Ang/,
^ •* -SSv ®/, * *’.• ^ *' •'%>' < K ^t,.' S* ^	' v «XS «
o
o
W>>vO*J\V
lesen
zimo
*
^2aAe/€ne ^sjfubliana
VSEBINA:
V jeseni.................................................36/
Jesen (J. Likoviči.......................................>62
Akrobati naših streli (J. Hafner)........................561
Perpetuum mobile ........................................566
Iz ljubljanskih gledališč . .	 568
Izlet v osemirje (Dr.Tiliame Toth)......................3?U
Grad Brdo pri Kranju................................... .3?/
Boj starosti! (Fr. Strube).............................  3?3
Poklic nam zvije in skrivi telo......................... 3?4
Družabni ples n letošnji sezoni (A. Jenko)...............~u5
'Ženitev Yussufa K liana. Roman (F. Helleri..............57?
Naši otroci............................................  38/
Moderni slaščičarski izdelki............ ...............384
Fotoamater: Fotografiranje živali o naravi J. h erfort) >85
Film: »V kraljestvu Zlatoroga« (B. Orel).................386
Iz novih filmov	  •	•	•	•	388
Moda za jesen in zimo (pariško modno pismo)..............389
Sodobna žena (Ruša Zidar).............................. 3J>0
Kozmetika: Umivanje obraza......................... ...	391
Prvenstvene tekme (V. Vodišek)...........................39/
Iz vsega sveta..........................................392
Nove knjige..............................................394
Luigi Kasimir (Dr. Fr. Stele t...........................395
Naslovna slika na ovitku: M. Bambič: Listje odpada (akvarel)
Jesen
Likovič Joža
Sinoči sem šlu zopet na ono pot, kjer sva se nekoč skrivaj ljubila. Zapuščene vode mrtvice so se čarobno bleščale v žolti večerni zarji. Jesensko listje je neprestano šelestelo. polno žale pesmi in vzdihljajev. Trepetlika je rdela med leščevjem, lepi Marijini lasci so se posušili. Cvetke so začele obletavati. Žrtve večne in tajne prirode! Z neznatnim vzdihom so se ločile od stebelca in neslišno pale na tla ... Lastovke so že davno zbežale: družine drobnih ro-inaric so se dolgo zbirale nad stajami in se poslavljale od pisanih lok. Končno so se njihove stopinje zgubile med oblaki, Samo tužni klici splašenih barskih ptic se trgajo nad poljanami. Tudi soseska murnov je umolknila, zemlja se nič več ne zgane.
Nekoč je bilo lepše tukaj! Mnogokrat sva se se-šla kraj Ljubljanice in se vozila s čolnom do Kamina. Pohlevna in nežno lepa ljubezen se je razplela med nama. Smrečje nad Bistro je bilo prežeto s srebrnačastim Somrakom. Žaga nad Verdom je enakomerno pogrkavala, za Lenarčičevim dvorcem so se klicali kobilarji. Beli sončni prameni so skakljali od breze do breze, zrak je trepetal v (prijetni prigrevici. Visoko nad krimskimi gorami so sloneli oblaki z zlatimi lici in zrli doli na barje. Vse pokojno, komaj da je zaščebetal droben ptiček mi 1 j 11 ali pa pljusknil neznaten valček ob veslu, tega nisva čula. Najini duši sta koprneli tja. kjer jazni. da se razblinijo prekrasne sanje. Prijetna nost je naju prevzela; med poljubi sem mrla kakor ptica v večerni rosi. Ti si me pa dolgo zrl preko in mi obetal čudovite reči. Slonela sva na robu širokega čolna, ki je zlagoma polzel nizdol. Valovi so se prelivali, srebrne pene so se neprestano in tajinstveno pobliskavale, kakor da se nabirajo srebrne nitke okoli mračnih tolmunov pod grbavimi vrbami. Za bregovi so zelenele pozne setve, mlečno-modra zelenina se je živahno odražala med
je bilo v češ-Midva ni bo-zmede-t rudna ramen
Lansko leto umrlemu koroškemu Slovencu dr. Zdravkotu /mitterju so letos d Št. Jakobu odkrili nagrobni relief i/. bele/la marmora, umetniško delo akad. kipar ja branceta Kralja
temnimi, gostimi barskimi travami... Potem je začelo v Bevkah prizvanjati; oblaki so se zganili pod Krimom, si podali roke in odplavali preko barja. Okrenila sva čoln. vesla so veselo udarila po mirni vodni gladini, ki je žarela v ognjenih polivkih večernega sonca. Ko sva pristala, so se razkropile prve zvezde. Polna nepopisne potešenosti sva se vračala skozi svetle gaje brez; zgodnja mesečina je slinila liste s srebrno roso. Nekje se je trgal pes in klical zaspane sosede. V Ligojni so se zatrinjale lučce... Često sva se pomudila v lovčevi uti. Zvezde so zrle skozi line, sneženo-beli oblački so se tiščali nad Trebev-nikom kakor speči golobčki vrh slemena. Meščevo oko jih je čuvalo. Lahni pljuski so dramili neizmerno tišino. V zatoku se je vrgla riba kvišku, potem je začopotala ptica sredi bičja, veter je naju presenetil s svojo melodijo.
Nekoč je ;pa vse to minilo; prišlo je nesporazumljenje. Zazibana v sanje sem predobro čutila, da se mi trgaš. Razočaranju se je pridružila bridkost! Tvoje ustnice so postale tako hladne in tuje. tvoji poljubi tako mrzli. Skoraj zaničevanje sem čutila v njih! V sleherni besedi je tičal trpek očitek. Tvoj nasmeh je bil umeten, brez topline in prijetnosti. Bilo mi je nepopisno hudo, ko sem čutila, da se odmika tvoja topla dlan od mojega srca. Zmrazilo me je, kakor da se je ovila smrt s koščenimi mojih dekliških ledij. Nisi me srcu, kakor rosna kaplja sem samo si me zapustil pred našim jesenski veter. Nikoli ne bom njega večera. Vse je z menoj zganili, zvezde so nepremično mrlele, vesoljstvo ni trenilo. Dolgo sem zrla za teboj. Tvoja senca se je zgubljala kakor bežna prevara, ki jo je slednjič 'popila jarka mesečina.
Dragi! Sedaj je vse končano. Otožne misli me mučijo, jesen utriplje kraj mene. Mesec se je zgodaj nagnil, oblaki kažejo svoje bele dlani. Nič več te ne dosežem, samo slutim še tvoje mehke |>oteze, nehvaležni fant!
laktmi okoli mogel obdržati v svojem zdrknila v pozabo. Čisto vrtom, v katerem je ječal pozabila najinega posled-žalovalo! Ptički se niso
»Filmska« ekspedicija po ljubljanskih dimnikih, prirejena po zaslugi dimnikarskih mojstrov Lipnika Janeza in Roglja Vaclava ter njihovih vrlih pomočnikov
Dimnikarski mojstri in pomočniki o paradni obleki ob priliki gasilskega kongresa o Ljubljani 1930	Foto D. Rovšek
lažji zlezel na dimnik in začel s svojimi črnimi instrumenti ščegetati dimnik prav na globoko. Ko smo šli nazaj, sem si zaradi varnosti poskrbel za spremstvo: enega spredaj, enega zadaj, ki sta me nesla in potiskala, dokler nisem srečno prilezel do lestve, ki je stala zopet na ravnem.
Naslednje dejanje je bilo za moj okus najprijetnejše, šli smo na ravno streho palače Pokojninskega zavoda. Tam sem bil pa doma. lam mi pa tudi dimnikarji kljub temu. <la so stali na dimnikih, niso prav nič imponirali. Iz previdnosti sem pa rajši ostal nekoliko proč, zakaj nos mi je povedal, da puliti iz dimnikov vse nekaj drugega kakor prijetna vonjava.
Posebno veselo presenečenje pa mi je pripravila pivovarna Union, ampak ne — s pivom! Moji črni znanci so me povedli prav visoko na streho med oba ogromna dimnika unionske tovarne. Pot, ki smo jo prehodili, preden sem stopil skozi lino na gredelj strehe, je bila sicer precej prašna, zadnji del je pa bil precej akrobatski in bi ga brez dvoma z veseljem odstopil svojemu tovarišu Cirilu. Na strehi sem sedel med obema dimnikoma in ogledoval dimnikarje pri njihovem poslu. Od blizu je njihovo početje v resnici zglodalo drzno in nevarno, posebno še, ko se je spustil eden od njih po strelovodni žici po zunanji strani dimnika na streho in nato zlezel za menoj v podstrešje.
Drugi dan pa mi je prinesel krono mojih dimnikarskih ekspedicij. Šli smo na veliki, 42 m visoki dimnik mestne klavnice. Nabral sem si za veliko željo poguma, kajti vedel sem, da bom moral lezti po železnih prečkah na zunanji strani dimnika navzgor. Ker so se pa prečke začele šele \ višini treh metrov, sem iskal okrog strojnice lestvo. Pri tem sem se seznanil s klavniškimi psi. Eden od njih je poskusil, kako trdne so moje hlače. Končno sem se opogumil in lezel po dimniku navzgor. Prav do vrha nisem prilezel. ?.e naprej so mi pravili, da se tak visok dimnik vedno, kadar kdo po njem leze, malo ziblje. To sem skušal sam in občutki so bili naravnost »božanski«. Dimnikarja sta pa z vse drugačnim pogumom nadaljevala svojo plezarijo. Ko smo se zopet sestali na trdnih tleli, sem jim v obraz povedal, da grem rajši ceste pometat, kakor pa da bi šel med dimnikarje. Njim se seveda zdi vse to manj senzacionelno, saj večinoma plezajo v take dimnike od znotraj navzgor. In če človek že pade, ne more pasti nikamor drugam Kot na velikanski kup saj na dnu dimnika. Tam se pa gotovo ne ubije, kvečjemu — zaduši. — Kdor pa hoče doživeti prav od blizu dogodivščine akrobatov naših streh, pa naj napravi isto kot jaz. Upam, da bo imel zadosti. —
In vendar so te nevarne in naporne produkcije vsakdanji kruh obrtnika-dimnikarja, ki je prav za prav v prvi
Janko Hafner.
