Iiihaja vsak četrtek. Cena mi ie S K na leto. (Za Nemdijo 10 K, ia Ameriko in druge tnje države 18 K,, — Posamezne Atevilke se proHaiajo ——-—1 po 80 vin ar], t - Slovaškem llodstvg v pouk Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništva .Domoljuba* Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina reklamacije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba*. — Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. —— Štev. 47. V Ljubljani, dne 21. novembra 1918. Leto XXXI. Monarhija ali republika? 1. Razne oblike monarhije. Bliža se čas, ko se bo tudi jugoslovanski narod moral odločiti — ali za monarhijo ali za republiko. Zato je gotovo potrebno, da tudi Domoljubovi bralci poznajo državne oblike, ki pridejo pri Jugoslaviji v poštev. Monarhija (enovladje, sarao-drštvo) je najstarejša državna oblika. Že več tisoč let pred Kristusovim rojstvom so bile mogočne in velike monarhije, v katerih je vladal en sam vladar, kralj, čegar rodovina (dinastija) si je prisvajala navadno izvor od kakega božanstva. Takega neomejenega vladarja (absolutizem) so pod-ložniki častili krt boga, v Perziji so padali pred kraljem na kolena, se dotikali s čelom ali z roko tal in jih poljubljali. Absolutne monarhije starega veka so bile asirska z glavnim mestom Ninive, babilonska (Babilon), perzijska, egipčanska. V teh absolutnih monarhijah je imel kralj neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo svojih podložnikov (despotizem). Podložni-ki in vse njihovo premoženje je bilo pravzaprav kraljeva last, kraljeva volja je bila najvišji zakon, podložniki so bili takorekoč brezpravni sužnji. Najvišji uradniki so bili prvi kraljevi služabniki. Ostanke tega na-ziranja, da je cela država .vladarjeva last, smo imeli celo do zadnjih dni v naši moderni monarhiji; saj se še spominjamo, da je naš bivši cesar pisal »mojim narodom«, vojsko je imenoval »moja« armada, bivšemu nemškemu cesarju je pisal, da »njegovi« kanoni govore, bojne ladje pa so se imenovale ladje »Njegovega veličanstva«. Taka vlada je sramotna za svobodnega človeka; tako se dajo vladati le narodi "a najnižji stopnji kulture, ki se ne zavedajo svojega človeškega dostojanstva. Jasno je tudi, da je mogla tako monarhijo vzdrževati le surova sila orožja. Narodi, ki so se povzpeli na višjo stopnjo izobrazbe, so se otresli takih despotičnih vladarjev, ter se začeli vladati sami* iz monarhije se je razvila 1 j u d o v 1 a d a (republika). Take popolnoma demokratično vladane države najdemo na Grškem in v Italiji v 5. stoletju pred Kristusom, v Rimu, v Atenah, v Šparti, v Tebah, v Korintu. Vsi svobodni državljani so neposredno volili najvišje uradnike, navadno za eno leto — ti uradniki, sodniki, vojskovodje, so v imenu ljudstva vodili vladne posle, ljudstvu so bili odgovorni, ljudstvo jih je lahko tožilo in odstavilo. O važnih zadevah je odločala narodna skupščina. Vojska, novi davki, vse to je bilo nemogoče, če ni bila večina ljudstva za to. Ko je med leti 800,—1000. po Kristusu krščanstvo zavladalo po celi Evropi, so papeži delali na to, da bi po celem krščanskem svetu vladala ena mogočna krščanska država, kakor je bila le ena krščanska Cerkev. Najmogočnejši vladarji so bili tedaj nemški cesarji, ki so se smatrali za naslednike nekdanjih rimskih ccsarjev. Rimski papeži so morali prav pogosto braniti svobodo malih narodov pred nemškimi cesarji. Srednjeveška monarhija je slonela na fevdalnem sistemu (sestavu); fevd pomeni posestvo, pokrajino, mesto, grad s pripadajočimi gozdi in njivami, ki ga je kralj ali cesar kot vrhov-in vladar izročil svojim namestnikom, svojim vojskovodjem, grofom in knezom z vsemi podložniki, ki so tam stanovali. Tak grof je vladal v imenu svojega kralja, je izvrš-.val sodno oblast, pobiral davke od kmetov, ki so mu obdelovali polje in plačevali desetino. Kralju je moral biti zvest in mu priti z določenim številom vojakov v vojski na pomoč. Bil je njegov vazal. Tako je bila Avstro-Ogrska v zadnjih letih vazal Nemčije — ne po kakem pravnem določilu, pač pa vsled vsenemške politike zadnjega Hoencolernca Viljema II. in vslcd slabosti Habsburžanov. V srednjeveški fevdalni monarhiji se podanikom ni slabo godilo, če so bili njihovi graščaki in vladarji pravični. Toda vladati je nekaj prijetnega — vsaj za tistega vladarja, ki misli, da ima samo pravice, pa nikakih dolžnosti. To je bil absolutizem. In takih vladarjev tudi v srednjem veku ni manjkalo, krivica in nasilje pa mora roditi odpor in čim pozneje se pojavi tak odpor, tem hujši je. Proti krivicam, ki so jih zatiranim kmetom prizadevali objestni graščaki, so se pojavili kmečki upori s svojo z?.htevo za staro pravdo. Proti krivicam, ki jih je moralo obubožano francosko ljudstvo prenašati vsled izsesavanja od strani potratne kraljeve vlade in razkošnega plemstva, se je kot krvav ugovor pojavila grozna francoska preku-cija (revolucija), ki je spravila slabotnega kralja in dohro kraljico na morišče in s svojo krvjo pisala človeške pravice doslej zatiranega državljana. Prehuda je bila ta revolucija, krvi ni bila mogoče ustaviti, dokler ni z mogočno roko in z nepremagljivo voljo prevzel mogočni cesar Napoleon krmila francoske države. Rešil je francosko državo pogina, s tem zavladal za trenutek po celi Evropi in izven- nje, nato pa — padel. Evropa si je oddahnila od njegovega imperializma. A še parkrat je morala brlizgniti krvava revolucija, predno je ljudstvo dobilo pri vladanju vsaj nekoliko besede, bilo je to 1. 1830. in 1848. Z letom 1848. pa je zasvetila narodom pomlad svobode. Začela se je doba ustavne (kon-stitucionalne) monarhije. Ustava (kon-stitucija) je način, po katerem se država vlada po ljudskih zastopnikih, ki so zbrani v državni zbornici in ki sklepajo zakone, dovoljujejo davke in vojake. Po tem načinu bi se res vladalo po ljudski volji, ko bi ne bilo poleg poslanske zbornice raznih cokelj, ki so znale v Avstriji in Nemčiji izraz ljudske volje zatreti. Taka coklja je bila predvsem gosposka zbornica, v kateri so sedeli avstrijski plemiči in kapitalisti. (.svinjski ustavi je morala v.sak zakon, ga jc sklenila poslanska zbornica, spreleti najprej gosposka zbornica, potem ga jc moral šc ccsar potrditi, da je dobil pravno veljavo. Tako so ti visoki in nuj višji gospodje lahko preprečili vsako po stavo, ki je bila ljudstvu v korist, pa njim ni bila všeč. .lasno je, da je bila avstrijska ustava le prikrito samovladje (absolutizem). 2. Zmaga republike. Da jc bila Avstrija • absolutistična država, se je zlasti jasno pokazalo v štirih letih grozne svetovne vojne. Najhujši zločin lega absolutističnega imperializma je bil —-hvala Bogu tisočkrat, da ga ni več — je bil, da je smel cesar kot najvišji neodgovorni vojskovodja, ne da bi moral vprašati parlament ali ljudstvo, sam iz svoje lastne moči napovedati drugi državi vojsko. Cesar je rekel, ali pravzaprav njegovi svctovalci grof Berchtold, grof Tisza in general Hecendorf so rekli: »S Srbijo imamo vojsko!