PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 53 (13.586) Trst, sreda, 7. marca 1990 Danes začetek morda prelomnega kongresa za italijansko komunistično gibanje Pogledi iz treh različnih kotov na prihodnost italijanske partije V Bologni že skoraj vse nared za začetek - Occhettova stališča podpirata dve tretjini delegatov - Prisotni vsi tajniki strank vladne koalicije - Craxi o sodelovanju s KPI BOLOGNA — V znaku številke »19« se bo danes v Bologni začel dolgo napovedovani izredni kongres italijanskih komunistov. Kongres je 19. po vrsti, je izrednega značaja, na njem pa bodo najbrž sprejete prelomne odločitve za prihodnost KPI. Prvič v 69-letni zgodovini se na kongresu pojavljajo tri različna Uvodna poročila, ki povsem različno gledajo na prihodnost te največje levičarske stranke v Italiji. Večina od 1.092 delegatov se zavzema, da bi se na kongresu odločili za začetek postopka o Ustanovitvi nove politične formacije, ki bi dala novo identiteto italijanski levici, ki naj bi v svojih vrstah združevala najrazličnejša gibanja od ekoloških pa do naprednih katoliških, od radikalnih pa do socialističnih, kjer pa v nasprotju s Craxijem in njegovo perspektivo o socialistični enotnosti, tajnik KPI Occhetto go-1 vori o enotnosti vseh levičarskih gibanj v državi. Ta nova formacija naj bi predstavljala alternativo KD, na mednarodnem prizorišču pa naj bi se ta nova politična formacija v perspektivi vključila v socialistično internacionalo. Poleg tajnika Occhetta to stališče podpirajo vidni člani državnega vodstva kot Napolitano, lotti-jeva, Reichlin, D'Alema in Veltroni, z njo pa se strinjajo tudi skoraj vsi deželni tajniki. Na kongresih federacij je to resolucijo podprlo 66 odstotkov delegatov. Druga resolucija, ki jo podpirajo predvsem Natta, Ingrao, Tortorella, Magri, Castellinova in Angius, pa predlogom tajnika KPI nasprotuje, ker naj bi to pomenilo ideološko in politično nazadovanje v primerjavi s cilji, ki si jih je KPI zadala na rimskem kongresu pred letom dni. Zagovorniki »fronte ne« tudi trdijo, da je ideja o novi politični formaciji povsem meglena in bi zato lahko povzročila izničenje KPI in nastanek neke nedoločene politične formacije. Ta struja se zavzema za obnovo KPI in celotne italijanske levice, kjer naj se KPI prilagodi sedanjim razrperam, ne da bi bilo zato potrebno dejansko ukiniti KPI. Predstavniki te struje tudi trdijo, da bi politična alternativa brez' KPI izgubila svojo moč in da je treba v iskanju alternative predvsem rešiti odnose s socialisti. Tretja resolucija, ki lahko računa le na dobre tri odstotke delegatov, predstavlja teze Ar-manda Cossutte, ki se zavzema za okrepitev KPI, ki mora po njegovem mnenju še naprej ostati razredno opredeljena. Po Cossuttovem mnenju pomeni morebitni nastanek nove politične formacije predvsem odpoved zgodovin- ski vlogi KPI v državi in ne le odpoved imenu in simbolom partije. Bolonjska športna palača, ki bo gostila skoraj pet tisoč delegatov, gostov in novinarjev je že skoraj povsem nared. Potekajo še zadnja dela, da bi Bologna pripravljena pričakala kongresnike, katere bo že zunaj na pročelju športne palače »pričakala« velika zeleno-rdeča »devetnajstica«. Zunanjost bo okrašena s številnimi rdečimi zastavami, notranjost dvorane pa naj bi s padajočimi zavesami v niansah rdeče brave na zgornjem delu dvorane dajala vtis gibanja. Za športno palačo so na približno 1.500 kvadratnih metrih pripravili tiskovno središče za novinarje, ki bodo sledili kongresu. Zanimanje je izredno in ob številnih domačih novinarjih, bo prisotnih tudi mnogo tujih. Tako bodo prisotne vse najvažnejše svetovne tiskovne agencije, med dnevniki pa lahko med drugimi omenimo VVashington Post in Le Monde. Prisotne bodo tudi TV ekipe iz SZ, Francije, Španije, Portugalske, Velike Britanije in Japonske. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za prehrano množice gostov. Pri tem jim je nedvomno pomagal utečen »organizacijski stroj« za praz-NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Nikaragvi ni prostora za pripadnike contrasov MANAGUA — . Dosedanji nikaragovski predsednik Daniel Ortega je včeraj dejal, da grozi državi »vsedržavna vojna«. Do tega bi lahko prišlo, če bi se novoizvoljena predsednica Violeta Chamorro odločila, da preoblikuje državno vojsko in poveri to nalogo contrasom. Koalicijo 14 strank UNO pa je Ortega pozval, naj ne odpravi sandinistične vojske in zamenja nostranjega ministrstva, saj sta oba sestavni del nikaragovske ustave. S svoje strani je gospa Chamorro že izjavila, da ne bo v njeni bodoči vladi nikakršnega prostorčka za contrase. »Z njimi smo pretrgali sleherno povezavo«, je dejala gospa Chamorro, njene izjave pa so povzročile nemalo negodovanja v vrstah contrasov, ki so dejali, da je v Nikaragvi lahko prišlo do demokratičnih volitev in izvolitve kandidatinje UNO prav zaradi vztrajnega boja te gverilske organizacije. Bitka med sandinisti in contrasi traja že devet let, terjala pa je več kot 35 tisoč mrtvih. Več kot 250 tisoč prebivalcev je moralo v izgnanstvo, gmotna škoda pia je ogromna, saj je Nikaragva vse prej kot država, ki si lahko privošči izgubo 20 milijard dolarjev. SKGZ pozdravlja izjavo Predsedstva SRS o narodni spravi Slovenska kulturno-gospodarska zveza pozdravlja Politično pobudo Predsedstva SR Slovenije, ki je na svoji ponedeljkovi seji sprejelo Izjavo o "narodni in državljanski umiritvi" oziroma o "narodni spravi" ter s odprlo novo zgodovinsko nadvse pomembno stran v medčloveških odnosih v SR Sloveniji ter v širšem Prostoru, kjer živijo Slovenci. V trenutku prehoda v pluralistično demokratično politično ureditev je spre-leti dokument dokaz velike strpnosti, sposobnosti od-Prtejšega gledanja na preteklost in globoke želje po Premostitvi vseh ovir na poti resničnega oblikovanja Rovih družbenih in medčloveških odnosov. Bodočnosti Ri mogoče graditi na mračnih prikaznih iz preteklosti, Ra nepotešenih zamerah ali mržnjah, na neprebolelih sPorih in na revanšizmih, temveč, kot je rečeno v dokumentu Predsedstva SR Slovenije, le s kritičnim spo-Rrinom na eni strani in s sposobnostjo pozabe na dru-91- Ti napori za vzpostavljanje drugačnega vedrejšega Vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko Preteklost ne bo več bremenila medčloveških odno-iL0v, morajo biti za zgled tudi zamejskim Slovencem. iRdi naša manjšina mora izhajati iz dejstva, da zgodovine ni mogoče spremeniti in da so za mirno življe-”le in ustvarjanje potrebni veliko razumevanje, strpnost in medsebojno spoštovanje, predvsem pa skupni RRpori, da bi se ne povrnilo zlo, ki je v našem narodu Povzročilo toliko gorja. Upornikom naj bi pomagal tudi skrajni del islamskih gverilcev V Afganistanu spodletel poskus udara proti režimu predsednika Nadžibulaha KABUL — Po enajstih letih državljanske vojne in leto po sovjetskem vojaškem umiku je del afganistanskih oboroženih sil pod vodstvom obramb-nega ministra Sah Nawaz Tanaija (na sliki AP) in ob podpori najbolj skrajnega dela islamske gverile skušal zru siti Nadžibulahov režim. Poskus vojaškega udara se ni posrečil, čeprav je položaj v prestolnici po celodnevnih bojih, v katerih so sodelovala tudi lovska letala, ki so bombardirala tudi vladno palačo, še precej nejasen. Toda Nadžibulah je po kabulskem radiu že sporočil, da so poskus udara zatrli, istočasno pa je izdal poziv, da se obrambnega ministra ujame »živega ali mrtvega«. Vest o poskus udara je najprej posredoval glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gerasimov na redni tiskovni konferenci včeraj dopoldne v Moskvi. Novinarjem je včeraj prebral kratko sporočilo, »da v tem trenutku v Kabulu potekajo boji in da gre najbrž za poskus državnega udara.« Tudi kroniko o dogajanjih v Kabulu je posredovala sovjetska tiskovna agencija Tass, ki je najprej poročala o letal- skem napadu na predsedniško palačo v Kabulu in o bojih, v katerih je sodelovala tudi artilerija. S Kabulom so bili prekinjeni vsi telefonski stiki, Tass pa naj bi podatke dobil z radijsko zvezo preko sovjetskega veleposlaništva v Kabulu. Najhujši boji so •skoraj ves dan potekali okrog obrambnega ministrstva, pučisti in redna vojska pa so se spopadli tudi za mednarodno letališče. Kasneje je po radiu spregovoril predsednik Nadžibulah, ki je sporočil, da je vojaški udar spodletel, obrambni minister general Tanai pa je odstavljen s svojega položaja. Nadžibulah je tudi sporočil, da naj bi pučistom pomagali islamski integralisti, ki jih vodi Hekmatyar. Ta je na tiskovni konferenci v Islamabadu izrazil podporo upornikom v Kabulu, vendar pa ni hotel govoriti o svoji vlogi in o ukazu, ki naj bi ga dal svojim gverilcem za pomoč pučistom. O številu žrtev ni točnih podatkov, po radiu so le govorili o »več mrtvih« in da naj bi se nekateri uporniki predali. Madžarski grozil komunistični puč v^DIMPEŠTA — Šef madžarske ^0trd4tne sIu^*3e Lajos Nagy je včeraj t)raV]1 vest, da so na Madžarskem pri-državni udar, puču pa so se Pha*}1 le za las in sicer tako, da so W eiasno odstranili bivšega šefa ^iklo- °vaške komunistične partije ^keša. Jakeš in romunski SC^tor Ceausescu sta pripravljala V ^ičm državni udar, vendar sta sv°je načrte zamrzniti že 17. ^lia fa lani, ko so se v Pragi spo-0 demonstranti in policija. vdrii Pedletelem puču je prvi sprego-Vthu hiadžarski premier Nemeth na ^a9v maclžarskih strank, sedaj pa je t°brlV. °menil še nekaj dodatnih pod-Pučisti naj bi stopili v akcijo 'ko bi na Madžarskem zavladal klčr^dlack out. Primanjkovanje elek-energije naj bi opravičil nastop i eh i,Cev retla<'' 1° je zastopnikov ^oj^komunističnih režimov, ki bi pri-a ha pomoč madžarskim bratom. Kohl moral popustiti BONN — Medtem ko davišnji zahodnonemški tisk na prvih straneh poroča, da kancler Kohl (CDU) in zunanji minister Genscher (liberalna stranka) na včerajšnjem sestanku nista zgladila razhajanj, ki jih je povzročil Kohl s svojim izmikanjem, ko gre za jasno potrditev dokončnosti poljske zahodne meje, so na sestanku predstavnikov strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, danes dosegli sporazum. Koalicija bo na zasedanju parlamenta predlagala, naj bi se Bundestag zavzel za to, da bi oba nemška parlamenta in obe nemški vladi kar se da hitro po volitvah v NDR objavili enako se glaseči izjavi, katerih osnovno sporočilo naj bi bilo, da se mora poljski narod zavedati, da Nemčiji ne zdaj ne kasneje ne mislijo z ozemeljskimi zahtevami ogrožati njegove pravice, da živi v varnih mejah. NA 2. STRANI Predsednik Biasutti proti preštevanju NA 4. STRANI Uradnih izidov prvega kroga volitev v Sovjetski zvezi za sedaj še niso objavili MOSKVA — Kaže, da so radikalni kandidati dosegli dokajšen uspeh na volitvah, ki so v nedeljo zajele približno 130 milijonov volilcev v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji, kjer so volili za vrhovni sovjet, za okraje in za občinske svete. Uradnih dokončnih rezultatov za sedaj še niso objavili, vendar zahodni dopisniki iz Sovjetske zveze trdijo, da so si predstavniki ukrajinskega opozicijskega gibanja »Ruh« zagotovili večino sedežev v zahodnem delu republike, medtem ko so si v vzhodnem zagotovili pravico, da se udeležijo balotaže, ki bo 18. marca. Med predstavniki opozicije, ki so si že zagotovili sedež v vrhovnem sovjetu je tudi nekaj bivših političnih jetnikov. Radio Moskva med izvoljenimi izrecno omenja predsednika ukrajinske vlade Vitalija Maso-la, drugega sekretarja KP SZ za Ukrajino Stanislava Gurenka, medtem ko se bo prvi sekretar Vladimir Ivaško moral potegovati za izvolitev čez deset dni, ko se bo neposredno pomeril s kandidatom opozicijskega bloka Aleksijem Kvasom. V Ruski federaciji je brez težav osvojil svoj sedež, kot smo že poročali včeraj, radikalni lider Boris Jelcin, ki je v svojem rojstnem mestu Sver-dlovsku osvojil kar 90 odstotkov glasov. Izid volitev, je dejal Boris Jelcin, potrjuje dejstvo, da je v Sovjetski zveze treba pospešiti proces reform. V intervjuju za Times je Jelcin med drugim dejal, da ni več komunist, vendar je dodal, da bo podprl Gorbačova na 18. kongresu partije, ki bo prihodnje poletje. Dejal je tudi, da bo po njegovem mnenju gotovo prišlo do razkola v vrstah KP SZ, če ne bodo pred kongresom odobrili nekatere reforme. Novinarji so na moskovskih volitvah imeli še zlasti veliko uspeha. Izvoljeni so bili Večeslav Starkov, direktor naprednega časopisa Argumenti i fakti, ter televizijski novinar Aleksander Politkovski. V Leningradu je bila že izvoljena novinarka Bela Kurova. V Belorusiji so bili izvoljeni skoraj vsi vidni predstavniki partije in države, vendar so si sedež v sovjetu zagotovili tudi nekateri predstavniki opozicije. Vladni partnerji so mu zagrozili z izstopom iz koalicije Notranji in zunanji pritiski prisilili Kohla, da popusti glede meje s Poljsko O nemški združitvi bo razpravljala NATO BONN — Medtem ko davišnji zahodnonem-ški tisk na prvih straneh poroča, da kancler Kohl (CDU) in zunanji minister Genscher (liberalna stranka) na včerajšnjem sestanku nista zgladila razhajanj, ki jih je povzročil Kohl s svojim izmikanjem, ko gre za jasno potrditev dokončnosti poljske zahodne meje, so na sestanku predstavnikov strank, ki sestavljajo vladno koalicijo, danes dosegli sporazum, s katerim naj bi bila bojna sekira spet zakopana. Koalicija bo na zasedanju parlamenta v četrtek predlagala izjavo (in potem zanjo kolikor mogoče složno glasovala), v kateri naj bi se sklicevala na podobno izjavo, sprejeto v Bundestagu 8. novembra lani, V novi izjavi naj bi se Bundes-tag zavzel za to, da bi oba nemška parlamenta in obe nemški vladi kar se da hitro po volitvah v NDR objavili enako se glaseči izjavi, katerih osnovno sporočilo naj bi bilo, da se mora poljski narod zavedati, da Nemčiji ne zdaj ne kasneje ne mislita z ozemeljskimi zahtevami ogrožati njegove pravice, da živi v varnih mejah. Namen izjave - tako naj bi bilo zapisano tudi v resoluciji, ki jo mislijo stranke vladne koalicije zagovarjati v četrtek - je potrditi dokončnost poljske zahodne meje v skladu z načeli sklepnega dokumenta KVSE in pričakovanju nemške združitve; dokončnost meje naj bi bila del podlage za razvoj miroljubnega sožitja v Evropi. V tem smislu naj bi bilo vprašanje meje urejeno tudi v sporazumu, ki naj bi ga kasneje podpisali Nemčija in Poljska, v sporazumu, ki naj bi zapečatil spravo med obema državama. Pri tem ZRN izhaja iz stališča, da bodo poljska odpoved reparacijam (23. aprila 1953) ter določila skupne izjave Kohl-Mazowiec-ki o varstvu nemške manjšine na Poljskem (10. november 1989) ostali v veljavi tudi, ko se bo Nemčija združila. Zunanji minister Genscher je sinoči nepričakovano odpotoval v Bruselj, kjer je vedno bolj nezaupljivim zunanjim ministrom ES skušal razložiti, kaj se dogaja na zahodnonemški notranjepolitični sceni. Papir, ki so ga včeraj pripravili v vladni koaliciji in ki ga bodo v četrtek predložili v Bundestagu, priča o tem, da je moral kancler Kohl zatrobiti k umiku, posebej zato, ker je pritisk iz tujine vse hujši. Težav v vladni koaliciji pa s tem bržkone še ni konec, kajti zdaj bo treba povedati zadnjo besedo tudi o metodi združevanja: Kohl hoče združitev v okviru sedanje zahod-nonemške ustave in po njenem 23. členu, kar pomeni praktično vključitev vzhodnonemških upravnih enot (dežel, ki pa jih zdaj ni) v ZRN, medtem ko socialnodemokratska opozicija, z njo pa tudi mnogi liberalni politiki dajejo prednost postopku, ki predvideva sklicanje ustavodajne skupščine obeh Nemčij, ki bi izglasovala skupno ustavo (o tem, da bi se ta zgledovala zvečine pri sedanji zahodnonemški ustavi, pa že dolgo ni več dvoma in to je tudi stališče vzhdononemških socialnih demokratov. Pravda objavila dokumente o Kominformu MOSKVA — Sovjetski partijski dnevnik Pravda je včeraj na celi strani objavil pogovor s predstavnikom sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je sovjetskim bralcem predstavil vrsto dokumentov, ki se nanašajo na poslabšanje stikov med Jugoslavijo in SZ leta 1948. Dokumenti kažejo, da so k zaostrovanju prispevale informacije, ki sta jih v Moskvo pošiljala tedanji sovjetski veleposlanik v Beogradu Lavrentjev in vojaški odposlanec general Siddro-vič. Med vzroke za sovjetsko-jugoslo-vanska trenja sodi tudi Titova odločitev, da brez posvetovanja s Stalinom pošlje eno divizijo na ozemlje Albanije. Nato je začelo dopisovanje, ki je pripeljalo do tega, da je Pravda 29. junija 1948 šokirala svoje bralce z objavo resolucije informbiroja. Pravda piše, da so med Gorbačovovim obiskom v Jugoslaviji marca 1988 odpravili še zadnja nesoglasja. Ob koncu članka je časopis zapisal, da je »resničen napredek v stikih med dvema državama mogoče uresničiti le, če enakopravno sodelovanje očistimo vsega, kar ruši suverenost.« VVASHINGTON — Italijanskemu ministrskemu predsedniku Andreottiju, ki se v teh dneh mudi na uradnem obisku v VVashingtonu, je ameriški predsednik Bush zagotovil, da bo vpr-šanje združenja obeh Nemčij predmet razprave vseh držav članic NATO. Bush je tako tudi formalno omehčal svoje prvotno stališče, v katerem je zagovarajal, da bi morali o bodoči Nemčiji razpravljati v sestavi 4 + 2 (to so štiri države zmagovalke druge svetovne vojne in obe Nemčiji). Ministrski predsednik Andreotti je v tiskovni konferenci dejal novinarjem, da so ZDA dejansko spremenile svoje stališče, kar pomeni, da bodo lahko soudeležene pri razpravi o Nemčiji tudi Italija in druge manjše evropske zaveznice NATO, seveda vsaka s svojo vlogo. Na sliki (telefoto AP): ministrski predsednik Andreotti in predsednik Bush LASJE Iz Združenih držav nova analitična metoda za ohranitev tvojih las... in ne samo to! MINERALOGRAM Znano je, da se zdravnik na splošno poslužuje različnih laboratorijskih analiz krvi, urina in drugega, da bi tako prišel do diagnoze. Test, ki se sedaj hitro uveljavlja zahvaljujoč svoji učinkovitosti, pa je tisti, ki temelji na analizi las. Analiza las nam namreč omogoča, da lahko s pomočjo spektrofotometra na jedrsko absorbcijo, povezanega z vrsto računalnikov, ocenimo natančne tkivne in torej celične vrednosti organskih mineralov. Izvidi vzorcev krvi vsebujejo mnogo več spremenljivk, ki lahko izkrivijo rezultat. Prehodni dejavniki, kakršni so čustveno vzburjenje, zdravljenje, ura dneva ali pa svojevrsten obrok hrane lahko namreč povzročijo velike variacije v krvnih in urinskih testih, medtem ko ne vplivajo na lase. Druga pomembna razlika je naslednja: krvni testi nas seznanjajo s tem, kar kroži v našem telesu, in nam torej odkrivajo koncentracije in vrednosti snovi, ki so zunaj celic. Urinski testi nam lahko dajo informacije glede snovi, ki jih organizem izloča. Lasje pa nam za razliko omogočajo dobiti tako sliko, kakršno dosežemo s pomočjo celične biopsije, ki se nanaša na prehrambene rezerve, uskladiščene v organizmu. To pa bolj preprosto pomeni, da ima zdravnik možnost, da v vsakem trenutku kontrolira celotno delovanje telesnega metabolizma in da torej po potrebi tudi terapevtsko poseže. Ena izmed nezanemarljivih prednosti je tudi možnost ugotavljanja prisotnosti strupenih kovin v organizmu, takih, ki lahko povzročijo hude patologije. Tem informacijam pa se pridružujejo še tiste o količinskih razmerjih med minerali, o tipu oksidacije, o stopnji stresa in možnost napovedovanja bodočih obolenj. Druga prednost analize las pa je ta, da ta ■test opozarja na disfunkcije metabolizma še preden se pokažejo njihovi simptomi. Z EDINIM IZVIRNIKOM RAZPOLAGA EKSKLUZIVNO KAPVL STUDIO 040/774248. Telefoniraj za zmenek. KAPYL Studio sas TRST - Korzo Italia 21 Tel. 040/774248 Videm - Tel. 0432/504255 Pordenon - Tel. 0434/521940 V Kopru ustanovili samostojni Sindikat novinarjev Slovenije V Španiji aretirali sicilskega »botra« KOPER — Slovenski novinarji so danes ustanovili svoj poklicno-strokovni sindikat. Sindikat novinarjev Slovenije je samostojno združenje novinarjev, ki bo zagotavljalo, uresničevalo in varovalo pravice, interese in zahteve svojih članov. Kot je zapisano v programu, se bo sindikat zavzemal za avtonomnost novinarskega poklica in za takšen gmotni in družbeni položaj svojih članov, ki jim bo zagotavljal dostojno življenje, dobre delovne razmere in pošteno plačilo za njihov delovni prispevek. Skrbel bo za izobraževanje in usposabljanje in samostojnost pri delu. Na današanji ustanovni skupščini sindikata novinarjev Slovenije, ki je bila v Kopru, kjer bo tudi sedež sindikata, so sprejeli statut in stavkovna pravila ter delovni program. Za predsednika SNS, so izvolili Venčeslava Japlja iz Primorskega sindikata novinarjev, za podpredsednika pa Tineta Guzeja iz sindikata novinarjev Dela. Kot predvideva statut SNS, bodo v sindikat vstopali posamezniki, sindikalne skupine, novinarske sindikalne organizacije, ki delujejo po posameznih območjih ali posameznih podjetjih. Glavni cilji Sindikata novinarjev Slovenije so uresničevanje določil kolektivne pogodbe, varovanje materialnih, socialnih in kulturnih interesov novinarjev, varovanje avtonomnosti novinarskega poklica in njegove integ- ritete, varovanje pravic iz dela, plačila za delo, socialnih, zdravstvenih razmer in varstva pri delu, utrjevanje solidarnosti v medsebojnih odnosih, soodločanje o vsebinski zasnovi in uredniški politiki ter o kadrovskih odločitvah v uredništvih in zagotavljanje razmer in pogojev za izobraževanje' novinarjev. Te cilje bo SNS dosegal z zastopanjem pri vodstvih in lastnikih podjetij, z zagotavljanjem pravne pomoči in s posredovanjem v primerih, ko pride do sporov med delavci in vojstvom podjetja, z organiziranjem medsebojne pomoči članom in konec koncev s stavko, če SNS oceni, da so izčrpana vsa sredstva za dosego načrtovanih ciljev, Na današnji ustanovni skupščini je bilo med drugim rečeno, da se je iztekel čas neambicioznega novinarstva, čas ko se od tega poklica tudi ni pričakovala nobena profesionalna kvaliteta. Nastopil je čas, ko je treba tudi v novinarstvu delati z znanjem in strokovnostjo, vendar bo to delo treba tudi ustrezno plačati. Novinarji pa so se po cenjenosti njihovega poklica znašli pri samem dnu. Prva stvar, ki čaka SNS je sklepanje kolektivnih pogodb, pri katerem sindikat mora doseči novo »ceno« novinarskega poklica. IZTOK UMER RIM — Špansko letoviščarsko središče Palma de Mallorca je bilo usodno za sicilskega botra, ki so mu bili italijanski karabinjerji že dolgo na sledi. Natale Rimi velja namreč vodilnega člana mafijske družine iz Alcama, visoki komisar boj proti mafiji pa je že pred meseci izdal zaporni nalog na njegovo ime. Sicilskega bossa obtožuje združevanja v zločinske namene mafijskega kova, poleg tega pa naj bil v letu 1970 soudeležen pri pogajanjih med mafijo in princem Juniom Valeriom Bor-ghesejem, ko je ta snoval desničarski državni udar. Rimijevo ime je prvi omenil skesanec Antonino Calderoni. Natale Rimi se je povzpel do najvišje stopničke mafijske hierarhije, predvsem ker je sin znanega bossa Vincenza. Tudi brat aretiranega mafijaša Filippo je star znanec italijanskih sodnikov. Ko so ga pred nedavnim vzeli v službo pri Lacijski pokrajini je izbruhnil pravi škandal, saj je bil vsesplošno znan mafijaš. Natale Rimi je zastopal »podjetniško mafijo«. Svoje mafijske posle je vodil pretežno na Siciliji, kjer je investiral denar, ki si ga je pridobival z ilegalnim delovanjem »cose nostre«, v povsem legalne gostinske objekte, hotele in gradbeniške dejavnosti. Ko je skesanec Calderoni prvič omenil Rimijeve politične povezave s fašistično organizacijo Fronte nazionale, je boss zapustil Alcamo in se skril v Španijo. Pred dnevi je italijanski pravosodni minister Vassalli zahteval njegovo aretacijo, potem ko so španske oblasti obvestile ministrstvo, da so mi) prišle na sled. • Trije pogledi NADALJEVANJE S 1. STRANI nike Unita in tako so ob športni palači postavili montažno samopostrežno restavracijo s 700 sedeži in restavracijo z 200 sedeži. Obe bosta dnevno lahko pripravili približno 5.600 obrokov. Kongres KPI predstavlja ta trenutek nedvomno osrednji notranjepolitični dogodek in to potrjuje tudi prisotnost najvišjih predstavnikov italijanskega političnega življenja. Ob predsednikih senata in poslanske zbornice Spadolinija in lottijeve bodo otvoritvi kongresa in govoru, Occhetta med drugimi prisostvovali Forlani, De Mita in Scotti za KD, Craxi, Amato, Tognoli za PSI, La Malfa za PRI, Altissimo za liberalce in Cariglia za socialdemokrate, medtem ko bosta vlado v odsotnosti predsednika Andreottija predstavljala Martelli in Cristofori. Kako veliko je zanimanje za bolonjski kongres, pa potrjuje tudi sinočnje zasedanje vodstva PSI, ki je bilo v celoti posvečeno odnosom s KPI. Ob tej priliki je tajnik Craxi ponovil svoje znano stališče, »da socialistična enotnost predstavlja edino jasno in uresničljivo linijo v prihodnosti z velikimi možnostmi za uspeh. To ostaja in je bilo naše stališče ter naš predlog v zvezi s sodelovanjem na levici.