Na strehi Pokojninskega zavoda. »Črni mož« s soojim orodjem: kroglo, strgalko in oromi
Foto J. Hafuer
Akrobati naših streh
Ljubljana sicer nima tempa. Semintja se pa človeku tudi v Ljubljani mudi. Tako sem hitel po velikih asfaltiranih hodnikih šentpeterske ceste in dohitel dva črna možakarja, ki se jima je skoraj prav tako mudilo. Dimnikarja sta hitela na pomoč dimniku, kateremu so se vnele saje.
Domenili smo se za ekspedicijo po ljubljanskih strehah in dimnikih. Vroče dopoldansko solnce je prav dobro pripekalo, ko smo šli na streho Okrožnega urada. Dimnikarji so sicer sezuli svoje opanke in jo bosi ocvrli po strehi. V čevljih sem lezel za njimi po vseh štirih. Z nogami je že še šlo, v roke pa me je vroča opeka tako žgala, da sem se kmalu premislil in sem stavil strehi na razpolago rajši zadnjo plat hlač. Kljub pogumu in razpoloženju sem ostal na sredi pota in se poglobil v filozofsko premišljevanje, da kdor visoko leze, lahko globoko pade. Medtem je njihova ekspedicija prilezla po gredlju strehe do dimnika. Močnejši je vzel v roke lestvico in jo držal tovarišu. Po tej je
Po teli klinih se leze na dimnik. Pogled od spodaj navzgor
Priljubljena po vsem svetu!
HCFFItln
KAYStn
Kdor jo enkrat uporabi, ji ostane naklonjen. Ugodna in trajna. Dobiva se povsod.
Preprodajalci se obračajo na Gustav Husser <£ Sofjn, JVien, VIL, ~RicQlergasse lO
O O O
vrsti varnostni organ in nato šele obrtnik. Predstraža gasilcev je, če hočete, najboljši gasilec, ki gasi še prej, preden gori. Odstranjuje nevarnost požara iz naših domov in ta varnostna služba je, ki ga preganja po naših ulicah črnega in potnega. Ta skrb ga dan za dnem preganja in podi iz dimnika v dimnik, od štedilnika do štedilnika. V nobeni hiši ga nimajo radi. Po kuhinjah se ga boje bolj kot najbolj lačnih beračev, saj vedo, da za njim pride sitno in neprijetno snaženje, ki ga še tako velika dimnikarjeva pazljivost ne sname z ram nejevoljne kuharice. Semintja ujame morda kljub temnim marogam na obrazu kak koketen smehljaj rdečeličnice za štedilnikom.
Delo, ki ga opravlja, je razdeljeno v snaženje štedilnikov in vseh drugih kurilnih naprav, v ometanje ruskih, angleških in podobnih dimnikov in končno v čiščenje visokih tovarniških, skoraj vedno kadečih se dimnikov. Pri dimnikih ima v glavnem dve nalogi: snaženje in izžiganje saj, za katere je brez dvoma primerneje, da zgore pod njegovim nadzorstvom, kakor pa morda teden dni kesneje same od sebe.
In kako čudovito zbirko orodja prinaša s seboj! Samo pri snaženju štedilnikov jih rabi troje. Najprej žimnato metlico, s katero pometa skupaj ometene saje, nato čimper-linke, to so okroglaste krtače, nasajene na poldrugi meter dolgi železni žici, in zakrivljena omela. Delo pri štedilniku je še najlažje, pri dimnikih pa je že težje. Običajni ruski dimniki, ki so okrogli ali štirikotni in
Po strelovodu se spušča dimnikar ob dimniku Spodaj: Na vrhu pivovarne *Union«
Tako se leze na dimnik Mestne klavnice	foto	j. Hafner
merijo v premeru okrog 15 cm, zahtevajo v prvi vrsti železne krogle, obešene na vrvi, nad njimi pa veliko omelo iz železne žice, in to vse skupaj na dolgi vrvi, po kateri spušča pripravo na škripcu v dimnik in ga tako ometa. Seveda more na ta način ometati le z vrha navzdol. Kjer pa je treba ometati iz spodnjih vratič navzgor, ima pa tako zvana drgala, to je prav tako omelo kot prej omenjeno, vendar je pritrjeno na 6 do 7 m dolgi žici. Seveda nima železne krogle, ki je pri prvem potrebna samo za to, da s svojo težo vleče ob dimnik tesno se prilegajoče omelo navzdol. Pri drgalki potiska žico, na katere koncu je omelo, z vso silo navzgor in omete tako lahko dimnik do velike višine. Pri teh delih je tudi še nekako, dejal bi, prijetno. Težavneje pa je že pri tako zvanih prehodnih dimnikih. Ti dimniki pa imajo že odprtino 45X45 cm in v teh navadna omela, ki so premajhna, ne opravijo ničesar. Zato mora dimnikar s svojim, za to potrebnim orodjem nastopiti po dimniku nič kaj pri-
Akrobatske vaje naših dimnikarjev
Levo: Z glavo naprej na visoki klao-niški dimnik
Folo J. Hafner
Desno: Sajeindim iz dtočega dimnika Foto »Iltutrtcij«
S pod nj: K akor obelisk strmi moderni dimnik v nebo, simbol dela in žuljaoih rok
Foto >I!nitraciia<
jetno plezarijo. Zato pa mora biti seveda primerno opremljen. Najprej mora imeti obleko, če je že pri izvrševanju svojega poklica stalno ne nosi, primerno urejeuo, in ta je navadno iz »tajfels-cajga< in se okrog vratu, ob rokah in nogah prav tesno iprilega koži, tako da ne silijo saje pri teh odprtinah pod obleko. Lase in glavo si pokrije s tako zvauim kapinom, to je neke vrste kapuco, ki se prav tesno oprime las in glave. Ker pa ined ometanjem ves čas vdihava skoraj same saje, ima v ustih še ustni robec, ki mu filtrira zrak, tako da vdihava vsaj priliono čist zrak. Seveda mora dihati povsem pravilno, to je, vdihavati mora skozi usta, izdihavati samo skozi nos. Če dela drugače, omaga že po dveh do treh metrih plezarije, ker ga hočejo saje skoraj zadušiti. Jasno je, da je pri plezanju skozi dimnik bos, pomaga pa si še največ s koleni in komolci, s katerimi se potiska naprej. Če je dimnik še širši, si pa pomaga često s hrbtom. Pri ometanju takih dimnikov se poslužuje železne strgule in brezove metle. S tema dvema sipravi seveda iz dimnika le trde saje in saje v obliki prahu. Tako zvano sajnato smolo pa odpravi dimnikar le s požiganjem. Z istim orodjem in isto opremo se loti visokih tovarniških dimnikov, kadar seveda tovarna ni v obratu, vendar mu je tu često prihranjeno neprijetno plezanje, ker so pri mnogih dimnikih v notranjosti nameščene železne prečke, ipo katerih pleza naprej. Pri manjših dimnikih postrga, potem ko je dimnik omedel, iz dimnika kup saj, ki se je nabral na dnu pri iztočnih vratcah. Ta dimnik je tako že ometen.
Da po takem delu izgleda bolj črn kakor sani vrag, je razumljivo. Sicer pa tudi ne more biti drugačen, saj je že njegova delovna obleka vsh prenasičena s sajami, ki se potem kaj hitro ipri-
Ob dimniku
mejo rok. In če se potem le za trenutek kjerkoli dotakne z roko obraza, jili ima tudi že na tem. Zato marsikomu in zlasti še marsikateri niso tako simpatični, kakor bi zaslužili, saj nam varujejo hišo in dom.
Samo v Ljubljani je 16 dimnikarskih mojstrov z okrog 20 pomočniki. Ti ometajo vsak mesec enkrat vse štedilnike
A'a strehi Pokojninskega zavoda o Ljubljani
in dimnike pri privatnikih, na 14 dni ometajo po gostilnah, na 8 dni pa pri celodnevnih obratih, zlasti v tovarnah. Sedaj pa naj Ljubljančan, ki ima čas, preračuna, koliko štedilnikov omete vsak od njih na mesec, koliko stopnic prehodi vsak dan in skozi koliko dimnikov se splazi, skrbeč za varnost bele Ljubljane.
Naj korajžno še naprej požirajo saje in preganjajo ogenj, vrli akrobati naših streh!
Prekrasne
koderčke
dobite brez železa za onduliranje s preparatom »1 solde«. Uporablja se zvečer, da deluje čez noč, zjutraj pa imate najlepše koderčke in valove. Dolgo in trpežno drži frizura za dame in gospode, in tudi trde lase napravi mehke in bujne. Uspeli, trpež-nost in neškodljivost zajamčeno. Ona Din 25'—. K temu pripadajoče kodralo »Femina« Din 8—. Originalne preparate Schrfider-Schenke razpošilja po povzetju ali proti vnaprejšnjemu plačilu saino depot za J ngoslavi jo
»Omnia«, oddelek T 9, Zagrel), Draškoviceva ulica št. 27.