« In takoj je začel utilitaristični stroj delovati, narodi so se začeli oboroževati — po celi Evropi in drviti — v smrt. Kdor je le žugnil kaj proti tej strašni militaristični pošasti, je bil ustreljen ali obešen. Tedaj je narodom pamet zastala, nihče ni mogel več poklicati človeštva k pameti, časopisje je moralo molčati, pisati le za vojsko, kmet in delavec stradati za vojsko, vsak je moral biti pripravljen umreti — za vojsko. To je bil militarizem, ki je divjal kot besen, dokler ni uničil samega sebe. In zakaj je Lilo prelite toliko krvi? »Za domovino«, smo rekli, in dali vse, kar smo imeli. A kmalu smo spoznali, da se ne borimo za domovino, ampak za korist in slavo monarhije, to sc pravi: habsburške vladarske hiše; spoznali smo, da se borimo za obstoj nemške Avstrije v svoj lastni pogin. In tedaj smo odložili orožje, odložili so ga vsi narodi, na vseh frontah, imperializem in militarizem sc je sesul kot malik na lončenih nogah. Dve militaristični monarhiji, Nemčija in Avstrija sta se zrušili. Nemški cesar — najhujši vojni kričač, kar jih pozna zgodovina — je moral pustiti prestol in iti v pregnanstvo na Hoiandsko, za njim sta šla bavarski in virleinberški kralj, za temi pa pride šc devetnajst drugih nemških i knezov. Nemčija se jc proglasila za republiko, avstrijski Nemci se hočejo s svojimi sobrati iz Nemčije strniti v eno republiko. Avstrija je razpadla v pet samostojnih držav: Jugoslavija, -Češko-Slovaška, Poljska, Nemška Avstrija, Madžarska. To je konec monarhij. Vse na svetu se preživi, tako se jc tudi monarhija. Svetovna vojska je njen padec pospešila. Vladarji so zahtevah neznosna, nezmagljiva bremena od svojih podložnikov, gnali so jih v smrt in v najhujše trpljenje — zaradi samih sebe. A narodi niso zaradi vladarjev na svetu, ampak vladarji zaradi narodov. Mi nimamo ničesar proti svojemu bivšemu cesarju Karlu. Bil je miroljuben, dober človek, a slab in nezmožen za težko nalogo, da bi vladal vsem narodom, ki so bili v monarhiji v boju med seboj. Ko bi bil takoj, ko je nastopil vlado sklenil mir, bi si bil morda rešil prestol. A da bi bili tako kulturen na-"1 kot smo mi Slovenci ia večno zvezani i eno vladarsko rodovino, ki sama zase sicer ni napačna, pa vendar gleda same na svojo vladarsko korist, da razširi svojo vladarsko oblast — priklopitev Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski jc glavni vzrok svetovne vojske — kdo bo Ig zagovarjal? In tako se je\mora!o zgoditi, kar se je zgodilo. Države p;'dajo,'se rušijo, narodi ostanejo; kralji in cesarji, ki niso bili služabniki ljudstva, morajo iti s prestolov, ljudstvo sc začne samo vladati. Iz monarhij se razvija republika po mirni, nekrvavi revoluciji. To so dejstva in proti dejstvom je vsak boj brezuspešen. Tudi Jugoslavija stoji pred vprašanjem: Ali monarhija ali republika? Monarhija se ni skazala.fZ monarhijo je skoraj nujno združen militarizem; militarizem pa je največja nesreča za narode. Kdor hoče imeti svobodno ljudstvo, brez strašnih davčnih bremen, kakoršna smo imeli v stari Avstriji zaradi militarizma, ta ne more hoteti — monarhije.(Čemu naj bi bila Jugoslavija monarhična, ce se cel svet monarhov otresa. Poglejmo Zedinjene države v Severni Ameriki, ki volijo za gotov čas svojega predsednika (prezidenta)! Svobodne so in mirno žive druga poleg druge. Tako državno obliko imajo tudi v Švici, Tudi Jugoslavija bodi zvezna jugoslovanska republika. Mi hočemo državnega poglavarja, ki ga lahko odstavimo, če bo slabo vladal in si izvolimo drugega. Zato ga pa plačamo, da dobro vlada. Dosti smo že izdali denarja za slabe vladarje in njihove obširne družine, zdaj naj bo drugače. Kaj pa pravi vera in Cerkev k temu, da- nimamo več prejšnjega cesarja in stare Avstrije? Vera ne določa državne oblike; verski nauk je: Vsaka oblast je od Boga. To je treba prav umeti. To se ne pravi: Bog postavlja cesarje in predsednike, temveč to sc pravi: Neko najvišjo oblast, ki vzdržuje red v človeški družbi, zahteva naša lastna narava, ki nam je dana od Boga. Kakšna je ta oblast, tega vera ne določa, to je odvisno od krajevnih, časovnih in kulturnih" razmer. Stare Avstrije ni več, cesar Karel je odstopil; Jugoslovani, ki smo živeli v mejah nekdanje habsburške monarhije, smo profti, svobodno in sami si bomo določali državno obliko sporazumno s Hrvati in Srbi. Kulturno in politično smo zreli, kot malokateri narod na svetu. Jugoslovani imamo prihodnost samo v jugoslovanski republiki, monarhijo odklanjamo. Politični obzornik. Napuh hodi pred padcem. Ves svut je sovražil nemško pievzet-nost, Mi smo jo celo čutili na lastni koži. Opirali so se ti prevzetneži na silno absolutistično tiranstvo, ki je bilo takorekoč utelešeno v cesarju Viljemu in njegovih generalih. Tiranizirali so celo nemško ljudstvo in ga vklepali v verige militarizma, in tako so mislili celo, da bodo strahovali cel svet. Tako so bili zaverovani v svojo moč, da niti vedeli niso, kaj se v ljudftvu godi. Tako se jc naenkrat pred njihovimi očmi I vse zrušilo. Izven mej jih je ponižala enten-| ta, doma jih je vrglo ljudstvo, zlasti delavstvo. Sredi poletja so vrgli cnlentini vojiiki nemško armado nazaj, in od tedaj sc Nemci niso inogli več ustavljati cr.icntinemii prodiranju. Ljudstvu jc bilo kmalu jasno, d;i so topot njihovi voditelji zmago ziigrali. Zato je vedno bolj in bolj želelo in zahtevalo takojšnjega miru. Vlada je tolažila in odlašala, dokler ni slednjič prisiljena od razmer, ki so nastale po bolgarskem odpadu, ponudila mirovna pogajanja. Enlenta je bolj poznala nemške samodržce kot mi. Hotela jih je odstraniti s tem, da jc po Wilsonu zahtevala, naj sc Nemčija najprej demokratizira, potem se bodo pa pogajali za mir. Kakor smo že pisali, se je nemška vlada glede demokratizacije v vsem vdala, le cesar se ni mogel odločiti, da bi odstopil. Med ljudstvom je vedno bolj vrelo, ker jc vedelo, kdo pravzaprav zadržuje tali za-željeni mir. Cesar je zbežal v glavni stan med vojaštvo, a tudi to ni bilo več tako, kol nekdaj. Začelo je kipeti. Uprli so se mornarji v Kielu, sestavili so vojaški svet, zasedli mesto in ga vladali po svojem svetu. Rdeča zastava je njih znak, kot ga imajo bolj-ševiki. Upori so izbruhnili tudi drugod. Druga baklja se je užgala na Bavarskem, Italija je sklenila premirje in začela zasedati Tirolsko. Zato je bavarska vlada poslala svoje čete na Tirolsko, da bi branili, kakor so rekli, da ne bi Italijani vdrli v bavarsko deželo. Ta korak bavarske vlade je pomenjal nove zapletljaje, novo vojsko. Delavstvo je vzkipelo. V Monakovem so ob neki prireditvi začeli nositi po ulicah rdeče zastave, vedno več ljudi se je zbiralo pod zastavami. Tudi vojaštvo se jim je kar trumoma pridruževalo. Takoj so postavili delavski in vojaški svet. Ta je s pomočjo vojaštva zasedel vsa javna poslopja, staro vlado odstavil in proglasil Bavarsko za republiko. Kakor v glavnem mestu, tako so se ustanovili tudi po drugih mestih delavski sveti, ki so prevzeli vso oblast. Bavarska je postala vzgled drugim nemškim državam in državicam. V Prusiji Viljem še vedno ni odstopni. Zato so mu socialni demokratje, opogumljeni po dogodkih v Monakovem, stavili ultimat: »Eden mora iti, ali Viljem ali pa odstopimo mi!