. 946 izraelitov, eden milijon 20 jezero 487 pa katoličancov.
Naročte si Novine!
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.