« Kongres se bo danes začel s toni internacionale, nato pa bodo udeleženci počastili spomin umrlega predsednika Sandra Pertinija. Šele nato se bo z govorom tajnika Occhetta začelo pravo delo kongresa, ki se bo nadaljevalo v četrtek s protiargumenti Tortorelle in Cossutte in nato z razpravo, ki bo trajala še ves petek. Za soboto je predviden zaključni poseg tajnika KPI, kateremu bodo sledila glasovanja, ki bodo najbrž predstavljala najbolj delikatni del vsega kongresa, saj bodo na najbolj neposreden način odgovorila na vprašanja, kakšno prihodnost lahko pričakuje KPI. Liberalna stranka predstavila kandidate za bližnje volitve MARIBOR — Na osrednjem mariborskem Trgu Svobode lebdi velik ži-vopisan balon z vidno oznako ZSMS -liberalna stranka. To je samo vidni zunanji izraz konvencije, ki jo je liberalna stranka sklicala v Mariboru, drugi slovenski metropoli, očitno polemično z vseobsegajočo Ljubljano, ki si vedno in pri vsem lasti primat. Republiška konferenca je dopoldne pregledala in odobrila kandidatne liste, ukvarjala se je z denarjem in drugimi volilnimi zadevami. Popoldne je predsednik Jože Školč prebral seznam kandidatov za družbeno politični zbor slovenske skupščine in torej tisti zbor, v katerega se bo volilo po proporcionalnem sistemu, kjer bo poleg imena kandidata označena tudi stranka in ki bo torej služil kot prikaz politične teže posameznih strank. Na tej osnovi bo po volitvah urejeno finansiranje strank in bodo iz-zidi torej vsestransko zanimivi. Mladinci, sedanji liberalci, v ta zbor kandidirajo vidne zunanje predstavnike, predvsem pa same sebe. Predsednik Jože Školč kandidira na prvem mestu v osmi volilni enoti, ki obsega Tolmin, Idrijo, Ajdovščino in Novo Gorico in torej tudi Bregin, njegovo rodno vas. Mile Šetinc je tipičen Ljubljančan, kot je tudi Tone Anderlič, samo Ader-lič je v okolici proti Ljubljani Moste. Franco Juri kandidira na Koprskem, Zoran Thaler na Gorenjski, Andrej Verlič v Mariboru, Mojmir Ocvirk v Celju. Na listi sta tudi predstavnika narodnosti: Sandro Kravanja za italijansko in Hermina Lazslo za madžarsko. Na kandidatni listi so tudi štirje znanstveniki, vidni slovenski strokovnjaki, ki kandidirajo za člane predsedstva. To so: dr. Marko Demšar, dr. Alojz Križman, dr. Slavoj Žižek in dr. Bogdan Oblak. Manjka peto ime in torej kandidat za predsednika slovenske republike. Že vemo, da ZKS - Stranka demokratične prenove in Socialistična zveza kandidirata Milana Kučana, Demos kandidira Jožeta Pučnika, sam se kandidira Šlamberger (če mu bo uspelo zbrati 5.000 uradnih podpisov podanih pred občinskim funkcionarjem), manj ka kandidat ZSMS - liberalne strank6 Jože Školč je na radovedna in zve dava vprašanja novinarjev skušal dip lomatsko povedati nič, nato pa je iz]a vil, da bodo kandidata izbrali, da nis° še nič odločili, da pa je njihov kandi' dat za predsednika politična izbira. Bivši mladinci, sedaj liberalci,*, odločeni, da ostanejo lepo na sred1 ' ne vežejo se v naprej ne z bivšo P,: jo, niti z Demosom, ali kateroko ^ komponento. Za njih bi bil idealen rezultat tak, da bi postali jeziček na tehtnici bodočega parlamenta. Ni dvorn > da so vzbudili in da vzbujajo velik zanimanje. Pritegnili so izredno P° znane in ugledne ljudi in na primer Mariboru znanega pisatelja Tonet Partljiča, ki je včeraj konvencijo tuo vodil. Bilo je mnogo ljudi, zbralo jih je preko dvesto, toda med njimi J bilo komaj kakih trideset starejših > nad štirideset let, prevladovala Pa mladina. Že res, da je bodočnost v kah mladine, toda starih volilcev več kot mladih. . BOGO SAMSA Glas Amerike nadaljuje z oddajami v slovenščini NEW YORK — Vodstvo radia Glas Amerike, ki iz Was-hingtona oddaja v 43 jezikih, je sporočilo, da slovenske oddaje ne bodo ukinjene. Ameriška vlada je pred kakim mesecem dni v okviru novo proračunske politike sklenila, da zmanjša proračun za radijske oddaje Glasa Amerike (Voice of America) in da zato ukinja programe v šestih jezikih, med njimi tudi tiste v slovenščini. Z rezanjem programov naj bi privarčevali 2,9 milijona dolarjev. Poleg slovenskih naj bi ukinili tudi oddaje v grškem, turškem, uzbeškem, laoškem jeziku in swahiliju. S tem bi 57 ljudi Glasa izgubilo službo, med njimi tudi štirje, ki delajo v slovenski sekciji. Oddaje naj bi ukinili s 1. aprilom letos. Nagrada za odkritje Hadrijevega morilca BEOGRAD — Tuje agencije poročajo, da je s^nPjf^ fifpo-skih izgnancev v Združenih državah Amerike v ponedel]6 nudila sto tisoč dolarjev nagrade tistemu, ki najde morn6^-verja Hadrija, ki so ga umorili minuli teden v Bruslju, rte ^ niki ameriških Albancev so na tiskovni konferenci pove0 1 ^ je umor Hadrija politični obračun, ki mu je botrovala tajna policija. Namesto njega bo ta teden komisiji zar ,^eI) narodov za človekove pravice v Ženevi predal se??aiQVu n6' albanskih žrtev med nedavnimi demonstracijami na K0’0 vr0p-kdanji ameriški kongresnik Dioguardi. Ta je trenutno na ski turneji, katere glavni cilj je prepričevanje zail0<'TLsk0 A skih vlad in evropske skupnosti, da ustavijo gospoaa ^0. finančno pomoč Jugoslaviji, dokler ne bodo Albancem sovu Zagotovili etničnih, političnih in človekovih pravi Najnovejša študija italijanskega inštituta za konjunkturne raziskave ISCO Odposlanstvo dežele FJK na obisku v Budimpešti Mednarodno gospodarstvo se povoljno razvija, vendar pozor na obe Nemčiji! RIM — Mednarodno gospodarstvo se letos dobro razvija: če je prišlo v Ameriki do konjunkturne ošibitve - ki Pa je bila blažja od napovedane in je Potisnila malce v ozadje bojazen pred novo recesijsko fazo v ZDA - je bil trend v Evropi dinamičen, a prav tako na Japonskem, kjer so zabeležili v teh dveh mesecih občuten porast povpraševanja oz. naročil in naložb. To izhaja iz redne periodične študije italijanske-9a inštituta za konjunkturne raziskave ISCO in to je obenem nekakšna napoved o nadaljnjem gibanju svetovnega 9ospodarstva v tekočem letu. Poizvedovanje med podjetniki na °bmočju evropske dvanajsterice je pokazalo, da je med njimi vedno več takih, ki napovedujejo neprestano rast industrijske proizvodnje - zaenkrat naglo raste zlasti v Zvezni republiki Nemčiji, Franciji in Španiji - in obenem pozitivno ocenjujejo dotok naročil. Ne samo, med njimi je iz dneva v dan bolj opazen optimizem in celo "iz- jemno zaupanje" v prihodnost zaradi rušenja pregrad med zahodnim in vzhodnoevropskim svetom, še posebno pa spričo priprav na združitev Nemčij; podjetništvo izrecno poudarja, kako močno da se njuna industrijska sistema dopolnjujeta. Drugačni pa so pogledi na možnost denarne integracije med Nemčijama, predvsem v zvezi s tem, kdaj naj do nje pride. Dejansko sta se glede pritiska, naj se združitveni postopek izgotovi čimprej, izoblikovala dva tabora in oba sila oprezna: institucionalne mehanizme, ki urejujejo gospodarsko politiko, in censke mehanizme bi bilo treba poenotiti vzporedno z revizijo institucij - kot menijo v enem taboru -oziroma še poprej - kakor odgovarjajo v drugem taboru. Sicer pa prevladuje mnenje, da bi bilo potrebno vključiti v obravnavo tega problema kar največje število industrijsko razvitih držav; z drugimi besedami, da je treba vpraša- nje razreševati ob najširšem soglasju in skladnem nastopanju. Evropske proizvajalce skrbi tudi možnost, da bi utegnila nemška denarna unija poriniti navzgor obrestne mere. Nekaj strahu se je pojavilo spet tudi v zvezi z inflacijo. To je opaziti v prvi-vrsti v državah članicah OECD, kjer se je povpraševanje po dobrinah in kapitalu naglo povečalo. Zavod ISCO je vsekakor mnenja, da letos ne bi smeli nikjer prekositi inflacijske stopnje 5%, če pa se bo to tu pa tam zgodilo, naj bi šlo izključno za sezonski pojav, kakor je bilo januarja letos v Ameriki. Raziskovalci utemeljujejo to napoved z dejstvom, da so začele cene na debelo v drugi polovici lanskega leta popuščati, da se je upočasnila rast proizvodnih stroškov, da so glavni vzvodi, ki povročajo inflacijo, pod nadzorstvom, in da tudi porast cene dela pri proizvodni enoti ne bi smel letos preseči 4%. Utrjevanje gospodarskega sodelovanja z Madžarsko BUDIMPEŠTA — Po utrditvi prijateljskih vezi in sodelovanja med Fur-lanijo-Julijsko krajino ter drugimi članicami skupnosti Alpe-Jadran in na osnovi štiristranskega ter bilateralnega dogovarjanja med rimskim zunanjim ministrstvom in Avstrijo, Jugoslavijo ter Madžarsko je bila predvčerajšnjim na obisku v Budimpešti skupna degelacija upraviteljev in podjetnikov FJK pod vodstvom predsednika deželne vlade Biasuttija in odbornika za industrijo Sara. V razgovorih s predstavniki madžarske vlade in gospodarskimi krogi so zakoličili temelje za konkretnejše dvostransko sodelovanje, v okviru katerega naj postane Furlanija-Julijska krajina, ki jo je Biasutti označil kot »vrata na Vzhod«, nekakšen poskusen laboratorij za iskanje novih kooperacijskih modelov na proizvodnem in drugih področjih. Mimo že začetega sodelovanja na kmetijskem in obr- tnem področju ter blagovnega prometa s tržaško luko naj bi sprožili posebne operativne načrte še v komunikacijskih sektorjih in na področju ustanavljanja mešanih podjetij, v katerih bi zaposlovali tudi madžarsko delovno silo, predvsem pa naj bi uresničili še eno "pilotno industrijsko cono" po zgledu že utečenega BIC (Business In-novation Center) v Kopni; tu naj bi nastal center za usposabljanje podjetništva in obenem za zagon novih pobud med malimi in srednjimi podjetji kot nosilci gospodarske strukture v FJK. K vsemu temu naj bi bistveno prispevala po eni strani osnutek zakona o mednarodnem obmejnem sodelovanju, ki je zdaj v senatu, in odlok o zaposlovanju delovnih moči iz držav zunaj EGS, z druge strani pa, kot je dejal Biasutti, privilegiran položaj dežele FJK, ki ima poseben statut, poleg tega pa tudi primarne pristojnosti na področju gospodarske politike. Zaradi bohotenja bančnih posojil Denar je še dražji RIM — Prvega marca je nekaj največjih bank v Italiji havilo za 0,50% aktivne obresti v pasu top rate - prime rate. Gre za obresti, ki jih morajo stranke plačevati na bančna posojila. Sklep o tem so sprejeli pred dvema tednoma na sestanku med vodilimi zastopniki enajstih največjih denarnih ustanov in Bance dJtalia, sicer pod pritiskom guvernerja Carla Azeglia Ciampija. Le-ta je izrazil zaskrbljenost za-radi stalne množitve posojil oziroma bančnih investicij in dejal, da jih je treba upočasniti s podražitvijo denarja. Od Oianjših zavodov so sprejeli njegovo vabilo le maloštevilni, brez dvoma pa bodo to storili v naslednjih dneh. Od velikih bank pa so se guvernerjevemu pozivu takoj odzvale Banco di Roma, Banco di Sicilia in Credito italiano, medtem ko Ranca nazionale del lavoro tega ni ukrenila odkrito; javila )e, da ostaja pri sklepu o povišanju aktivnih obresti za 0,50% in enakem znižanju pasivnih obresti (ki jih banke Plačujejo strankam pri hranilnih vlogah), ki je bil sprejet že 18. januarja - če pa se bodo filiale opredelile za ponovno Zvišanje aktivnih obresti, imajo proste roke. Nobenega znaka ni, da bodo spet znižali tudi obresti na hranilne vloge. Članstvo računalniškega kluba razpolaga z banko podatkov KOPER — Člani koprskega računalniškega kluba so se na nedavnem občnem zboru odločili, da bodo še do sredine tega meseca poskusno usposobili lastno lokalno banko podatkov - BBS, v katero se bo s pomočjo telefona lahko vključevalo vseh 70 članov kluba, pa tudi nekateri drugi uporabniki. DS tem bodo precej posodobili in poenostavili delo kluba, ki ima svoje prostore na Resljevi cesti v Kopru, deluje pa v okviru koprske ZSMS. Kot je dejal predsednik dosedanjega IO kluba Darij Olenik, bo stari klubski računalnik z zmogljivostjo 80 megabitov še zadosto- val za vzpostavitev osnovne banke podatkov, nikakor pa ne za nadaljnje predvideno bistveno širjenje klubske (in komercialne) dejavnosti. Zato v klubu že razmišljajo o nakupu večje, hitrejše naprave, ki naj bi jo tako kot večino dosedanje opreme in knjižnice kupili s provizijo od prodaje programov svojih članov. Na občnem zboru so izvolili tudi novo klubsko vodstvo. Izvršni odbor vodi študent fakultete za elektroniko in računalništvo Vladimir Djurdjič. Klub še vedno sprejema nove člane, ki se lahko vpišejo na CK ZSMS v Kopru. J. O. V Luki Koper uvedli »evropski« delovni čas Koprska luka je prva jugoslovanska luka, ki je za vse delavce - razen za tiste, ki delajo v izmenah - s četrtkom, 1. marca, uvedla nov delovni urnik, tako imenovani »evropski urnik«. Tako zdaj delavci strokovnih služb, administrativ-no-tehničnih in nekaterih drugih služb po novem deljenem delovnem času prihajajo v službo med 7. in 8. uro, z delovnega mesta pa odhajajo med 16. in 17. uro, pri čemer je obvezna osemurna prisotnost na delu, obvezen odmor pa je med 12. in 13. uro. Za takšno odločitev je vodstvo Luke Koper navedlo dejstvo, da ta najsevernejša jugoslovanska luka na Jadranu v večjem delu posluje s tujimi partnerji in se je treba zato prilagajati njihovemu delovnemu času. Če se bo zaradi uvedbe takšnega delovnega časa - kot smatrajo v Luki Koper - povečal delovni učinek v administraciji in s tem v zvezi tudi osebni dohodek, bo pokazal čas. Sicer so na evropski delovni čas v Sloveniji že prešla nekatera večja podjetja, kot so Gorenje v Velenju, TAM v Mariboru, Primež v Novi Gorici, Elan in druga, kar se je pokazalo za koristno. Z. V. MRaohe kotacije ___________________ U6ne''ali................... 38280 S?Vd ...................... 16200 dsp................... 11300 Ril........................ 23550 Saf ''sp................... 12220 Sa '....................... 17400 lCiSp........................ 8100 u^tedison ................... 1830 Rl^fedison risp............. 1200 Pire,!-...................... 2590 Pire r'sP................... 2590 Sni« rl*P- nc .............. 2670 Sni8 J...................... 2515 Sni® ISP.................... 2550 Ri® risP- nc................ 1660 Rih Cen,e................... 7170 Rin Cen,e Priv............. 3840 Pr« Cente rjsp.......... 4120 !!|pmuda rl8P............... 1950 siPrL;....................... 1«0 Bes,-J?...................... 1535 38900 16100 11300 23600 12450 17400 8040 1858 1225 2655 2700 2115 2575 2560 1710 7250 3840 4160 3450 1980 1610 1440 357 4310 Fidis......................... 7290 Gerolimich..................... 119 Gerollmich risp................. 93 SME .......................... 3650 Štet.......................... 4930 Štet W 10 ....................... — Štet W 9 ........................ — Štet risp................... 4250 Tripcovich .................. 12150 Tripcovich risp. nc . Att. Immobiliari . FIAT............. FIAT priv........ FIAT risp........ Gilardini........ Gilardlni risp. ... Dalmine ......... Marzotto......... Marzotto risp. .. Marzotto risp. nc 4480 5130 9910 6860 6990 4580 3680 412 8000 7890 5900 NEURADNO TRŽIŠČE 7400 119 94,5 3700 5090 4270 12000 4450 5200 10200 7075 7150 4700 3750 412 8030 7950 5940 I. C. C. U.................. 810 SO. PRO. ZOO............... 1000 Carnica Ass............... 10000 6.3. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,40 BTP maj 1990 10,5%..... 99,50 BTP januar 1990 12,5% ... — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . CCT ECU 1983/90 11,5% . . CCT ECU 1984/91 11,25% . CCT ECU 1984/92 10,5% . . CCT ECU 1985/93 9% __________ CCT ECU 1985/93 9,6% . . . CCT ECU 1985/93 8,75% . . CCT ECU 1985/93 9,75% . . CCT april 1992 10%........... CCT julij 1992 IND........... CCT januar 1991 IND.......... CCT julij 1993 IND........... 100,00 + 0,30 100,75 — 100,60 —0,15 96,60 —0,10 97,60 —0,31 95,85 —0,10 98,40 —0,05 95,40 + 0,05 98,85 + 0,05 100,25 — 96,65 + 0,05 6.3. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,30 + 0,25 CCT februar 1991 IND ... . 100,25 — CCT februar 1997 IND 93,60 — CCT junij 1993 CV IND . . . 96,80 + 0,05 CCT marec 1991 IND . 100,05 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,75 — CCT sept. 1993 CV IND . . 96,20 — CCT avgust 1992 IND 98,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND 99,00 — CCT avgust 1990 IND 100,20 —0,05 CCT avgust 1991 IND 100,60 — CCT avgust 1995 IND 94,90 —0,05 CCT avgust 1996 IND : 94,65 + 0,11 CCT april 1991 IND 100,65 — CCT april 1995 IND 94,50 + 0,11 CCT april 1996 IND 94,80 + 0,05 CCT december 1990 IND . . 100,95 + 0,05 CCT december 1991 IND . . 100,25 — CCT december 1995 IND . . 95,95 + 0,21 CCT december 1996 IND . . 93,95 — MILANSKA BORZA, VODILNE DELNICE ^|KA INDUSTRIJA - -Nr -------------- 6.3. spr. % KMETIJSTVO Er|dy....................... 11001 —0,17 Eria®8!a........ ............. 8505 +0,12 2jgria?,la nSp................ 5089 —O'22 ................ 8400 +1,14 ^ -bOVALSTVO - BANČNIŠTVO 4||e®nza Ass................. 43010 —0,78 4ssi,Za Ass. risp. por---- 40000 +0,03 AuJalla................... 11900 —0,42 Lat+nia ...................... 1825 —2,14 Qe'aAss. ord................. 13850 +1,47 'tali ®rali Ass.............. 38720 +0,18 Vili 1000 ................ 12550 +0'40 Lap"6 ...................... 110000 +0,36 "HdiariB spa............. 56000 +2,75 bloyrt idente ............... 19800 +1,64 Adriatico ............. 16100 — BAR raz...................... 23475 —0,49 loro 'SP- P°rt............... 12450 +0,40 bnit)°rd..................... 20110 +0,30 bni«9 ....................... 22800 —0,04 Bari priv.................... 15320 —0,20 Ban a Comm. Italiana .... 4775 +1,81 Cr6di? di Roma ............... 2290 —0,22 ir,, ''o iteiianp ............ 2639 +0,76 MSdiDanca priv............... 52000 + 0,97 °banca................... 18050 +0,61 ^!Sna industrija - CEMENT__________________ L'Es.Bur9° ord............... 12999 +2,11 Monrt6830 ................... 23390 —0,04 p0|i ad°ri .................. 19000 — C6 9'af. Editoriai6....... 6100 +0,83 6n,ir .................... 3324 —0,48 Italcementi D.d. 125800 spr. Vo —0,16 Unicem 24800 —1,51 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5225 —1,32 Enimont 1465 —0,68 Fidenza Vetrar 1000 8840 — Italgas 2967 + 0,78 Mira Lanza 67700 —1,60 Montedison 1000 1857 —0,64 Montefibre . . . 1217 + 1,58 Pirelii 2655 —0,56 Pirelli risp 2115 —0,94 Recordati 13150 + 0,38 Saffa 10640 + 1,53 Snia BPD 2540 —1,17 Snia Fibre 1840 —1,29 Snia Tecnopolimeri 6950 —0,14 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7250 + 0,69 Standa 33220 Standa risp. port 12070 Alitalia cat. A 1700 —1,73 Alitalia priv 1133 + 0,27 Italcable 17150 SIP 1600 ' SIP risp. port 1424 —0,42 Sirti 12997 —0,02 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5230 —0,11 Tecnomasio.................. 3800 +o]80 Bastogi...................... 357 —049 6.3. spr. % Bonifiche Siele 26590 + 0,08 Bonifiche Siele risp 9200 — CIR - Comp. Ind. Riunite . 4625 + 0,22 CIR risp 4610 —0,43 Cofide 4480 + 0,67 Comau Finanziaria 4310 — Editoriale SpA 3355 + 0,60 Euromobiliare 5935 —0,08 Ferruzzi Agric 2458 —0,16 Fidis 7400 + 1,40 Fimpar 3299 — Finarte 6830 + 2,69 Fiscambi Holding 5352 — Fiscambi risp 2375 Fornara 3361 + 0,27 Gale 25870 + 0,08 Gemina 2139 —0,19 Gemina risp 1416 — Gerolimich 119 —0,21 Gerolimich risp. port. . . . 94,5 + 1,61 IFI priv 25780 + 0,31 IFIL fraz 7725 + 0,59 IFIL risp. port. fraz 3950 + 0,23 Italmobiliare 207200 —0,48 Pirelli & C 9500 —0,52 Riva Finanziaria 8600 + 1,12 Saes 3690 —1,07 Schiapparelli 1320 + 0,76 Sisa 3590 —0,25 SME 3725 + 0,95 SMI Metali! 1645 + 1,54 SMI Metaili risp 1285 + 0,39 SOGEFI 3500 Štet 5100 + 1,39 Štet risp. port 4300 + 0,47 Tripcovich 11990 —0,08 6.3. spr. % Tripcovich risp. nc 4450 —1,11 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5195 + 0,29 Calcestruzzi 16000 + 4,71 Cogefar 7200 + 3,64 Del Favero 6875 —0,35 Grassetto SpA 15850 —0,81 IMM Metanopoli 1599 + 0,88 Risanamento Napol! . . . 44250 —0,56 Vianini 5141 + 0,31 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3135 + 0,29 Danieli & C 10700 + 1,71 Data Consyst 10530 —0,89 Fiar SpA 21715 + 1,61 Fiat 10140 —0,10 Fiat priv 7031 —0,26 Fiat risp 7097 —0,31 Franco Toši 29770 —0,70 Gilardini 4703 + 2,02 Magneti Marelli 1915 + 0,79 Merloni 2730 + 0,74 Necchi ord 4030 — Olivetti ord 6499 + 0,73 Olivetti priv 4420 + 0,47 Pininfarina 14790 + 0,61 Rodriguez SpA 10010 —1,86 Safilo 12000 + 0,84 Safilo risp 11000 + 1,85 Saipem 3305 —0,45 Saipem risp 3500 — Teknecomp 1380 + 1,47 ________________________________6.3 spr. % CCT februar 1991 IND ... . 101,15 — CCT februar 1992 IND______ 100,25 — CCT februar 1992 9,8% . . . 99,90 — CCT februar 1995 IND .... 78,70 —0,05 CCT februar 1996 IND_________ 96,35 —0,05 CCT februar 1997 IND_________ 93,55 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,95 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . — — CCT jan. 90 USL 12,5% ... — — CCT januar 1991 IND.......... 100,95 —0,05 CCT januar 1992 IND...... 100,40 +0,05 CCT januar 1992 11% .... 98,05 — CCT januar 1993 IND.......... 98,05 +0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 98,75 — CCT januar 1997 IND.......... 93,60 — CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND.......... 95,85 — CCT julij 1990 IND........... 100,20 — CCT julij 1991 IND....... 100,60 — CCT julij 1995 IND............ 95,90 +0,10 CCT julij 1996 IND........... 95,60 +0,16 CCT maj 1991 IND............. 100,60 — CCT maj 1992 IND............. — — CCT maj 1995 IND............. 94,70 +0,05 CCT maj 1996 IND............. 94,85 +0,05 CCT maj 1997 IND............. 92,85 —0,05 CCT marec 1991 IND......... 100,85 — CCT marec 1995 IND........ 95,20 —0,05 CCT marec 1996 IND........ 95,80 +0,10 CCT marec 1997 IND........ 93,40 — CCT nov. 1990 IND...... 100,05 +0,10 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,80 —0,05 CCT nov. 1991 IND........ 100,45 — CCT nov. 1992 IND........... 98,50 — CCT nov. 1995 IND......... 95,40 —0..05 CCT nov. 1996 IND......... 93,20 — CCT oktober 1993 IND______ 98,25 — CCT oktober 1990 IND .... 