« Vedeli so, če izstopijo iz vlade, da bo izbruhnila revolucija. Cesar se je prestolu odpovedal, četudi težko. Odstopil je tudi državni kancler Maks princ badenski, in jc izročil vlado socialnim demokratom, ki imajo za seboj vse delavstvo in večino vojaštva. Socialni demokratje so bili do zdaj razcepljeni v dve v,Miki struji. Sedaj so se združili in vladajo izključno oni po vojaških in delavskih svetih, ki jih ustanavljajo po posameznih krajih. Na čelu države stoji socialni demo- | krat Ebert, ki vlada z nekaterimi možmi. ' Nemško ccsarslvo so proglasili za republiko, brž so sklenili premirje z entcntOi prusko poslansko zbornico so razpustih, , gosposko zbornico pa so odpravili, Viljemu slede vsi nemškkkralji in knezi, Kjer nočejo odstopiti sami, jih pa odsta-I vijo vojaški s^eti. Po celi Nemčiji vihra rdeči prapor, znamenje, da je prišel do vlade četrti stan — delavski stan. Njegov program je, naj vsi stanovi postanejo njemu enaki po premoženju in pravicah. Znamenja govore, da njegova zmaga ne bo ostala omejena samo na Rusijo in Nemčijo, temveč da se bo širila še naprej v ententine dežele, na Francosko, špansko, Angleško, Italijo, Vlade ententine to že slutijo in se boje, ker vedo, da jih čaka ista usoda kot nekdanje/ pruske in nemške mogotce. Ncw svet vstaja iz razvalin sedanje vojske! Toda veliko vprašanje je, bo-li prinesel človeštvu kaj več zadovoljnosti, kot jo je videl svet do sedaj. Žalibog, brez Boga zidajo. Zato se zdi, kakor da zidajo brez temelja! i Pri materi . . . Dolgo negovana želja sc je avstrijskim Ncmcem izpolnila. Sicer se ne solnčijo pod okriljem Hohenzolerncev, z materjo Nemčijo so vendarle združeni. Tako se vesele vsaj enega dobička, ki ga jim je prinesla sedanja vojska, da jih namreč nič več ne ločijo posamezne dinastije drug od drugega, temveč po združeni v eno celoto. Ko je izšel Karlov zadnji maiJ'est, so avstrijski Nemci končno vendarle izgubili upanje, da bi še dalje vladali nad Slovani. Sestavili so iz poslancev narodni svet po navodilu Karlovega manifesta, da bi uredili vse potrebno za samostojno avstrijsko nemško državo. Po Wilsonovih izjavah je Avstrija naenkrat razpadla, tako hitro kot ni nobeden prečakoval. Pri vsakem avstrijskem narodu so prevzeli državno oblast njihovi narodni sveti. Isto je tudi storil avstrijsko-nemški narodni svet. Preosnoval se je v državni svet, postavil svoje ministrstvo in začel polagoma prevzemati posle prejšnje vlade. Ustanovil je tudi svojo narodno armado. Ko sc je cesar Karol odpovedal prestolu, tedaj je postal državni svet tudi pred Bogom zakonit. Zastopane so vse večje nemške stranke, posebno socialno demokratska, nacionalna in krščansko socialna. Oklicali so Nemško Avstrijo za republiko, ki se priklopi kot del k nemški državi. Januarja se bodo vršile volitve za konštituanto, ki bodo dale novi državi nove zakone in uredbe. Sicer odločajo sedaj v nemški Avstriji vse večje stranke, vendar pa se tudi pojavljajo zn^ki boljševizma. Ko so ob proglasitvi republike hoteli razobesiti rdečo-bcle-rdečo za državno zastavo, jo je ljudstvo raztrgalo in nosilo rdeče zastave, prišlo je tudi do spopadov med rdečimi in drugimi. Moč socialnih demokratov se bo še bolj okrepila s priklopitvijo k Nemčiji. Sicer je pa zelo dvomljivo, je-li bo ententa privolila to priklopitev. Saj pomeni pri-klopitev Avstrije veliko okrepitev Nemčije, ki zna zopet kdaj ogrožati svetovni mir.__ Iveri. Veliko misli je v človeškem srcu; volja Gospodova pa ostane. (Preg. 19, 21.) • • . * Neumnež pokeJe precej svojo jezo; kdor pa zakrije jezo, ta je previden. Tedenske novice. iDrobne politične vesti. Jugoslavija ustanovljena. Dr. Korošec in njega dva tovariša so podpisali z enten-to pogodbo, s katero se ustanavlja nova država Jugoslavija, ki bo štela s Srbijo vred 13 milijonov prebivalcev. Italijanska usiljivost presega že vse meje. Brez sramu in ozirov zasedajo jugoslovansko ozemlje, šopirijo se po goriških, istrskih, notranjskih in dalmatinskih mestih, odstavljajo oblasti po svoji volji, izdajajo najostrejše ukaze v nerazumljivem italijanskem jeziku ter rekvirirajo po naših že itak sestradanih in izmozganih pokrajinah. To je divjaštvo, katero tudi en-tentinim državam ne more biti všeč. Wil-son misli kako bi preskrbel naše dežele z živežem, t'" usiljenci pa še to pobirajo pri naših ljudeh, kar imajo. Zraven se pa še repenčijo, da prebivalstvo zasedenih slovenskih ozemlj večinoma želi priti pod Italijo. Krono svoji nesramnosti so hoteli postavit: s tem, da so nameravali celo zasesti Ljubljano in Bogve kam bi se še potem vsedli. Pri tem jih vodi ta cilj, kako b: mogli po nčvših krajih rekvirirati in pobrati nam vse, kar smo si morda zdaj pridobili od bežeče avstro-ogrske armade, konje, avtomobile, živila in drug material. Toda tu jim ie izpodletelo. Ljubljano je zasedla srbska armada, ki je proglasila, da se nahaja celokupno slovensko ozemlje pod njeno zaščito. Povelnik srbskih čet v Ljubljani podpolkovnik Švabič je po naročilu poverjeni-štva Narodnega veča SHS v Zagrebu in načelnika srbskega generalnega štaba vojvode Mišiča poslal parlamenterja k italijanskemu generalu v Logatec z naslednjo noto Čete kraljevine Srbije so v sporazumu z vlado Narodnega veča SHS v Zagrebu v imenu entente okupirale vso oblast v Ljubljani. Imam nalog, da preprečim vsak vhod italijanskih čel v okupirano oblast. Bilo bi mi 7tIo neprijetno, ako bi se v svrho izvi.šitve odredbe moral poslui'ti orožja. Če bi moralo p«*Hi do prelivanja zavezniške kiv!. odklanjajo srbske <*eU vsako odgovornost. Trosim poveljnika italijanskih čet, naj odredi, d?, ostanejo italijanske čete r.a črti Reka ter razvodje Save in Soče, dokler kraljeva srbska vlada tega vprafhrja ne uredi s kraljevo italijnr:-sko vlado.