HI Zahtevajte brezplačno ilustroviini cenik!
Perpetuum mobile
Lim najbolj neobič-nih nalog, s katero se je kdajkoli pečal človeški duh, je p e r p e -tuu m m o b i 1 e. V eč stoletij se je trudilo z njim brez števila učenjakov in neučenjakov.
Končno je znanost spoznala bistvo problema in uvidela, da ga ni mogoče rešiti. Kljub temu jih je še danes mnogo, ki se brez ozira na znanstveno pojmovanje bavijo s to idejo, in kar je najbolj zanimivo, celo znanost se je ponovno znova začela pečati z njo.
Kaj je perpetuum mobile? Po svojem ime- si. 1. Najstarejši perpetuum mobile nu mehanizem, ki se	jz	stoletja
večno giblje in ne potrebuje novega pogona, če se je začel gibati. Poleg tega naj bi perpetuum) nobile prenašal svoje večno gibanje tudi na druge stroje in aparate. Tako bi bil brezplačni in neprestani vir za delo, ki bi človeku ustvarilo paradiž na zemlji. Prav na to so mislili vsi problematiki, ki so se bavili s to čudno nalogo. Niso hoteli le prodreti v najtežje skrivnosti narave, ampak so hoteli postati tudi dobrotniki človeštvu, predvsem pa sami bogati ljudje.
Perpetuum mobile je,	kar	se	ideje	same tiče,	v	glavnem
zaplodek srednjeveškega	mišljenja, v	nasprotju	z	drugimi
nalogami, ki se je z njimi pečalo človeštvo v preteklosti, n. pr. kvadratura kroga, delitev kota na tri dele, problemi, ki so se pojavili že v starem veku. Najprej je omeniti perpetuum mobile i/. I>.	stoletja.	Francoski inženjer in
gradbenik, Vilard de Honnecourt (zidal je številne cerkve), je takrat izdelal načrt stroja, ki ga je imenoval »kolo, ki se vrti samo od sebe« (slika I.). Obstojal je iz kolesa, ki se je vrtelo na vretenu v brunastem ogredju. Ob strani oboda so viseli tolkači v obliki kladiv s težkimi glavami, ki so se pri gibanju kolesa izmenoma dvigali in po dvigu padali na kolesni obod. Pri vsakem udarcu naj bi tolkač kolesu zadal nov sunek in bi se zaradi tega kolo neprestano vrtelo — tako si je saj zamišljal iznajditelj.
Ni znano, če se je ta poizkus kdaj obnesel. Bržkone se je iznajditelj prepričal, da si je preveč obljubljal od iznajdbe. Kajti delo. ki bi ga pridobili na eni strani kolesa z udarjanjem kladiv, se izrabi s tem. da bi se na drugi strani 'kladiva dvignila. Ne preostane torej prav nič in kolo	bi	prav	kmalu obstalo po
sprejetem udarcu, ker trenje hitro uniči sprejeti pogon. Ker je Vilard de Honnecourt prezrl to dejstvo, da iz nobenega mehanizma ne spravimo več dela ali gibalne energije, kolikor mu je nismo prej dali, je s tem napravil temeljito napako, ki jo imajo tudi vsi nadaljnji poskusi in tvorbe te vrste ter vede vse podobne načrte v blodnje.
Pra\ tako so s pomočjo težnosti skušali rešiti svoj problem še drugi, četudi na boljše načine kakor ta primitivna prva tvorba. Izumljali so izredno čudna »padala«, navadno zelo velika, da bi z njimi dosegli stalni padec težkih gmot in s tem pognali kolesje v stalno gibanje. Že so začeli uporab-
Sl. 2. Perpetuum mobile škofa Johna ljati tudi vodo v ]Vilkensa (1650)	ta namen. Slika >.
mini kuže tak nekega Italijana 17. stoletja. Slika vam nuje njegovo idejo, hotel stroj uiporabiti za stalni delovni učinek, stroj namreč goni brusuik, ki ga delavec že uporablja. Slika 2. nam kaže perpetuum mobile /. vodo okrog leta 1650, delo škofa iz Chestra, Johna Wil-kensa; ki si je izmislil več podobnih tvorb, ni pa imel nobenega uspeha. Kljub vsem ostroumnim idejam in vsem jako umetnim mehaničnim tvorbam ni nikoli niti eden teh neštevilnih strojev pokazal nagnenje, da bi se večno gibal in opravljal svoje delo.
Nekaj sekund po začetnem pogonu so stroji obstali. Toda z veliko strastjo so nadaljevali s poskusi, da bi iztrgali naravi veliko skrivnost. Učenjaki, duhovni, inženirji, haniki, zdravniki, urarji, rokodelci iskali perpetuum Mnogo teh izumov vidite danes v muzejih kot dokaze iznajditeljske pridnosti.
Seveda so se pojavili tudi sleparji, ki so si hoteli pridobiti le denar. Eden takih je bil Dr. Orfyreus, ki je pokazal svojemu mecenu, nekemu nemškemu grofu svoj stroj, seveda mu ni izdal skrivnosti izdelka. Kljub temu, da so stroj neprestano pazljivo stražili, je baje tekel šest tednov ter gnal phalnico in padalno kladivo. Iznajditelja so zelo slavili, nekateri pa so že takrat sumili, da so stroj gnali skriti pomagači. Danes vemo, da znameniti »Perpetuum mobile Orfvraneunu ni izpolnil nad svojega očeta.
Tudi napredek nzanosti in tehnike so skušali izkoristiti perinobilisti. Gradili so električne in magnetične stroje, tudi taike z uporabo elastičnih peres, ali take, ki bi jih gnala lasovita moč in razširjanje toplote. Največ so imeli s temi poizkusi opravka znanstveni inštituti zaradi ocene. Ko pa je pariška Akademija I. 1775 prenehala z ocenami poizkusov kakor kvadratura kroga itd., je obenem zapisala tudi perpetuum mobile na indeks. Seveda smrtni udarec znanstvenega dognanja za nemogočnost stroja perpetuum mobile je zadal v sredini preteklega stoletja šele nemški zdravnik in naravoslovec Robert Maver s svojim zakonom
Sl. 4. Perpetuum mobile Orf i/raneum
o ohranitvi energije in se je zato poglobilo raziskavanje bistva naravnih moči. Delo ali energija se ne more uničiti. niti ne more nastati iz niča.
Pojavil pa se je znova perpetuum mobile kot perpetuum mobile druge vrste. Ta ideja pa je mnogo globlja ter zanimivejša in je niti znanost ne odklanja z isto neizprosnostjo kot stari perpetuum mobile. Skušali bomo to razložiti.
Vzemimo liter vode, ki vre, torej 100 stopinj temperature s soparo ene atmosfere napetosti. S to vodo, oz. s to paro bi mogli gnati majhen parni stroj. Ta liter s 100 stopinjami zmešam z devetimi litri vode z 0 stopinjami in dobim deset litrov vode z 10 stopinjami, torej s temperaturo vodovodne ali morske vode. V teh desetih litrih je še vsa toplota iprvega litra, ki se ni izgubila pri mešanju, temveč se je le zmanjšala. Če bi se nam posrečilo, da to toploto iz desetih litrov mešanice zopet zberemo v 'enem litru vode, bi ta zopet imela 100 stopinj temperature in znova bi mogli pognati parni stroj. Kar velja o tej mešanici, velja o vsaki množini vode iste toplote. V vsaki »mrzlic, tudi ledenomrzli votli je še nekaj toplote in v neizmernih vodnih množinah naših rek, jezer, morij je ogromno toplote, več kot v vseli premogovnikih sveta. Tai toplota pa ima nizko temperaturo, zato je ni mogoče uporabiti za tehnične namene. Če bi se pa posrečilo, da bi iz mrzle morske vode, recimo 10 stopinj, zvišali temperaturo na 100 stopinj, bi imeli s tem aparat, ki bi svoji okolici stalno jemal toploto, ki bi jo mogli brez pomoči goriv uporabiti za vse naše silostroje.
Ta perpetuum mobile druge vrste, ki bi toploto nizke temperature spreminjal v tako visoke temperature in s tem v tehnično koristno obliko. Ni pri teni logičnega protislovja njegovega srednjeveškega predhodnika: noče pridobivati dela iz niča, temveč iz toplote nizke temperature, ki nas obdaja. Kaj pravi o tej ideji znanost? Izraža se previdno in odreka možnost tudi pertuuma mobila druge vrste, toda samo zaradi tega. ker po izkušnji toplota ne prehaja sama, to se pravi brez delovnega napora, iz nizke v visoko temperaturo. Logične nemožnosti pa ne more tej ideji oporekati tudi eksaktna znanost, samo na podlagi izkušenj trdi, da je kaj takega nemogoče. Toda naše izkušnje niso taka neizpremenljiva resnica kakor temeljni zakoni narave. Zato morejo kljub oficielnemu razlaganju znanosti mnogi naravoslovci, fiziki in tehnologi prepustiti prosto pot iznajditeljski zamisli. Ileči celo morejo, da bi se ta problem mogel rešiti, pu bodi to v kakršnikoli obliki. Iznajditeljem torej, četudi so imeli s perpe-tuumom mobilom starega načina še tako slabe izkušnje in če so doživeli še tako velika razočaranja, se še vendar ponuja prilika, da rešijo to težavno nalogo. Mogoče se jim rešitev tega problema laže posreči in morda se jim bodo misli, nakopičene v glavi, laži- sprostile.