99,95 —0,10 CCT oktober 1991 IND______ 100,40 — CCT oktober 1995 IND______ 95,40 — CCT oktober 1996 IND______ 93,10 — CCT sep. 1990 IND......... 100,05 —0,05 CCT sep. 1991 IND...... 100,65 —0,05 CCT sep. 1995 IND...... 94,80 —0,11 CCT sep. 1996 IND......... 94,70 +0,11 CTS marec 1994 IND........ 74,55 —0,13 CTS april 1994 IND ........... 74,70 —0,13 ED SCOL 1975/90 9% ___ 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% .... 99,90 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,35 — REDIMIBILE 1980 12% ... 101,75 —0,05 RENDITA —35 5% ............... 72,00 — Zanimivo stališče predsednika deželne vlade Biasutti: Odklanjam vsakršno možnost preštevanja manjšin V številnih državah kršitve osnovnih pravic Poziv Amnesty International ob mednarodnem dnevu žensk Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je na včerajšnji seji deželne skupščine javno in jasno izrekel nasprotovanje vsakršnemu preštevanju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Predsednik se je pri tem navezal na uradno stališče deželne vlade in politične koalicije, ki jo podpira in ki ga je sam Biasutti že podčrtal v programskem poročilu ob izvolitvi šti-ristrankarskega odbora KD-PSI-PSDI-PRI. »Danes, tu v skupščinski dvorani, samo ponavljam to stališče, ki vsekakor ni aprioristično, ampak izvorno izhaja iz moralnega prepričanja o nujni zaščiti posameznika — kot subjekta neke skupnosti — neodvisno od številčnosti in gostote etnične ali kulturne skupnosti, ki ji pripada oziroma se v njej prepoznava,« je še povedal Biasutti, ki je odgovarjal melonarskemu prvaku Gi-anfrancu Gambassiniju. Slednji se je v svoji interpelaciji skliceval na uradne Biasuttijeve izjave proti preštevanju manjšin med nedavnim uradnim obiskom v Ljubljani, kjer je bil gost predsednika slovenskega izvršnega sveta Dušana Šinigoja. Zakonske poti za zaščito narodnih skupnosti niso torej odvisne od številčne prisotnosti manjšine na teritoriju, kvečjemu od različnih tipologij, odvisno pač od okoliščin ali stvarnih situacij. Po predsednika-vem mnenju je treba vsekakor stremeti po dosegi bistvenega cilja, ki je ta, da se vsakomur zajamči enako dostojanstvo in pravico izražanja tudi tistih, ki imajo drugačne zgodovinske in kulturne korenine, kot jih ima večinska skupnost. Biasutti je ob tem spet ponovil načelo, da je treba zaščititi manjšine ne glede na njihovo številčno prisotnost, ampak kot odraz pravice do svobodnega izražanja posameznika, ki jo jamči tudi republiška ustava. »Mimo zakonskih norm in določil sem vsekakor prepričan,« je sklenil svoj poseg Biasutti, »da bomo lahko v naši družbi dosegli miroljubno sožitje le, če bomo imeli vedno pred sabo moralno obvezo spoštljivega odnosa do drugih, ne glede če imamo pred sabo človeka, ki pripada različni kulturi ali govori različen jezik.« Svetovalec SSk Bojan Brezigar je v daljši tiskovni noti pozdravil to Bia-suttijevo stališče proti vsakršnemu preštevanju manjšin. Posebnega po- mena je dejstvo, da se je predsednik dežele v svoji utemeljitvi naslonil na moralno prepričanje o zaščiti manjšine, ki mora biti neodvisna od njene številčnosti in njene gostote na narodnostno mešanem ozemlju. Brezigar je zato mnenja, da sodi med dolžnosti zakonodajalca oziroma parlamenta odobritev zakona za resnično zaščito manjšine, medtem ko skušajo nekateri omejiti ali celo ukiniti že obstoječe normative. Svetovalec SSk je očitno imel v mislih zaščitni osnutek ministra za dežele Maccanica, Gambassiniju pa je očital, da ob pomanjkanju drugih resnih argumentov za trezno soočanje trmasto igra samo na struno preštevanja. Tisti, ki postavlja v ospredje izključno to vprašanje, ne da bi pravzaprav pojasnil njegovih ciljev, aprioristično odklanja vsako resno razpravo o Maccanicovem predlogu, ki je nujno potrebna, da se končno izjasnijo nekatere zadeve. Brezigar postavlja kot primer položaj v tržaški pokrajini. Vladni osnutek nam ne priznava nič novega, nasprotno nam hoče odvzeti nekatere pravice iz Londonskega memoranduma, ki jih je kasneje potrdil Osimski sporazum. S tiskovno noto se je oglasil tudi komunistični deželni svetovalec Miloš Budin, ki pravi, da je pozitivno, da se je predsednik Biasutti tako jasno opredelil proti preštevanju, ki je nesprejemljivo. Svetovalec KPI bi »vsekakor želel, da bi Biasutti ta stališča odločno ter dosledno zagovarjal in branil tudi v Rimu«. S. T. Osmi marec kot priložnost za razmislek in razpravo o položaju žensk. Takšno pojmovanje mednarodnega dneva žensk je še toliko pomembnejše, ko gre za ženske, katerim so bile odvzete osnovne osebne svoboščine. Na položaj nekaj tisoč žensk, ki jih v raznih državah nasilno preganjajo zaradi njihovega prepričanja, olj letošnjem osmem marcu ponovno opominja italijanska sekcija mednarodne organizacije Amnesty International. Akciji, ki so jo poimenovali kar osmi marec, se je pridružila tudi tržaška sekcija. Pri tem v posebni noti omenja, da je Amnesty International že z dokumentarcem Trough the Wire, ki so ga v ponedeljek prikazali tudi v Trstu, želel predstaviti položaj žensk, ki so zaprte v ameriškem zaporu posebne varnosti. Iz podatkov, ki jih je zbrala mednarodna organizacija v raznih državah, izhaja, da se nad ženskami, ki vodijo razna osvobodilna ali opozicijska gibanja izvajajo hudi pritiski in tudi že nasilja. Nič milejša ni usoda žensk, ki se potegujejo za usodo svojih najbližjih ali pa, ki so proti zlorabi oblasti. Primerov po krivem zaprtih ali preganjanih žensk je veliko, vendar pa se je tržaška sekcija Amnesty International odločila, da ob letošnjem osmem marcu javno opozori na usodo zapornic in političnih preganjank v Siriji, Peruju in Burmi. V Siriji je pet žensk že veliko let zaprtih v zaporih v Damasku, ne da bi jim sodili ali česarkoli uradno obtožili. Gre za ženske, ki so družinsko vezane na člane prepovedane Komunistične stranke. Študentje devinskega zavoda v deželnem svetu Zgled sožitja med različnimi Tajnik PSI ponovno posegel zaradi prometa na Opčinah Predsednik deželnega sveta Paolo Solimbergo je včeraj sprejet deset dijakov devinskega Zavoda združenega sveta, prejemnikov štipendij, ki jih je deželna uprava dala na razpolago na osnovi zakona za razvijanje kulture miru in sodelovanja med narodi. Študentje (po dva iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in Izraela, eden iz Pakistana in eden s Cipra) so se predsedniku zahvalili za priložnost, da lahko obiskujejo prestižno mednarodno šolo. Solimbergo se je v daljšem razgovoru zanimal za njihove izkušnje v naši deželi ter ugotovil, da "je mogoče živeti skupaj kot prijatelji in koristno sodelovati tudi ko gre za ljudi različne kulture, zgodovine, vere in rase". Na sliki (foto Rizzo) študentje devinskega zavoda s predsednikom deželnega sveta Solimbergom. Občinski svetovalec Alessandro Pe-relli (ki je obenem, kot znano, pokrajinski tajnik socialistične stranke) je včeraj vložil občinskemu odboru interpelacijo, v kateri ponovno opozarja na neznosnost prometa na Opčinah. Da je akustično in zračno onesnaženje vsak dan bolj zaskrbljujoče in da je promet vse bolj kaotičen, je več razlogov. Še vedno ni dokončana povezava z avtocesto in morajo zato težki tovornjaki in prikoličarji voziti kar po središču Opčin, vedno večji je tudi priliv jugoslovanskih kupcev, ki se preko Opčin spuščajo v Trst, veliko težav pa povzroča tudi pomanjkanja parkirišč, kar seveda ima za posledico, da avtomobilisti v sili puščajo svoja vozila kar na pločnikih in tako onemogočijo, da bi ljudje, še posebno starejši in otroci, kolikor toliko varno hodili ob prometnih ulicah. Sedanja situacija je nevzdržna in nesprejemljiva, opozarja Perelli, in da bi podkrepil svoje stališče, spominja na vrsto prometnih nesreč, od katerih se je zadnja zgodila predvčerajšnjim, ko je avtomobilist skoraj do smrti zbil priletnega pešca. Ne gre torej le za kakovost življenja, ampak že za življenjsko varnost, ugotavlja svetovalec. V pričakovanju, da se z avtocestnim odcepom preusmeri težki promet, zato zahteva od občinskega od- bora, naj nemudoma ugotovi nove površine za parkiranje avtomobilov in naj uvede sistem za racionaliziranje sedanjega prometnega kaosa. Nujno je tudi, poudarja na koncu Perelli, da od- bor okrepi število mestnih redarjev, saj je v zadnjih mesečih postalo njihovo delo izredno težko. Kmalu odprt del muzeja Revoltella Po obnovitvenih delih, ki trajajo že celih petindvajset let, bo konec marca precejšen del mestnega muzeja Revoltella ponovno odprt za občinstvo. Odprtje soupada z zanimivo razstavo o neoklasični umetnosti, ki jo pripravlja muzej. To vest je na okrogli mizi o muzeju Revoltella podal včeraj občinski odbornik za kulturne ustanove Pa-cor, ki je tudi napovedal, da se bo muzej popolnoma in dokončno obnovljen še pred koncem tekočega leta. Na okrogli mizi, ki jo je priredil Club Europa domani, je bilo tudi poudarjeno, da je Revoltella med najpomembnejšimi muzeji sodobne umetnosti v Italiji in da je sedaj treba sestaviti dolgoročni program pobud in dejavnosti za njegovo ovrednotenje. V Peruju pa ..so vladne vojaške sile pred približno letom dni ubile mlado Consuelo Santo Cruz, ki je bila članica ženskega gibanja »Las Filomenas«. Gre za organizacijo, ki je aktivno priskočila na pomoč vdovam rudarjev v kraju Cerro de Pasco. V pokrajini Nyanmar (Burma) pa je od lanskega julija v nekakšni izolaciji Aung San Suu Kyi, generalni tajnik Narodne lige Za demokracijo, ki je priprta brez sojenja, ker je javno izrazila svoje misli. Amnesty International se obrača na ženska gibanja in na posameznice, da bi podpisali pozive vladam posameznih držav. Veliko prireditev ob mednarodnem dnevu žensk Ob razpravah, kakšen pomen ima osmi marec danes oziroma, če gre za mednarodni dan žensk ali zgolj za praznik, se pri nas nadaljujejo priprave na razne prireditve. O nekaterih smo posebej pisali že včeraj, danes pa predstavljamo še ostale, za katere smo izvedeli naknadno. Danes popoldne ob 16. uri bo Društvo slovenskih upokojencev v Gregorčičevi dvorani po predavanju Lojzeta Abrama proslavilo tudi mednarodni dan žensk. Uro kasneje pa se bo začela prireditev članov sindikalne organizacije SPI-CGIL, ki bo na sedežu organizacije V Drevoredu Čampi Elisi. Upokojenci, ki so včlanjeni v sindikalno organizacijo CGIL-CISL-UIL, prirejajo osmega marca več pobud. Jutri opoldne se bo delegacija upokojenk srečala s tržaškim županom in podžupanom, popoldne z začetkom ob 16. uri pa bo v dvorani društva CRAL na Pomorski postaji družabno srečanje. Ob mednarodnem dnevu žensk pa sindikalne organizacije upokojencev CGIL-CISL-UIL zahtevajo pravičnejše pokojnine, boljšo zdravstveno oskrbo za ostarele, kakovostnejše socialne službe, lažji dostop do stanovanja in v splošnem bolj humano družbo. Ob mednarodnem dnevu žensk organizira prireditev s kulturnim sporedom in družabnostjo veliko slovenskih kulturnih društev in drugih organizacij. Med temi je tudi KD Lonjer-Katinara, ki prireja praznovanje osmega marca jutri ob 20.30 v Lonjerju. Ob naštevanju raznih in različno zastavljenih prireditev na Tržaškem, v upanju, da nismo katere izpustili, se vsiljuje nadležna misel, da bi preverili, kako globoka je navezanost posameznih društev oziroma žensk na ta dan. Nastal je namreč kot odločen izziv takratni družbi, ki ženski v glavnem ni priznaval niti volilne pravice. V desetletjih je seveda prišlo do številnih in tudi bistvenih sprememb, vendar pa ni mogoče trditi, da so odpravljeni vsi razlogi, zaradi katerih so ženske proglasile 8. marec za »svoj dan«. Po skupščini sindikalistov in uslužbencev Zagotovila župana za Teatro stabile Uslužbenci deželnega gledališča Teatro stabile so se včeraj zbrali na skupščini, ki so se je udeležili tudi člani pokrajinskih tajništev CGIL, CISL in UIL. Govor je bil seveda o naravnost dramatičnem položaju gledališča vsled hude finančne krize ter o napovedanem odstopu predsednika, ravnatelja in vsega upravnega odbora. Kot je znano, so predsednik upravnega sveta Zennari, ravnatelj Bordon in vsi člani upravnega odbora v pismu tržaškemu županu Ric-hettiju, ki je obenem tudi predsednik Teatra stabile, opozorili na nevzdržno stanje gledališča ter zagrozili, da bodo odstopili, če do konca meseca ne bo prišlo do odločilnih premikov, predvsem s strani Občine Trst in Dežele. Na včerajšnji skupščini so soglasno sprejeli troje sklepov: najprej so zahtevali nujno srečanje z Richettijem, proglasili so sindikalno stanje v nedogled z neprekinjeno sindikalno skupščino ter zagrozili z blokado vsakršne dejavnosti gledališča tako doma (vaje in postavitev predstave "Piacere Rai Uno") kot zunaj (gostovanje v Rimu in delovanje marionetne skupine), če župan ne bo dal zaželenih jamstev in zagotovil. Že takoj po skupščini je delegacija predstavnikov sindikatov in uslužbencev gledališča odšla na županstvo, kjer jih je sprejel župan Richetti. Župan je zagotovil, da Občina Trst izpolnjuje sprejete obveze: prav včeraj je bil podpisan dekret o izplačevanju zaostalih prispevkov, prav tako je bil dan na dnevni red sinočnje seje občinskega sveta predlog najemninske pogodbe za gledališče Rossetti, župan pa je napovedal tudi izplačilo predujma na prispevke za letošnje leto. Vsekakor je župan izrazil solidarnost gledališkim delavcem in napovedal skorajšnje sklicanje sestanka med vsemi upravno-političnimi dejavniki, ki so direktno zainteresirani pri gledališču. Sindikalni predstavniki so opozorili župana tudi na obveze deželne uprave do gledališča. Na ponedeljkovem večeru v DSI Razstava Bambičevih portretov in predstavitev eseja o etiki V Društvu slovenskih izobražencev je bilo v ponedeljek na sporedu srečanje s prof. Ivanom Mešičkom, avtorjem knjige "Temelji humanistične etike", ki jo je lani izdalo Društvo 2000. Večer pa se je pričel z odprtjem razstave portretov znanega domačega slikarja Milka Bambiča. Slike so naprodaj, izkupiček pa je v celoti namenjen za gradnjo novega doma sklada Mitja Čuk, ki skrbi za prizadete otroke. Prodajna razstava v prostorih DSI, Ul. Do-nizetti 3, bo odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 17. do 19. ure. "Starosto" zamejskih likovnih umetnikov je na ponedeljkovem srečanju prestavil grafik Edi Žerjal, Milko Bambič, ki skupaj s Spacalom in Černigojem sodi v sam vrh slovenskega slikarstva, je obenem tudi likovni kritik in celo izumitelj, je o njem povedal Žerjal. Med drugim je ilustriral kar 70 knjig. Nekaj besed o svojem delu je občinstvu povedal tudi Bambič sam. Kljub svoji častitljivi starosti še vedno živahen in duhovit, je umetnik povedal, da želi slike na tej razstavi prodati za vsako ceno in da jih nikakor noče dobiti nazaj, saj sklad Mitja Čuk potrebuje še precej denarja za uresničitev svojega načrta. Sam, kot je povedal, ni slik nikoli rad prodajal, ker jih kupec odnese na svoj dom in slike lahko vidi le še malo ljudi. Bambič je obenem kritično spregovoril o umetnosti, ki je dandanes le še dobro organizirana trgovina. Temu "umetniškemu" uvodu je sledila predstavitev eseja "Temelji humanistične etike" Ivana Mešička iz Maribora. Avtorja je občinstvu na kratko prestavil Alojz Rebula. Knjiga je nastala pred nekaj leti in ji je bilo usojeno, da ne izide, ker takratne razmere na Slovenskem še niso bile zrele za njeno vsebino. Zaradi tega Mešiček tudi ni dobil podpore in je moral svoje delo izdati v samozaložbi. Esej je posvečen, kot piše v podnaslovu, 40-let-nici osvoboditve Slovenije in hkrati 20-letnici 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Spremno besedo h knjigi sta napisala Taras Kermauner in Anton Trstenjak. Mešiček je občinstvu spregovoril o tem, kako je prišlo do nastanka knjige in je opisal svojo duhovno odisejado na svoji poti od ateizma do vere. V prvem delu knjige avtor navaja podatke o krščanstvu na Slovenskem in o odnosu med Cerkvijo in klasiki- marksizma, v drugem delu pa se osebno izpove. Nekaj odlomkov in Mešičkovega eseja je občinstvu prebral Aleksij Pregare, večer pa se je zaključil z razgovorom med avtorjem in občinstvom o najnovejših političnih premikih v Sloveniji. (hj) Odprto pismo občinskemu odborniku za šport Lista Frausin o športnem centru in o glasnosti občinske uprave Miljska občinska svetovalska skupina Liste Frausin )e miljskemu občinskemu odborniku za šport Colombu naslO' vila odprto pismo o uporabi posojila za izgradnjo športnega centra v Žavljah (v zvezi z istim vprašanjem je vložila tudi interpelacijo), ki pa odpira tudi širše upravno-politične pr°' bleme. Svetovalci Liste Frausin ugotavljajo namreč, da J® občinski svet odobril sklep o posojilu, s katerim bodo lahk° končno dogradili športni center, že 27. novembra lani. danes pa občinski odbor ni storil še ničesar, da bi uporabi ta denar. Za tem pa se po mnenju omenjenih svetovale6 skriva hujši problem, in sicer nejasnost upravljanja Občin ^ Nova upravna večina namreč sploh še ni predstavila prP^ grama, ki ga želi uresničiti med svojim mandatom. Še huj pa bi bilo, menijo svetovalci LF, če bi kdo predstavil uPra ni program, saj niti v večini ni prišlo do nikakršnega spor zuma o morebitnem programu. . tni Ob tako pomembnih vprašanjih, kot je žaveljski špor center, ki jih v prejšnjem mandatu niso rešili samo zaJav. strankarskih interesov in instrumentalnih stališč — u90.ta;a Ijajo nadalje svetovalci LF — morata večina in 0P0Z\C ta nujno sodelovati. Dogradnja športnega centra sodi mea se nerešena vprašanja, za reševanje katerih se zavzemajo politične sile. Zato opozarjajo odbornika, da bo dovol]6 U Italijanske federacije za košarko FIP, da ekipa Montesn^ igra v tej sezoni v občinski telovadnici Pacco, zapadlo J1-* ja letos, ko se bo sezona končala. Da bi prejeli P0“0rtrli dovoljenje tudi prihodnje leto — z ozirom na to, da *P°p[ja center do takrat gotovo ne bo dokončan — pa je o ^ federaciji FIP dokazati, da gradbena dela napredujejo. Z pa manjka zelo malo časa. , „0- Zato svetovalci LF spodbujajo odbornika, naj uved stopek za novo dovoljenje, predvsem pa naj poseže Prl r0. boru, da čim prej objavi svoje namene in svoj upravni p gram. Direktor Inštituta za zgodovino pa je napovedal odstop Tržaški »panter« pred odločitvijo ali naj zapusti zasedeni inštitut Bodočnost študentskega gibanja, kot so jo začrtali na vsedržavnem zborovanju italijanskih študentov v Firencah, ki se bo po nekajdnevnem pre-ffloru spet začelo danes, je precej jas-na. Nejasne pa so zaenkrat bodoče akcije tržaških študentov, ki zasedajo Inštitut za zgodovino. Vsedržavni »panter« je namreč sklenil, da se je Prva faza" študentskega protesta zaključila, da so od zasedbe univerzitetnih fakultet iztržili, kar se je iztržiti halo. Z zasedbo naj bi namreč dovolj jasno opozorili na svoje nasprotovanje Rubertijevim predlogom. Sedaj pa so sklenili, da je treba razširiti protest, Premagati brezbrižnost večine študentov (ki zaradi zasedb večkrat niso imeli vstopa na fakultete in se zato niso seznanili z vsebino protesta) in vzpostaviti dialog z docenti, ki so včasih Pokazali razumevanje do študentov, a se niso strinjali z obliko njihovega Protesta. Začela naj bi se torej nova politična faza, v kateri naj bi se študentje predstavili kot samostojen političen subjekt (seveda ne v volilnem smislu), ki ima konkretne politične predloge in ki naj bi se povezal z vsemi družbenimi sektorji, katerim »grozi« privatizacija. Radi pa bi povedali svoje tudi o zaščiti narave, o družbeni emarginaciji, itd. Zato so sklenili, da prenehajo z zasedbo. Kljub temu pa ne bodo razpustili novorojenega gibanja, ki bi si moralo zagotoviti pogoje za obstoj (kraje za združevanje in sredstva za komuniciranje). Medtem pa so že pripravili tudi skupni dokument, ki so ga obogatili s prispevki iz vse Italije in ki predstavlja pravi protipredlog Rubertijeve-mu osnutku, saj jemlje v poštev vse mogoče aspekte univerzitetnega življenja. Tudi tržaški študentje so v glavnih obrisih osvojili dokument, ki ga je vsedržavno gibanje sprejelo v Firen- cah (zborovanja so se udeležili štirje tržaški študentje), vendar še ni znano, ali bodo zapustili fakulteto. Na včerajšnjem celodnevnem zborovanju, katerega so se udeležili samo študentje zasedenega inštituta, so ugotavljali, da so inštitut zasedli začetno zaradi strukturalnih problemov (nefunkcionalnost prostorov, slabo delovanje ogrevanja, itd.) in da so prav pri teh argumentih imeli največjo podporo docentov. Odkar so se priključili vsedržavnemu gibanju, pa se je dialog z docenti skrhal, medtem ko upravni svet univerze dejansko ni pokazal zanimanja za študentski protest, saj ni sklical niti ene seje, da bi razpravljal o tem problemu. Politični protest je potekal v popolni osamljenosti, tako da se študentje počutijo nekoliko razoro-žene in izigrane. Včerajšnjo razpravo je sicer pogojevala tudi nepričakovana vest, da je direktor Inštituta za zgodovino prof. Paolo Cammarosano poslal rektorju pismo, s katerim napoveduje svoj odstop. Cammarosano v svojem pismu ugotavlja, da rektor ni sklical niti ene seje, da bi vzel v pretres situacijo v zasedenem inštitutu. Po drugi strani pa obtožuje študente, da so po začetnem upravičenem protestu zašli v močvirje, kateremu ni videti konca. Svetu fakultete, ki se bo sestal jutri, bodo študentje sicer predstavili svoje pogoje, da zapustijo inštitut. Zahtevali bodo predvsem, naj jim svet fakultete dovoli uporabljati nekatere učilnice (zlasti v večernih urah), kjer se bodo lahko še vnaprej sestajali, predvsem pa želijo tudi v bodočnosti uporabljati telefon, telefaks in fotokopirni stroj. Samo na osnovi odgovora, ki ga bodo prejeli jutri, pa bodo v petek odločili, ali bodo zapustil inštitut. V petek protest občinskih uslužbencev Tržaška tajništva sindikalnih organizacij CGIL-CISL-UIL v precej ostri tiskovni noti izjavljajo, da tržaški občinski odbor ne upošteva zahtev uslužbencev in da v bistvu ne kaže zanimanja za korektno vodenje personala. V noti se sindikalne organizacije sklicujejo na dve specifični vprašanji, na izplačilo dodatka zarada produktivnosti v letu 1989 in na spoštovanje poviškov, ki izhajajo iz nove delovne pogodbe. V zvezi s temi vprašanji pristojni odbornik ni dal pojasnil, privolil pa je, da so iz proračuna črtali postavke o dodatnih sredstvih za uslužbence. Po mnenju sindikalistov je občinski odbor »oropal« uslužbence, ker je za naslednjih deset let s postavk za per-sonal odvzel milijardo in 600 milijonov lir in jih namenil gradnji novega nogometnega stadiona. Občinski uslužbenci so odločno proti takšni uporabi, sredstev, ki so bila namenjena izplačilu prejemkov uslužbencev. Zato sindikalne organizacije v petek, 9. marca, sklicujejo najprej dvourno skupščino vseh uslužbencev, za naslednji dve uri, to je od 12. do 14. ure, pa napovedujejo splošno stavko. Med stavko naj bi uslužbenci šli na Trg Unita in tako javno izrazili svoj protest. ■ V občinski galeriji bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo del tridesetih gojencev, ki so v zadnjih letih obiskovali slikarsko šolo mestnega muzeja Revoltella (Scuola Libera di Figura). Šola deluje že 53 let in je bila usmerjena predvsem v poučevanje tehnike aktov ter tihožitij, v zadnjih letih pa je prof. Nino Perizzi — ki sicer poučuje na šoli že 28 let — odprl tudi slikarsko smer. Razstava bo na ogled do 19. marca vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Nizozemski veleposlanik se mudi te dni v Trstu Nizozemski veleposlanik v Italiji baron Wilprand Van Pallandt se te dni ntudi na obisku v Trstu, kjer ga je včeraj sprejel župan Richetti. Govor je bil o raznih vprašanjih s področja gospodarskih in političnih mednarodnih odnosov. Richetti je gostu, ki ga je spremljal konzul Nizozemske v Trstu Resciniti, orisal mednarodno vlogo našega mesta in v tem okviru podčrtal pomen pristanišča in znanstvenih in raziskovalnih ustanov. Nizozemski ambasador se je pogovarjal tudi s predsednikom Tržaške trgovinske zbornice Tombesijem, v središču pogovora pa so bila pretežno vprašanja gospodarskega sodelovanja med Nizozemsko in Italijo in vloge Trsta v tem okviru. Nizozemskega veleposlanika sta včeraj zjutraj sprejela tudi predsednik deželnega odbora Biasutti in predsednik deželnega sveta Solimbergo. Odločitve deželne komisije za kmetijstvo Komisija deželnega sveta za poljedelstvo, ki ji načeluje socialist Luigi Blasig, je včeraj odobril' zakonski osnutek o poviških predsednikom in članom deželne in pokrajinskih komisij, ki urejujejo poklicni seznam kmetov. Zakonski osnutek je predstavil odbornik Ivano Benvenuti, medtem ko krščanski demokrati umaknili predlog s podobno vsebino. Po tem sklepu bodo člani teh komisij .prejemali isto odškodnino kot člani ostalih deželnih komisij, to je 60.000 na dan zasedanja, predsedniki pa 120.000 lir. Komisija je ob zaključku soglasno sklenila, da se bo posvetovala z direktorji observatorijev za bolezni rastlin o predlogih deželnega sveta in o zakonskem osnutku odbora glede tako imenovanega biokmetijstva. Nenadoma nas je zapustil naš I dragi Josip Stefani Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 9.