« Italijanski poveljnik v Logatc i je debelo gledal, trda naposled se je 'e prepričal, da je bclje, če ne drega in ne d-aži več naprej. Zato je obljubil, da se bo držal črte, ki je bStari in mladi'. V obilnem številu vabljeni! Razglas. Okrajno glavarstvo v Litiji daje na znanje, da so bo odda! potom javne dražbo v najem za dobo 5 (petih) let, to jo za čas od IG. januarja 1919 do vštetega 15. januarja 1924, občinski lov krajevne občine Kolovrat. Javna licitacija so bo vrnila za gori navedeni lov dne 20. decembra 1918 v prostorih okrajnega glavarstva v Litiji s pričetkom ob 10. uri-dopoldno. Dražbene pogoje jo možno upogle-dati pri okr. glavarstvu v Liliji mod uradnimi urami. Ogenj. V potok, 8. t. m., opoldne je pričelo goreti pri Miklavžu Cerarju v Vrbi hš. fct. t. občino Prevoje pri Lukovici na Gorenjskem. Pogorela je hiša s hlevom. Polog stoječo šupo in kozolec s plaščem je otola požarna hramba iz Lukovico. Hvala vsgm gasilcem. Sreča jo bila, da jo vlekel veter proč od vasi. Zažgali so otroci, ko so bili dopoldne sami do-inn zaklenjeni, mod tem ko so delali starši nn polju. Ko j« pričala gorati straha, no vpili otroci na pomoč. Prihiteli ljudje so razbili » sokiro vrata, da so jih rešili. Pogorelec je bil zavarovan le za 800 K pri Vzajemni zavarovalnici v Gradcu. V tej vsoti je pa vštet še ohranjeni kozolec in Supa. Koliko bo potem revež dobil? Sosed Jurij se jo usmilil uboge družine in jo sprejel začasno v svojo prazno kovačijo. Bog mu povrni! železniška nesreča. Pri vojaškem vlaku 8H0 so je 12. novembra ob tri četrt na 7. uro zvečer mod Prescrjem in Brezovico pri enajstem vozu od zadaj zlomilo kolo, vsled česar so jo voz preobrnil ter so skočili trije naslednji vozovi s tira. Ilrugi tir je ostal prost. Mrtvi 4, težko ranjeni I), nokaj lahko ranjenih. Pomožni vlaki z zdravniki so odšli ob 8. in 9. uri iz Ljubljane. Ob pol 3. um zjutraj *ta bila oba tira prosta. Umrl jo na Sv. Planini dne 7. novembra ondotni gospod župnik v pokoju g. Janez Medved. Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v molitev. Izgubila se jo dne 11. t. m. desetletna deklica, ki se pišo Mici Drakslcr. Ima rdečo obleko, siv predpasnik, črn površnik, svitle lase tor zeleno torbico, v nji talilico in »Mojo prvo čitanko«. Kdor bi kaj vedol, kje se nahaja, naj blagovoli naznaniti na naslov: Marija Draksler, Ljubljana, Tržaška cesta 24, oziroma na prvo stražnico ali oroSrdSko postajo. Kdo ve, kje so nahaja Andrej Osredkar, ki jo služil pri 27. domobranskem polku in bil meseca januarja leta 1915 ujet v Galiciji. Služil je takrat nazadnje pri Ldw. I. R. 27 5. Komp., Foldpost 48. Prosi se, če kdo kaj o njem ve, naj sporoči na naslov: Katarina Osredkar, Osojnica št. 2, pota Žirl nad Škofjo Loko. Razne vesti. Koliko vojakov avsiro-egnke armade jo šlo zadnji čas skozi naše ozemlje, je poročal generalni polkovnik Wurm narodni vladi. Vozilo se jih je 279.000, peš jih jc šlo blizu 100.000. Nafti vladi in železničarjem gre vsa čast, da so to voliko in nevarno nalogo veliko spret-nejc izpeljali, kot se je pričakovalo, Slovani beže z Dunaja. Dunaj, tako mogočno in svetovno znano mesto, bo začel z veliko naglico propadati. Slovani, med temi je največ Čehov, so se začeli izseljevati; cela kopica uradov, ki so prej upravljali obširne posle za celo Avstrijo, bo opuščenih, vsi dotoki, ki so tekli na Dunaj e slovanskega severa in juga, bodo izostali, in tako čaka Dunaj neizogibna usoda propadajočega mesta. Doslej tako živahne ulice bodo postale samotne, obilni hoteli dolgočasni, muzeji, gledališča in drugi zavodi se l»odo izpraznjovali: Dunaj ne bo več svetovno mesto, ampak navadno podežolno mosto. Nemški napuh Je globoko padel, pa samo po lastni krivdi. Naslovi. Narodna vlada je sklenila, da se naslovi kakor: »slavni«, »visoki« itd. na urade opuste. Ravno tako uradi ne bodo na-zivali več: blagorodni itd., temveč samo: gospod. Najdena krsta z mrličem. Iz Trsta: Dne 9. t. m. jo bila najdena mrtvaška rakov na postaji Trst. južni kolodvor. Na križu jo bilo zapisano v številkah 1918 29. --ktobra. Notri je ležal mlad fant v civilni obl»ki. Bogati nemški vojaki. Na dan. ko je bila potopljena oklopnica »Viribus Unitis«, so se pripeljali prvi nemški mornarji iz Pulja v Ljubljano. Tu so bili ustavljeni in preiskani. V takozvanih ;>Brotsackih« so našli pri vsakem naravnost neverjetno število avstrijskih bankovcev-tisočaiov. Kje so te tisočake dobili, je vprašanje, Zaslužili jih gotovo niso. Ti bankovci so bili seveda zaplenjeni. Namestnik solnograškega deželnega predsednika peniiverll S milijonov kron. Na Dunaju so zaprli namestnika solnograškega deželnega predsednika dr. Hambouscga, ker so dognali, da je poneveril C milijonov kron. Rambouseg je bil poročen z neko ameriSko milijonarko. « Dopisi. Z Blok. V nedeljo, dne 3. novembra, smo imeli veliko narodno slavnost, kakršne bloški svet še ni videl. Vse je bilo na nogah, da bi cerkev, cesto in hiše kar najlepše okrasili. Žo sama na sebi je naša cerkev prikupljiva, a ta dan pa jo bila naravnost praznična: vsa v rožah, vencih in narodnih zastavicah! Ob 9. uri je bila slovesna sveta maša, kateri je prisostvovala ogromna množica. Silon prizor je bil, ko je prvikrat v naši cerkvi zatlo-nela naša narodna himna »Lopa naša domovina« in ko so otroci, prepevajoč to lepo himno, dvigali svoje malo zastavice. Ta prizor kakor tudi »To Doum« je orosil mnogim oči, celo moškim! Po slovesnem sv. opravilu so jo pričel pomikati manifestacijski obhod po Novi Vasi na Velike Bloke in zopet nazaj. V sprevodu so bili posebno ljubki otroci s svojimi zastavicami in s svojimi zvonkimi vzkliki. Lop vtis jo napravila naša pomlajena »požarna hramba«. Deklet cela truma, mod katerimi naj posebno pohvalno omenjam Ravničanke in in Urenpavharce s svojim petjem, fantov silno lopo število, člani političnih strank, »Narodni svet«, in nepregledna množica mož in drugega občinstva se je uvrstila v silno impozantno manifestacijo, kakoršne svet no pomni. Pred hišo g. I.avriča jo bil prvi govor, v katerem jo domači g. kaplan Švigelj kazal na zadob-Ijono narodno svobodo in na voliko zidarje naše nove domovine. Govoru je sledila prisega celega zbranega naroda »Narodnemu veču«. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo takega navdušenja in tako lepega prizora. Po gromkih živijo-klicih je šel sprevod na lopo' okrašeno, Veliko ftloke, kjer je g. Drobnič obžaloval svojo politično smer, orosil za odpuščanje in obljubil v ta namen darovati za »Narodni sklad« ">00 K. Nato je bil razglašen »Narodni svet« za Bloko, kateri je vzel vso »stvar« v svoje roko na veliko zadovoljnost vseh ljudi. Ura je bila že ona in črez, zato je sledil razpust velike "množice. Manifestacijo so je udeležil »Narodni svet« iz Loža po svojih zastopnikih, veliko občinstva iz starotrške župnije, iz Gore, Sodražice in Velikih Laš'\ sv. trojiške župnija je bila pa skoro vsa na Blokah. Vsem tem izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo! Mod sprevodom je bilo lopo število narodnih zastav, posebno moramo pohvalno omeniti ono, ki jo jo nosil »demokrat« Zakrajšek iz Ravnika. Ob mobilizaciji je bil zaradi besedi »Živijo svoboda« tri mesece zaprt, zato mu jo ta narodni praznik prinesel največjo uteho in veselje: »Živijo svoboda!