Negovanfe lepote
na inedicinsko-kozinetični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se za to uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elsa-po-mada za zaščito kože in Fellerjeva Elsa-pomada za rast las. /h vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Evgenu V. Kellerju, Stubica Donja, Elsatrg 358, Savska banovina
stroj, izdelek iz začetka po jaška ko je
me-lekarnarji, — vsi so mobile.
še
Sl. 3. Perpetuum mobile iz l. 1620
-.m wmiii hcttt
IZ LJUBLJANSKIH
GLEDALIŠČ Foto »Ilustracija«
Desno: Med počitnicami so ljubljansko opero docela prenovili in olepšali. Naša stiku nam kaže pogled o ne še čisto izdelane zadnje prostore, z delavci, dir. opere Poličem in nekaterimi člani sce-ničnega opernega osebja
Zaključna scena iz glasbene pravljice o Štirih dejanjih po Jiraskooi drami z isiim imenom, uglasbil Fitezslav Novak. Dirigent: N. Štritof, scenograf :V.Ul janiščeo.
Zajiček (Gostič), knežna (Thierry), grof (Pugelj), mlinar (Janko), Manica (Gjungjenac)
Ga. Thierryjeva kot knežna (*Laterna«)
Scena iz pesmi gest »Damski lovec*, šah na odru. Uglasbil Marcel Delannoy. — Dirigent: N. Štritof; koreograf: P. Go-lovin; scenograf: V. Uljaniščev
Kralj na Betajnovi. Drama v treh dejanjih, loan Cankar. Režiser C. Debevec. Zaključna scenu zadnjega dejanja. Volilni odbor, župnik (Cesar) in Kantor (Levar)
Levo: Vest. Drama v treh dejanjih s prologom. Maurice Rostand. Na sliki od leve nu desno: ga M. Vera, gdč. Boltarjeva, g. Debevec, g. Skrbinšek
Dogodek v mestu Gogi. Igra o doeh dejanjih. SlaDko Grum. Režiser O. Šest. Dekoracije: akad. slikar 1. Vavpotič. Pogled na sceno v prvem dejanju. Tereza (M. Vera), Hana (Šaričeva), Klikot (Železnik), Teobald (Gregorin), Tar bul a (Rakar jeva), Afra (V. Juvanova), mirna žena (Gabrijelčičeva), Gapit (Jerman)
Gdč. Kukčeva, ki je debitirala o prvi svoji večji vlogi v režiji višj. režiserja, profesorja g. Šesta kot Helo o Uirsch-Jeldovi veseloigri »Takšna je prava<
Med prvimi predstavami smo videli zanimivo uprizoritev moderne Grumove drame »Dogodek v mestu GogH, ponovno uprizoritev Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« v novi režiji, presunljivo Rostandovo dramo »Vest« in nekaj lahkih del, ki jih po običaju zahteva — »blagajna«
Izlet v vsemirje
l)r. Tihame Totli
Bilo je sproti koncu našega počitniškega potovanja. Že nekaj časa smo počivali na posestvu dobrotnika naše šole sredi čudovito lepe pokrajine.
Prišel je večer. Zvezdnato nebo se je bočilo nad nami; tiho smo sedeli krog ognja in uživali večerni mir.
»Oh, ipoglejte tja!« je nenadno zaklical Kurt.
»Kaj je?« se je prestrašil Karel Wolff. »Kaj je?«
»joj, kako lepo je bilo! Ali niste videli? Zvezda je padla z neba. Kako lepo je bilo to! Kam je zletela ta zvezda?«
»Le mirno, Kurt,« je dejal profesor. »Kam je zletela zvezda? No, v svojo pogubo. Vidiš, dečko, ta zvezda se je odtrgala od svojega oživljajočega, ogrevajočega, svetečega središča, od solnca in brzi zdaj v praznino, v temni nič.«
»Kako škoda,« je menil mali. »Bila je tako svetla! In velika kakor melona!«
»No, nekaj večja bo že najbrž,« je menil sedmošolec Franc. »Zvezde so, ki so stokrat večje kot naša zemlja!«
»Gospod doktor, Franc pravi slabe šale; ti srebrni gumbi tam na nebu naj bi bili večji kakor zemlja!«
Profesor je vrgel dračja na ogenj in nam pomignil, naj pridemo bliže. Noč je bila tiha, samo potok je šumel.
»Kakor zemlja! Ne samo stokrat večje kot zemlja ampak tudi kot solnce. O teh velikostih in daljavah se vam še sanja ne. Če mi obljubite, da boste prav tiho, pa vam bom povedal čudeže iz skrivnostnega zvezdnega sveta.«
Seveda smo vse obljubili. Franc je menil: »Kako čudno čuvstvo navdaja človeka v taki zvezdnati noči. Ne vem, kako bi povedal... kakor da me nekaj nevidnega vleče kvišku ... čutim, da je Bog tako blizu duši...«
»Da, da, to čuvstvo, polno slutenj ...« je dejal profesor. »Če opazujemo zvezdnato nebo, čutimo prav to, kar je čutil veliki grški modrec Aristoteles, in še globlje. Nekje pravi takole; Kakor pride človek, ki gleda z gore Ide, kako koraka grška vojska v popolnem bojnem redu na ravan — na čelu jezdeci na konjih in bojnih vozovih — na misel, da mora biti nekdo, ki urejuje to bojevito množico in drži bojevnike v vrstah in gručah; kakor je mornar ob pogledu na ladjo, ki lovi v svoja jadra ugodne vetrove, prepričan, da je na njej krmar, ki jo vodi in vozi do pristanišča: tako iščejo stvarnika in mojstra tega vzvišenega svetovnega reda oni, ki so prvi obrnili svoje poglede v nebo, občudovali urejeno četo zvezd in zvezd, kako dopolnjuje solnce svoj tek od vzhoda do zahoda — morali so priti do misli, da vse to ni moglo nastati slučajno, da mora izvirati iz moči nekega neminljivega bitja.«
»In pri vsem tem Aristoteles ni imel niti daljnogleda.«
»Seveda ga ni imel. Opazoval je nebo le 9 prostim očesom. Kaj bi bil šele dejal, če bi bil vrgel en sam pogled skozi moderni refraktor, ki poveča nad tisočkrat! Gotovo poznate zvezde živalskega kroga?«
»Oven, bik, dvojčka, raki,« je začel Karel, a profesor ga je prekinil:
»Dobro, Karel! torej, dvojčka. Celo najboljše oko ne more v tem zvezdnem sestavu videti več kot šest zvezd. Skozi daljnogled? Nad 5000. In to samo v dvojčkih. Zdaj pa poglejte to cesto na nebu!«
»Rimsko cesto!?«
»Da. Če jo opazujete s prostim očesom, je samo megla. A če jo pogledate skozi daljnogled? Kakor da bi stali v sneženem viharju, milijoni snežink se vrte krog nas, a vsaka od teh snežink je velika, orjaška zvezda.«
»Ali je zvezde mogoče prešteti?« je vprašal Karel.
»To ne. A lahko govorimo o več sto milijonih zvezd.«
»In so vse te zvezde zares tako velike?« je spet vprašal Kurt. »Zares večje kot zemlja?«
»Kot zemlja? Pazi, dečko: Uranus je Ukrat, Neptun 17krat, Saturn 93krat, Jupiter celo 12"9krat večji kot naša zemlja. In kaj je vse to naprain solncu! Solnce je 1,300.000-krat večje kot zemlja, to se pravi, iz njega bi lahko nagnetli toliko zemeljskih krogel. Zdaj mečemo sicer kar tako z milijoni okrog sebe; ali pa veste, kako višino bi doseglo milijon igralnih kart, položenih druga na drugo? Več kot kilometer! Zdaj si pa skušajte predstavljati, kaj se pravi to, milijon zemeljskih krogel! Če bi preložili zemljo in mesec v solnce in bi bil mesec v isti razdalji od zemlje kot zdaj, bi še vedno v solncu krožil okoli zemlje.«
»To je pa naravnost bajno!« je zaklical Karel.