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hči Lia z možem Ernestom, vnuk Nereo s Štefko, pravnuka Jana in Igor ter ostalo sorodstvo. Trst, 7. marca 1990 t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Pod vprašajem enotne akcije zelenih list Zelena alternativna lista, ki jo na Krajevni ravni vodi tržaški občinski ®vetovaleC Maurizio Bekar, je izdala tiskovno noto, v kateri izraža zadovoljstvo nad potekom in nad sklepi nedavne vsedržavne skupščine zelenih list v Cortoni. Na skupščini je pri-do hudih polemik in do razkola zelenimi gibanji, ki se niso mogla 4 noben način sporazumeti o skupnih ■ °lilnih listah in o simbolih. Rekar pa | Vseeno zadovoljen, ker je prevlada-4 težnja, »da je treba enotnost med ■tonimi listami graditi ne na vrhu, ®Pak na bazi in sicer na podlagi 4 varnih vprašanj in situacije na teri-oriju«. Bekar nadalje ugotavlja, da se odo morala zelena gibanja sedaj kon-,Ietno angažirati Za referendume o Ukinitvi lova m pesticidov. Za izvedbo teh referendumov bodo zeleni potrosi-11 štiri milijarde lir iz javnega sklada. Zelena alternativna lista pa napoveduje nove pobude proti lokaciji sin-tootrona pri Bazovici. S tem v zvezi klicuje tiskovno konferenco, ki bo a5nes °B 11. uri na sedežu tiskovne na®nc*ie ANSA. Na srečanje z novi-V, J,1 50 povabili tudi strokovnjake in b . tovnike drugih zelenih list in gi- Deželna uprava se ni izjasnila o problematiki davka na priveze Deželna skupščina se je na včerajšnji seji ukvarjala tudi s kočljivim vprašanjem davka na priveze, ki zaradi izredno visoke podražitve povzroča polemike in (upravičeno) negodovanje med lastniki plovil v naši pokrajini. Stališča deželne vlade Furlanije-Julijske krajine do te problematike krajine je uradno utemeljil pristojni odbornik Giovanni Di Be-nedetto, ki je odgovoril na vprašanja in interpelacije številnih deželnih poslancev, med katerimi sta bila tudi komunist Ugo Poli, demokristjan Lucio Vattovani in predstavnik Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Di Benedetto v svojem precej razčlenjenem odgovoru dejansko ni povedal nič novega. Poudaril je, da deželna uprava ima pri tem vprašanju zelo omejene pristojnosti, ki se nanašajo skoraj izključno na vzdrževanje obstoječih pristaniških sUuktur in objektov, privezi, ki sodijo v javno oziroma v državno lastnino, pa spadajo med pristojnosti državne uprave. Če je država podražila davek na priveze, ne more deželna vlada praktično narediti ničesar, je pono-' vil Di Benedetto, ki je lahko samo napovedal, da bo glede tega Dežela takoj posegla pri rimski vladi. Za takojšen poseg v Rimu so se zavzeli vsi svetovalci, ki so posegli v krajšo debato. Brezigar je dejal, da gre za izpolnitev nujne obveze, Poli pa je pristavil, da se bo morala Dežela zavzeti tudi in predvsem za pravo tolmačenje dekreta o podražitvi davka na priveže, ki je nejasen in v marsičem tudi protisloven. Vattovani pa je podčrtal tudi potrebo po tesnejših odnosih in po tesnejšem sodelovanju med deželno upravo in tržaškim pristaniškim poveljstvom. Na sliki (foto Križmančič) turistični čolni v tržaškem pristanišču. Le dve uri po tatvini padel v roke agentom h0fi]tanovanjske miši so se v zadnjih časih nevarno razb Varr,6, sk°raj ne gre mimo dan, da ne bi organi javi pos): astl Stožili prijave okradenih Tržačanov. Ker mož kvest^6- Poznaj° svojo »populacijo« in njen milje, so se i v teh h '^točili, da bodo preventivno preverili, kaj poči be, . dneh- Na seznamu so bile posebno nadzorovane os obi£ajr^l°jedc^ na nadzorovaru svobodi in tako imenova rio vm ,v niihovo Past padel predsinočnjim 39-letni D v PtKov?1' ^ mora zaradi svoje pretekle »dejavnosti« žive toora 1 ?em režimu- Med drugim mu je bilo določeno, c le Dltl doma najkasneje ob 22. uri, s stanovanja pa sn Pozvr, •, uri' Tako so agenti predsinočnjim okrog 23. u Se ni 111 na vrata njegovega stanovanja v Ul. Levrier 1 k J, Pa nihče oglasil, so se poskrili v bližini, šele j6 1® bajalo kar dolgo, saj se je Vittor prikaz Rfekv 1' uri’ A9enti so ga obkolili in takoj pregleda pri seK;Va to bila usPešna, saj so odkrili, da je Vittor im Pozn ■1 Vet kot po1 kil°grama zlatega nakita, o katerem < tonr-fS6« ugotovili, da je plen tatvine v stanovanju družir toafi °"VolPi' ki stanuje na rebri Pendice Scoglieto 6. Di ŠniiTv,80 Povedali, da je njihovo stanovanje bilo predvčera J G1 Prazno le med 18. in 22. uro. Velikri ?tortover?lu stanovanju so agenti pozneje odkrili i toater' , ra.9ocenih ur, naprave hi-fi, več kosov optičnec tooško 3 *n zPirateljsko serijo zlatih kovancev. Seveda s ^ R-ega aretirali in izročili v varstvo pretorja. tle hnPe^ek' marcai bodo v kardiovaskularnem centru gla’ tjo kl> vodi dr. Sabino Scardi, s krajšo slovestno etitkp ^n°vali 90. rojstni dan Clelie Basaglia, najstarejše pac bodo Ja93 zdravstvenega središča. To bo tudi priložnost, c toočk zuravmki pojasnili delovanje centra in sodobne pripi so narr/6 xtaraP1ie za zdravljenje srčnih bolezni. Clelii Basagl kliuh ?16?.2® pred Petnajstimi leti vstavili umetno sklopk. Juo visoki starosti pa nima težav. En sam tajnik za dve šoli: Zois in Prešeren v škripcih Na znanstvenem liceju France Prešeren in Državnem tehničnem in trgovskem zavodu Žiga Zois so ponovno na dnevnem redu stiska in težave z neučnim osebjem. Zaradi upokojitve tajnika zavoda Zois (ki ni več v službi od 28. februarja) je Pokrajina, ki je pristojna za osebje omenjenih šol, odredila, da bo tajniške posle tega zavoda začasno opravljala tajnica znanstvenega liceja, ki bo imela torej nelahko in zahtevno nalogo, da skrbi za upravne posle obeh šol. Kot si lahko predstavljamo, bo odredba Pokrajine povzročila celo kopico nevšečnosti, saj ima tajnik že na eni sami šoli — zlasti če šteje toliko dijakov, kot jih šteje licej — dovolj dela. Začasna (kot poudarjajo na Pokrajini) rešitev bo torej ovirala nemoteno opravljanje tajniškega dela, kar bo nedvomno oškodovalo šolsko dejavnost na sploh in vse, ki imajo kakorkoli opravka s šolo. Prehodno obdobje — ki bo trajalo, dokler ne bodo na zavodu Zois zaposlili novega stalnega tajnika — pa se bo zavleklo najmanj šest mesecev. Zato smo se obrnili na splošnega tajnika Pokrajine Guglielma Mascola, ki je podpisal odredbo, naj nam razloži, zakaj niso poskusili rešiti zadevo drugače, tako da bi obema šolama zagotovili primerno vodenje tajništva. Mascolo je svojo odločitev utemeljil s pomanjkljivostjo zakonov, ki ne dovoljujejo, da bi natečaj za novo delovno mesto razpisali, preden ne sprejmejo sklepa o upokojitvi prejšnjega uslužbenca (razen v primerih, ko se ne upokoji oseba, ki je dosegla starostno dobo, ki jo predvideva zakon za upokojitev — kar pa ni primer bivšega tajnika Zoisa). Prošnjo po upokojitvi pa so od bivšega tajnika prejeli le 8. januarja letos, Pokrajina pa jo je odobrila 22. februarja. Kot rečeno, pa bo do namestitve novega stalnega tajnika poteklo vsaj šest mesecev, saj mora Pokrajina najprej odobriti sklep za razpis natečaja. Sklep mora nato odobriti pokrajinski nadzorni odbor, šele nato pa je mogoče objaviti natečaj, objava v uradnem listu pa mora trajati 60 dni. To pomeni, da bi morebitne natečajnike začeli preizkušati v najboljšem primeru čez štiri mesece (poznavajoč počasno birokratsko kolesje pa bo na natečaj treba čakati verjetno še več časa). Drugih začasnih rešitev pa po Mascolovem mnenju ni, češ da na zavodu Zois ni osebja, ki bi lahko zasedlo tajniškega mesta (za katero je treba imeti univerzitetno diplomo). Po drugi strani pa na slovenski šoli ne more namestiti tajnika italijanskega materinega jezika. Tudi zadnja možnost, ki mu jo ponuja zakon, pa je po Mascolovem mnenju nesprejemljiva. Lahko bi namreč začasno zaposlil nadomestnega tajnika, a za največ 60 dni, tako da bi v tem "prehodnem obdobju" moral zaposliti vsaj tri nadomestne tajnike (vsakič pa bi bilo treba opraviti potrebne selekcije, zaradi česar bi bilo tajniško mesto po več tednov nezasedeno). Iz teh razlogov, ki po mnenju nekaterih niso neoporečni, so torej sklenili poveriti tajnici liceja obe zadolžitvi, sklenili pa so jo tudi podpreti z dvema izrednima pomožnima tajnikoma (katerima ne bi bilo treba zdostiti vsem pogojem, ki jih zakon predvideva za tajniško mesto). Doslej pa pomožnih tajnikov še bilo na spregled, tako da so na obeh šolah v škripcih... (bg) Carlo Musina Pogreb bo jutri, 8. t. m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena Slavka, sinova Claudio in VValter, snahi Annamaria in Genny, vnukinji Lara in Karin ter vso sorodstvo. Trst, 7. marca 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Nenadoma nas je za vedno zapustila, naša draga Ivanka Grk por. Furlan Datum in uro pogreba bomo javili naknadno. Žalostno vest sporočajo mož Avguštin, sin Vladimir in hči Boži z družinama ter drugi sorodniki. Dolina, 7. marca 1990 Pogreb drage Marije Škabar vd. Križman bo danes, 7. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. Žalujoči svojci Opčine, 7. marca 1990 Učno in neučno osebje didaktičnega ravnateljstva pri Sv. Jakobu izraža občuteno sožalje ravnateljici Lučki Križman in družini ob izgubi tašče Marije Škabar - Križman. Ob bridki izgubi drage mame Marije Križman sočustvuje z bivšim odbornikom Brunotom atletsko društvo Bor 7. 3. 1980 7. 3. 1990 Ob 10. obletnici smrti dragega Ladkota Raima se ga spominjata sestri Marija in Angela z družino Gročana, 7. marca 1990 V Križu praznik upokojencev V ponedeljek popoldne je Zveza sindikata CGIL-SPI za Zahodni Kras in zgoniško občino priredila praznik včlanjevanja upokojencev za leto 1990. Praznika, ki je bil v Kulturnem domu Albert Sirk v Križu, se je udeležilo veliko število upokojencev, saj je v tem delu Krasa vpisanih malo manj kot petsto članov. Prisotnim je obrazložil in poudaril pomen sindikata pokrajinski član Zveze CGIL-SPI Sellan. Po živahni diskusiji je sledila prijateljska družabnost ob prigrizku in kozarcu domače kapljice. (Foto Magajna) GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1989/90 Danes, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. VOLODJA BALŽALORSKV-violina JURIJ JENKO - klarinet ANDREJ PETRAf - violončelo BOJAN GORIŠEK - klavir Na sporedu: N. FIRŠT - Sym-posion, O. MESSIAEN - Ouartur pour la lin du temps. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti - Utat. kino ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-iatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, .□ □ EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 La vita e niente altro, r. Bertrand Taver-nier, i. Philippe Noiret, Sabine Azema. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Perche pro-prio a me, i. Christopher Lambert. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. gledališča____________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Simfonična sezona 1989/90 - V gledališču Verdi je v pripravi opera FIDELIO L. van Beethovna. Dirigent Spiros Argi-ris, režija Frank Bernd Gottschalk. ROSSETTI V gledališču Rossetti so v teku priprave na oddajo »Piacere Rai 1«, ki jo pripravlja italijanska televizijska mreža RAI 1. LA CONTRADA - CRISTALLO GLEDALIŠČE ZA MLADINO - TEATRO RAGAZZI Danes, 7. t. m., ob 10. uri pravljica LA FIABA DELLORA DEL SAPONE, ki jo je pripravilo gledališče Accademia Per-duta iz Ravenne. Režija Antonio Paglio-ni. Od 10. do 18. t. m. bo gledališka skupina La corte di Catapano predstavila UN CAPPELLO Dl PAGLIA Dl FIREN-ZE. Režija Nucci Ladogana. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 7. t. m., ob 20. uri v Ajdovščini s predstavo TETOVIRANA ROŽA v režiji Maria Uršiča. ---------tržno obvestilo-------- KREM01 Lansirali so jo v ZDA Gube: tabletka Korff Na prodaj je v lekarni MILAN — Tablete za vsako priložnost. Jemanje tablet proti glavobolu, nahodu, depresiji je že postalo del vsakdanjega življenja, naših vsakodnevnih gest. Skratka, bilo je naravnost neizbežno, da je iz Amerike prišla neka nova tabletka, ki naj odpravi gube. Temeljni element take njene sposobnosti je retinol. Nov proizvod je bil opredeljen kot »tabletka lepote«, saj je njen napovedani in morda za vselej poraženi sovražnik kožna guba. Vse se' je rodilo potem, ko sta ameriška raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Sweitzer z Xienta Institute v Pennsylvaniji odkrila sposobnost neke kozmetične kreme z retinolom, da omeji število in globino gub. Po rezultatih študij teh dveh ameriških raziskovalcev pa ta'retinolska krema, ki je bila v preteklosti že testirana, poveča svoj učinek proti gubam v primeru, da jo povežemo z vsakdanjim jemanjem te nove tabletke za vsaj dva meseca. Multinacionalna družba, ki je poskrbela za raziskovanje v Ameriki, je Korff. Medtem ko je že dodobra razširjena na ameriškem tržišču, je lepotna tabletka, ki vsebuje od 1400 do 2000 mednarodnih enot retinola, prišla pred kakim tednom tudi v italijanske lekarne. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE HERMANN BROCH Povest služkinje Zerline Izvaja Bogdana Bratuž Jutri, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v SALEŽU. v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v BARKOVLJAH (Ul. Cerreto) koncerti Societa dei concertl - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Nikita Magalov. izleti Srenja Boršt priredi v soboto, 17. t. m., izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave na tel. na št. 228481 do srede, 14. t. m. Kmetijska zadruga v Trstu in Kmečka zveza organizirata v soboto, 16. t. m., celodnevni izlet v Verono, ob priliki dneva Jugoslavije na 91. kmetijskem sejmu. Za vpisovanja javiti se na sedežu Kmečke zveze v Trstu, tel. 362941, ali pri Kmetijski zadrugi, tel. 382555. Združenje aktivistov in invalidov NOV, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo v mesecu aprilu na enotedensko bivanje v Makar-ski. Prijave in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324. razstave V TK Galeriji bo do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA. V galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja še danes milanski slikar PAOLO SANDANO. Urnik: od od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja olja furlanski slikar Da-rio DELPIN. Razstava bo odprta do 15. marca po običajnem urniku. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okviru praznovanja dneva žena je na ogled razstava ČIPKE IN ŠE KAJ. Razstavljata klekljarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Vabljeni! Sklad Mitja Čuk vabi na ogled razstave MILKO BAMBIČ - OTROKOM V TEŽAVAH v Peterlinovo dvorano v Ul. Do-nizetti 3, Trst. KD I. Grbec - Skedenj vabi na otvoritev razstave ŽENSK USTVARJALK v petek, 9. marca, ob 20.30. Razstavljajo: Dinora Coslovich, Gabrijela Ozbič, Megi Pepeu, Michela Stopper, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Nastopa ŽPZ I. Grbec pod vodstvom Bože Hrvatič. Razstava bo odprta v soboto, 10. t. m., od 17. do 20. ure ter v nedeljo, 11. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure. Za vse - razstava MIRABILIA od 10. do 21. marca, vsak dan od 20. do 22. ure na sedežu kulturno-umetniškega društva Magnet, Proseška ul. 11, na Opčinah. Začetek občudovanja v soboto, 10. t. m., ob 20. uri. V galeriji Malcanton je do 21. t. m. odprta razstava tapiserij MAGDE STAREC TAVČAR. NAZIONALE III - 16.20, 22.15 Avventu-re extraconiugali, i. Claudia von Sta- ad, □ □ NAZIONALE IV - 15.30, 21.30 Camille Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Dad papa, r. Goldberg, i. Jack Lemmon. MIGNON - 16.00, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini. EDEN - 15.30, 22.00 Porno sensation, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.10 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi, i. Rick Mora-nis. LUMIERE - 17.00, 22.15 Palombella ros-sa, r. Nanni Moretti. ALCIONE - 16.00, 22.00 L'amico ritrova-to, r. J. Shatzberg, i. Jason Robards. RADIO - 15.30, 21.30 Desideri di una donna vogliosa, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ razne prireditve Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje Lojzeta Abrama O OBISKU MEHIKE, ki ga bo dopolnil z diapozitivi. Predavanje bo danes, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na koncu se bomo zadržali ob kozarcu domače kapljice. Restavracija Križman - Repen priredi jutri, 8. t. m„ PLES Z ANSAMBLOM HAPPY DAV. Rezervacije na tel. 327115 -327468. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom - Jutri, 8. marca, ob 20. uri DAN ŽENA. Sodelujejo: folklorna skupina OŠ F. Bevk, skupina izraznega plesa Tabor, harmonikar David Danieli, MPZ in ŽPZ Tabor ter Kraški trio. Vabljeni! Zveza žensk Boljunec vabi na PRAZNOVANJE 8. MARCA, ki bo jutri, 8. t. m., ob 19.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodelujejo Vanka in Tonca ter Veseli godci. Toplo vabljeni! SKD Primorec in Zveza žensk iz Trebč vabi na PROSLAVO DNEVA ŽENA, ki bo jutri, 8. marca, ob 20. uri v osnovni šoli Pinko Tomažič v Trebčah. Nastopajo otroci iz vrtca, osnovnošolci in mladi recitatorji. KD Lonjer-Katinara vabi vse žene na PRAZNOVANJE 8. MARCA, ki bo jutri, 8. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju. AO Jaka Štoka Prosek-Kontovel priredi ob mednarodnem dnevu žena KUL-TURNO-ZABAVNI PROGRAM v soboto, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vpisovanje na tel, št. 225450 ali 225224. Vabljene! KD Primorsko - Mačkolje vabi v soboto, 10. t. m., ob 20. uri v Srenjsko hišo v Mačkolje NA SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE IN DNEVU ŽENA. Sodelujeta pesnik DANILO JAPELJ in ŽPZ STU LEDI. Toplo vabljeni! Žene iz Boršta in Zabrežca vabijo v nedeljo, 11. t. m., ob 18. uri v Srenjsko hišo NA PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. KD Valentin Vodnik iz Doline vabi na mladinsko glasbeno revijo VESELO ZAPOJMO v nedeljo, 11. t. m„ ob 16.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Glasbena matica vabi NA NASTOP, ki bo v ponedeljek, 12. t. m., ob 19. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29. Skupnost vrtnarjev in vinogradnkov Union vabi na ciklus predavanj enologa in pokuševalca M. Pillona, na temo US-TEKLENIČENJE VIN, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) v ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri. razna obvestila Občinska uprava Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu delovala ves marec z naslednjim urnikom: torek in petek od 16. do 19. ure. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA DO 31. MARCA IZREDNI POPUSTI Obiščite nas, ne bo vam žal! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - UL sv. Frančiška 20 včeraj - danes Danes, SREDA, 7. marca 1990 FELICITA Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.59 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 13.41 in zatone ob 4.38. Jutri, ČETRTEK, 8. marca 1990 DAN ŽENA PLIMOVANJE DANES: ob 1.28 najnižja -7 cm, ob 6.45 najvišja 26 cm, ob 13.30 najnižja -49 cm, ob 20.18 najvišja 38 cm. VREME VČERAJ: temperatura -zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1026,1 mb pada, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Massimo di Majo, Glo-ria Bosso, Federico Nocera, Ambra Caso-nato, Giorgio Grendene, Paolo Calabrb, Gianluca Scutiero, Jasmine Piscanc, Va-nessa Caravello, Giulia Daris, Veronica Fragiacomo. UMRLI SO: 104-letna Hilda Egger vd. Časa, 88-letna Maria Stramonio vd. Sbrizzai, 64-letni Enrico Favero, 70-letni Carlo Musina, 87-letni Bruno Pasini, 47-letni Guido Tamaro, 69-letna Edda Sbrizzai, 76-letni Sergio Zaccai. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5., do sobote, 10. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu, za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše prime-re. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Ga. LIDIJA BLAZINA vabi vse prijatelje in znance na ODPRTJE GOSTILNE PRI KONJIČKU -AL CAVALLINO na Proseku danes, 7. t. m., ob 18. uri. Prisrčno vabljeni! __________mali oglasi________________ ZAJČJA FARMA v Repniču - osmica je odprta. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Cena po ceniku revije Ouattroruote. Tel. na št. 299622 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1.2 S sive metali-zirane barve, prevoženih 50.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 ob urah obedov. PRODAM renault supercingue GTL, petero vrat, bele barve, prevoženih 30.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 -ob urah obedov. PRODAM ford fiesto, letnik '79, po ugodni ceni. Tel. 299537. UVOZNO/IZVOZNA firma zaposli knjigovodjo z znanjem zunanjetrgovinskega poslovanja in knjigovodstva. Plača bo primerna sposobnostim. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja". SLOVENSKA ZADRUGA zaposli štiri osebe za delo pri urejanju parkov, zelenic, gozda in vrtov. Pismene prošnje izročiti v najkrajšem času pri upravi zadruge Gradis, Ul. Machiavelli 14, Trst, tel. 364505. KUPIM avto opel, volkswagen jetta ali audi 80 dizel do 1.600 cc. Tel. 212600. NUJNO prodajamo tovornjak tipa fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548. OČIVIDCI prometne nesreče med alfo romeo 164 in A 112, ki se je pripetila v soboto, 3. t. m., v Dolini so naprošeni, da tel. na št. 232116 po 20. uri. OPRAVLJAMO razna vrtnarska dela: realizacija in nega vrtov, nega in obrezovanje dreves in drugo. Za informacije Zniderčič, Števerjan, tel. (0481)884161. ___________prispevki_________________ V spomin na pok. Svetkota (Koplanov-ga) daruje Francka Kalc 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Ninija Batiča daruje Avguštin Čok 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Štefanijo Grgič daruje Francka Kalc 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Berta Carlija daruje Sergio Milkovič 20.