« — Popoldne po ve-černicah jo bila ustanovitev »Narodne stražo« v dvorani našega »Društvano znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnemu obrtova-nju in jih usposobljajo za mojstrske izkušnje. Odhodno izpričevalo skrajša tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolventje dobe tudi službe železniških mojstrov pri državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisano teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficiantov. Sprejemni pogoji so dovršena ljudska šola, 17. leto in dokončana učna doba v obrtu. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K. V to svrho naj se zglasijo učenci pri ravnateljstvu državne obrtno šole v Ljubljani takoj ustmeno ali pismeno in naznanijo svoj natančen naslov. Poziv k orožništvu. Mnogi vojaki, ki se vračajo s fronte, ne bodo našli ne svojcev, ne doma. Morila jih bo skrb za obstoj. Nekateri bodo želeli ostati v vojaški službi; mnogi, ki so bili doslej kot podčastniki v vojaški aktivni službi, bodo v skrbeh za svojo bodočnost, ker stalne vojske v dosedanjem smislu in v dosedanji obliki v bodoče gotovo ne bo več. Vse tako moštvo, in sicer v starosti od 24. do 30. leta, poživljamo, da se priglasi v aktivno službovanje k orožništvu. Ze danes se čuti veliko pomanjkanje orožnikov. Prevzeti je bilo treba mnogo postaj po obmejnih krajih, mnogo je bilo treba tudi odpustiti orožnikov od tukajšnjega poveljstva, ker so bili tujci. Iz orožništva se bo razvila naša bodoča milica, ki bo opravljala v bodoče vso varnostno službo po naši deželi. Zato se obeta lepo službeno napredovanje. Priglasi se sprejemajo pri orožniškem poveljstvu v Ljubljani, Bleivveisova cesta št, 3, II. nadstropje, vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5, ure popoldne in tudi na vsaki orožniški postaji. Vsi oni pa, ki so se v zadnjem času že priglasili k orožniškemu poveljstvu za vstop k orožnikom, naj se takoj prijavijo pri gorenjem poveljstvu, Orožniško poveljstvo. Poziv delavcem. Narodna vlada potrebuje na posestvu Fužine pri Ljubljani nujno delavsko moči. Prijavijo naj se samo dcla-zmožni moški, ženske in otroci pri vodstvu posestva Fužino. Vsakdo se celodnevno pro-iirani in prejme razen tega še dnino. Moški dobe 5 K, ženske 3 K in otroci 1 K 50 vin. dnevno. — Vodstvo posestva Fužine. Vojaške barake. Poverjenik za narodno obrano razglaša: Na Slovenskem je vse polno vojaških barak, ki jih je moštvo zapustilo in so sedaj brez varstva in izpostavljeno nevarnosti, da jih brezvestni ljudje poškodujejo, podero in odneso. Javnost opozarjam, da so te barake last državo SHS. Občine pa, v katerih okrožju barake leže, so dolžne skrbeti za njihovo varstvo. Barake se bodo itak pozneje oddale potom javnih dražb ali občinam ali zasebnikom, in ni torej samo v korist državi, ako so sedaj očuvajo, temveč tudi dotičnih okrajev. Junakinja iz Štajra. PovMt Prevala * " * (Dalje.l »Potem pišite, kar hočete,« se ie grenko smehljal Albert. »Zapišite pa tudi, da pridige tega velikega pridigarja nikomur ne hasnejo, Ja se Štajer ni poboljšal niti za las, odkar psuje na leči. Sicer bom pa prihodnjo nedeljo sklenil svoje pridige in bom za naprej bral samo sveti evangelij. Pa tudi tega bo kmalu konec, ker bo moj predstojnik poklical boljšega.« Menihu, ki so mil vse nade splavale po vodi, je mlado, gorečo dušo razjedala grenka bol, ki jo je še bolj užgala preprosta beseda tega moža. Zato mu je ušla ta beseda, ki bi jo v mirni uri nikdar ne bil izpregovoril, najmanj nasproti tujcu. Žal mu je bilo, da je tako govoril, pa bilo je prepozno. Učitelj se je ves razvnel in je rekel: »Tako! Ta bi bila lena!« S svojimi suhimi rokami je zagrabil Albertove in jih je trdo držal, kakor bi se bal, da mu menih ne uide, »Vi ne smete več pridigovati, drugi da pride, sedaj, ko sedi Antikrist na prestolu in se razen vas vse trese pred njim? Nikdar! Potem bi morali kričati vsi kameni v štajru, po katerih so od nekdaj hodili naši katoliški starši! Vaše pridige da so bob v steno, kaj? O Božiču smo imeli letos trideset svetih obhajil, veste li, koliko smo jih imeli, preden ste prišli vi sem? Nič in nič je nič. lahak račun. Če pa mislite, da morate izpreobrniti luteran-sko sodrgo, pa vedite, da se grozdje ne trga s trnja, ampak z vinske trte. Veselite se, katoliške vinske trte že brste, to i» vaše delo.« -Da, pri nas vinske trle brste,« pravi Albert. »Da!< je učitelj predrzno udaril na kle-čalnik. »Povejte, gospod: ti ničesar ne veste, da imamo v Stajru dober zgled? Ali kaj? Li ne prihaja vse to od vas, saj bodi k vam k sveti izpovedi?« V hipu se je Albert dvignil kvišku, temne poteze na obrazu so se mu napele. Besede pa ni izpregovoril. Dobro je vedel, kdo je on?, o kateri govori učitelj. -Častiti gosDod me gleda, kakor bi me ne umel; pa mislim, da me ume,« se je smehljal zgovorni mož Ravnokar so bili še mogočni oblaki na nebu in so zastirali celico. Nakrat je posijal v sobo svetel žarek in je kakor zlat ptiček plaval po sobi okoli. »V mislih mi je Šverlneričina Štefana in njena mati, ki ima gostilno. Njena drobenčad je pri meni v šoli. Da vam povem, f!ospod, veliko gostilen sem že videl, kaj takega pa še nikoli ne. Človek bi ne verjel, da j« Štajer luteranski, če gre tie v goste. Podobi naše Ljube Gospe in sv. Jožefa visita v gostilniški sobi kljub vsem Hendelnovim prepovedim. Pa kako sta ovenčani z venci, pa luč gori pred njima vsako soboto. Ta žena razume svojo stvar, to ie treba videti in slišati.., Taka je kakor Ljuba Gospa na steni, samo da ena molči, druga pa govori, ne mnogo, pa ljubeznivo in modro.« »Res, pobožno dekle je,« je rekel Albert. Zlati solnčni ptič je blesteč se smukal po meniški celici semtertje, zunaj po hodniku so se podili samostanski dečki - pevci ter se smejali. l »Gospod pater, ljubeznivo in modro, ne pravim preveč! Seveda, zna tudi osorna biti. Če se hoče kdo okoli nje smukati ter se ji dobrikati — je namreč kaj lepa — že se obrne in — ena-dve-tri — je že zunaj. Toda, če pride govor na verske reči, takrat se vam drži kakor hrast in govori tehlno in preudarno, kakor bi tehtala besede na zlati tehtnici.« Albert je počasi stopal po sobi gori in goli, roke je imel sklenjene in je poslufal. Preprosti klepetač je nakrat postal ves drug, pravi božji sel. In to dete božje previdnosti, o katerem govori... li nisi ničesar vedel o njem. Nisi li že dvakrat gledal v globino njene čiste duše? In vendar si pozabil nanje in nisi več zaupal v Boga. Albert, sram tc bodi! Učitelj je deklico slavil naprej: >-Gospoa, samo en zgled. 