»Le čakaj, Karel! Sirius je pa še 12krat večji kot solnce in so nebesna telesa, ki so še večja kot Sirius.«
»Strašno morajo biti daleč od nas, da se zde majhne.«
»Seveda! Naš razum je to sicer preračunal, a naša domišljija bi si te razdalje težko predstavljala. Že mesec, ki je čisto blizu — zdi se nam, da je tik za vsakim drevesom— je od nas oddaljen 384.400 km, solnce pa 149,480.000 kilometrov. Ekspresni vlak, ki predrvi na uro 100 km, bi potreboval do solnca 170 let, če bi neprenehoma vozil. Luč napravi to pot hitreje; v 8 in pol minute je tu. Kajne, Karel, da si že kaj čul o svetlobnem letu?«
»Seveda! Učili smo se, da je pretežavuo, če bi računali razdaljo zvezd na kilometre; da nam ni treba delati z ogromnimi števili, računamo namesto v kilometrih v svetlobnih letih. Svetloba napravi v sekundi 300.000 km; svetlobno leto je pot, ki jo svetloba napravi v enem letu.«
»Prav. Ali si pa že kdaj premišljal, kaka ogromna brzina je to? Vlak, ki vozi na uro 60 km, bi v enem mesecu privozil okrog ravnika. In luč preleti to progo 8krat v sekundi! V enem letu napravi luč, ki prihaja s solnca, 63.000-lcrat pot nazaj; to je svetlobno leto: 63.000kratna razdalja od solnca. Le poglejte: luč marsikaterih zvezd utriplje. To so zvezde stalnice: Kako strašno daleč mora biti že prva stalnica a v centavru, če njegova svetloba dospe do nas šele v štirih letih in štirih mesecih! To se pravi, najbližja stalnica je od nas 260.000krat bolj od-dalljena kot solnce. Solnce je 149.480.000 km daleč. Najbližja stalnica se nahaja v razdalji 143,480.000krat 260.000 kilometrov. Že številke so ogromne.«
»In prosim, gospod doktor, če bi se kdo hotel peljati na a z avtom, kako dolgo bi moral sedeti v ekspresu?«
»Če bi se kdo hotel peljati tja in bi vprašal sprevodnika: .Prosim, kdaj pridemo v a?‘ bi dobil pomirjujoči odgovor: ,V kakih 48,663.000 letih.1«
»Vraga!« je zaklical Pavel, »zdaj se mi pa že kar meša!«
Zoezdno nebo: proa slik ti kaže, kaj oidi prosto oko, druga, kaj oidi daljnogled, tretja, kaj oidi fotografska plošča po šestih urah osvetljevanja na istem koščku neba
»Gospod doktor, prosim poglejte, tamle se lesketa tudi prav svetla zvezda,« je rekel Kurt.
»Katero meniš? To je Sirius, ta je oddaljen od nas 8 in pol svetlobnih let. In vendar, kako žari! Kako velikanski mora biti. In Vega je oddaljen od nas 56, tečajnica 40 let in 6 mesecev. Ali veste, kaj to pomeni?«
»Seveda! če bi Vegova luč zdaj nenadoma ugasnila, bi mi zvezdo še 40 let lahko gledali na njenem mestu.«
»Tako je. In Vega drvi po vsemirju z brzino 24 km na sekundo. (Krogla iz topa napravi v sekundi samo pol km) in kljub tej grozni brzini bi potreboval 280.000 let, da bi dospel do nas.
In vendar je vsa ta hitrost le šepanje proti dr-ven ju Arktura, ki prebrzi v sekundi 674 km!«
Karel se je zgrabil za glavo. Kurt jo je neverjetno majal.
»Fantje, to je vse znanstveno preračunano. Le počakajte. Zdaj smo komaj začeli. Vega je torej 40 let oddaljen od nas in bi z brzino 24 km na sekundo prišel do zemlje po 280.000 letih. Kaj pa porečete k Perzeju. ki je do njega 270 svetlobnih let? Tej
zvezdi se je sploh pripetilo nekaj posebnega. Pripoveduj. Karel, to sem ti pravil.«
»Torej to je bilo tako. Leta 1901 so zvezdoslovci opazili, da se je v ozvezdju Perzeja, ki so ga sicer dobro poznali, prikazala doslej neznana zvezda z izredno močno svetlobo. A po nekaj dneh je začela njena luč pojemati; po poldrugem letu je bila videti le še kot zvezda dvanajste \elikosti in to je še danes. Kaj se je neki tu zgodilo? Najbrž se je tam nahajalo ugaslo nebesno telo, ki je udarilo z drugim skupaj in od strašne vročine, ki se je pri udaru razvila, vzplamenelo v svetli luči. Udar sam se je izvršil leta 1731. svetloba pa je prišla do nas leta 1901.«
»No, dečki, to je pa že bajna oddaljenost!«
»Prosim, gospod doktor, Perseus je oddaljen 170 svetlobnih let, kaj pa je za njim? Ali je tam konec sveta?«
»Nikakor! Z izbornimi daljnogledi odkrivajo vedno nove zvezde; a te sijejo celo v daljnogledu čisto medlo, te so 2300krat bolj daleč kot a v centavru ... Ali veste, koliko to znese? Več kot 9000 svetlobnih let.
In zdaj še naprej... Zdaj pride rimska cesta... Milijoni zvezda se stekajo tu v en sam lok... Kje so? 20.000 svetlobnih let daleč! No Karel, zdaj ti pa že lahko zastaja pamet. In še vedno nismo na koncu sveta. Ker daleč za rimsko cesto lahko z najobčutljivejšimi instrumenti zasledimo vedno znova in znova nove zvezdne megle, zvezdne oblake... v ogromnih daljavah nastajajo tu novi svetovi.. In to se vedno nadaljuje... Kam? Kdo bi mogel to povedati? Plejade so samo 500 svetlobnih let daleč. Zvezdo-slovec Seeliger pa ceni razdaljo malih svetlobnih pičic, ki jih zznavamo le z naj večjimi daljnogledi, na 86.000 svetlobnih let. In tudi za temi zvezdami slede vedno nove meglene pege, ki jih pa tudi najostrejši daljnogledi ne morejo več razkrojiti v posamezne zvezde. Svetloba, ki se širi z brzino 300.000 km na sekundo, ki prihiti v sekundi skoraj osemkrat okoli zemlje, celo ta svetloba dospe do nas šele v milijonih let... Zvezdoslovci govore o nebesnih telesih v spiralni megli Andromede in psa, ki so oddaljene od nas 6 in pol milijonov svetlobnih let, to se pravi, njihov šibki roj se prikaže pri nas po tem času ... Če je to res, morajo biti še zvezde, katerih sij še ni prodrl do nas.
lu naprej in naprej. Kaj je še naprej? Tega nihče ne ve. Dečki, kdo je ustvaril ta neskončni zvezdni svet? Kdo je utrdil nevidne poti zvezdam, davno preden jih je moglo uzreti človeško oko ...
Čutimo resnico Pasteurjevih besed, ki jih je izrekel pri sprejemu v francosko akademijo:	.Kaj je nad tem
zvezdnim nebom?1 Novo zvezdno nebo. In za tem? Vedno znova in znova se sili človeku, da izprašuje: ,Kaj je za zvezdami?1 In ne pomaga odgovor: Za tem je neomejen prostor, čas in veličina. Take besede nas ne zadovoljijo.
Ne preostaja nam drugega, kot da pademo na kolena ..«
&ixavcn tekoč, za Dsake lase tudi za najbolj svetle.
Sbxavcti dobi sq sedaj
tudi d formi Shampoon a.
Dvorišče gradu Brdo
Grad Brdo pri Kranju
bi
Zgodovinski grad Brdo pri Kranju je že razpadal in se gotovo počasi porušil, če ga ne bi rešil znani lesni trgovec Franc Dolenc iz škofje Loke, ki ga je čisto prenovil. Namesto s staro leseno streho je grad danes krit z opeko. Hodniki so pobarvani z zelo učinkovito pompejan-sko rdečo barvo. V vseh sobah je ostal še zelo dobro
Iz knjige: »Mit offenem Auge durch Gottes Natur«. Herder Verlag Freiburg i./Br.
Voziček barona Žige Zoisa
Kapelica »o. Mihaela
Gabrov drevored
&■■■■■ A	,m v'ni I
^ r ,j» A |- <l		
Ribnik. V ozadju Storžič
ohranjen štuk, stene pa so poslikane v različnih stilih. Ostale so starinske peči in vrata. Nedotaknjena je tudi grajska kapelica sv. Mihaela, patrona baronov Zoisov. Brdo je zgodovinsko znan grad. Tu so imeli zavetišče kranjski luterani, po teh sobah se je vozil v vozičku baron Žiga Zois.
Tudi slikovita okolica je dobila novo lice. Ostale so lipe in drevored, urejeno jc pretakanje vode v ribnikih.
Grad Brdo pri Kranju. Pročelje gradu
Vse slike: fotografski atelje štefau Rovžek, Kranj
Levo:
Pogled
skozi
orsto
gr ajskih
sob
Če se nočete postarati — telovadite vsak dan!
Levo: Boks d sedečem stanju zrahlja dele v kolku in olajšuje vrtenje
V sredini: Trebušne in pomožne mišice po-jača krčenje in krečenje nog, če ležite na hrbtu. Vprav trebušne mišice pri mnogih ljudeh niso dovoljno razvite, dasi so tako potrebne, n. pr. za prebavo itd. Te mišice je treba predvsem krepiti in mnogo ljudi bo bolj zdravih	Pp.
Upogibanje trupa napenja mišice spredaj in jih krepi, razteguje mišice oprsja
Boj starosti!
Piše nemški športni učitelj Fritz Strube iz Hanovra
Ko neha povprečnik obiskovati šolo, navadno tudi preneha s svojim izobraževanjem telesa, če se je prej udeleževal telovadbe. Telovadci in športniki so običajno do svojega 32. leta najbolj tvorilni, nato pa tudi opešajo. Malo jih je, ki ostanejo tudi kesneje zvesti telovadbi in športu, zato pa so še v pozni starosti veseli življenja in polnovrednostni. Kajpak ovirajo druge številni vzroki, da ne morejo nadaljevati s telesnimi vežbami, to so poklicne, družinske in druge brige. Toda ti naj se ozro na svoje tovariše, ki se še vedno vadijo v gimnastiki, telovadbi in športu, da vidijo, kako so telesno jaki in gibčni. Ljudje so, ki bi radi med 30 in 50 leti še delali rekorde, če so že dosegli svoj življenjski namen. Zato morajo postati zopet gibčni in krepki, če hočejo, da jim bo telo ostalo zdravo in da bo kljubovalo naporom. Ker pa dolgo let niso več vadili, navadno v takih letih obstrme ob čudnih pojavih: zavedo se, da niso več gospodarji svojega telesa. V tistem hipu se zamislijo, da so že stari.