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na Ivanko Čuk daruje Jožica Milkovič 20.000 lir za Ljudski dom v Trebčah. V spomin na teto Gelo darujejo družine Dolenc in Žerjal 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Pavlo Zenič por. Milič daruje družina Bencina 50.000 lir za gradnjo spomenika - doma padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Pavlo Milič darujeta družini Kraus in Franco 50.000 lir za gradnjo spomenika - doma padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na predragega sina in brata Fabija daruje družina Mosenich 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Romano Stok vd. Carli darujejo družine Čok, Kocjančič, Petaros, Mezgec in Mihalič 250.000 lir za MPZ Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob Pavle Zenič vd. Milič darujejo Jožica in Pepi Guštin ter Anica in Marino Kralj 40.000 lir za gradnjo spomenika - doma padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Romano Stok vd. Carli, Pepija Kreseviča in Pavle Zenič vd. Milič darujeta Vera in Emil Škabar 60.000 lir za gradnjo spomenika - doma padlim, v NOB iz Briščikov. V spomin na teto Gelo Škerlavaj darujeta Eda in Vinko Milič 20.000 lir za po-z pravilo orgel v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. V spomin na Zvonka Carlija daruje Eda Milič 20.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. V spomin na Antona Batiča daruje družina Kralj 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 20.000 lir za, katinarsko cerkev in 20.000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Antona Batiča darujeta Karmen Belli in Erna Stojkovič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine in 20.000 lir za katinarsko cerkev. V spomin na našega' dragega Anton& Batiča darujeta žena in sin 30.000 lir za katinarsko cerkev, 30.000 lir za KD Lo-njer - Katinara, 30.000 lir za Skupnost družina Opčine in 30.000 lir za cerkev sv. Cirila in Metoda na Padričah. V spomin na brata Branka Pertota darujeta Stojan z družino 50.000 lir ter Marija Krečič - Gembrini 20.000 lir za MePZ M. Pertot. Namesto cvetja na grob pok. Branka Pertota darujejo Lucija in Anamarija Baša 10.000 lir ter Sonja in Miro Žitko 20.000 lir za MePZ M. Pertot. Namesto cvetja na grob dragega brata in strica darujejo sestra Vida ter nečaki Majda, Mito, Rita, Danilo, Tatjana in Jana 60.000 lir za krožek Arci - Rumena hiša - Barkovlje. V spomin na drago mamo Neško Tomšič darujeta hčerka Alenka in vnuk Jadran z družino 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na drago Neško Tomšič daruje Alma 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Vittoria Drnovška daruje N. N. 100.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Borisa Sancina daruje Bogdan Drnovšek (13309 Wood Ward Drive, Huston, Florida) 380.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Ladija Rebulo in Zorko Perčič daruje družina Legiša (Šempolaj 48) 30.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Antona Batiča darujeta Amalija in Meri Merlak 20.000 lir za katinarsko cerkev. V spomin na Antona Batiča darujeta družini Prezzi in Pasarit 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drage sorodnike darujeta Amalija in Mirko Kjuder 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ninija Batiča daruje družina Kjuder - Katinara 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Marjovo mamo gosp0 Marijo Furlan darujejo uslužbenci Adri-atherma 60.000 lir za PD Slovenec Boršt -Zabrežec. V spomin na Marjovo mamo gosp0 Marijo Furlan daruje kolektiv Adriaiffl' pexa 300.000 lir za PD Slovenec Boršt Zabrežec. V spomin na Štefanijo Grgič in Svetka Gojčo daruje Tončka Kalc 20.000 lir za KD Skala. V spomin na Štefanijo. Grgič in Svetka Gojčo daruje Marija Pregare (Domj°) 20.000 lir za KD Skala. Namesto cvetja na grob pok. Aloj2® Žerjala darujeta Tončka in Ladko z dru žino (Gropada) 30.000 lir za sekcijo VZr - ANPI iz Boljunca. menjalnica___________________ 1.3.1990^, TUJE VALUTE FIXING : MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVC1 TRST Ameriški dolar . 1263,300 1250 — Japonski jen 8,441 8,20 837,5° 104,3° Nemška marka . 737,820 736:— Švicarski frank 840,700 Francoski frank 218,340 216,50 • Avstrijski šiling 104,768 Holandski florint ... 655,470 653.— Norveška krona 192,200 189- Belgijski frank 35,477 35. - Švedska krona 205,250 201'' 8.'' Funt šterling .. 2107,100 2090,- Portugalski eskudo . 8,414 Irski šterling .. 1965,400 1945.— Španska peseta 11,511 n- 900.'' Danska krona . 192,290 190.— Avstralski dolar 966,—0 Grška drahma . 7,816 7,40 Jugoslov. dinar — Kanadski dolar 1062. 1020,— ECU Vrhunska baletna skupina iz Rige ta teden v Rimu Smrt in samomor v bleščečem igralskem svetu Milansko občinstvo se je ob koncu Preteklega tedna navduševalo nad zadnjim baletom Antonia Gadesa -Fuego po De Fallovem El amor brujo, s katerim se veliki španski koreograf kot plesalec poslavlja od občinstva in odra. Milan je ob tej priložnosti zajelo vzdušje flamenka in španskega izročila, Rim pa se ta teden predaja prav tako vrhunskim užitkom v popolnoma drugačnem slogu. Gost rimskega gledališča Argentina je namreč ta teden balet iz Rige, ob moskovskem Bolšoju in leningrajskem Kirovu najuglednejši predstavnik sovjetskega baleta. Latvijski balet se je začel uveljavljati leta 1925 (nastal /e leta 1919), ko ga je vodila Aleksandra Fedorova, solistka v petrograjskem gledališču Marinški]. Najslavnejši koreograf baleta iz Rige je bil Osvald Lemanis, ki je za skupino pripravil nekaj originalnih koreografij in je istočasno na novo Priredil klasični repertoar. Tik pred drugo svetovno vojno je skupina nastopala skoraj po vsej evropi. Od leta 1968 ga vodi Aleksander Lemberg, izvrsten solist in koreograf, avtor slavnih postavitev kot Zlato Inkov, Spridi-tis ali Pan in Siringa. V Rimu bo baletna skupina iz Rige, za katero je tipično spajanje sodobnega s klasičnim, od danes do nedelje nastopala s Trnuljčico po glasbi Petra Ujiča Čajkovskega, v soboto in nedeljo pa bo predstavila še Labodje jezero prav tako po glasbi Čajkovskega. Sicer je za Balet iz Rige znano, da ima izredno bogat repertoar (25 baletov iz klasičnega repertoarja) in da je v povojnem času nastopal s kar desetimi postavitvami nd glasbo latvijskih skladateljev. Gledališče Argentina je včeraj Predstavilo spored celotne baletne sezone, ki bo poleg gostov iz Rige vseboval še mnogo zanimivih prireditev z italijanskimi in tujimi skupinami. Med gosti je še posebno zanimivo ime drugega sovjetskega plesalca-ko-reografa Andreja Fedotova, ki spada med »zvezde« Bolšoja. V Falmouthu (Maine) je včeraj umrl igralec Gary Merrill, ki so mu slavo prinesle vloge v filmih, kot sta bila Mezzogiorno di fuoco in Eva contro Eva. Bil je neozdravljivo bolan že nekaj časa, včeraj pa je podlegel bolezni. Star je bil 74 let. V štiridesetih letih kariere je Merrill nastopil v 42 filmih. Časopisi pa so se o njem razpisali predvsem v času razgibane in pogosto prav burne poroke s slavno Bette Davis med leti 1950 in 1960, kasneje pa je doživel ljubezensko zgodbo še z drugo slavno igralko - Rito Hayworth. Leta 1970 Je za vlogo v filmu Summer is Forever prejel nagrado na Festivalu televizijskih filmov v Monte Carlu. Napisal je tudi avtobiografsko knjigo, ki je izšla leta 1988 in ki nosi nadvse zgovoren naslov Bette, Rita and the rest of my live ali Bette, Rita in moje ostalo življenje. Na nitki visi ta trenutek tudi življenje drugega igralca - Angleža Davida Rappaporta, pritlikavca, ki je zaslovel po nastopu v nekaterih ameriških nanizankah. Policija ga je našla v nedeljo nezavestnega v avtu v neki losangeleski ali točneje holly-woodski ulici. Gasilci so ugotovili, da je bilo vozilo nasičeno z ogljikovim oksidom, zaradi česar je bila zastrupitev zelo huda in ga bodo zdravniki kljub hitremu posegu le s težavo rešili. Eden od gasilcev je tudi povedal, da je bil motor še prižgan, kar potrjuje domnevo, da je šlo za poskus samomora. Trenutno leži v bolnišnici in si zdravniki še vedno pridržujejo prognozo. David Rappaport je visok približno meter in 20 centimetrov. Star je 38 let in je bil eden protagonistov televizijskih nizov The Wizard in L.A.Law, nastopal pa je tudi v filmu Time Bandits. Vsekakor spada med tiste filmske in televizijske igralce, ki jim je mali ekran prinesel slavo in priljubljenost pedvsem med širokim občinstvom. Ženska in njena stvarnost breda pahor Osmi marec predvsem simbol boja (Foto Križmančič) O tem, kaj pravzaprav je osmi marec oziroma v kaj se je z leti spremenil, se tudi pri nas že dolgo govori. Nekdanji dan boja je najprej postal mednarodni dan žensk oziroma žena, kar se lepše sliši, svoj obstanek pa je v zadnjih letih še najbolj utrdil kot ženski praznik. Najave številnih prireditev po raznih društvih ali v drugačnih okvirih nedvomno pričajo, da so se slovenske ženske v Furlaniji-Julijski krajini v pretežni meri odločile, da je mednarodni dan žensk le vredno proslavljati. Takšna izbira pa istočasno pravi, da v vsakodnevnem življenju »ženska polovica slovenskega zamejskega nebesnega svoda« le ni tako svobodna oziroma neobremenjena v svojih odločitvah. Takšnega mnenja so tudi tiste sile, ki so bile pravzaprav pobudnice praznovanj, ki pa so se po njihovi oceni z leti vsebinsko izvotlila. Tako ni slučaj, da že dolgo ni osrednjih prireditev ob osmem marcu, temveč so pri nas prvenstveno krajevna srečanja, kar priča o želji, da bi se ženske določenega predela vsaj občasno zbrale. Vsekakor pa osmi marec v očeh vseh žensk ohranja močan simboličen pomen, s katerim se mora vsaka soočiti. Tržaška občinska svetovalka KPI Anamarija Kalc zase pravi, da ima do osmega marca nekakšen dvoumen odnos. Nedvomno gre za izredno' pomemben datum, po drugi strani pa se je praznovanje mednarodnega dneva žensk že sprevrglo v konsumistični praznik. Ko je prireditev ob osmem marcu priložnost, da se ženske tudi razgovorijo o raznih vprašanjih, rada pristaja nanjo, drugače ji ne pripisuje pravega pomena. Izvotlitev osmega marca je poudarjala tudi predsednica Slovenskega kluba Barbara Gruden. Zato zavrača ta dan kot edino priložnost v letu, da bi se ženske sprostile. Zase pravi, da nima večjih problemov z uveljavljanjem svoje ženske specifike, vendar je povsem razumljivo, da niso vse ženske v enakem položaju. Ženske bi namreč morale imeti vsak dan v letu občutek, da so popolnoma proste v svojih odločitvah. Priložnost, da se vsaj enkrat na leto zamisli v svojo vlogo doma in v družbi. Tak pomen po mnenju predsednice Sveta slovenskih organizacij Marije Ferletič osmi marec ohranja vse do danes. Za delo in odgovornosti, ki ženskam nalagajo, jim nikakor ne dodeljujejo dovolj pozornosti in priznanj. S preprostejšimi besedami povedano, ženskam radi nalagajo veliko dela, ustrezna priznanja pa jim odrekajo. Glede praznovanja kot takega pa meni, da ni najbolj prav, da se zenske zapirajo v lasten krog in samim sebi pravijo, kar bi morale povedati drugim. Vsem ženskam vošči vse najboljše ob osmem marcu z željo, da bi se tudi v prijetnem razpoloženju zavedale, da je pot do uveljavitvi še dolga. V to, da osmi marec kot mednarodni dan žensk še ni izčrpal vseh zahtev, ki so bile postavljene ob njegovem nastanku, je prepričana tudi Laura Ber-gnach, ki je odgovorna za slovensko komisijo PSI v deželnem okviru. Pri tem ugotavlja, da je osmi marec preživel več faz: v prvi je v širšo javnost iznesel nekatere temeljne zahteve ženskega gibanja, v drugi je pričal o kulturni rasti ženske prisotnosti v družbi, v sedanji, tretji pa je že nekoliko degeneriral v konsumistično pojmovan praznik. Osveščanje žensk je po njenem mnenju še vedno aktualno in pri tem igra politično udejstvovanje odločilno vlogo. Sicer pa je politična in kulturna uveljavitev ženske specifike naloga vseh, ker prinaša splošno obogatitev. današnji televizijski in radijski sporedi n □L RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattin 9.40 Nanizanka: II mago - L fiamma che non bruci 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo '3.55 Vreme in dnevnik 32.05 Variete: Piacere RAI 1 33.30 Dnevnik 14.00‘Varieteja: Gran premi - pausa caffe, 14.10 Oc chio al biglietto 14.20 Nan.: Časa, dolce casč 15.00 Odprta šola 15.30 Novecento - Italijansk literatura od leta '45 d danes 16.00 Mladinska oddaja: Bic 32.55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.40 Kviz: Lascia o raddop iq pia? 9-40 Almanah, vreme ii _ dnevnik °-25 Nogomet: četrtfinali evropskih pokalov 2^15 Dnevnik ■135 Aktualno: 8 marec - Ge 2, neraciji se primerjata 4.00 Nočni dnevnik in vre n menska slika u l5 Rubrika: Mezzanotte ( 0 dintorni •o5 SP v umetnostnem drsa nju CANALE9 ^■30 Nanizanke: La granc vallata - La ragazza i Billy Joe, 8.00 Una f, roiglia americana, 9.( Love Boat - Naturism 10 ir, 36.001 Jefferson 6 Kvizi: Časa mia, 12.( Bis, 12.40 II pranzo e se vito, 13.30 Čari genitoi 34.15 II gioco delle coi 35.00 P/,6 Aktualni oddaji: Agei zia matrimoniale, 15J l6.0n ,®rcoe°ffro 36.On ~3ravniški pregled 1? r, Canale 5 za vas Kvizi: Doppio slalon 12.30 Babilonia, 18.0 G-K. II prezzo e giusti 19.00 II gioco dei 9, 19.4 202s T/amoglieemarito Variete: Striscia la not 20 3s k!3 0 Nanizanki: Dallas, 21.3 22 3o ?2nasty 23 i q Rubrika: Forum '* l5 Variete: Maurizio Cc 1 Os stanzo Show 5 Variete: Striscia la not: l.l/i pia (pon ) l 7n filmske novosti U Nanizanki: Lou Grant La riunione | 4T RAI 2_________________ 7.00 Otroški variete: Pata-trac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Park v Maremmi 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 15.45 Tutti per uno 16.15 Kolesarstvo: dirka Tir-reno-Adriatico (1. etapa) 17.00 Kratke vesti in Iz parlamenta 17.30 Rubrika: Tutto sul Due -Uragano, il vento dell’-attualita 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.30 Nogomet - evropski pokali: Fiorentina-Auxerre 20.15 Dnevnik in šport 20.30 Aktualno: La notte della Repubblica (13. del) 22.45 Dnevnik nocoj 22.55 Film: Viva, viva Villa! (pust., VB 1968, r. Buzz Kulik, i. Yul Brennery, Robert Michum), vmes (23.55) Nočni dnevnik 0.20 Vreme in koroskop | ^ RAI 3_________________ 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Luomo e il suo ambiente 14.00 Deželne vesti 14.30 Lekcije astrofizike 15.00 Izbrane rime Francesca Petrarce 15.30 Videosport: hokej na ledu 17.00 Nanizanki: Valerie - Una giornata da cani, 17.30 Vita da strega -ConTč dura la vita di una strega ^ 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 BlobCartoon 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.10 Variete: Blob - Di tutto di pili 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Film: International hotel (kom., VB 1963, r. Anthony Asguith, i. Eli-sabeth Taylor, Richard Burton) 22.30 Dnevnik nocoj 22.35 Oddaja o aktualnostih: Fluff 0.05 Nočni dnevnik RETE 4________________ 8.00 Nan.: Il Virginiano 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi girailmondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - La torta della giovinezza 12.40 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dellamo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d amore 18.30 Variete: Star 90 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati 19.30 Nanizanka: Mai dire si -Scappa con me 20.30 Film: Black Stallion (pust., ZDA 1979, r. Car-roll Ballard, i. Kelly Reno, Mickey Rooney) 22.30 Nanizanka: Spencer - Un assassino in famiglia 23.30 Kongres KPI 0.30 Film: La sposa (dram., It. 957, r. Edmondo Lozzi, i. Irene Tunk) 2.10 Nanizanka: Dragnet 2.40 Filmske novosti I ITAUA1 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky - Recita di beneficenza, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Schia-vitu, 10.30 Simon & Simon, 11.30' New York New York - La clinica, 12.35 Chips, 13.30 Ma-gnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanki: Arnold, 18.35 Genitori in blue jeans 19.00 Nogomet: za pokal UEFA Hamburger-Ju-ventus (iz Hamburga) in (21.00) za pokal prvakov Malines-Milan (iz Bru-Ija) 23.00 Dokumentarec: Sorrisi e filmini 23.10 Dokum.: Jonathan 23.55 Italijanske smešnice 24.00 Filmske novosti 0.05 Nanizanke: Star Trek, 1.05 Kronos, 2.05 Ai con-fini della realta - Il testa-mento purpureo [ TV Ljubljana 1 | 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Preproste besede, 9.15 TV drama Roman o Londonu (pon. 1. dela), 10.20 nad. Odmevi v temi (pon. zadnjega dela) 15.00 Video strani 15.10 Žarišče (pon.) 15.40 Nanizanka: Sova Ma-gnum (pon. 3. dela) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Dokumentarni oddaji: Materada in pisatelj Fulvio Tomizza, 17.35 Po sledeh napredka - Imunski sistem 18.05 Spored za otroke in mlade: ZBIS Pravljica o mali marjetici in pomladi (Vida Brest), 18.20 Kaj mora sova opraviti spomladi (litke) 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Pekel in nebesa (dram., Danska 1988, r. Morten Arnfred, i. Karina Skands) 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Rock kompas 23.10 Nanizanka: Sova Ma-gnum (4. del) OPEOM_______________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.00 Nadaljevanke: Senora, 16.00 Pasiones, 17.00 Ma-riana 18.00 Astrološka rubrika: Branko in zvezde 18.30 Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Rubrika: Branko in zvezde (pon.) 20.30 Film: La donna del West (vestern, ZDA 1968, r. Andrew McLaglen, i. Doris Day, Peter Graves) 22.30 Šport: Excalibur 23.00 Film: L uomo che viene da lontano (krim., VB 1967, r. Samuel Gallu, i. Van Helfin) TMC__________________ 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja 11^ TV Koper 13.45 Rubrika o nogometu: Settimana Gol 14.45 Veliki boks (pon.) 15.45 Dokumentarec: Speciale Čampo Base 17.45 Rubrika: Obiettivo Sci 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Žarišče 20.30 Košarka NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Rubrika: Nočni boks 22.55 Rubrika: Snow Board 23.10 Odddaja o športnih prvakih: Golden Juke Box (pon.) 0.40 Oddaja o odbojki: Su-pervolley I IT TV Ljubljana 2 ~ 16.30 Satelitski prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Dokumentarec: Divji svet živali - Leopard, senca v travi 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 PPZ v nogometu: Dina-mo-Partizan (iz Bukarešte) 22.10 Svet poroča 23.10 Satelitski prenosi 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanke: Snack 16.00 SP v umetnostnem drsanju (iz Haliiaxa) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 SP v umetnostnem drsanju 22.50 Vesti 23.05 Nogomet: za pokal prvakov Benfica-Dnjepr (iz Lizbone) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: Boys & Girls 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanke: La grande barriera, 13.00 Detective in pantofole, 13.30 James 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Rubrika: Appuntamento '90 20.30 Rubrika z županom 22.30 Nanizanka: Matt Helm 23.30 Nočne vesti 0.10 Vesti: News TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Ko zgodovina zazveni; 8.40 Orkestralna glasba; 9.40 Beležka; 9.50 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.20 Melodije; 12.40 Z revije Naša pesem; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: Črno na belem; 14.30 Na go-riškem valu; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (47. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo; 20.35 Igrata Nevenka Rovan in Majda Martinc; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Iz slovenske operne literature; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.15 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35' Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.00 Razglednica; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 16.45 Made in Yu; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Puzzle, 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 18.00 Zmenek s psihologom; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Predlog KPI podprla velika večina svetovalcev Na Pokrajini odobrili resolucijo za zakonsko zaščito Slovencev Goriški pokrajinski svet je včeraj po skoraj enem letu od predstavitve glasoval o resoluciji za odobritev zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Po razpravi in delni prilagoditvi sklepnega dela, upoštevajoč dejstvo, da je v tem času prišlo do novosti z Maccani-covim osnutkom, je resolucijo podprla velika večina svetovalcev: proti je glasoval samo misovec Cosma, vzdržal pa se je predstavnik PRI Gandin. Resolucijo je 5. aprila lani predstavila svetovalka Aleksandra Devetak skupaj z ostalimi svetovalci KPI. V začetnem delu je poudarjena potreba po čimprejšnji odobritvi zaščitnega zakona za Slovence v Italiji brez nadaljnih zamud in odlašanj. Upoštevajoč člene 6, 3 in 2 republiške Ustave - se nadaljuje besedilo, ki ga povzemamo v glavnih mislih - je treba uresničevati tako družbo, v kateri se bo lahko svobodno izražala in bogatila identiteta tako posameznikov kot skupnosti v razmerju z državo, ki naj podpira izražanje teh identitet. Zaradi tega je treba s pravnimi instrumenti zagotoviti pogoje za nemoteno in polno uveljavljanje Slovencev tako kar zadeva jezik, šolstvo, kulturo, gospodarstvo in teritorij. To ob spoznanju, da pomeni prosto izražanje bogatitev celotne družbe. Vsako zatiranje slovenske, kot tudi furlanske kulture, bi namreč pomenilo siromašenje kulture in izkustev ter bi po nepotrebnem po-plitvilo našo družbo. Zaščita torej pomeni uresničitev temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Ustava, obenem pa tudi bogatitev za celotno družbo, v kateri bi se s tem zagotovili pogoji za popoln razcvet vseh kulturnih in družbenih sil. Hkrati je zaščitni zakon pogoj za premagovanje vseh ovir, ki še danes zavirajo rast slovenske narodnostne skupnosti v Italiji kot tudi razvoj kulturnih odnosov, izmenjav in sodelovanja med Italijani in Slovenci v naši deželi. S tem bi namreč zagotovili boljše medsebojno poznavanje in uveljavili kulturo sožitja ter miru. Zaradi vsega tega pokrajinski svet obvezuje pokrajinsko upravo naj se zavzema, da bi v parlamentu ne bilo dodatnih zamud pri odobritvi takega zakona, ki naj ustreza potrebam slovenske narod-snostne skupnosti. V razpravi je resolucijo uvodoma utemeljila komunistična svetovalka Aleksandra Devetak, ki je poudarila potrebo po sprejetju zaščitnega zakona, saj bo le na ta način zagotovljen obstoj slovenske manjšine v Italiji in njen razvoj. Dejala je, da je za obstoj naroda najbolj pomembno prav izražanje v materinskem jeziku. Vsaka prepoved rabe jezika pomeni obsoditi osebe naj molčijo, to pa privede v neizbežen propad. Ta pojem velja tudi za furlansko prebivalstvo, je dejala Devetakova, oziroma za vse evropske manjšinske skupine. Predložena resolucija je po enem letu morda v nekaterih spektih zastarela, je dejala komunistična svetovalka, vendar želi iz- raziti voljo, da bi končno ubrali skupno pot k medsebojnem sožitju. Sledili so posegi predstvnikov drugih strank. Najprej je spregovoril odbornik za šolstvo Mirko Špacapan (SSk), ki je nekoliko polemično ocenil resolucijo KPI, ki da preveč medla po vsebini in zato brez večjih sprejemljiva za veliko večino pokrajinskih svetovalcev. Špacapan je med drugim dejal, da ni globalna zaščita najvažnejša postavka, ki jo zahtevamo Slovenci v Italiji, pač pa je treba ustvariti drugačno, bolj prijateljsko klimo med tu živečimi narodi. O tem zgovorno priča tudi Kulturni dom, je menil Špacapan, in delovanje glasbenih šol, ki so lahko v ponos celotnemu gbriškemu prebivalstvu. Špacapanu je takoj odvrnila Devetakova, ki ga je vprašala, koliko se je osebno potrudil, da bi vzeli resolucijo v pretres že lani, in zakaj ni sam predložil druge, manj