1 red nedavnim ie prišel tje na večerjo Svedkorar, ki je slab katolik. Doma ima luteransko ženo in denarjev na kupe, vere pa in božjega straha niti za vinar ne Starina je zahteval pečeno piško — na petek... Štefana mu je mirno rekla: Gospod, danes je petek.« Sedaj pa je dedec začel psovati farje, ki so že ob vso oblast. Saj je (udi on katolik, toda za farje in njih zapovedi se ne meni noben pameten človek več. Štefana ga je gledala s široko odprtimi očmi, ki se svetijo kakor božje zvezdice na nebu, in je rekla: > Gospod, zabavljati je lahko, katoliško živeti je teže, pa toliko čast-. neje.« Nobene besedice ni več črhuil in, gospoa pater, kar je najlepše, zadnjič sen) ga v svoje veliko začudenje videl v cerkvi pri vaši pridigi .. In on ni edini, ki ga je izpreobrnila beseda te deklice . . . Zares, božja milost je ž njo . . Poznate li, gospod pater, Abrahama, štajerdorfskega mesarja. Jud je in je rekel, da je Šlcfana makabejska devica z modinskega gorovja. Rekel je, čast, komur čast, in vi, pater, pravite, da Bog ni blagoslovil vaših besedi. Štefana je vaša izpovedenka, to vemo vsi. Torej velja beseda: Na njih sodovih jih boste spoznali.« Res, velja! je vzkliknil Albert, ki so se mu širile prsi in je čutil, kako se mu lajša srce. Res, čast, komur čast. Pa ta čast ne velja meni. Božja milost dela velike reči v tej plemeniti duši. Kar dela Štefana, dela v moči svoje žive, čudovite vere in svojega pobožnega srca. • Verjemite mi, da je že v Ad-montu tako lepo živela in da je bila že takrat ... kar je danes . ..« Obmolknil je, na ustnicah pa mu je plavala beseda: svetnica. »Potem, prečastiti gospod,« drzno pravi učlelj, »lahko pustim v letopisu oporečene besede o vaši osebi7« »Nikakor ne,« pravi Albert prijazneje, nič več tako osorno. »Bolj, ko preje, zahtevam, da jih izbrišete: Čast velja drugi . . . Toda, da bi pustil lečo in Štajer na cedilu, tej^a ne rečem več. Če so v Štajru maka-bejske device, naj bodo tudi makabejski možje ...« Zlati ptič je zletel iz sobe. Modre zimske sence so legale okoli. Iz delavnice, kjer so bratje na jalovo povelje popravljali namizno in posteljno opravo, so se čuli psalmi, v katerih so bratje z zamolklimi glasovi prepevali čast najčistejše Device. Zvonec je zapel in obmolknila je molitev. Učitelj zakliče: »Makabeiski bratje — vem, kje so. — Kar sem pisal. seir. pisal — resnica je Hvaljen Jezus in Marija!« Odšel je in pustil pisanje, ki je razgrnjeno ležalo na Albertovem klečalniku. Ko je bil Albert sam v svoji celici, ga je minila vsa žalost. Prav vesel je bil, tako vesel, kakor oni najlepši dan svoje mladosti, ko jfe vstopil v samostan. Kakor ljubkuje mati svoje bolno dete, je ljubkovala vesela vest njegovo ranjeno srce... Makabejka devica! Da, pomlad, oj, zelena pomlad! Že prihaja, že je na sv. Štefana dan poslala svoj prvi sladki pozdrav. Veselo napne menih svoje utrujene ude, srce se mu širi novega poguma. Pridigal bo nedeljo, kolikor bo mogel lepo. Grešnike bo vzbujal in mehčal bo srca. Bog tako hoče! Boril se bo za Jezusa do zadnjega vzdiha, nikdar ne bo omahovali In naj ne počiva satan, naj mu predstojnik zabrani lečo, naj mu vzame ma.šno knjigo iz rok, ne bo mu vpadlo srce. Li ne vzhaja že iz hiše, v kaleri živi sveta devica, božja luč nad nesrečni Štajer, on pa naj bi obupaval in mrmral? Naj obmolknejo duhovniki, pridigala bo cevica. Naj zapre llendel vse cerkve, gostilni ca v Vizerfeldu bo zadnja štajerska cerkev, v kateri bo prebival evliaristični Jezus ... in dele ga bo nosilo raučenikom, kakor ga je nekoč nosil Tarzicij... nosilo ga bo dete, Kri-sto,va cvetka, nevesta Kristova, ki" ji je ime Štefana. Kmalu potem je stopil Albert zadnji v kor. kjer so bili menihi zbrani k molitvi. Niso še izmolili prvega psalma, pa vseeno j?a je opatov namestnik Karel napeto pogledal ter mu glasno in trdo velel: :>Naj gre k oltarje-vim stopnicam! Naj tam poklekne! Tam naj ostane, dokler tia ne odveže priorl« — Bratje so šepetali. Albert ni črhnil besede, šel je pred veliki oltar, je pokleknil in je ondi brez vsake nejevolje zbrano molil, dokler mu ni prior dovolil stopiti v kor. Naslednji dan je bila, nedelja. Albert je stal v farni cerkvi na leči. Čelo mu je bilo ponosno in jasno, njegove ognjene oči so vesel« pozdravljale ljudstvo. Še nikdar ni tako lepo govoril, kakor danes. Kvangelij je bil o kraljevi ženitnini. Albert je govoril o evharistič-nem telesu Gospodovem. Rekel je, da je to Telo biser vseh biserov. Za ta biser moramo dati vse svoje zaklade, in naj so nam dragi, kakor lastno srce, samo da dobimo bi^er, ki je dragocenejši, kakor nebo in zemlja. Rekel je, da je to Telo solnce vseh soinc, vseh zvezd krasota obledi pred njim. Vse živi od žarkov tega solnca, brez njega je povsodi smrt. Rekel je. da je to Telo ljubezen vse ljubezni. Tej ljubezni se mora umakniti vsaka druga ljubezen: materinska, očetovska, sester-ska in nevestina, vsaka najnežnejša ljubezen. Brez te ljubezni ni ljubezni... brez te ljubezni je vsaka ljubezen le trohnoba in huda poželjivost... Šele v tej ljubezni se očiščuje in posvečuje ljubezen človeka do človeka. Kraljevska in božja, nad vso človeško ljubeznijo vzvišena je ta ljubezen, katere edini cilj je Jezus v presv. Zakramentu, najčistejša božja ljubezen. Ko je govoril te besede, mu je obličje rdelo in oči so se mu iskrile, kakor zvezda. V cerkvi se je čulo, kako so drsele jagode rožnih vencev, kako so šumeli svilnati robci štajerskih gospa. Preljubi,« je vzkliknil duhovnik, še je med nami. Iz treh svetišč so ga že pregnali, predvčerajšnjim so oskrunili četrto. Toda tega zadnjega prestola naše najstarejše cerkve ne sme zapustiti. Če udere sila v to zadnje štajersko svetišče, dajmo, jjokrijmo s svojim telesi ta oltar, pordečimo s svojo lastno krvjo zadnjo sveto hostijo — da, iimrimo za našo sveto vero v ta najsvetejši Zakrament... in gledali bomo božanstvo Gospoda, katerega smo izpričali s svojo krvjo, ko je še bival med nami pod podobo kruha!« Sedaj je razprostrl svoje roke piloti temnemu cerkvenemu stropu in je začel moliti kitico sv. Tomaža Akvinca ... in njegovi vzkliki so odmevali proti svodu ... vse ljudstvo se je treslo in je plavalo v solzah. Čeprav skoraj nihče ni umel latinskih verzov, so ga vendar razumeli vsi vsled ognja bolečine in ljubezni, ki je plamtcla iz vsake besede. Vsa, cerkev je ihtela. Župnik Vlderspur Kar, Ki mu je vikurij Karel naročil, nuj pari na Albertove besede, si je obrisal oči. Ol" Insignus, protostantovski pridigar, ki je preoblečen prisluškoval v skritem kotu, je za-mrmrnl: Ubogi človek, knko si pobožen, pa vendar tako slep. Hos se zdi, da ljubiš Jezusa .'