Kdor vedno ne ponavlja tujega jezika. ki se ga je učil, ga sčasoma pozabi. Kdor se stalno ne giblje, usahne. Prav isto je s telesnim udejstvovanjem. Glavna stvar je, da nadaljujete, četudi čutite, da vam ne g.re več tako kot v mladih letih.
Potem ne boste kmalu starci.
V slikah kažemo tu nekaj gimnastičnih vaj, ki jih more delati vsakdo, četudi je že 60 ali 70 let star, če ni vpisan v telovadnem ali gimnastičnem društvu. Te vaje naj podpro glavna gibanja telesa, kakor jih delamo vsak dan, in naj jih nam olajšajo. Če boste gojili take vaje. se boste laže pripogibali, laže legali, izginila vam bo tista trdost in neokretnost, ki nagaja starejšim.
Saj je kar čudno videti, kako nerodno se čestokrat gibljejo starejše dame in gospodje, kako neokretno stopajo v vozove cestne železnice	Ta vaja kaže dviganje in spuščanje rok ob straneh
ali pa. če gredo po stopnicah na-	z globokim dihanjem. Ko spuščate roke, vzdihajte
vzdol. Večina se tega zaveda in so	kolikor	morete	globoko
nekam plašni, če se je treba gibati, in so zaradi tega nesrečni. Da se jim pomagati, če imajo toliko volje, da redno vsak dan vadijo telo z gibi, kakor jih vidimo na slikah. Kmalu se bodo počutili, kakor da so se znova rodili. V resnici se človek pomladi. Toliko časa boste ostali mladi, dokler boste mogli gibati svoje mišice in členke. Poskusite, še je čas. Kmalu bo šlo samo od sebe.
Vsak poklic zvije in skrivi telo!
povzroča zastajanje krvi v dimljah in zato kri v nogah ne kroži zadosti. Celo mišice na nogah (predvsem zadaj) se skrčijo in ne razvijajo.
Iz naštetega je razvidno, v čem so sedeči poklici na slabšem. Kdor se ne upira, izgubi vsako odporno silo proti boleznim, se prej postara, ostane slaboten in nebogljen — suženj svojega poklica.
Kako se razlikuje strumni človek od mlahavega! Le poglejte se v zrcalo, da vidite, kako vam je škodoval poklic. Vsak poklic nam škoduje po svoje, vsak poklic nam zvije in skrivi naše telo! Dolžnost vsakogar pa je, da se
Levo: Tako skrivljeno sedi človek pri pisalni mizi Obel hrbet, ploščata prsa, trebuh sili ven — to so posledico nepravega sedenja Desno: Nepravo držo telesa pri sedenju zakriva obleka
Ena glavnih nalog telesnih vežb je ta, da se z njih pomočjo borimo proti posledicam, ki nam jih povzroča naš poklic. Saj jo znano in obenem žalostno dejstvo, da spoznate ]>oklie mnogih ljudi že po njih drži in hoji. Vemo. da imajo peki navadno iksaste noge, natakarji in sprevodniki ploske noge, pisarniški uradniki krive hrbte, delavci, ki opravljajo težka dela. dobijo sicer močne mišice, toda prav zaradi tega postanejo počasni in neokretni. Na žalost večina ljudi premalo opazuje svoje telo pri poklicnem delu, s strahom bi sicer opazili svojevrstne spremembe.
Na primer: pisarniško delo žena in gospodov. To je po večini delo, ki ga opravljajo sede, navadno v malo zračnih, večkrat slabo razsvetljenih, pregretih in zaprašenih prostorih. Kratkovidnost, glavobol in občutek neugodja so posledice tega in oškodujejo uspeh dneva in dela. V takih razmerah mora izginiti veselje za poklicno delo, dočim da vprav iskrena in vesela navezanost k delu najboljše delavce.
Poteg tega ima škodo tudi drža telesa. Sedenje iz dneva v dan nagne gornji del telesa naprej, zadaj se pokaže obel hrbet. Prsa se močno stisnejo in prsne mišice ne morejo pomagati dihanju. Naši življenjsko najbolj važni organi, srce in pljuča v prsnem košu, ki se ne more razviti, trpe prav tako, ker se ne morejo utrditi in hitreje podležejo boleznim. Pljučna konica nad ključnico nima zadosti zraka in nudi zato dovolj veliko nevarnost za pljučne bolezni.
Tudi spodnji deli telesa so v nevarnosti pri vednein čapenju ob pisalni mizi, stlačijo se. Trebušnih mišic navadno sploh ni, trebuh zato sili ven. Ker se telo ne giblje dovolj, zato kri premalo kroži. Upognjenost pri sedenju
temu upre s pomočjo gimnastike, iger in siporta. Samo zdravo telo more opraviti dnevno delo igraje in brez posledic, samo zdrav človek more veselo gledati v bodočnost. Na žalost pa cenimo zdravje šele tedaj, če smo ga izgubili. Redna telovadba in gimnastika nam moreta pomagati, da vživamo svobodo svojega telesa, dokler je čas.
Mlahavi človek. Večina ljudi	Strumni človek. Mož trajnih	Mlahava, nezdrava drža te-	Za može, ki se udejstvujejo
je takih in so brez trajnih	uspehov. Zdravje, veselje do	lesa. Manjka: prsa ven, hrbet	v vseh vrstah poklicev: taka
uspehov, le opazujte jih	življenja,	volja	do	borbe	skupaj,	glavo	pokonci	gimnastika zjutraj in zvečer!
Miha Maleš: Deklica iz Prage, lesorez 192?
Narodna Galerija v Ljubljani
Družabni ples v letošnji sezoni
Plesni mojster g. Adolf Jenko
Družabni ples zavzema po vsem svetu vedno važnejšo pozicijo in zato tudi v Ljubljani raste zanimanje zanj od leta do leta. Saj imamo samo v Ljubljani do 8000 plesa željnega občinstva, ki se pridno vežba v plesnih šolali, da ne govorim še o ostalih krajih Slovenije.
Stil letošnjega družabnega plesa je še bolj izoblikovani angleški stil, kakor je bil dozdaj in prav ta zahteva temeljitega znanja in vežbanja. Danes nam družabni ples že ni več samo zabava, ampak stremi tudi više. Karakteristika angleškega stila je tako zvani »body-sway« (telesni zamah) in pravilno postavljanje nog, t. j. na peto oziroma podplat in prste. Glavni moment gibanja telesa v angleškem stilu je pravilno pojmovanje tako zvanega protigibanja, t. j. če desna noga izkorači, se lahno zavihti leva rama naprej in obratno.
Plesna drža, katero vprav angleški stil zahteva, je letos strogo vzporedna. Gospod dami nasproti, z desno roko drži damo zadaj ob strani pod levo lopatico, z levo roko pa jo drži za desnico v višini oči; oba komolca se nahajata v isti vodoravni ravnini. Dama položi svojo levo roko gospodu na gornji lakt desne roke. Na ta način sta gospod in dama popolnoma samostojna v gibanjih, toda strogo harmonična.
Na različnih plesnih kongresih, ki so se vršili letos v Londonu, Parizu (ki sem se ga sam udeležil), Kisingenu in Bernu, je bil predvajan novi stil dosedanjih plesov, kakor tudi nekaj novosti.
Plesi, ki šobili sprejeti 11 a kongresih z modifikacijami : Foxtrot se pleše v obliki quick-stepa. tempo mu je zmirnejši, 50 taktov na minuto. Tango ima letos enotni argentinski stil. Angleški valček ostane v principu, razen nekaterih sprememb, prav tako tudi slovv. fox, pri katerem se mora paziti na pravilno izvajanje telesnega gibanja in korakanja v angleškem stilu. Izmed hitrih plesov nam bo letos foxtrot zamenjal passo doble. ples. ki se pleše temperamentno v majhnih korakih tudi v največji gneči. Novost letošnje sezone naj bi bil r a n c h e r a , argentinskega izvora, spominjajoč nas na nekdanjo javo. Prav tako rumba, kubanskega izvora, noviteta v stilu hitrega foxtrota z majhnimi koraki, karakterističnimi po švicarskem koraku. Oba zadnja plesa si bosta seveda morala pridobiti publiko, ker so ostali že stalno na programu.
Med vsem tem nam bo valček, kakor vedno tudi letos eden najbolj priljubljenih plesov in se ga tudi mladina zopet z veseljem uči. Četvorka ostane še na večjih prireditvah.
Quickstep (ali Quickfox)
Pleše se. na vsako Foxtrot godbo: takt */«; tempo 50 taktov
v minuti.
Quick znači hitro, (V4 takta); slov — počasi, (2/» takta); q u. = quick-korak je kratek in na prstili stopajoč, s 1. = slow-korak je dolg in na peto oz. celo stopalo stopajoč.
Karakteristična slika pri quickstepu, ob strani dame dolgi sloiv-korak	Foto	»Ilustracija«
Osnovni korak je dolg — slow na 2/* takta, začne gospod vedno z desno. Vse slike veljajo za gospoda, dama z nasprotno nogo.
Prestopni — menjalni (chasse) korak na 1 takt: z levo v stran 1U takta (qu.), z desno prestopiti in približati k levi V« takta (qu.), levo v stran 2/» takta (sl.). — Isto lahko izvršimo z obračanjem.