medle, j Predstavnik zelene liste Fiorelli je nato poudaril pomembnost odobritve, resolucije, saj je globalna zaščita za manjšino pravica, za večino pa dolžnost da jo dodeli. Predstavnik socialistične stranke Saccavini se je izrekel za sprejetje resolucije, prav tako se je z"njim strinjal načelnik demokrščan-ske skupine Bergamin. Socialdemokrat Bressan je dejal, da bo glasoval za upoštevajoč, da potrebujejo enako zaščito tudi Furlani, misovec Cosma pa se je, kot je bilo pričakovati, izrekel proti. Sinoči so mu podelili plaketo Fininvest Režiser Robar Dorin najboljši na 5. FVM Režiser Filip Robar Dorin, avtor filma Veter v mreži, je dobitnik posebne nagrade, ki so jo letos podelili režiserju najboljšega filma na 5. Film video monitorju. Plaketo družbe Fininvest mu je sinoči na kratki svečanosti v Kulturnem domu izročil Maurizio Loria, predstavnik družbe Videonews, ki deluje v sklopu Berlusconijevega networka. Včerajšnji zaključni dan je ponudil ob filmih in televizijskih oddajah še nekaj pomembnih kulturnih srečanj. Gost Film video monitorja je bil pisatelj Fulvio Tomizza na srečanju, ki je sledilo predvajanju dokumentarca o njem in njegovi Materadi, ki ga je pripravila ljubljanska RTV. Zanimivo je bilo tudi sklepno srečanje po predvajanju ekranizacije Kocbekove novele Črna orhideja, pri katerem sta sodelovala Kocbekova sinova, režiserja Matjaž Klopčič in Jože Pogačnik ter pisatelj Boris Pahor. Na sliki (foto Čubej) predvčerajšnje srečanje o krajevni produkciji, na katerem so sodelovali tudi predstavniki RAI in RTV Ljubljana. V Kulturnem domu srečanje s Petrom Bekešem volitvah v Sloveniji Prireditve ob praznovanju dneva žensk Osmi marec - dan žena. Jutrišnji mednarodni ženski praznik bo potekal v znamenju mimoze in boja za enakopravnost žensk. To je dan boja, ko ženske po vsem svetu poudarjajo še nedoseženo enakopravnost. Je pa tudi praznični dan, ko si izmenjujejo voščila in želje, ko se zbirajo na družabnostih in veselicah, ko ves svet govori o njihovih načrtih in potrebah. Tudi naša slovenska dekleta in žene bodo praznovale mednarodni dan žena. Uprava Kulturnega doma in Zveza slovenskih kulturnih društev namreč prirejata jutri srečanje v prostorih kulturnega hrama. Prireditelji so izdelali pester program, tako da zabave ne bo manjkalo’. Kdor se še ni prijavil, se lahko še danes v uradu KD (tel. 33288). Prav tako bodo proslavile 8. marec Števerjanke, ki se bodo jutri zvečer ob 20.30 zbrale v domu na Bukovju. Večer prireja kulturno društvo Briški grič. Tudi tu se lahko zamudnice še prijavijo. Drugod bodo ženske praznovale še v soboto, ko se bodo Vrhovke zvečer zbrale v domačem kulturno-športnem središču, Sovodenjke pa se ob 20. uri v gostilni pri Francetu. Še važno sporočilo, tokrat namenjeno predvsem moškim. Združenje go-riških trgovcev sporoča, da bodo vse cvetličarne danes lahko poslovale tudi v popoldanskih urah. Dijaki o Predvolilna kampanja v Sloveniji za prve pluralistične volitve po sedemdesetih letih je v polnem teku in vse stranke, ki se bodo predstavile 8. in 22. aprila, skušajo prepričati predvsem tisti del volilnega zbora, ki je še neodločen in okleva med eno in drugo grupacijo. Volitve v Sloveniji so v središču pozornosti javnega mnenja in zato nič čudnega, če se zanje zanimamo tudi Slovenci na tej strani meje. V ta okvir sodi informativno srečanje, ki so ga včeraj pripravili dijaki goriških slovenskih višjih šol (z izjemo dijakov zavoda ITI) v Kulturnem domu. Medse so povabili izvršnega sekretarja ZKS -— Štranke demokratične prenove Petra Bekeša. To naj bi bilo prvo od serije srečanj, ki so si jih omislili goriški dijaki tudi z drugimi predstavniki slovenskih strank in organizacij, ki se bodo predstavile na bližnjih volitvah. Svoje izvajanje je Bekeš začel z ugotovitvijo, da je bila v povojnem času v Sloveniji storjena resna napaka, da se je dalo le eni stranki, komunistični partiji, nalogo, da ustvari pogoje za demokratično in napredno družbo. Rezultati po štiridesetletnem enostrankarskem monopolu so pokazali napačnost te izbire, kar skušajo danes odpraviti s pluralističnimi volitvami. Prve znake zamenjave je treba iskati že v samih spremembah ustavne ureditve, predvsem kar zadeva svobodni trg in uveljavitev političnega združevanja oziroma delovanja strank. To so osnove za uresničitev pluralističnega življenja, za katerega se zavzema tudi ZKS - Stranka demokratične prenove. Sicer bodo volitve same pokazale, je še ugotovil Bekeš, kako ljudje ocenjujejo posamezne programe. Pri tem pa je pomembno, da prehod v demokracijo ne sproži socialnih nemirov, marveč da pri vseh obveljajo pravila igre. Na sliki (foto Pavšič) dijaki med včerajšnjim srečanjem s Petrom Bekešem. Predstavili načrt SIT za informatizacijo Občine Čeprav postopno in z veliki težavami tudi javne uprave ubirajo pot uvajanja nove računalniške tehnologije v svoje delovanje. Pred nekaj meseci smo poročali, da je Goriška občina naročila izvedencem izdelavo študije o tem, kako bi s sodobnim teritorialnim in-formatskim sistemom (s kratico: SIT) bistveno izboljšali delovanje in učinkovitost v upravljanju. Pobudo je dal odbornik za urbanistiko in načrtovanje Nicolo Fornasir, ki je te dni skupaj z izvedenci tržaške družbe INSIEL in medobčinskega informatskega sistema v Milanu predstavil izsledke študije občinskemu odboru in članom svetovalske skupine za upravljanje teritorija. Študija, kot so pojasnili, nakazuje postopke za uvajanje novega sistema, ki bo seveda precej zahtevno. Poleg nemajhne investicije (predvidevajo, da bo potrebnih približno 500 milijonov lir), predpostavlja namreč povsem drugačno miselnost upraviteljev in funkcionarjev, ki se bodo pač morali sprijazniti z novim načinom dela. Osnova za delovanje novega sistema bo zbiranje, analiza in arhiviranje podatkov o stanju na teritoriju, o okolju, o urbanističnih, geoekonomskih in družbenih značilnostih goriške stvarnosti. Zbrane podatke bodo nato upoštevali pri načrtovanju in izvajanju urbanističnih posegov, gradnji infrastruktur, urejanju prometa in storitev. Novi sistem naj bi namreč omogočil boljše ugotavljanje smotrnosti posamezne investicije, njene učinke na družbeno in gospdoarsko stvarnost ter na okolje. Predvsem pa bo informatika omogočila hitrejše postopke in torej večjo prožnost pri sprejemanju urbanističnih ukrepov. Izdelavo načrta so finansirali s prispevkom iz Goriškega sklada, od katerega pričakujejo konkretno pomoč tudi pri uresničevanju zahtevnega programa. Konkretno oporo pričakujejo tudi iz pred kratkim odprtega Večnamenskega informatskega centra, pri katerem sodeluje tudi Goriška občina. Uhajala je kislina Včeraj okrog 8. ure so morali goriški gasilci na mednarodni mejni prehod pri Štandrežu, kjer je iz avtocis-terne goriškega podjetja Giatra (Gian-nesini trasporti, Ul. Fermi 41) uhajala kislina, ki jo uporabljajo v prehrambeni industriji. Alarm so sprožili finančni stražniki, ki so opazili večjo mlako pod vozilom. Gasilci so v treh urah očistili zamazano cestišče. Nekateri uslužbenci naj bi ne spoštovali delovnega urnika Preiskava na goriški občini o neupravičenih odsotnostih Državno pravdništvo v Gorici je v teh dneh uvedlo preiskavo v zvezi z nekaterimi sumljivimi obnašanji goriških občinskih uslužbencev, katerih namen naj bi bilo "kritje" neupravičenih odsotnosti občinskih uslužbencev z delovnega mesta. Karabinjerji so obiskali županstvo in zaslišali vodilne funkcionarje nekaterih oddelkov. Zadevo je prijavil odbornik za osebje Drufuca, potem ko je izvedel, da je nekdo v soboto žigosal kartonček neke uslužbenke, ki pa je bila tistega dne na dopustu. Lahko bi šlo zgolj za pomoto, toda sumi so se pojavili, ker je najbrž taisti neznanec skušal nato sam popraviti napako in izbrisati žig o prihodu v službo. Odbornik je zato posumil, da prihaja tudi na Občini do neupravičenih odsotnosti ali zamud ob prihodu v službo, ki pa niso razvidne, ker ustrežljivi kolegi krijejo od-stnost ulžubenca, s tem da mu žigosajo kartonček. Usluga naj bi bila seveda povrnjena ob potrebi. Dogodek iz teh dni naj bi torej bil spodrsljal (kdor je žigosal najbrž ni vedel, da je dotič-na uslužbenka upravičeno odsotna zaradi dopusta), ki pa po mnenju odbornika za osebje kaže na nepravilnosti. Utemeljenost sumov bo vsekakor morala sedaj potrditi preiskava o morebitnih tudi kazenskih prekrških. GLASBENA MATICA GORICA Oliver Messiaen Kvartet za konec časa Nenad First Symposion Izvajajo: Volodja Balžalorsky- violina Andrej Petrač - violončelo Jurij Jenko - klarinet Bojan Gorišek - klavir Kulturni dom v petek, 9. marca, ob 20.30 KULTTJBNI Predstavitev nove knjige Polovica ženske Nocoj ob 19. uri bodo v Hitovi restavraciji v hotelu Delta v Novi Gorici predstavili knjižni prvenec Rečanke Milojke Žižmond Kofol "Polovica ženske". Na večeru, ki ga prirejajo Hit Nova Gorica, založba Lipa Koper in goriška knjižnica Franceta Bevka, bodo sodelovali literarni kritik Zoltan Jan, gledališka igralka N. Vrančič, flavtist A. Mariutti in pesnik Ciril Zlobec. Sledil bo pogovor s predstavniki Založbe Lipa in tiska. Novogoriška knjigarna Naša knjiga bo ob tej priložnosti prodajala knjigo s popustom. izleti Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bosta avtobusa za izlet 8. marca v Opatijo odpeljala ob 8. uri: prvi avtobus izpred gostilne Primožič v Drev. XX. septembra, nato skozi Oslavje, Števerjan, Podgoro in Štandrež: drugi avtobus iz Štandreža skozi Sovodnje. razna obvestila Osrednji del današnjega srečanja Na goriškem valu Radia Trsta A ob 14.30 bodo sestavljali posnetki iz številnih Prešernovih proslav, ki so se v zadjem času odvijale na Goriškem. Sledil bo zvočni zapis Igorja Tute z večera o Doberdob-skero Krasu. Poleg običajnega kulturnega in športnega pregleda se bo Vili Prinčič pogovarjal z Renzo Pelesson in Damjano Češčut. SKRD Jadro vabi na predavanje, ki bo danes, 7. t.m. ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu. Prof. Aldo Rupel bo predaval na temo "Govorica telesa". ___________ kino________________ Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Tango e cash«. VERDI Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Crimini e misfatti«. VITTORIA 17.30-22.00 »Cronache bestia-li n. 2«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE Danes zaprto. EKCELSIOR Danes zaprto. Jutri l7-3°' 22.00 »Fiona, sesso e fuoco«. Prep- 111 ’ pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - 3 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 -410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB Pri Jezeru - Vrtna ulica 2 - Tel. 7 |__________pogrebi_____________J Danes ob 9.30 Edmea GraPuligr]ieV Merni iz splošne bolnišnice v c jjj-Srca Jezusovega in na glavno P0^0*!.^^ če, ob 11. uri Bruno Del Bigallo na y pel nem pokopališču, ob 13.15 Caston Torre iz splošne bolnišnice v Roma Drevi v tržaškem Kulturnem domu Sedmi abonmajski koncert Glasbene matice Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu 7. abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopil bo priznani kvartet (tri člane - Bojana Goriška, Volodjo Balžalorskega in Jureta Jemka vidimo na slikah), ki bo v svoje izvajanje vključil skladbo Nenada Firšta Symposion. Firšt je študiral kompozicijo v Ljubljani in je napisal veliko del, od katerih so jih okrog 60 že izvajali v Jugoslaviji in na tujem. Skladba Symposion je njegovo najnovejše delo, ki je pred dnevi doživelo praizvedbo v Ljubljani. Edinstveni založniški projekt Monografija Bogdana Groma bo izšla celo v Hongkongu So zemeljske razdalje postale res tako majhne, ali pa ima Kras takšno magnetsko moč, da se preprosto ni mogoče iztrgati njegovi privlačnosti? Za našega proseško-newyorškega umetnika Bogdana Groma bo najbrž držalo eno in drugo, sicer se iz velemesta onstran Atlantika, kjer se je ustalil pred več kot tridesetimi leti, ne bi v tako pogostih mesečnih presledkih vračal v svoje rodno gnezdo na Devinščini. A resnici na ljubo ne gre samo za Kras, ki ga še danes navdihuje min ki mu ga tudi kozmopolitska Amerika ne bo mogla ukrasti, gre tudi za umetniške in z umetnostjo povezane interese, ki jih plete med New Yor-kom in Londonom, Hongkongom in Ljubljano pa še tu pri nas na Primorskem. Kaj ga je torej pripeljalo tokrat čez lužo v staro domovino? Predvsem pripravljanje življenjske mongrafije, ki se rojeva tako rekoč na svetovnih diagonalah in ki bi morala iziti še pred koncem leta. Gre verjetno, vsaj za slovenske pojme, za redek, če ne kar edinstveni primer takega mednarodnega sodelovanja na nekem založniškem projektu. Založnik monografije je namreč londonska družba Alpine Fine Arts Collection s svojo podružnico v New Yorku, tiskajo jo v Hongkongu v Razstava v palači Costanzi na pobudo sindikata slikarjev Nič novega na platnih likovnih umetnikov naše dežele Še nekaj dni (do 10. marca) si bo tržaški ljubitelj umetnosti ali naključni obiskovalec Trsta lahko ogledal in ocenil likovno ustvarjalnost in zmogljivost naše dežele Furlanije-Julijske krajine. V razstavni dvorani palače Costanzi je namreč deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, ob pomoči nekaterih javnih ustanov, pripravil že tradicionalno, tokrat že 43. deželno slikarsko razstavo, ki naj prikaže, kaj vse zmore na tem področju naša dežela. Žal moramo tu ponovno podčrtati, da gre pravzaprav za tržaško razstavo, kajti iz ostalih treh pokrajin odziva skorajda ni. K temu bomo dodali še eno grenko pripombo, ki smo jo ob teh priložnostih že nekajkrat ponovili: ker je pred leti zaradi preohlapne izbire predloženih del raven razstave padla zelo nizko, so se vidnejši likovni mojstri enostavno oddaljili in se je kakovostna raven ustrezno še znižala. Zadnje čase se kaže neko komaj zaznavno boljšnnje razmer, vendar pa ne na račun vračanja starejših in veljavnejših mojstrov, saj se je umaknilo še nekaj veljavnejših mojstrov srednje generacije, pač pa zato, ker se iz leta v leto vrinjajo v okvire prireditve nove kolikor toliko kakovostne ali vsaj obetavne sveže sHe. In zato je sedanja razstava v pasoči Costanzi sicer pomanjkljiva, hkrati pa vendarle odraža kolikor to-hko živahno likovno stvarnost v naši deželi, prvenstveno v Trstu. Najprej nekaj konkretnih številk: Ustrezna komisija je od predloženih lzbrala kar 71 del, ki jih je aranžer razstave kar dobro razporedil po sicer ne dovolj velikem prostoru, tako da je ^Prehod po razstavi razmeroma pou-Cen ali vsaj dovolj informativen. . Nadaljnja ugotovitev nam pove, da (f v Trstu razmeroma zelo veliko li-kovnic. Od 71 razstavljalcev je kar 24 Zensk, torej malone tretjina. Zastopani s° seveda vsi slogi, od sicer prikupne, nikakor pa ne zahtevne miniaturne pokrajine, ki jo je dala na ogled Beat-rice Movia, pa do geometrično abstraktnega in hkrati odličnega dela Eve Ronay. Vmes pa je vse, prav vse. Seveda je največ del v mešani tehniki, ki je postala nekakšna moda in hkrati tudi izrazna tehnika, ki more prikriti marsikatero šibkost. Ob tem bomo dodali, da je razstavljenih še 17 olj ter 14 tridimenzionalnih del, kipov ali drugih struktur. Sem spadajo veliki ženski lik iz mavca, s katerim se je predstavila Lidia Pola, lesen kipec Bonzo, za katerega je mladi mojster Waldes Coen dobil edino nagrado, ki jo je podelila ustrezna žirija, tu je tudi Corradinijeva Mačka in kar se tridimenzionalnih del tiče, Willibossijeva struktura, oziroma skuktura v marmorju in jeklu, pravzaprav lepo izdelana marmornata »vaza« na zelo prožni zviti palici iz nerjavečega jekla, ki se ob vsakem dotiku dolgo dolgo ziblje. Če smo se pri tridimenzionalnih delih ustavili bolj na dolgo, bomo pri drugem delu razstave veliko krajši, razstava se začenja z risbo pred nedavnim umrlega velikega tržaškega mojstra Giannija Brumattija. Čeprav je aranžer razstave povsem pravilno postavil Brumaltijevo delo ob samem vhodu v dvorano, se nam vendarle vsiljuje misel, da bi njegovo umetniško dediščino moralo zastopati kako pomembnejše delo. Rekli smo, da je na razstavi ženska navzočnost zelo številna in tudi veljavna. Sem bi morali vsekakor prišteti Stravisijevo, Is-raelovo z njenim večnim violinistom, Btichevo, ki stalno preseneča, Aiello-vo z lepim kraškim motivom. Tu ne moremo mimo vedno ponavljajoče se Silve Fonde, končno bomo omenili še Osojnikovo in njene Lutkarje. Veliko drevo Polca lacobija smo že vedeli na neki drugi razstavi, nekoliko prenovljen se nam zdi Morani, simpatična pa je tudi »igra«, s katero Massaria skuša prikazati Kraško ohcet. Če se bomo ob delu le nekoliko bolj na dolgo ustavili, bomo zares zaznali ženina in nevesto, pa čeprav hudo stilizirana. Veliko bolj resna sta Ponte z delom Nič več kamnoloma ter Rado s svojim razumsko močno poglobljenim motivom. Končno se bomo ustavili pri Lucianu Troianisu. Ta mojster postojnskega izvora se pojavi le po enkrat na leto in iz vsakega njegovega dela izžareva izredna tenkočutnost in tudi aktualnost. Nekoč je predstavljal mutacije zaradi atomskih izžarevanj, drugič razne ekološke katastrofe. Tokrat pa so ga navdihnili tragični dogodki na pekinškem Trgu Tiennanmen. Ob poeziji, ki jo je obesil na steno, je položil na tla zabodeno kitajsko deklico, -lutko, iz katere tako rekoč vre kri. Če je res, da so žalostni dogodki v Pekingu pretresli ves svet, se nam Troiani-sov eksponat zdi vendarle nekoliko preveč turoben. Ob pogledu na okrvavljeno žrtev nečloveškega početja smo se spomnili na Picassovo Guerni-co, ki je bila in bo večno obsojujoča, a vendarle ne tako srhljiva, (fre) Na posnetku izdelek Giuliana Gi-achellija Goriški festival gledališč prenesen na jesen Jidn^i pred bližajočo se pomladjo g. “hi ponavadi v znamenju Srečanja j ®dališč Alpe Jadran, festivala, ki se l a°9ajal med Gorico in Novo Gorico tjj1. Prireditev odprtega tipa z vsemi Im Narodnimi razsežnostmi. Iz leta v »n-0 Se ie festival širil in dobival svojo da 0^esionalno« podobo, kljub temu, tria rt, bila in je nostalgija po srečanju p0vltl °drov še velika. A vendarle je - ez°val občinstvo dveh sosednih in '-'v a. t0 , nih mest v enovito kulturno eno-loj^di če je bil odziv in obisk nema- hinat skromen ali (na italijanski stra-11 komaj zaznaven. to^e^P°mladni dnevi na Goriškem se Slfiri i-ne bodo dogajali v znamenju Sreč ^a' Organizatorji so namreč las.:anJe gledališč Alpe Jadran v sog-Jarir s Kulturno komisijo DS Alpe d0 jtn odložili na jesen, točneje od 5. ' oktobra. Čas je zamenjan in ne PoJ^ ie t0 dobro, kajti le par dni jtojt6 e se v Mariboru začenja Bor-kvar?Vo srečanje. Upati je, da bo vsaj . deta predstav upravičila to izbiro. Jutri v Solkanu nova premiera PDG Skušnjava dramatika Vaclava Havla Najbrž dogodek, ki ga v tem času burnih političnih sprememb v Evropi ne gre zamuditi. Primorsko dramsko gledališče bo namreč jutri ob 20. uri v solkanski dvorani uprizorilo premiero »Skušnjave« češkega dramatika Vaclava Havla, pred meseci še disidenta, danes proslavljenega predsednika države. Delo parafrazira prastari motiv o Faustu, govori o nemoči faustovstva znotraj iracionalnih sfer totalitarističnih moči. To z bridko ironijo in grenkim posmehom napisano delo je zrežiral v prevodu Jaroslava Skrušnyja Vinko Moderndorfer. Ob njem sodelujejo dramaturg Janez Žmavc, scenograf Štefan Marflak, kostumografka Majda Kolenik, skladatelj Jani Golob, koreografka Ksenija Hribar, lektor Srečko Fišer in oblikovalec luči Samo Oblokar. Igrajo pa Janez Sta-iina, Bine Matoh, Sandi Krošl, Mira Lampe Vujičič, Sergej Ferrari, Dušanka Ristič, Nevenka Sedlar, Jože Hrovat, Stane Leban, Breda Urbič, Radoš Bolčina, Nevenka Vrančič in Milan Vodopivec. sodelovanju z ljubljansko Mladinsko knjigo, ki bo imela zanjo tudi ekskluzivno zastopstvo za Jugoslavijo in Italijo, pa seveda za Trst, v drugi fazi pa naj bi izšli v nekoliko reduktivni obliki še posebni izdaji za ameriško in japonsko tržišče. Designe zanjo je izdelal eden najbolj znanih ameriških opremljevalcev, Nay Chang, besedila pa bodo v izvirniku v angleščini z možnostjo naknadnih vložkov v drugih jezikih. Avtorji tekstov so prav tako mednarodni, razdeljeni po poglavjih, na katere bo razčlenjena monografija. Avtor besedila za Gromovo začetno obdobje olj bo tržaški kritik G. Montenero, za obdobje batika Zoran Kržišnik, za kiparstvo in male skulpture Aleksander Bassin, za grafiko, tapiserijo in izrezanke spet Zoran Kržišnik, za knjižne opreme in ilustracije pa Tatjana Kobe (vsi iz Ljubljane), besedilo o Gromovi umetniški dejavnosti v ZDA, zlasti o njegovih opremah velikih prostorov, pa bo napisal ameriški kritik prof. Robert Jensen. Monografija bo seveda vključevala tudi katalog večine Gromovih del, gotovo pa ne vseh, saj so ta raztresena po velikem delu Jugoslavije in Slovenije, mnogo jih je po naših domovih, zlasti na Tržaškem, pa seveda v ZDA, po Italiji in še kje drugje. Zato pa umetnik sam naproša vse lastnike katerekoli njegove umetniške slike, naj mu to s kratkim opisom sporočijo na telefonsko številko 225214 gostilne Dolenc (iz tega rodu namreč Grom izvira) na Devinščini. Drugi razlog za njegovo tokratno bivanje med nami (v tem trenutku je Grom že v New Yorku), in ta je umetniku kot zavednemu rojaku še zlasti pri srcu, je bilo odprtje njegove razstave v okviru slovenskega kulturnega praznika v Beneški galeriji v Špetru v organizaciji beneškega slovenskega društva Nediža, Društva beneških umetnikov in Zveze slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Občine Špeter. Razstava je zdaj sicer že mimo, bila pa je zanimiva tudi spričo novitet, ki jih je pokazal, med katerimi so zbujale pozornost zlasti najnovejše tapiserije, ki jih je nekaj prinesel naravnost iz New Yorka, nekaj pa iz ljubljanske delavnice Dekorativa. Med njimi je bila ena na temo mask, izdelana letos v Jugoslaviji po risbi iz leta 1955; lepa je bila tista na temo nokturna s kraško motiviko, ostale so bile zasnovane na podlagi izrezank, med katerimi je posebno učinkovita tista malega formata z naslovom Jama na temo podzemlja, izdelana v ZDA. Poleg tapiserij je Grom dal v beneški galeriji na ogled še nekaj "terracot" izdelanih za simpozij v Kikindi v Vojvodini leta 1988, dva primerka prenosa izrezank v tretjo dimenzijo s figuralnimi elementi, pa model za Veliko jabolko, simbol New Yorka, s humorističnim prijemom, ki je v originalu visoko 1,5 m, manjšo "terracoto" Hudomušna žaba, dalje najnovejšo serigrafijo (sitotisk), ki jo je izdelal Mednarodni grafični inštitut v Ljubljani in jo tudi podaril inštitutu za odtis določenega števila listov za potrebe njegove galerije. K vsemu temu je dodal še nekaj fotografskih posnetkov svojih velikih del v ZDA. Tako je špetrska razstava bila v malem zaokrožen pregled Gromovega umetniškega ustvarjanja v zadnjem času. Razstavo je obogatil tudi čedno opremljen dvojezični katalog. In še tretji razlog tokratnega Gromovega obiska v stari domovini. Oskrbeti je moral še nekaj reči v zvezi z opremo platnice za najnovejši roman idrijskega pisatelja Jožeta Felca 'Duša imena ", ki govori o idrijski rudarski družini med leti 1914-1943, torej v letih prve svetovne vojne, fašistične Italije in osvobodilega boja. Roman bo izšel pri Prešernovi založbi. In ker smo že pri knjižnih opremah je treba povedati, da se je naš mojster s tem kar precej ukvarjal, zlasti v letih pred odhodom v ZDA, tako pri nas v Trstu, kot v Ljubljani. Naj samo omenimo njegove ilustracije v Ljudskem tedniku, za katerega je ilustriral med drugim partizansko slikanico o kurirčku Tončku (ki jo je začel slikar Albert Sirk, pa je zaradi smrti ni dokončal), pa Steinbeckovo povest "Tortilla Fla-et" v laviranih risbah, Twainovega Toma Sawyerja in Barona Muelhaus-na v Primorskem dnevniku na opremo dveh letnikov Jadranskega koledarja in še celo vrsto knjižnih ilustracij v Ljubljani, v Cicibanu in Pionirju itd. V ZDA se z opremo in ilustracijami ne ukvarja, ker je to domena specializiranih ljudi. Sicer je Bogdan Grom imel v minulem letu 1989 vsaj še dve pomembnejši razstavi in sicer eno na Mednarodnem grafičnem bienalu v bolgarski Varni, in drugo, osebno, v Jugoslovanskem tiskovnem in kulturnem centru v New Yorku. Za letos, sočasno z izidom monografije, pa pripravlja dve veliki retrospektivni razstavi v Ljubljani in v Trstu. JOŽE KOREN Četrtfinalna srečanja v evropskih nogometnih pokalnih tekmovanjih Milan na »stadionu smrti« proti Malinesu V evropskih nogometnih pokalnih tekmovanjih bodo danes odigrali prve četrtfinalne tekme. Italijo bodo zastopale štiri ekipe: Milan v pokalu prvakov, Sampdoria v pokalu pokalnih zmagovalcev, Juventus in Fiorentina v pokalu UEFA. Jugoslavija je ostala le z enim predstavnikom, beograjskim Partizanom, ki tekmuje v pokalu pokalnih zmagovalcev. POKAL PRVAKOV Sacchijev Milan bo drevi - pet let po huliganski tragediji, ki je terjala 39 žrtev - stopil na heyselški stadion v Bruslju. Srečal se bo z Malinesom, ki je pred leti že izločil Atalanto iz finala pokala pokalnih zmagovalcev. Milančani so veliki favoriti, kljub odsotnostim Gullita, Donadonija, Tassottija, Borgonova in Carobbija. Sacchi razpolaga s številnimi skoraj enakovrednimi menjavami, zaradi česar mu poškodbe ne bi smele povzročiti prevelikih preglavic. Drugače je z Malinesom, ki se bo moral odpovedati svojemu najbolj reprezentativnemu nogometašu, nizozemskemu reprezentantu Ervvinu Koe- Na dijaškem tekmovanju Izjemen uspeh predstavnikov zavoda J. Stefan Na letošnjem deželnem sklepnem dijaškem tekmovanju v veleslalomu na Nevejskem sedlu so dijaki našega Državnega poklicnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan iz Trsta dosegli enkraten uspeh. Osvojili so namreč odlično drugo mesto in se tako uvrstili v državni finale, ki bo od 19. do 24. t. m. v kraju, ki ga morajo še naknadno določiti, saj so snežne razmere skoraj povsod dokaj slabe. Ekipa našega zavoda, katero so sestavljali Erik Vodopivec, Robert Renčelj, Aleksander Žez-lina in Marko Hmeljak, je med osmimi deželnimi zavodi (po dva iz vsake pokrajine) pristala na odličnem drugem mestu za nepremagljivimi dijaki Tehničnega trgovskega zavoda iz Tol-meča, ki na tem tekmovanju ni imel enakovrednega tekmeca pri mlajših mladincih in mladinkah. O samem tekmovanju bomo več poročali v eni od prihodnjih številk. (G. Furlanič) manu. Po mnenju Sacchija je Malines zelo »moderna, hitra in taktično inteligentna ekipa, ki je povrhu vsega še v dobri formi.