.. Precej po pridigi je Sel Viderspergar v Garsten, da bi, knkor sta se domenila, povodni vikariju, kakšna jc bila pridiga. Protodušno je pri/.nal, da jo bila čudovito lopa, liroz vsakega psovnnjn. Zares, Albort da je napravil prisrčno lopo. Pozval jo ljudi, naj branijo zadnji tnborn!>k<>lj s svojimi telesi, z lastnim življenjem, nuj kot mučeniki svetega Zakramenta pordečijo svoto hostijo s svojo srčno krvjo. Vikarij bi bil moral biti vesel, da ga j|' Albort ubogal in jiridigal lepšo, kakor le kdaj. Todn ncvoSil jivost. ta duhovnu rja vsako popolnosti. jo spremljala in zastrupljala vsako miSol njegovega srra. Komaj je odšel župnik, jo že poklical nevoščljivec Alberta k sebi i" no jo zadri nanj: »So li ]j meša v plavi? Zopet si hudiča na steno slikal! Hočeš I i za vsako ceno da izbruhne preganjanje? lzzivlješ Ilendelna, da nam lio zaprl zadnjo cerkev!« Albert jo odgovoril: »potem je tudi Jezus s svojimi zapovedmi iti božjimi opomini ljudi izzival, da greše?« »A tako, sedaj se že z Jezusom primerja! In to naj bo pravi menih! Hudič napuha to ima v svojih krempljih, da veš! Sedaj mi prihaja na misel: Rokopis Lindnerjev si prebral, to hud h I ost? Si li videl notri cvetice? In kaj takega položiš na mizo meni? Če sem jaz Albert, raztrgam tako prazno slamo in je ne izročim svojemu predstojniku.« »Povedal sem mu, da mi ni všeč,« je od-govoril Albert, ki mu je srce kipelo, da je komaj mirno govori!, »pa vsak človek ima svojo voljo.« »Tako? Si mu povedal, da ti ni všeč,« je z rezko zasmehljivostjo ponovil vikarij Karel. »Mislil sem, da si sam vpletel cvetice, vence in lavorje.« • * • Kakor mora jo tlačila vikarija Karla obljuba, ki jo je dal opatu, da Alberta ne ho odslovil. Premišljeval je, kako bi so iznehil nemirneža vsaj za nekaj časa, ne da hi prelomil dano besede. Rilo je dvajsetega prosenca. Zunaj je besnel vihar in je bilo vse zmrzlo. ' Poklical je Alberta k sebi in mu jc s prisiljeno prijaznostjo razlagal, v kako veliki zadregi da je samostan. Nekaj denarja je še zunaj pri ljudeh, pa ga sedaj ni mogoče dobili. Trije novici da so hudo bolni. En novic ho moral majnika v Gradcc na visok) šolo, milosti polni oltnr v cerkvi je v silno slabem stanju in ... pri božjih ranah ... blagajniea jo prazna ... Treba je od kodersibodi dobiti denarja... V Admontu imajo baje patri denar. To noč da jo to premišljeval in sklenil, se do admonl-skili bratov obrniti za podporo. Spisal je že lozadevno pismo, ki ga pa ne more vsakomur izročiti v roke. Treba je, da ga nese zanesljiv redovni b{at, ki pa mora biti zgovoren, da bo z zgovorno besedo podpiral pismeno prošnjo ... Sedaj jc vikarij vzel v roke pismo in je pomembno rekel: »Tukaj je pismo, Albert...« nato je prekinil in je sladko vljudno, kakor bi mu izkazal posebno milost, nadaljeval: »Sklenil sem, da ga izročim tebi. Izkazi se vrednega te zaupne naloge, ki jo ravno tebi izročam kljub tvojim mnogim napakam, da ti dam novo izpodbudo. Jezdni konj jo že pripravljen, mali hlapec bo jezdil s teboj. Zaradi snega bodi miren, zelo je voden. Nekdo je včeraj prišel iz Gaflenca in jo pripovedoval, da tam že poganjajo zvončki. Jutri zjutraj ob devetih odjahnš pod varstvom svete device in muče-nice Neže tje v Admont. Ako nastane slabo vreme, lahko ostaneš tam in počakaš lepšega vremena, samo glej, da se ne vrneš brez denarja.« Albert, jc vzel pismo v roke in ni ugovarjal povelju, ki je bilo vse preje kakor odlikovanje. Okoli samostana je divjal vihar, da so šklepetale opeke in padale s streho. Potnik iz Ciaflenca ni pripovedoval o zvončkih, marveč o ljudeh, ki so zmrznili na Železni cesti. Samo eno je vprašal Albert, če hlapec, ve za pot, ker on sam še nikdar ni hodil po teh krajih. — Da, hlapec pozna pot, sicer so pa bajte ob potu in dosti kmetov, ki bodo pokazali. Ves dan je besnel vihar in vso noč. Naslednje jutro, bil je sv. Neže dan, je divjal tako, kakor je menda v pradavnem času divjal hudobni duh, ko jo pobožna devica Noža neomadeževana, čista zapustila hišo sramote. Tisto jutro kar ni hotel priti dan. Ob osmih so še moralo v zakristiji goreti sveče. Albert je o pol osmih opravil daritev sveto mašo. Sedaj jc ravno klečal na klečalniku pred podobo svetega križa ter jo opravljal zahvalno molitev. Na mizi poleg ga jo čakal požirek vina in košček okajena ribe. Nemirno je plapolal sem in tje plamen svečo, ki je gorela nn klečalniku. . . (Dalje.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4°/o brez kakega odbitka. Uradne m od 8. zjutraj 601. popoldne. Glej Inserat! To in ono. Kitajska. Kitajcc si predstavljamo navadno kot enoten narod; pa pravijo, da je večja razlika med Kitajci na severu in onimi na jugu, kakor pa med Nemci in južnimi Italijani. Sedaj šteje Kitajska dvajset samostojnih držav, ki nekatere zadeve popolnoma zase urejujejo, brez ozira na celoio. Do leta 1912. jc imel nekako nadzorstvo nad celoto ccsur. a 12. februarja onega leta so vpeljali republiko. Z istim letom so odpravili tudi kito, znak hlapčevstva napram cesarju. Modra itd. knjiga. Večkrat čitamo, ta država jc izdala belo knjigo, druga rdečo ild. V teh knjigah nam navajajo državniki vzroke in povode raznih dejanj, diplomatične korake, opravičevanja in drugo. Prva modra knjiga je izšla v 16. stoletju na Angleškem, prva rumena leta 1861. na Francoskem. Naš državnik Beusl si je izvolil rdečo barvo,^ Rusija oranžno, Belgija sivo, Nemčija in Severna Amerika belo. Neka švicarska založba zbira sedaj o vojski doneske vseh vlad in bo izdala knjigo v vseh barvah mavrice. Bo pač najbolj prikladno za izražanje sedanje svetovne morije. Višina morikih valov. Stara resnica je, da višino valov vedno precenjujemo. To pa zato, ker jih gledamo od strani. Največji so lam, kjer so viharji dolgotrajni in piha veter vedno v eno smer, n. pi . ob rtiču Horn v Južni Ameriki. Angleški učenjak Korniš ic določil sledečo višino: pri močnei.i vetru »ostanejo valovi visoki 4 metre in pol, pri štabom viharju petinpol, srednjem viharju šestinpol. moitn-m viharju sedeminpol, silnem viharju deviimpol, pri orkanu pa cnajstinpol. To je na vendar že hiša. Neki drug učenjak jc dobil nekoliko manjše številke, poprečno šest metrov. Laponci. Laoonci so mai narod na severu Norveške, Švedske, Finske in Ruske. Nedavno so imeli shod v norveškem mestu Tromso. Imeli so znanstvena predavanja, politične govore, razgovarjali so se o kulturnih zadevah. Vseh skupaj je 30.000, in sicer na Norveškem 20.000, v Švediji 7000, v Rusiji in Finski pa 3000. Njihovo premoženje tvorijo severni jeleni, kakšna rodovina jih ima včasih po več sto. Velika je razlika v bogastvu zlasti med švedskimi in norveškimi Laponci. Kljub trikrat večjemu številu imajo norveški Laponci saino 150.000 jelenov, 7 do 8 na osebo, švedski pa 300.000, nad 40 na osebo. Mehikansl.ti veleposestniki. Mehika obstoji ravnotako kakor Unija iz ve.