I. sl. Polovični o b r a t : v desno s prestopnim-me-njalniin korakom (qu. qu. sl.), z desno nogo nazaj (sl.) in polovični obrat v levo s prestopnim korakom (qu. qu. sl.) do plesne smeri.
II. sl. Obrat v desno: s prestopnim korakom (qu. qu. sl.) polobrat; desno nogo k levi nazaj (sl.) in obrat na (lesni peti do plesne smeri ter z levo naprej. Dama naredi h koncu z levo korak pred gospoda in z desno mimo leve nazaj (balance).
Ena glavnih slik pri guickstepu, tako zvani »drag«
SOLNČNE PEGE
odstranjuje hitro	%y|t* Dobiva
in brez sledu	UKIAUL	se	povsod
DEPOT: COSMOCHEMIA, ZAGREB, Smičiklasova ulica 23
Tipični moment križanja pri quickstepu, z Dan »gross« (glej članek). Pogled od strani
Pogled od spredaj
III. sl. Obrat v levo : v štirih slow-korakih polobrat v levo. nato prestopni korak (qu. qu. sl.) v levo do plesne smeri.
IV. sl. »Drag«: z desno v desno (qu.) levo 'priključiti (qu.) in desno poševno naprej ob desni strani dame (sl.); zaključek 11. sl. (obrat v (lesno).
V. sl. »Drage v stranski plesni poziciji: uvod z men jalnim korakom z levo v stran (qu. qu. sl.), nato ,>Drag« kot zgoraj (qu. qu. sl.) in zaključek II. sl.
VI. sl. K ombina.cija — »Drag« in »Gross«: uvod polovični obrat v levo v štirih slow-korakih; z levo korak v stran do stranske pozicije in »Drag« (qu. qu. sl.), nato »Gross«; levo naprej (sl.) ob strani dame, desno zadaj križati (qu.), levo malo naprej (qu.) in desno slow ob strani dame; zaključek z II. sl.
VII. sl. K ombinacija s »Pivotc uvod s polovičnim obratom v desno (qu. qu. sl.), polovični obrat na levi nogi do plesne smeri in desno najprej (sl.), nato »Pivot«; levo priključiti z obračanjem v desno (qu. ali sl.), z desno na mestu prestopiti (qu. ali sl.) do plesne smeri; nato z levo »Gross« in zaključek II. sl.
VIII. sl. K o hi b i n a c i j a s križanjem: z desno menjalni korak (qu. qu. sl.) v levo % obrata; levo nazaj (sl.), dama ob strani naprej, desno zadaj križati (sl.); nato levo mali korak naprej (qu.), desno na mestu (qu.) z obračanjem do plesne smeri in levo priključiti (sl.); z desno nadaljevati.
Pri vseh slikah je paziti na pravilno držanje in gibanje tor zamah telesa.
1^7 DT 170X117' 5 AT D P A HAI 1? A 1 I^VT/ A TnaletaizdelanavateljejuMiceKovafič.Ljubljana.KrojaJkaul. l/j I	llL	OV/ljHi	VI.	/VL/vJLr/V	Smoking:	.F>cance	. Ljubljana. Aleksandrova cesta
Holo I f 11 sf l an jU'
Pravilna drža dame in osnovni korak družabnega plesa o Karakteristična slika najnovejšega plesa *iunchera«. Kratko angleškem stilu, stopajoč na peto	križanje nog v.adaj z lahnim udarom podplatov ob tla
Predvajata: 7.nani pedagog druz. plesa prof. g. Adolf Jenko in gdč. Ksenija Kukčeva, članica Nar. gledališča n Ljubljani
Burgii
pomaga zanesljivo in brez bolečin!
Obliž za kurja očesa in obliščance.
Ženitev Yussufa Khana
Roman. Frank Heller (Dalje.)
Polkovnik je poslušal Allana s široko odprtimi očmi, vil svojo belo brado in izrekel svoje mnenje o inrs. Lang-treyevi in gospodu Mirzlu s temi jedrnatimi besedami: »Koliko časa bodo ti slepci še pustili, da letata svobodna po svetu? Zares verujem, da je ta Mirzl pravi hudič!«
Ravnatelj ga je prekinil: »Kako je z n j. visočanstvom, gospod polkovnik?«
Polkovnikovo čelo se je pomračilo:	»On in njegov
krasni drug ležita še vedno popolnoma pijana. Bog ve, s čim so ju nalili razbojniki. Doktor in bolniške sestre se mučijo že eno uro z masažo, injekcijami, elektriko, postavljajo ju na glavo, na noge, ona dva pa ne zineta niti besedice. Doktor misli, da je to eter ali pa morfij, ali pa oboje.«
»Ali ni čudno, da so ju zločinci izpustili, gospod polkovnik?« se je drznil Allan pristaviti. »Niso niti poskusili, da bi kaj izsilili! In to prav v tisti noči, ko se jim je njih drugi načrt ponesrečil!«
»To mi je čisto vseeno«, je rekel polkovnik všečno. »Ko bosta s svojima smrčkoma zopet zajela zrak, gremo nazaj v Indijo, to skrb prepustite kar meni. šel bom k ministru za Indijo in 11111 bom privatno vso stvar povedal. Nato naj nj. visočanstvo protestira zgoraj in doli, ne bo več ostal v Evropi in ne bo snubil lepih, belili princesk.«
Ravnatelj se je ozrl s svojimi očmi proti nebu v znak hvaležnosti in se poslovil. Še prej je naročil bančnemu uradniku, da izplača Allana kolikor ipač zdaj želi.
Allan se je obrnil k polkovniku: »Ali morem videti bolnika, gospod polkovnik?«
»Še ne, mladi prijatelj. Zdaj grem sam gor. da si ju ogledam. Saj se Bova še videla!«
Oddirjal je. Mr. Bowlby je pogledal na uro: »Čas je. da kaj jeva. Pojdite z menoj, da pogledava kaj delata Suzana in Helena.«
Našla sta ju v salonu družine Bowlbyeve. Mrs. Bowl-bveva je imela na sebi škrlatasto obleko, podobna je bila brazilijanskemu kakaduju.
»Vendar!« je zaklicala. »Kje si bil toliko časa, John? S Heleno v.red že mreva od radovednosti. Kaj se je torej zgodilo? Ali je res. da so našli zverino napol mrtvega od razbrzdanosti na cesti? Služinčad pripoveduje tako. I11 starega. sivega divjaka? Pripoveduj vendar, John! I11 tretjega iz te lepe družbe je baje popadla blaznost, da je pobil stražo in izvrtal velike luknje v tleh in stenah? Govori vendar, John!«
»Samo dovoli mi, draga Suzana, Ma...«
»Torej je resnica, seveda! Napol mrtev od razvrata! Ilelena, ne smela bi tega poslušati, otrok moj, toda dobro je, če veš, kaj počenjajo možje. In polkovnik, John?«
»Draga Suzana, dovoli, da povem najprej nekaj besed o maharadži.«
»Seveda, zagovarjal ga boš!«
»Maharadžo, draga Suzana, so našli zjutraj v parku East Endu, brez zavesti...«
»Od razvrata!«
»Omamil ga je eter ali morfij te bande, ki ju je oropala.«
»To trdita sama, halia!«
»Tega ne trdita, ker zdravnik dozdaj še ni mogel oživeti niti maharadže niti starega Alija.«
»Halia. John, joj, kako si naiven!«
»Ali right. Vpraševala si me o polkovniku.«
»Ki ga je sinoči popadla blaznost, kot trdi služinčad. To že priznam, da princ ni imel okoli sebe prav svetlih vzorov. To mu moram po pravici priznati. Če ga zapelji star pohotnež iste vere v grde lokale in če vidi, kako se napije sivi hinavec, ki se nazivlje za Krista, do nezavesti — potem pač razumem, da zaide človek šibkega značaja v skitšnjave. Poleg tega nima niti podpore s strani žene.«
»Saj jih ima stopetdeset, draga Suzana.«
»Teh nimam za žene, John, to veš.«
»Dozdaj pa si jih imela, draga Suzana.«
»Ker sem prizanašala ušesom moje male Helene. Saj že itak preveč sliši, ubogi otrok.«
»Nikar ne bodi \ zadregi zaradi mene, mama. Saj prav dobro vem, kakšno besedo bi rabila.«
»Helena!«
»Draga mama, saj sem jo brala v Shakespeareju in v svetem pismu.«
Mrs. Bowlby je preskočila na drugo snov: »Kako je torej s polkovnikom, John? Ali so ga spravili v blaznico?«
»še ne, draga Suzana. Pravkar sem še govoril z njim, šel je k svojima varovan- | ceni a. Nekam raz- j burjen je bil po 1 razgovorih s tri- ; desetimi ali štiri- i desetimi repor- I terji. Sicer mu ni bilo slabo. Če boš pustila mr.
Craya saj na pol v miru, boš sli- J šala o vsem, kar je v zvezi z njegovo blaznostjo.
Saj zaupaš mr.
Crayu?«
»Kolikor pač po dvajsetih letih zakona morem zaupati možu, John.«
.»Draga Suzana, ne huduj se name, če sem ti razdrl tvoj videz o maharadži in obeh njegovih drugih. Mr. Crav, dajte, pripovedujte!«
Allan je ponovil svoje poročilo o teni. kar se je zgodilo prejšnji večer. Mrs. Bowl-bveva je poslušala še precej
mirno, dokler ni	Sirup
prišel clo tiste scene, ki sta jo zagledala s polkovnikom v delovni sobi gospoda van Schleeten. Tedaj je zakričala in ta krik ni delal sramote ameriškemu narodu, igrajočemu baseball.