« Prebrisani trener je Belgijce primerjal z boksarjem, »ki ga ne bi rad srečal, ker četudi ga premagaš, ti pusti boleče sledove.« Tekmo Malines - Milan (začela se bo ob 20. uri) bo posredno predvajala Italia 1 ob 21. uri. Četrtfinalne tekme • Benfica (Port.) - Dnjepropetrovsk (SZ) • Malines (Bel.) - MILAN (It.) • Sredets (Bol.) - Marseille (Fr.) • Bayern (ZRN) - PSV Eindhoven (Niz.) POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Sampdoria bo gostila švicarski Grasshoppers. Ekipa iz Genove je favorit, tudi zato, ker prestajajo Švicarji hujšo krizo: po nadaljevanju prvenstva so namreč dvakrat izgubili in niso v najboljšem položaju na lestvici. Trener italijanske ekipe Boškov meni, da gre vzrok za njihove zadnje slabe predstave iskati prav v prekinitvi prvenstva. Grasshoppers se mora po prekinitvi šele ponovno vpeljati v prven- stveno vzdušje, ima pa zato več svežine. Partizan bo gostoval v Bukarešti proti Dinamu. Beograjčani so pred težko nalogo, in to predvsem po sobotnem porazu na domačih tleh proti Radu. Trener Golac pa - nasprotno -meni, da je bil tisti poraz dobrodošel, saj je nekako »razbremenil« njegove igralce, ki nimajo sedaj kaj izgubiti. V tem tekmovanju je včeraj v anti-cipirani tekmi belgijski Anderlecht premagal avstrijsko Admiro Wacker z 2:0. Tekmo Sampdoria - Grasshoppers bo neposredno prenašala 1. italijanska TV mreža ob 20.25. Četrtfinalne tekme • Anderlecht (Bel.) - Admira VVacker (Av.) 2:0 • Dinamo (Rom.) - PARTIZAN (Jug.) • SAMPDORIA (It.) - Grasshoppers (Švi.) • Valladolid (Šp.) - Monaco (Fr.) POKAL UEFA Sedem let po nesrečnem atenskem finalu v pokalu prvakov se bo Juven- tus danes spet srečal s Hamburgerjem SV. Že na gostovanju v Hamburgu se bo skušal trener Zoff »maščevati« za takratni poraz; vsaj na papirju ima v tem pogledu mnogo možnosti. Juventus je v tej sezoni v pokalu UEFA vedno zmagal, po drugi strani pa se Hamburger SV na vse kriplje bori za obstanek v Bundesligi. Drugi italijanski predstavnik, Fiorentina, išče v evopskem tekmovanju uteho za vse bridkosti, ki jih je moral doslej prestati v italijanskem prvenstvu. Francoski Auxerre, za katerega igra nekdanji Interjev »tujec«, Scifo, ni nevaren nasprotnik, kljub vsemu pa ga vsekakor ne gre podcenjevati. V sinočnji anticipirani tekmi je Kdln odpravil Antwerpen z 2:0 Tekmo Hamburger SV - Juventus (začetek ob 18.30) bo ob 19. uri prenašala Italia 1, tekmo Fiorentina Auxerre pa bo ob 18.25 v neposrednem prenosu prenašala 2. italijanska TV mreža. Četrtfinalne tekme • Kdln (ZRN) - Antwerpen (Bel.) 2:0 • FIORENTINA (It.) - Auxerre (Fr.) • Hamburger SV (ZRN) - Juventus (It.) • Liege (Bel.) - Werder (ZRN) Danes prva etapa Avtomobilski rally po Portugalski LIZBONA — Na avtomobilskem rallyju po Portugalski, drugi preizkušnji svetovenga prvenstva, se bo pomerilo več kot sto posadk v zastopstvu 17 avtomobilskih hiš iz 11 držav. Lancia bo na Rallyju prisotna s tremi vozili »delta HF integrale« s 16 ventili, ki jih bodo upravljali zmagovalec rallyja po Finski Didier Auriol, svetovni prvak Massimo Biasion in Finec Juha Kank-kunen. Seveda bodo še številni drugi piloti imeli na razpolago vozila lancia, začenši s Cerratom in Recaldejem. Med tistimi, ki sodijo v ospredje, pa so gotovo še Sainz (toyota), Vatanen (mit-subishi), Salonen (mazda) in Eriksson (mitsubishi). Včeraj so izvedli kratko spektakel-predetapo (merila je le 2,3 km), na kateri je bil najhitrejši Biasion. Slednji pa se ni preveč veselil, saj je podrl nekega fotografa in mu zlomil nogo. Zenska rokometna C liga Krasovke slabo začele play out KRAS - CELLINI PADOVA 8:21 KRAS: Bizjak 1, Citter 1, Colja, Cal-zi, Jagodic 1, Natural 3, Ferluga 2, Pu-rič. Prva tekma play outa se je za Kraso-ve rokometašice zaključila z visokim porazom. Ekipa iz Padove, petouvršče-na v lastni skupini, vsekakor ni bila nepremagljiva, saj njena igra prav gotovo ni bila nad nivojem igre naših deklet, ki pa so se v soboto žal demoralizirale ter prehitro vrgle puško v koruzo. Obramba nasprotnic je našim že od začetka delala preglavice, tako da so le stežka prišle do zadetka. Prvi del tekme se je zaključil z rezultatom 8:2 v korist nasprotnic, v drugem polčasu pa je našim zmanjkalo moči, ds bi skušale razliko nadoknaditi. Omeniti je še treba, da krasovke niso imele na klopi ene same menjave, kajti precej igralk je poškodovanih. (Tanja) obvestik ŠD PRIMOREC obvešča, da bo v prenovljenem Ljudskem domu v Trebčah v petek, 9. marca, ob 20. uri 24. redni občni zbor ŠD Primorec. Dnevni red: poročila, razprava, volitve in razno. Vabljeni! JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. Svetovno rokometno prvenstvo Jugoslavija še upa na bron BRATISLAVA —- Kljub včerajšnjemu porazu v 2. kolu 2. polfinalne skupine evropskega rokometnega prvenstva proti Sovjetski zvezi ima Jugoslavija še vedno možnost, da se poteguje za bronasto odličje. To možnost ji je nudila sinočnja zmaga Vzhodne Nemčije proti Španiji. Pred zadnjim kolom imajo Španci točki več, vendar jih tudi čaka spopad s Sovjetsko zvezo, ki si je že zagotovila mesto v finalu. Če Španija izgubi, kar gre realno pričakovati, bi si Jugoslavija z uspehom proti Poljski dokaj verjetno »rešila« vsaj bron. Pričakovati je namreč, da bo NDR premagala vse slabše Islandce. V tem primeru bi tri reprezentance imele po 6 točk in bi torej odločala gol razlika, »modri« pa so v prednosti pred Nemci, ker imajo boljšo gol razliko. Trenutno so boljši tudi od Španije. Kako se bo izteklo, bomo izvedeli jutri, ker je danes počitek. REZULTATI 2. KOLA POLFINALNIH SKUPIN: SKUPINA A: ČSR - Francija 21:21 (9:9); Romunija - Madžarska 21:24 (10:13); R. Koreja - Švedska 23:34 (7:17). LESTVICA: Švedska 8, Romunija in Madžarska 6, ČSR 3, Francija 1, R. Koreja 0. SKUPINA B: SZ - Jugoslavija 24:22 (11:8); Poljska - Islandija 27:25 (11:13); NDR - Španija 25:20 (9:11). LESTVICA: SZ 8, Španija 6, Jugoslavija in NDR 4, Poljska 2, Islandija 0. Zagrebčanom državni naslov v hokeju na ledu ZAGREB — Tudi 3. finalni tekmi play offa je zagrebški Med-veščak Gortan premagal Jesenice (s 7:5 , v tretjinah 4:2, 2:2, 1:3) in tako osvojil državni naslov. Tretje mesto je pripadlo Olimpiji, ki je v sinočnji 3. tekmi s 7:1 (0:0, 3:0, 4:1) premagala Partizana. Kolesarska dirka Pariz - Nica Chiappucci sedaj drugi LYON (Francija) — Na 3. etapi kolesarske dirke od Pariza do Nice je zmagal Belgijec Carlo Bomans, ki je na cilju imel 2 sekundi prednosti pred Italijanom Claudiom Chiap-puccijem. Slednji se je tako prebil na 2. mesto skupne lestvice, na kateri je Spanec Indurain s 1. mesta spodrinil Francoza Moreaua. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Indurain (Šp.) 11.55'34"; 2. Chiappucci (It.) po 3"; 3. Fignon (Fr.) 7"; 4. Roche (Ir.) 11"; 5. Bernard (Fr.) 12"; 6. Lance (Fr.) 15"; 7. Argentin (It.) 21". Danes od Jadranskega do Tirenskega morja BACOLI (Neapelj) — Medtem ko je ena polovica kolesarske elite na dirki Pariz - Nica, bo druga polovica danes startala na preizkušnji od Tirenskega do Jadranskega morja. Marsikdo se sprašuje, katera dirka več šteje. Vsak pač zagovarja svoje: »Imamo prvo sedmerico s svetovnega prvenstva 1989,« trdi organizator dirke v Italiji, kjer bodo Kelly, Rominger, Bauer, Van Hooydonck, Rooks, Golz, Fon-driest. Gotovo pa si grize nohte zaradi »izdaje« Bugna, Baf-fija, Argentina, ki so v Franciji. Tam sta tudi svetovni prvak Lemond in Fignon. Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja bo razdeljena na 8 etap, zaklučila pa se bo 14. t. m. z vožnjo na kronometer ekipno v S. Benedettu del Tronto. O progi pravijo, da ni posebno zahtevna. Vzponov je malo, tako da bo o končnem zmagovalcu morda odločala že petkova etapa z vzponom od Amalfija do Ravella (6,8 km z višinsko razliko 354 m). 1. MOŠKA DIVIZIJA LA MARMOTTA - SLOGA SAGOR 3:2 (15:9, 8:15, 16:17, 15:10, 15:13) SLOGA SAGOR: Čač, Jercog, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgubin. Slogaši so v tem kolu zamudili res edinstveno priložnost, da bi ostali sami na vrhu lestvice, saj Marmotta, ki je z našimi fanti delila prvo mesto, res ni nepremagljiva, pa čeprav ne skriva svojih ambicij o napredovanju. V prvem nizu slogaši domačinom niso nudili večjega odpora, brez težav pa so nato osvojili drugega. Tretji je po ogorčenem boju spet pripadal sloga-šem, ki so nato klonili v četrtem. Nadvse razburljiv je bil odločilni set. Marmotta je povedla že 12:6, nakar so slogaši s preudarno igro zaostanek nadoknadili in celo povedli s 13:12 in v bistvu imeli nasprotnika v pesti. Žal pa so prav v končnici zagrešili dve nerodni napaki in zmago tako prepustili domačinom. Vsekakor vse kaže, da bo prvenstvo zelo izenačeno. Slabši tekmec je edino tržaški Volley, pravega liderja pa ni, tako da se lestvica spreminja iz tedna v teden in zelo verjetno bo prišlo še do marsikaterega presenečenja. (Inka) OSTALI IZIDI 6. IN 7. KOLA: Vol-Iey Club - Prevenire 0:3, Le Volpi -Club Altura 3:1, Sant Andrea - DLF 0:3. Počitek: Bor. LESTVICA: La Marmotta 10 točk, Sloga Sagor 8, Prevenire 8, Club Altura, Bor, Le Volpi in DLF 6, SanfAn-drea 4, Volley Club 0. 1. ŽENSKA DIVIZIJA BREG - SLOGA SAGOR 0:3 (8:15, 5:15, 6:15) BREG: Seganti, Kralj, Zeriali, Kosmač, Bandi, Sancin, Ota. SLOGA: Daniela in Kristina Bogateč, Fonda, Starc, Tensi, Spacal, Bisi-acchi, Brišnik, Massinich, Ferluga, Kosmina. Slovenski derbi se je povsem zasluženo končal z zmago slogašic. Okrnjene Brežanke so se nasprotnicam resnično upirale le v prvem setu, nato pa so postopoma popuščale. Skozi celo tekmo so igro zaznamovali trenutki zelo dobre odbojke, večinoma pa so se vrstili grdi sprejemi na obeh straneh mreže, posebno pri domačinkah. Trenutno stanje Brežank na lestvici je za- skrbljujoče in sedaj jih čaka vrsta tekem, ki so zelo važne, in zato bodo morale strniti svoje vrste in nastopati bolj prepričljivo. (Ota) BOR FRIULEXPORT - CUS 0:3 (13:15, 8:15, 6:15) BOR: Pernarčič, Superina, Gregori, Brazzani, Mezgec, Vižentin, Gulič, Čok, Neubauer. Proti vodečemu na lestvici so "modre" nastopile zelo borbeno in koncentrirano. Z močnimi servisi so v prvem setu dobro nevtralizirale napade visokih nasprotnikovih igralk in v končnici celo izenačile pri rezultatu 13:13. Tedaj pa jim je sreča nekoliko obrnila hrbet, tako da si je set prisvojil CUS. Izredno izenačen je bil tudi drugi niz, a gostje so znale dobro izkoristiti prednost v setih in zaigrati bolj sproščeno in učinkovito. Po porazu v drugem nizu so se borovke nekoliko vdale usodi, čeprav so se tja do šestice čisto enakovredno kosale z nasprotnicami. Ta poraz ne sme nikakor potreti Mevljinih varovank, temveč jim mora vliti nadaljnjega elana, kajti s prikazano igro bi se "modre" lahko izognile marsikateremu porazu iz dosedanjih kol. (Igor) OSTALA IZIDA 7. KOLA: Rozol -Club Altura 3:1, Killjoy - Virtus 2:3. Počitek: OMA. LESTVICA: OMA, Cus in Virtus 12 točk, Killjoy 6, Bor Friulexport, Club Altura in Rozzol 4, Sloga Sagor 2, Breg 0. 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A SANT’ANDREA - KONTOVEL 3:2 (15:13, 4:15, 15:7, 7:15, 15:12) KONTOVEL: Pertot, Briščik, Černe, Kralj, Bezin, Bogateč, Grilanc, Luxa, Semen, Colja. Tokrat so Kontovelke nastopile proti precej starejšim igralkam ekipe Sant Andrea. Vseeno so se Kontovelke izkazale z zagrizeno in požrtvovalno igro. Tekma je bila izredno izenačena. Kontovelke so dobro začele z umirjeno igro in vodile v prvem setu celo z 12:6, a zaradi nekaterih nepotrebnih napak prepustile set nasprotnicam. V drugem setu so Kontovelke spet začele z dobro igro in pokazale nekaj lepih in učinkovitih napadov na mreži. V naslednjih setih Kontovelke niso bile preveč zbrane, zato je zmagovalca odločil peti set. V tem setu se je izkazala predvsem nenatančnost Konto-velk, zaradi katere so le za tri točke izgubile set po dveh urah intenzivne in za obe ekipi naporne igre. (Tanja Černe) OSTALI IZID 5. KOLA: La Marmotta - Club Altura 3:0. Počitek: Pellicana. LESTVICA: SantAndrea in La Marmotta 8 točk, Kontovel in OMA 6, Club Altura 2, Le Volpi A in Pellicana 0. SKUPINA B BOR FRIULEXPORT - DLF 0:3 (4:15, 12:15, 9:15) BOR FRIULEKPORT: Vidali, Tence, Bezenšek, Fischer, M. in P. Krapež, Giugovaz, Flego, Pernarčič. Mlade borovke (gre za ekipo under 14, v kateri je tudi precej igralk letnika 1977) tudi petič niso prišle do zmage. Večji del tekme so se sicer mnogo starejšim nasprotnicam upirale enakovredno (čeprav bi lahko tudi igrale bolje), a neizkušenost in pomanjkanje uigranosti sta bili znova usodni. (Igor) SOKOL - BOR FRIULEXPORT 3:0 (15:6, 17:15, 15:12) OSTALA IZIDA 5. KOLA: DLF - Julia 3:2, Le Volpi B - CUS 0:3. Počitek: Prevenire. LESTVICA: DLF 8 točk, CUS 6, Prevenire in Julia 4, Le Volpi B in Sokol 2, Bor 0. UNDER 16 MOŠKI VAL TEKNO PROGRESS - PALLAVOLO TRST 3:0 (15:9, 15:9, 15:12) VAL TEKNO PROGRESS: Igor Flo-renin, Roberto Paoletti, Aljoša Devetak, Guido Kovic, Kristjan Gravnar, Mauro Maraž, Mario Korečič, Peter Mužič, Andrej Brisco. Igra je bila normalnega poteka, naši niso imeli nobenih problemov pri premagovanju nasprotnikov in preizkusili so nekaj novih potez v igri. (Brisco Andrej) OSTALI IZIDI 15. KOLA: Prata -Vivil 3:0, Corno - II Pozzo 2:3, Volley Bali Videm - Volley Bali Maniago 3:1. LESTVICA: Ronchi in Tekno Prog-res 24 točk, Prata 22, ASFJR Čedad 20, Volley Bali Videm 18, Pallavolo Trst 14, Volley Bali Maniago 8, Sloga in Vivil in II Pozzo 6, Corno 0. UNDER 16 ŽENSKE SKUPINA A BREG - ZAULE 3:0 (15:8, 15:13, 15:3) BREG: Sonja in Alenka Mauri, Fe-derica in Martina Sancin, Gobbo, Kosmač, Cadenaro, Laurica, Bandi. Čeprav je ekipa Breg nastopala v okrnjeni postavi, so končno zmagale z gladkim rezultatom. Nasprotnice so se jim piosebno upirale v drugem setu, ko so bile nekaj časa tudi v prednosti. Brežanke pa so s koncentracijo skozi celo tekmo obdržale vajeti igre z dobrim servisom in točnim sprejemom. (Bandi) Tekmo Sloga Sagor - Prima scuola so preložili na danes, tekme CUS -Ricreatori A pa niso odigrali. LESTVICA: Sloga Sagor 20 točk, CUS 16, Virtus 10, Žaule in Prima Scuola 8, Ricreatori A 6, Breg 4. UNDER 14 MOŠKI CUS - SLOGA 0:2 (1:15, 1:15) SLOGA: Andolšek, Carola, Grgič, Kralj, Marc, Purič, Volčič. V svojem krstnem nastopu slogaši res niso naleteli na enakovrednega nasprotnika. Kot jasno kaže izid, je tekma potekala izključno v eno smer. Kaže torej, da bosta o pokrajinskem prvaku odločali tekmi med slogaši in ekipo Pallavolo. (Inka) UNDER 14 ŽENSKE SKUPINA A SLOGA SKLAD MITJA ČUK - RICREATORI 2:1 (15:9, 14:16, 15:3) SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Cioc-chi, Čuk, Ferluga, Mahnič, Milič, Peri-ni, Radetti, Stiliani, Stopar, Živec. Kot se večkrat dogaja, so morale tokrat mlade slogašice svoje podcenjevanje nasprotnika plačati z izgubljenim nizom. Prvi set so naše igralke osvojile brez težav, v drugem že vodi-Ig z 9:0, reakcija nasprotnic pa jih je povsem zmedla, tako da niso več mogle najti prave zbranosti. V tretjem setu so slogašice ponovno zaigrale, kot znajo, in šesta prvenstvena zmaga jim tako ni mogla uiti. (Inka) BOR FRIULEXPORT A - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 2:0 (15:4, 15:1) BOR: Ažman, Čok, Gregori, Lego-vič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zu-balič, Flego. KONTOVEL: Colja, Milič, Husu, Mamolo, Bezin, Bogateč,_ Limbek. Po pičlih dvajsetih minutah igre je borova ekipa strla odpor deklet Kon-tovela Electronic Shop. Čeprav se ni nasprotnik nikoli vdal, so imele domačinke precej lahko delo, predvsem zaradi njihove tehnične in fizične premoči, tako da bodisi Čokovi kot Neubauerjev! tokrat sploh ni bilo treba stopiti na igrišče. Toda kljub temu da jim zmaga ni mogla nikakor uiti, so vse domačinke zaigrale zelo koncentrirano in nasprotniku prepustile le 5 točk. (Igor) OSTALI IZID 10. KOLA: Club Altura - Arcobaleno 2:1. LESTVICA: Bor Friulexport A 18 točk, Sloga Sklad Mitja Čuk 14, Club Altura 12, OMA B 8, Ricreatori 6, Kontovel Electronic Shop 2, Arcobaleno 0. SKUPINA B BOR FRIULEXPORT B -RICREATORI MELARA 2:° (15:12,15:6) BOR: Teršar, Fischer, Orlič, Faiman. Mikulus, Šajmer, Debeljuh, Vidali. Proti ekipi Ricreatori Melara je Bor Friulexport vknjižil novi pomembni prvenstveni točki. Zmaga domačink sicer ni bila nikoli v dvomu, in gre zato pripisati nekoliko težav v prvem setu najbrž zgodnji jutranji uri nastopa. V drugem nizu so se borovke ne' koliko bolj zbrale in pokazale nekod' ko bolj gotovo igro, ki je dala vsem prisotnim igralkam možnost, da poka žejo svoje znanje. (Igor) SOKOL - OMA 0:2 (0:15, 8:l5) SOKOL: Golemac, Legiša, Radetic' Antonič, Kralj, Vižintin, Semec, Fen- ^ Sokolovke so proti najboljši ekiP1^ skupini igrale podrejeno vlog°' predvsem glede prvega seta, ko so n ^ sprotnice igrale s prvo šesterko. drugem setu je nasprotnikov ^ek0_ zamenjal dve najboljši igralki. So .e lovke so se tako opogumile in zaI9-eI) bolj zbrano. Rezultat je bil izena do stanja 8:8, ko je v nasprotni šeS,e g. spet stopila na igrišče njihova na] ša igralka, in s tem je bilo tekme nec. (VIP) . 2 PREOSTALI IZID: DLF - CUS h l0 LESTVICA: OMA 14 točk, c>rlara Bor Friulexport B 6, Ricreatori M in DLF 4, Sokol 2. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - ROMANA 1:4 (1:1) STRELEC: avtogol. JUVENTINA: Peric, Šuligoj (Florenin), Zanier, Persoglia, Marušič, Marvin, A. in M. Devetak, Peteani, Bais. Naraščajniki Juventine so spet izgubili ba domačem igrišču proti močnejši Romani iz Tržiča. Fantje sp pokazali vedno isto napako in sicer to, da igrajo prvi Polčas dobro v drugem pa popustijo tako fizično kot psihično. Kronika nedeljske-9a srečanja beleži zadetek gostov sredi Prvega polčasa. Naši so hitro reagirali in izenačili z avtogolom nasprotnikov, nakar so še zadeli vratnico s prostega stre-ia, ki ga je izvedel Persoglia. Drugi polčas je bil naklonjen Tržiča-hom, ki so kmalu spet povedli s prostim strelom. Zadetek je naše fante potrl, tako da sploh niso več reagirali. Romana je db konca tekme še dvakrat zatresla mrežo domačinov, nakar je bilo tekme konec. (M. M.) NAJMLAJŠI ■JUVENTINA CARNICA ASS. - NATISONE 4:0 (4:0) STRELCA: Ferfolja (3) in P. Gergolet. JUVENTINA: Pavio, Todde, Scimone, Devetak, Florenin, Zanier, Lorusso, P. Gergolet, Ferfoglia, D. Gergolet, Trampuš, Mažgon, Ambrosi, Černigoj, Paolet-ti. Tokrat se je Juventina srečala z ekipo, ki zaseda 4. mesto na lestvici. Kljub fernu so naši predstavniki zaigrali bolje °d gostov in si zmago zagotovili že v Pfvem polčasu. Drugi polčas je bil bolj izenačen, tako da so igralci Natisoneja s težavo prišli do Paviovih vrat. (P. Gergolet) ZAČETNIKI GRADESE - MLADOST 2:0 (1:0) MLADOST: Peric, Subani, Pahor, I. Gergolet, Ferletič, Jarc, Isoni, A. Gergo-Jet, Lorenzut, Gallo, Lavrenčič, Farra. Domačini so si v prvem polčasu z ag-res>vno igro zagotovili zmago nad Kraševci. Povedati je treba, da so imeli sicer tudi gostje nekaj priložnosti, ki pa jih niso znali izkoristiti. To velja še posebej za drugi polčas, v katerem je Mladost 'Srala bolje od gostiteljev. (A. Gergolet) NA TRŽAŠKEM UNDER 18 - SKUPINA I N SERGIo . BREG 2:1 (1:1) STRELEC Za BREG: Giuressi. BREG: Turco, Schiavon, Ota, Giuressi, ^dpin, Sancin, Tamaro, Kozina (Švara), ^ntin, Bandi, Mauri (Luisa), Majovski. $o n 1 visoko uvrščeni ekipi S. Sergia c Brežani klonili le pet minut pred kon-J~d) tekme. V prvem polčasu sta si bili KlPi enakovredni in po uvodni prednos- deželni mladinci CI£IB°NA - CGE DINOCONTI (44:25) Simonič 15 (7:10), Cecco 7 boi ' Cebulec 22 (2:5), Turk, Berdon, Lip-(3 i s 14 (4:5), Vodopivec 5 (1:1), Cupin 9 Zq03 .“a, da so bili cicibonaši v nedeljo doser budni' saj so po negativni seriji Poveril- dru9° zaporedno zmago. Plavi so 0br, db v prvi minuti, z dobro consko prede ° *n s bltro igro pa se je njihova povij ob koncu prvega dela tekme času a a/m 19 točk. Tudi v drugem polhi, a bdi cicibonaši zelo koncentrira-hii Smirno in urejeno igro ter z dobri-li. y j,od daleč so vodstvo tudi obdrža-kot v L1 trenutkih se je tako v napadu Lpo°brambi izkazal Čebulec. 22, j,,, ^JGA: Inter 1904 26, Barcolana b°ha i/ Carso 18, S' Benedetto 16, Cici-Azzo*4' Ferroviario 12, Corridoni 10, St. Kont^3 8' Dinoconti in Staranzano 6 “tovel Techna 4. K- deželni kadeti - Br1p0veL techna B PjFG ADRIATHERM 62:48 (32:31) (0;1) v T0VEL TECHNA B: Marucelli 4 ftiec r-orošic, Andrej Pertot 3 (1:1), Vre-Same n <3:3)’ Baitz 13 (3:4), Hmeljak 9, fiRpo rtot 12 (5:9I Kosma (0:1). his? ^ ADRIATHERM: Schiulaz 8, Pu-Rddeš i,?