č zveznih držav. Nameslo izraza Zedinjene drž.ave bomo odslej rabili dosledno te izraz Unija. V državi Morelos je ves obdelani svet last <.8 veleposestnikov, a devet deseiin tega sveta |e last samo 12 bogatašev. V državi Civava pa ima večino njiv in pašnikov celo ena sama rodbina. Vendar to še ni njen glavni dohodek, les da še več dobička. . Najmanjša država sveta. V pirenejskem gorovju med Špansko in Francosko leži visoko gori v skalah majhna vasica, Sveti Jusl. Samostojna je, in ne Francozi ne Španci ne pobijajo tam davkov in vojakov. Obsega poldrugi kvadratni kilometer, to ie 150 hektarov, ljudi ima pa 130. Otok Tavolara pri Sardiniji, o katerem smo že pisali, ima sicer še manj prebivalcev, a je dosti večji, kneževina Monako ima pa pri istem obsegu veliko več Iiudi. Ti 130leri gorjanci se prav dobro počutijo, nikdar se resno ne skregajo. Imajo predsednika države, ki pa tudi davke pobira in je obenem vrhovni sodnik. Izvršuje pa vsa povelja redar, edini v svoji stroki. Splošna volilna pravica daje državljanom priložnost voliti zbornico, obstoječo iz 12 članov; volilna doba znaša pel let. Ženske volijo, a ne morejo biti voljene. Recimo, da je polovica ženskih, polovica moških, odštejmo pri moških otroke, dobimo še kakih 40 volilccv. Od teh je torej vsak tretji že poslanec. Kako bi bili naši^častihlepneži veseli, če bi bilo tudi pri nas tako. Vsakemu tretjemu bi že rekli: gospod poslanec. V svetovni vojski je Sv. Jusl strogo nevtralen. Zabava nekdaj in sedaj. Vsaka gorska gostilna ima danes že svoj gramofon. Pred leti je bilo to drugače, že čitanje časopisa so si šteli v veliko zabavo. Leta 1821. n. pr. je gostilničar »Pri treh ščukah'< razglasil v domačem tedniku nekega šlezijskega mesta' »Namenil sem se prečitati v svoji gostilni v posebnem prostoru dvakrat na teden, ponedeljek in četrtek, od osmih do devetih zveče svojim goslom berolinski in vratislavski časopis, da nudim gostom v dolgih zimskih večerih rrijetno zabavo. To udano naznanjam in sc slavnemu občinstvu priporočam.« Največja klavnica. Znano je, da imajo v Čikago v Severni Ameriki največje klavnice sveta. Vsak dan tam zakoljejo, predelajo in zdravniško preiščejo 40.000 goved, 72.000 pre-šičev in 60.000 ovac. Med Čikago in morjem vozi neprestano 100.000 vagonov s hladilnimi pripravami, ki prevažajo meso. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Dunaj, 16. nov.: 15, 68, 27, 32, 85. Izjava. Podpisana izjavljam, da preklica, ki ga jc • objavil „Domoljub" v 32. štev., nisem napravila sama, ampak je neka oseba potvorlla moj podpis in spravila listovo upravo v zmoto. Pred sodiščem nisem bila niti obsojena niti mi ni bilo treba plačati kakih stroškov, torej tudi nisem bila dolžna kaj preklicati. 4495 Ivanka Križ, Ložec pri Oslinici št. 4. MLATILNICE za pogon z roko iti silo, stiskalnice, decimalne tehtnice, kotli za žganje, reporeznice, stroji za rezanje zelja, klinje h o fin j mlini pripravni za vsa-za slamoreznice, lUUlIl IIIIIHI ko mletev 1.1, d. ===35 Franc Hitti, ■ zaloga poljedelskih strojev, 4532 Ljubljana, Martinova ccsta štev. 2. iiiinimimmmiiiimiinii Mm in zlate ure ter lepi Drillanti. SI. občinstvu se nn-znnnjn. da so v *n- lopi zelo lepi srebrni predmeti rartfnl M primerni *» darilu um.- ■■ ----—" cerkve. Vi)ndtio vabi ln se priporoča ivrdka F. ČUDEN, Ljubljana Prešernova ulica Stev. 1. 4494 Str*.- 4S5 Domoljub 191$ Štev. <7. oonlk «- pip tu in. niti ir raslih VtAlInc rv K «N it vK;«o )t»rm/»wlk*- K t". .V- S. tfVf *iiWr K \>. ''4. t-Vrsttv K *Y »r »v J> monr »J rte- n* n f»r«. o/- tv»v rotit p i *M<«c&i T»t\ R-Cv ?00, % ir V. .Vr -ti ifliA?tnk m a m \-t twnl«w»»t ..............* K V vin ••••»»» iiir K rmr r"^ < k kv -V k 'Viilu. M f>*At mt>viN*iil>»^. v tts lahorneo* lilOJ PRKSFk P'..*'T V A Vrl.l nrilintirl It lh»lr t*r«l» nr n-»n ' *rrn \SC tntitirt k T-— 2$C> pr«mo< k I W prninrt k Hjitisr m Rn'( iuviif.it 1( ?,i»oiM P* u^vMIi t fct nnnns Rhcivvttli« sc iv prr-rptin Prcdttetc doh< mnus« » M jflntc:. lir-.lZr^ VAJENCA n t-tnursLv oh-! spreta« «»koi !TXX JtltfF.VC, <-tM <.V»di>«S« »i t LtaMtam *?<« Mlini za dišave prirrtpnv. r* vsr rsr.Trf.. nrvvia * k* Ar>OLr OPPEVKEI*. Mat. Ost rrr« Krcclrnp IX. ."apr.ijOfk- T'pnw». rmVnpftlHkrr k-, tir* \ l.iiihl»>ii; sr>rcl«rif 443P hlapcev. rartT-onv rt«lpvm>* n-^t, . <1r>rv-t rilo . l*n m iw t«,! uilnrtrnU »» , onrtnt« Nt tirhctft Mm ranic mvm BStanov: v ta i<>b .SSr \e drohtir. Franc Crobath drui?* r r. s. Kranj oro»r» \-s« .v-i-TU tram« rtr s« \ rvlaf^rr roikore r<«(.o\-r>tr.. r-.sr.jhrt;tirrrir V.^pr rv ir»inttfr nttfif .tnc (»kloarinKKt : MlttvHU^« n^-r»f>!rif.u md.vmnttstt* PoEhooe bože, krtove hote, hrčkom kože kupi po ceuli trffnu t kivkiv is krcaoai D. KBif^Cr LEIPZIG. Brikl 47. "oSOu-r. M KTMfor pt |W>K) » P* i k* m pf prttmmz. Delauni zastopniki ki M i MLTjipfMv&nien: «rw. Oftriir.fug. krmil. fuc-/X t: mi :' Sf!:..- EHMiost. m spre;nio pr trrdti HL&G.n POuAK- Itmifii* ;curtt. Ejal \ inopraci JcncmaErir.rs tr SS. f2' Le 3 K 60 h rt* f.OBftp4'« c-i <' t-..j,| i il U. . rt-urt • • ».»tc-L h te tiets^i-tt -.U-*: : nt » fcn.«; t trx r • *. i l i-^-t ITT-r l.t i , Mc j r»ifi- n. . rt rtirut ; ruz.b tur:n-u.t ^uk m>il;. j VOiliBtil ti.bi • il T i.u. 4'- .i £ W - ttif.u j ps,m r.b rMhr-1 ti. jAušt-i ir f-n * 1*911.t tt^^ vu. * . i« M»i -a ^ ! prrwni. ? i. 4'. Z-rj-tT*. .JP «ri»»fcr*' I^titt; Vil. 1S7 mmm mm mm, «ib« jfoSt. prsxM ttpJ* it drn^e pri^dkt Irttptiv trfrviu * ffintn: -« rrm L*.SSVH.A XA.orc;;» r.t roanšti i — Zjt:c«f» uhj: ir L«um pri iiafm itioIL M.srr;u 1530 l ucM m Tfcr»rrBi.i r..ut. .Xii I i k r - J kr. lement, kima.M. 1 C>t. Pnštn. orooi. 13-C. Zobotrebce fcttpui« pc liiTiiii ititi PETER KOZINA 1 C0, UTBUAKA. EEEG M. 4172 Čevlji z gumijastimi podplati m zopet dobe k^kor tudi IV usniati nabitki. pri PETER KOZINA i CO, Ljubljana, na Brefa iter. 26. .Ju£cr milo za pranje ^ krešt r>.- Jrtrt k-.j.--iX k.-iir.iC'.-< r.t K tS"*m«. 1 mSo J5 k.t i traatc r*St» u ."if-eSi, S ix«tf 4 kf sftr JJ kme irsakA F.Tfcitt pf-t-rrtit »TOČ TA r.i.Kr>f>rt M Jtnlf.T, S.ftprfb it. L Petrinjski S. ntrf^iifirE m pr.ts svisiit: t ud. pčinvicc sneskt mm M n im ti t ijtz 1 A. : Z)X~"T i .3-.:»n-«ii ..i ILir-f t-t.Ctnr.ii. ttn itmx rJa, rrr*?t< it -.j. Ti n.u. noin • ■-» ! i-r. Tcne i;r.M'-ut !'M »-♦»•: ;; i.« "O- k.:.'- t i:i r.: : ^v 7 ort M .i l Crcn £ £4 —. ILTfaE. ILi I ci neto L f« -IDn n čmti i0xj« kosti £ - r oaj;a •• i ; »uia A ?r:ti li"« i : ul . i :o Maks SMlmI Dnnaj S" i - i. J r ^ Prfmpefct taiaii^ Hajuečja izbera ur, zlatnine, srebmine H. SUTTMER svefcovr.crna.Ra raxpo šivalni g s san-ic v ij.it.ik knsMirel , rvwr>nnuh< .t^r-rarti unr.lnil Jo»tr /i«mnf«-. v ^Uihimnt Lijubljani 'Kiitiit, k»u>H-tk> ttsvartti.