®1 3' (1:2)' Savi 8 (0:2), Martini 4, Pm. ir (°:1). Rosso, Corbatti 2 (0:2). fovet ' Kontovel 12:18, Breg 1:7; ON: Kon-TOčujA Breg 19; PON: Rudeš (38j; 3 1. Hmeljak 1, Samo Pertot 1, Punis V - s° Se Rialom 1. kolu 2. dela prvenstva Poraz °htovelci oddolžili Brežanom za 2aPorPri 1' kolu in fako dosegli drugo iai9ral 2° ?mag°- Pri Brežanih je spet v^odbe bcbiuiaz, ki je zaradi hude po-hili bp dranjkal skoraj dva meseca, a so ido temu v nepopolni postavi, saj naše enajsterice v mladinskih prvenstvih - naše enajsterice v mladinskih prvenstvih Rekordna zmaga cicibanov Primoija (11:0)! Zmagali so še naraščajniki Brega, najmlajši Juventine in Zarje, začetniki Primorja, cicibani Brega in mlajši cicibani Zarje ti domačinov je Brežanom uspelo izenačiti z zelo lepim zadetkom Giuressija. V drugem polčasu pa so gostitelji začeli resneje ogrožati Bregova vrata, a Turco je zelo dobro branil. Pet minut pred koncem pa so vendarle dosegli zadetek in tako tudi zmagali. Med Brežani je zlasti blestel Giuressi, ki pa je prav v soboto odpotoval na služenje vojaškega roka. (E. B.) OSTALI IZIDI Giarizzole - S. Nazario 1:0, Domio -Costalunga 0:1, Muggesana Olimpia 2:0, Edile Adriatica - Fortitudo 1:1, Campa-nelle - Azzurra 2:0, CGS - Opicina 2:0. LESTVICA CGS 31 točk, S. Sergio 29, Edile Adriatica in Muggesana 27, Costalunga 23, S. Nazario 21, Giarizzole 20, Fortitudo 19, Domio 17, Olimpia 16, Opicina 12, Cam-panelle 10, BREG in Azzurra 7. SKUPINA H PRIMORJE - SAN MARCO SISTIANA 1:3 (0:1) STRELEC: Štoka. PRIMORJE: Blažon, Kocman, Pahor, Puntar, Tence, Škabar, Princival, Geri, Štoka, Trampuž, Špehar, Ota. Naši so tokrat odigrali dobro tekmo. Dve tretjini tekme so bili kos nasprotniku in si niso zaslužili poraza. Na začetku drugega polčasa, potem ko so gostje podvojili, so naši odigrali najboljši del srečanja. Z borbenostjo in dobro igro so potisnili solidne goste v njihovo polovico in tudi dosegli zadetek po lepi akciji Princivala; le-ta je podal do Štoke, ki je odlično zadel prvi sezonski gol. V zadnjih petnajstih minutah so našim pošle moči: gostje so si tako lahko s tretjim zadetkom zagotovili zmago. Pohvalo si tokrat zaslužijo Blažon, Špehar ter Škabar in Kocman. (Maxi) OSTALI IZIDI S. Luigi - Fogliano 4:0, Staranzano - S. Canzian 1:2, Chiarbola - Mossa 2:1, Tur-riaco - Montebello 3:3, Villesse - Mariane 0:1. LESTVICA S. Luigi 27 točk, S. Canzian 25, Staranzano 24, Chiarbola 22, S. Marco 20, Fogliano 18, Montebello 16, Turriaco 15, Villesse 14, Mossa 11, PRIMORJE 6, Mariane 3. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A CHIARBOLA - BREG 1:3 (0:2) STRELCI ZA BREG: Bandi, Rocchetti in Ferluga. BREG: Giglifand, Azzano, Strajn, Lau-rica, Reja, Švab, Mauri (v 10. min. d. p. Bajec, v 20. min. d. p. Kalc), Rocchetti, Bandi, Ferluga, Buzzi, Rapotec. Čeprav Brežani niso pokazali tako lepe igre, kot prejšnji teden, so si vseeno zaslužili zmago proti skromni Chiarboli in se tako povzpeli na drugo mesto v skupni razvrstitvi. Kmalu po začetku so gostitelji realizirali z Bandljem in nato še podvojili z Rocchettijem, ki je bil skupno s Ferlugo najboljši na igrišču. Že * je kazalo, da bo Breg nasul Chiarboli cel kup golov, Bregovi napadalci pa niso znali izkoristiti vseh ugodnih priložnosti, zato se je polčas zaključil pri rezultatu 2:0 za naše. Gostje so v drugem delu stopili na igrišče, kot da bi bili že zmagali, domačini pa so jih kaznovali in iz 11-metrovke znižali zaostanek. Tedaj so se modri zavedali, da gre zares in kmalu spet zvišali s Ferlugo in postavili končni izid 3:1 za Breg. (Luka) OSTALI IZIDI Triestina - Muggesana 1:0, Campanel-le - CGS 1:2, Olimpia - Costalunga 1:1. LESTVICA Triestina 14 točk, BREG 10, CGS 9, Muggesana 8, Costalunga 7, Olimpia 6, Chiarbola in Fortitudo 3, Campanelle 2. SKUPINA B PRIMORJE - DON BOSCO 1:1 (0:1) STRELEC: Sardoč. PRIMORJE: Franza (Plehan), Batigelli, Sardoč, Savi, Gherbassi, Košuta, Pahor, Gruden, Puntar, Vremec, Križman, Štolfa. Okrnjeni Prosečani so proti povprečnemu Don Boscu iztržili le točko. Rdeče-rumeni niso igrali slabo, poznala pa se je odsotnost Škabarja. Kronika tekme je vsekakor zelo skopa. Gostje so dosegli gol le nekaj minut pred koncem prvega dela: Franza je slabo odbil žogo in napadalec Don Bosca je bil v gneči pred vrati najprisebnejši. V drugem polčasu je postala igra raztrgana, čeprav so naši pritisnili na plin. Okoli 60. minute je sodnik, ki se tudi tokrat res ni izkazal, dosodil 11-metrov-ko zaradi prekrška nad Košuto. Strel z bele pike je Sardoč realiziral. Odlično so igrali Sardoč, Gherbassi in Battigelli. (Dimitrij) OSTALI IZIDI Azzurra - Opicina 1:1, Montebello -Portuale 2:7, Zaule - S. Andrea 0:1. LESTVICA Portuale 12 točk, S. Andrea 9, Don Bosco 8, Opicina, Azzurra in PRIMORJE 7, Zaule 6, Montebello 5, Domio 3. NAJMLAJŠI SKUPINA A IZIDI Domio - S. Luigi 0:0, S. Giovanni - Zaule 1:0, CGS - Triestina 1:4, Olimpia -Opicina 4:0. Počitek: Primorje. LESTVICA Triestina 14 točk, S. Giovanni 11, Olimpia in CGS 9, S. Luigi 7, Domio 6, Zaule 5, PRIMORJE 2, Opicina 1. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK - DON BOSCO 3:0 (2:0) STRELCI: Jurincich 2, Castellano 1. ZARJA ADRIAIMPEK: Poropat, Bion-di, Maks Grgič, Kralj, Pussini, Castella- no, Doljak, Cinti, Jurincich, Possega, Daniel Grgič, Bellafontana, Ražem, Kočevar. Zarja si je tokrat z lepo in borbeno igro privoščila nič manj kot vodilnega na lestvici, moštvo Don Bosca. Takoj v začetnem-delu igre je bilo razvidno, da gostje ne bodo kos razigranim domačinom, ki so jih s hitrimi kombinacijami povsem zmedli in že po prvem polčasu vodili z 2:0 z goloma Jurincicha in Cas-tellana. Drugi polčas je bil podoben prvemu, saj je Zarja tudi v tem delu igre imela mnogo več od igre in proti koncu tekme z Jurincichem zaokrožila izid na 3:0. OSTALI IZIDI Portuale - Campanelle 1:4, Roianese -Servola 3:1, Ponziana - S. Andrea 0:2. LESTVICA S. Andrea 11 točk, Campanelle 10, Don Bosco, ZARJA in Ponziana 9, Portuale 7, Fortitudo 6, Roianese 3, Servola 0. ZAČETNIKI SKUPINA A ZAOSTALA IZIDA Muggesana - Fulgor 1:6, Muggesana -Esperia 0:2. LESTVICA Soncini A 36 točk, S. Andrea 33, Fulgor 27, Portuale 25, S. Luigi 24, Domio 21, Ponziana B 20, ZARJA 16, Fani B 15, Campanelle 11, Esperia 9, Altura 7, S. Vito 6, Muggesana 2. SKUPINA B ZAČETNIKI SUPERCAFFE’ - PRIMORJE 1:2 (1:°) STRELCA: Širca in Princival. PRIMORJE: Husu, Milič, Braini, Carli, Lovrečič, Princival, Kuk, Emili, Sardoč, Širca, Šemec, Velikonja, Miliani, Turk. Rdeče-rumeni so s precejšnjo srečo premagali Opence. V prvem polčasu so imeli naši rahlo terensko premoč in zgrešili nekaj dobrih priložnosti s Širco in Sardočem. V drugem delu so domačini popolnoma nadigrali naše. V tem delu je vratar Husu večkrat odlično rešil svoja vrata. Z dvema protinapadoma v zadnjih minutah so rdeče-rumeni odnesli obe točki: prvič z odlično osebno akcijo Širce, drugič z lepim strelom Princivala. Pohvalo si zasluži vsa ekipa, še posebno pa vratar Husu in borbeni Emili. (Maxi) OSTALI IZIDI Soncini B - Don Bosco 4:0, Montebello - Zaule 1:1, S. Sergio - Fani A 0:4, Fortitudo - S. Giovanni 0:1, CGS - Ponziana A 1:3. Počitek: Chiarbola. LESTVICA Ponziana A 33 točk, S. Giovanni 31, Fortitudo 30, Soncini B in Fani A 28, Opicina 26, Supercaffe, CGS in S. Sergio 20, Chiarbola in PRIMORJE 15, Montebello 9, Zaule B 7, Don Bosco 6. CICIBANI SKUPINA A BREG - MUGGESANA 2:1 OSTALI IZIDI 'Fortitudo B - Domio 2:0, Azzurra - Costalunga 0:5, Zaule - S. Sergio odi., Soncini B - Altura 3:2. LESTVICA Soncini B 20 točk, Costalunga 19, Altura, Domio in S. Sergio 13, Fortitudo Bil, Muggesana 9, BREG 4, Zaule 3, Azzurra 1. SKUPINA C PRIMORJE - S. NAZARIO SUPERCAFFE’ 11:0 (4:0) STRELCI: Carli in Šemec 4, Šušteršič 2, Sardoč 1. PRIMORJE: Piciulin (Budin), Bukavec, Ostrouška (Gruden), Carli, Šemec, Sardoč, Šušteršič (Spinazzola). Kot se letos že ponavlja od začetka prvenstva, so rdeče-rumeni tudi tokrat visoko zmagali brez težav. Tekma je bila vseskozi enostranska, saj v teku cele tekme ni gostom uspelo streljati na vrata Piciulina niti enkrat. V prvem polčasu so dosegli zadetek po vrsti Šušteršič, Šemec, Sardoč in Carli, v drugem pa kljub večji skupinski igri ni manjkalo zadetkov. Carli in Šemec sta vsak še po trikrat zatresla mrežo gostov, še enkrat pa je bil uspešen Šušteršič. Torej, še ena lahka zmaga proseške ekipe, ki tako krepko drži prvo mesto na lestvici s kar desetimi zmagami in le enim remijem. (Š. M.) ESPERIA - BOR 3:2 OSTALI IZIDI Fortitudo A - S. Vito 10:0, Chiarbola -CGS 1:3, Montebello - Ponziana 0:3. LESTVICA PRIMORJE 21 točk, Fortitudo A 20, Esperia 15, Ponziana in Montebello 12, BOR in CGS 10, Chiarbola 8, Supercaffe 2, S. Vito 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A IZIDI Roianese - Soncini 0:11, Opicina - S. Andrea B 10:0, S. Giovanni - Campahelle 3:4, Ponziana A - Fortitudo 1:0. Počitek Zarja A ih Costalunga. LESTVICA Soncini 22 točk, Ponziana A 20, Opicina 14, Fortitudo 12, Roianese 11, ZARJA A 10, Campanelle 9, S. Andrea 6, S. Giovanni 2, Costalunga 0. SKUPINA B ALTURA - ZARJA B 0:3 OSTALI IZIDI Ponziana B - Fani 0:2, Greta - S. Luigi 0:10, Fulgor - S. Andrea A 2:2, Esperia -Junior 4:1. Počitek: Don Bosco. LESTVICA S. Luigi 24, S. Andrea A 19, Esperia 17, Fulgor in ZARJA B 15,- Ponziana B 12, Junior in Greta 10, Don Bosco 4, Fani 3, Altura 1. sta manjkala Barini in Bandi. Razlogov za poraz je več, a glavni je ta, da so Brežani preveč podcenjevali borbene Kontovelce, ki si gotovo ne zaslužijo takega mesta na lestvici. Brežani so začeli spodbudno in so v 6. min. že vodili s 14:6. Ob bučnem navijanju so Kontovelci zaključili polčas s točko prednosti. V drugem polčasu je bilo pričakovati reakcijo Brežanov, vendar je prišlo do pravega monologa domačih, ki so v desetih minutah dosegli delni izid 22:6. Odtlej je Kontovel igral umirjeno, saj je imel zmago v žepu, Brežani pa so se zaman mučili, da bi zmanjšali zaostanek, saj so preveč pešali v obrambi. Pri domačinih so odlično igrali Vremec, Samo Pertot ter Marucelli, čeprav je imel poškodovano nogo. Pri Bregu se je v obrambi dobro obnesel Corbatti, v napadu pa sta ekipo rešila pred polomom le Rudeš in Schiulaz. Od slednjega pa seveda ni bilo pričakovati posebno veliko, saj je prebolel poškodbo. (J. E. G.) LESTVICA: Saba 18, Latte Carso 14, Inter 1904 10, Kontovel Techna A, Breg Adriatherm in Inter Muggia 8, Kontovel Techna B 4, Latte Carso B 0. NARAŠČAJNIKI LATTE CARSO A - BOR ADRIAIMPEK 72:75 (38:37) BOR ADRIAIMPEX: Ricobon, Cupin 11 (1:4), De Panfilis, Turco, Porporati 20 (4:10), Gallopin 22 (3:7), Grbec 10 (2:5), Samec 8, Giacomini 4 (0:2). Borovci so z zmago proti Servolani Latte Carso res presenetili. Na začetku tekme so vodili s prednostjo desetih točk, a nasprotniki so jih na koncu polčasa dohiteli. Skoraj ves drugi polčas so domači vodili, a ko je manjkalo 10 minut do konca, so se borovci v pravem pomenu besede razjezili in si z zelo odločnim pressingom nabrali nekaj točk prednosti, ki so jo z velikim trudom obdržali do konca tekme ter zasluženo zmagali. Se- daj čakata naše še dve težki tekmi in upamo, da jim bo ta želja po uspehu ostala živa. (Gallopin) SANTOS - KONTOVEL 61:82 (29:46) KONTOVEL: Gruden 2, Spadoni 20 (1:3), Križman 11 (3:3), Budin 23 (1:2), Danieli 1 (1:2), Cingerla, Emili 5 (2:5), Černe 20 (6:10). 3 TOČKE: Spadoni 1 Kontovelci so dobro začeli ter si priborili nekaj točk prednosti, ki so jih ohranili skozi vso tekmo. Vseeno pa treba povedati, da so pod košem precej grešili. Emili je bil tokrat zaradi poškodbe manj časa na igrišču. Manj kot ponavadi je igral tudi Budin, vendar je kljub temu dosegel 23 točk. (Dean Černe) DON BOSCO - POLET 103:70 (42:26) POLET: Pro, Devetak, Devescovi 2, Clarich 5 (1:1), Vatta 21 (4Č7), Vavpetič 26 (4:6), Vidali 10 (2:3). - 3 TOČKE: Vatta 1. Če upoštevamo, da so poletovci v prvem delu prvenstva doma izgubili z istim nasprotnikom z več kot 60 točkami razlike, lahko rečemo, da so tokrat vsekakor pokazali napredek. Med našimi se je zlasti izkazal Aljaž Vavpetič, ki se je zelo požrtvovalno boril tako v obrambi kot v napadu in je poleg tega bil tudi najboljši strelec našega moštva. (A. Granier) LESTVICA: Stefanel 34, Don Bosco 30, Ricreatori 28, Latte Carso A in Ferroviario 22, Kontovel 18, Bor Adriaimpex 14, Poggi 12, Latte Carso B 6, Santos 4, Polet 2. 1. MOŠKA DIVIZIJA PLUMBERS - KONTOVEL HELVETIUS 84:61 (42:30) KONTOVEL HELVETIUS: Nabergoj 8, A. Pertot 6 (1:2), Kneipp 8 (2:4), I. Pertot, Cunja 5 (1:4), Bogateč, Emili 22 (4:9), Cingerla 12 (0:1). Proti skromni ekipi Plumbers, katero so že premagali v trening tekmi, so Kon- tovelci doživeli visok poraz, za katerega je krivo predvsem podcenjevanje nasprotnika. Domačini so bili tokrat izredno razpoloženi v napadu, naši pa jih niso mogli zaustaviti, čeprav so večkrat spremenili igro v obrambi. Postajali so tudi vse bolj živčni in porazu se nazadnje ni bilo mogoče več izogniti, tudi zaradi očitne neizkušenosti sodnika. Nekoliko bolje sta igrala Aleksander Emili in Erik Cingerla. (Andrej) TEATRO VERDI - POLET 74:65 (31:23) POLET: Malalan 24 (3:3), Granier 4, Gerdol 8 (2:5), Ciani (0:1), Jančar, Žerjal 7 (0:1), Ferluga 5 (3:6), Škerlavaj 10 (0:1), Fabčič 7 (3:6). 3 TOČKE: Malalan 1, Žerjal 1. Proti višjim nasprotnikom' so poletovci izgubili boj pod košema in tako so gostitelji zasluženo zmagali. Tudi pri prostih metih se naši niso izkazali. Od posameznikov bi tokrat pohvalili .Malalana. (A. Granier) SUPERBASKET - BOR PAPI SPORT 55:36 (23:18) BOR PAPI SPORT: A. Sestan, F. Sestan 3 (1:2), Berdon 4 (1:2), Udovič 10 (3:6), Merku 5 (3:5), Jagodic 7 (1:1), Oblak 7 (2:2>' X. 3 TOČKE: Udovič 1, Berdon 1, Oblak 1. V okrnjeni postavi so borovci izgubili proti šibki ekipi Superbasket. Poraz gre pripisati slabemu odstotku pri metu, obenem pa učinkovitosti nasprotnikov, ki so očitno naleteli na izreden dan. (Marko Oblak) EDIL 90 - SOKOL 83:80 (36:40) (73:73) SOKOL: Andrej Gruden 14, Pertot 5, Pahor 1, Velussi 39, Aleksij Gruden 10, Terčon 6, Dolhar, Sedmak 5. Sokolovci so doživeli svoj prvi poraz proti ekipi Edil 90, ki so jo v začetku morda nekoliko podcenjevali. Tekma je bila vseskozi izenačena, a Nabrežinci so imeli več težav bodisi zaradi neprimerne telovadnice, kot zaradi okrnjene postave. Na koncu se jim je priložnost za zmago ponudila dvakrat, a je obakrat niso znali izkoristiti. Zagrešili so nekaj naivnih napak in tekmo tesno izgubili. Najboljši je bil gotovo Velussi, ki je sam dosegel skoraj polovico Sokolovih košev. (Niko) MINIBASKET TURNIR G. OBERSNEL POLET - CAMB 40:11 POLET: Milič 4, Brundula 2, Lakovič 12, Taučer 6, Rebecchi, 6, Corbatti 8, Fonda 2, Šturman, Kocjančič. Poletovi minikošarkarji so na tem turnirju dosegli svojo drugo zmago. Že po prvi četrtini je bilo jasno, da našim zmaga ne more uiti, saj so vodili z 12:4 in tudi pokazali boljšo tehniko od nasprotnikov. Tudi drugo četrtino so poletovci dpbili z enakim izidom 12:4, tako da njihova zmaga ni bila več v dvomu. Za ta uspeh naj pohvalimo vse Poleto-ve igralce, čeprav bi lahko pokazali boljšo skupno igro. (jan) Na Goriškem KADETI UGG - DOM 57:71 (33:34) DOM: Pečanac 15, Silič 8, Pavšič, Spacal 13, Skok, Bordon 16, Primožič, Zavadlav 19. ON: Dom (15), UGG (23). Po dolgem času so domovci le slavili zmago. V soboto so se pomerili z ekipo UGG, ki so jo bili že premagali v prvem delu prvenstva. Tekma je bila zanimiva, kajti do konca prvega polčasa sta bili ekipi na isti kakovostni ravni. V drugem polčasu pa so se belo-rdeči »prebudili«. Poostrili so obrambo, uspešno so igrali proti coni in izvedli so tudi nekaj protinapadov. Nasprotnik ni bil vsemu temu kos in zato so si Brumnovi varovanci priborili nov par točk. Tokrat zasluži pohvalo vse moštvo. (S. Primožič) Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780,- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch H član italijanske jpisni založnikov FIEG sreda, 7. marca 1990 Spoštovanje človekovih pravic pogoj za vstop Jugoslavije v Svet Evrope ŽENEVA — Najvišja funkcionarja Sveta Evrope sta dala jasno vedeti jugoslovanskim voditeljem, da je ureditev problema Kosova in spoštovanje človekovih pravic predhodni pogoj za vključitev Jugoslavije v to organizacijo, je ob včerajšnjem obisku generalne sekretarke strasbourške institucije Catherine Lalumiere in predsedujočega v ministrskem odboru Jeana de Daus Dinheira v Beogradu že pisala francoska tiskovna agencija AFF. Na tiskovni konferenci ob koncu dvodnevnega obiska, med katerim sta se gosta iz Strasbourga srečala z najvišjimi jugoslovanskimi političnimi voditelji, sta Catherine Lalumiere in portugalski zunanji minister sicer poudarila, da je Svet Evrope »pripravljen sprejeti Jugoslavijo v svoje vrste čimprej bo mogoče.« »Toda pred tem mora Jugoslavija premagati določeno število ovir,« je dejala generalna sekretarka, med katere sodi kosovski problem, kajti v pokrajini še vedno veljajo izredni ukrepi, ki so jih sprejeli po protestih prebivalstva albanske narodnosti, proti skrbništvu Srbije nad pokrajino. »Prihodnost Jugoslavije in vse Evrope zahtevata odpravo teh ovir,« je dejala generalna sekretarka in dodala, da je »odgovor v jugoslovanskih rokah«. Obenem je Catherine Lalumiere izrazila bojazen, da utegne Jugoslavija ostati »na robu« spektakularnih sprememb, ki se dogajajo v vzhodnoevropskih državah, ugotavlja francoska agencija. Jugoslavija, ki je junija lani dobila status posebne povabljenke v Svetu Evrope, je svojo namero o včlanitvi v organizacijo sporočila 7. februarja letos, ko je ju-goslpvanski generalni konzul v Strasbourgu izročil posebno noto namestniku generalne sekretarke Gaetanu Adinolfiju. B. MAŠANOVIČ Tokio v stiski zaradi dragih in premajhnih stanovanj TOKIO '— Novoimenovana vlada premiera Kaifuja se je morala že soočiti s perečim vprašanjem stanovanja, ki si ga večina Japoncev, predvsem pa večina prebivalcev glavnega mesta Tokio ne more privoščiti. Pa kako naj bi prišli do bajnih vsot denarja, ki so potrebne za nakup kvadratnega metra zazidljivega zemljišča sredi Tokia? Najmanj, kar jih lahko stane je osem do devet milijonov-lir na kvadratni meter, stanovanje, ki ga je nekdo kupil pred petimi leti za milijardo yenov (9 milijard lir), ga je letos prodal za 65 milijard lir. Zaradi tega se Tokio širi in širi, stanovanja v oddaljenem predmestju pa so kljub temu majhna in slabo opremljena. V glavnem gre za večja satelitska mesta, v katera se ljudje vračajo le v večernih urah. Tokio je izkoristil tudi gradnjo v višino, stanovanja v modernih nebotičnikih pa so tako draga, da so nekateri Japonci brez ugovarjanj pokupili naj-draža ameriška stanovanja, v katerih gojijo... kaktuse. Hortensia spet doma Vdova bivšega čilskega predsednika Salvadora Allendeja Hortensia Bussi se je včeraj vrnila v Santiago po 16-letnem bivanju v izgnanstvu (Telefoto AP) V Firencah preiskovalci iščejo morebitne naročnike kazenskega rasističnega pohoda V Firencah so okrepili patrulje sil javnega reda predvsem v ulicah, kjer so tuji priseljenci najbolj številni (Telefoto AP) FIRENCE — Rasistični pohodi proti tujim priseljencem v Firencah so bili povod za včerajšnje srečanje župana Moralesa, predsednika pokrajine Bras-ce in predsednika deželnega sveta Pezzatija s predstavniki tujih priseljencev. Na srečanju so se dogovorili, da pojutrišnjem organizirajo skupščino, na kateri naj bi sprejeli dokument, iz katerega bi bilo jasno razvidno demokratično, civilno in predvsem proti-rasistično razpoloženje Firenc. Na skupščini naj bi skupno zasedali deželni, pokrajinski in občinski svet, prisotni pa naj bi bili tudi predstavniki vseh družbenih in političnih sil v mestu, kakor tudi predstavniki tujih priseljencev. Za skupščino so se odločili potem, ko so črtali možnost, da bi organizirali veliko javno zborovanje, glavni cilj te skupščine pa je v tem, da bi si Firence pred italijansko in tudi mednarodno javnostjo oprala obraz in se odločno izrekla proti rasizmu. Medtem pa so policisti, ki preiskujejo kazenske pohode proti črnskim priseljencem, sodnim oblastem poimensko prijavili 11 od skupno 15 doslej prijetih pretepačev. Med njimi so tudi štirje mladoletniki. Vsi so obtoženi povzročitve telesnih poškodb v obremenilnih okoliščinah in nošnje »nepravega« orožja (palice za bezbol, železne palice, verige). Nihče od priprtih med zaslišanji ni govoril o morebitnih naročnikih kazenskega pohoda na pustni torek, toda preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je kazensko ekpedicijo nekdo načrtoval. Prav tako iščejo avtorje dveh letakov (prvega je podpisala tako imenovana Fronta za nacionalni preporod Italije, drugega pa neznana »Gobbelsova brigada«), ki so ju v preteklih dneh raztrosili po Firencah in v katerih se odkrito poziva k novemu nasilju nad priseljenci. Akcija proti proizvajalcem lažnih artiklov BOLOGNA — Bolonjski finančni stražniki so včeraj udarili po prodajalcih ponarejenih artiklov. Pri tem so zaplenili nič koliko materiala, na tisoče majic in torbic, 22 kovinskih puncev in 13 tisoč lažnih potrdil o poreklu posameznih artiklov. Agenti so aretirali tudi pet oseb, ki so v svojih majhnih obrtniških delavnicah skrbele za proizvodnjo »alternativnih« Cartierov, Krizie, Vuittonov, Chanelov in nič koliko drugih priznanih in prh merno dragih firm. Kot so ugotovili agenti je šlo za dokaj organizirano tolpo, ki se je posluževala številnih obrtnikov, od mizarjev (za ogrodje velikih kovčkov) do tiskarjev (za tisk lažnih potrdil), od čevljarjev (ki so šivali torbice) do temnopoltih prodajalcev, ki so imeli svoje razstavne prostore v bolonjskem mestnem središču. Pri preprodaji ponarejenih artiklov naj bi bili vsekakor soudeleženi tudi nekateri trgovci. Viktorijo David spoznali za krivo vohunjenja za PL0 TEL AVIV — Sodišče v Haifi je Viktorijo David (34), razglasilo za krivo zaradi "zarote, zbiranja informacij za sovražnika in članstva v sovražni organizaciji". Viktorija David je prišla v Izrael iz Jugoslavije konec leta 1987 in ker je Židinja, ni imela težav s pridobitvijo izraelskega državljanstva, saj se je odločila za stalno naselitev v tej državi. Leto dni kdsneje je v Izrael prišla tudi Patricija Knježevič (26), iz Imotskega. Dekleti sta v Haifi skupaj stanovali. Obe so 7. januarja letos aretirali pod obtožbo, da sta se ukvarjali z vohunjenjem v korist Al Fataha, najmočnejše organizacije v PLO. Preden so Patricijo Knježevič zaradi poteka vizuma izgnali, je dala pismeno izjavo, v kateri je priznala, da je pošiljala Viktorijine pakete v Jugoslavijo, vendar da sploh ni vedela, za kaj gre. Odločno je zavrnila obtožbe o vohunjenju. Davidova je priznala, da je dvema Palestincema poslala nekaj fotografij, več izraelskih časopisov in "nekaterih drugih informacij", trdila pa je, da "se sploh ni zavedala, da gre za vohunjenje". Odvetnik Davidove, Selim Vakim je novinarju Tanjuga včeraj povedal, da je tožilec sprejel njegovo zahtevo, da iz obtožbe izpustijo določene dele. O končni kazni pa Selim Vakim ni želel govoriti. Je optimist in ne izključuje možnosti, da Davidovo izpustijo ali kaznujejo z minimalno kaznijo. Iz včerajšnjega poročila izraelskega radia pa je moč ugotoviti, da je odvetnik Vakim vendarle nekoliko preveč optimističen. Albanska družba ne pozna razvoja, tukaj se je čas ustavil Upi Posnetka sta današnia- rdeča zvezda zahaja v vseh stoji na vseh cerkvah in mošejah, ki so jih leta banski delavci iz kraja Korce ^P) evropskih državah, razen v Albaniji, kjer še trdno 1967 spremenili v muzeje ali kinematografe; al- edino sredstvo na razpolago je k