»Ta tudi! Slepar! Stari razvratnež! Zdaj so torej ukradli dragulje?«
»Še ne, velecenjena. S polkovnikom sva prišla v zadnjem trenotku, da preprečiva, in prav gotovo je polkovnikov napad s sabljo pregnal tatu.«
»Tatu? Mislite pač sokrivca!«
»Istih misli ste kot polkovnik, če to pravite. Toda, če dovolite, temu ni tako. To je bila sleparka, ki je prevarila gospoda van Schleeten.«
V mreži misli gospe Bowlbyeve se je nekaj pretrgalo.
»Sleparka! Saj ste vendar pravili, da je šla z njim oseba v moški obleki?«
»Da, toda kljub temu je to bila sleparka, velecenjena, to se pravi preoblečena sleparka.«
»V hlačah! Bi pa že rajša ... Helena, vidiš, kaj nastane iz žena, če že enkrat začno. Tisočkrat so hujše od moških. Kdo je to bil, mr. Cray? Ali veste? Kakšna Holandka?«
»Američanka. Vdihnite močno zrak, preden vam povem ime.«
»Pa vendar ne mislite —«
»Da, vsekakor: mrs. Langtreyeva!«
Očividno je bilo, da je mrs. Bowlbyeva ustregla želji Allanovi in je krepko vdihnila. Kajti krik, ki je zdaj prišel iz nje, je [pretresel mozeg in kosti.
»Ali sem imela prav, mr. Cray?!«
»Zdi se, da, velecenjena.«
»Kaj takega. Tega razuzdanega sleparja — Helena, otrok moj, ne poslušaj kaj govorimo —■ zapelje ženščina v hlačah!«
»Ni ušel svoji kazni. Kloroformirala ga je in bi bila pokradla vse dragulje, če bi ne bila midva prišla o pravem času. Posrečilo se ji je sicer ubežati, toda dragulje je morala pustiti. Sreča še, da se je polkovniku tresla roka. Skozi okno je poslal za njo šest strelov. Priznati pa moram, da se divini njeni hladnokrvnosti, s katero je užgala lestev!«
»Ne smete se nikoli diviti nemoralnosti, mr. Cray. Draguljev pa ni mogla vzeti seboj?«
»Ne. V zahvalo za to me je danes gospod Mirzl osvobodil še ostalega mojega denarja.«
»Now, demmit lively! Kaj pravite?«
Allan je opisal, kaj se mu je zgodilo v bančnem oddelku. Mrs. Bowlbyeva je poslušala s široko odprtimi očmi. Ko je končal, je globoko vzdihnila in rekla: »Priznati moram, ta Mirzl... Ne, da je moral priti v kremplje Lang-treyeve žene! Prepričana sem, da ga je spravila na slaba pota kakor tega razvratnega draguljarja.«
»Ali mislite, da ga je omamila s kloroformom?«
Za grgranje
pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjujoča masiranja in obkladke vzemite staro in preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum — Fellerjev blagodišeči Elsafluid. Hvaležni boste! Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Don ja, Elsatrg 358, Savska banov.
»Žena za to ne potrebuje kloroforma. Moram reči, da tega Mirzla skoraj občudujem.«
»Ne bi se smeli diviti temu, kar je nemoralno . ..«
»Nobenih glasnih opomb, mladi mož. Demmit. Zdaj ste mu bili torej že drugič na poti! Ali upate, da bo zdaj imel dovolj?«
»Bržkone ne. Toda kakor hitro se bo maharadža opomogel — da bo s smrčkom zajel zrak, kakor se je polkovnik tako lepo izrazil — ga bodo spravili nazaj v Indijo. To je polkovnik iprisegel. Za Mirzla torej ne bo ostalo nič več.«
Po drugem zajtrku se je Allan podal v prvo nadstropje. Toda črna straža mu je zastavila pot, z režanjem zob je kazala, da ga je spoznala. Pred vrata, ki jih je razbil polkovnik, so obesili prepenjavo. Allan se je hotel sporazumeti z vojaki, toda oni so mu odgovorili z eno samo besedo, ki si jo je Allan končno le razložil, da pomeni polkovnika. Polkovnik je očitno vsem prepovedal vstop.
»Saj s polkovnikom bi rad govoril,« je rekel.
Zmajali so z glavami in rekli nekaj nerazumljivega, v tistem hipu pa so se odprla vrata in pokazala se je bleda glava v turbanu. Bil je stari Ali.
»Častiti poet,« je zaklical Allan. »Dovolite, da stopim k vam in vam stisnem roko! Kako vam je? Ali se me ne spominjate iz hiše tisočih radosti, tudi klub požiralcev ognja imenovane?«
Stari dvorni poet si je šel z roko preko čela: »Hiša tisočih radosti je bila zakrinkan vhod k palači nadlog. Zdi se mi pa. da se vas spominjam, mladi mož. O vas so nam pravili. Vam se je posrečilo ubežati sinovom šejtana in zabraniti rop draguljev mojega učenca.«
»To je bila moja malenkost.« je rekel Allan.
»Vstopite torej in blagoslov z vami. Ne toliko z moje strani^ — kaj so dragulji drugega kot barvasto kamenje? — pač pa s strani mojega učenca, čigar srce v mladostni neumnosti objemajo tisočbarvne svetlobne megle tega sveta, ki so jim ti kamni kakor simbol. Tako mi profeta. glava me boli. Odkar je bil Jamšid kralj Kaikobada, take pijanosti še ni bilo, veliki sodnik mi bodi milosten. Le vstopite!«
Allan je stopil mimo špalirja sabelj. V sobi je zagledal moža, ki ga je omreževalo toliko intrig. Ležal je na divanu prav tako. kakor ga je videl poslednjič v klubu požiralcev ognja. Toda njegov nasmeh je bil bolj medel in manj vesel kakor takrat. Skozi napol odprta vrata v sosedno sobo je zagledal Allan bolniško sestro. Ko je vstopil, je stegnil Vussuf K lian obe roki v pozdrav.
»Tisočkrat pozdravljeni!« je rekel s slabim glasom. Oprostite mi. da ne vstanem, o najodličnejši vseh sahibov! Prepovedali so mi. Povejte, kaj hočete v plačilo za vse, kar ste mi storili! Govorite svobodno!«
'.Drugič bova govorila o tem,« je rekel Allan, »treba se je bolj slučaju zahvaliti kakor meni. da se je naklep zločincev ponesrečil. Rajši bi slišal kakšne prigode sta doživela s tem častitim poetom, odkar smo se zadnjič videli.«
Stari Ali je zdrknil na stol, še prej pa je Allana pozval, naj sede.
»Sedite«, je rekel. »Moj učenec in jaz sva utrujena, tako grdo so sinovi šejtana ravnali z nama. Po vsem tem. kar mi je zaupal sahib polkovnik Morel, ko sem se zopet zbudil v življenje, sem za vedno izgubil svoje dobro ime in glas. Po pravici pravi božanski šatornik o sebi samem:
Obleko, ipas in dušo. dar gorak, na vek poklanjam ti. požrešni vrag.
Nu, da — sedaj sem prost skrbi in misli, ne menim se za vodo. zemljo, ogenj. zrak.
Prav isto je rekel sahib polkovnik Morrel o meni. samo ne v tako melodičnem jeziku kot božanski Omar. Komaj vem, kaj sem doživel, mladi prijatelj, in še manj, kaj je
Predsednik in ustanovitelj >Di ja ■ škega šahovskega kluba« o Mariboru Bogdan Pušenjak. Naš mojster je premagal o simultanki svetovnega prvaka dr. Aljehina ter je odigral v zadnjih mesecih 152 partij na simultankah o Črni, Mežici, Slovenj gr adcu, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Varaždinu, Celju z rezultatom 103 dobljenih,
33 izgubljenih,
10 neodločenih. Obenem je predsednik pripravljalnega odbora »Jugoslo-venskega di jaškega šahovskega saveza*-
doživel moj učenec. Od tistega trenotka, ko sem ga videl na divanu v hiši veselja z milim, veselim smehljajem na ustnicah, ga nisem prej videl kot danes, ko sem v tej sobi odprl svoje kakor svinec težke trepalnice. Okoli mene so stale mlade žene v belih oblačilih, ki so me drgnile, kakor drgne oderuh svoje zlato in skoraj še bolj vneto. Poleg tega so bili v sobi še hakim, zdravnik v beli obleki, moj učenec in sahib polkovnik Morrel, ki mi je takoj rekel, da bi me morali obglaviti in obesiti pred mestnimi zidovi Nasirabada. Vse to za moje zločine, za katere da jezik sahibov nima izraza.«
>Kje je polkovnik Morrel?« je vprašal Allan.
»Polkovnik je odšel, da se pogovori z ministrom za Indijo o važni zadevi, o kateri nama je že namignil. Moj učenec in jaz, ki sva izgubila svoje dobro ime in glas v tem mestu, ki dozdaj še ni slišalo o podobnih stvareh, naj bi čimprej prav na tihem odšla domov. To bo skušal doseči sahib Morrel kot posebno milost pri ministru, ki naju je nameraval pognati brez turbanov in z ostriženima glavama.«
>Ali se ne spominjate prav ničesar iz kluba požiralcev ognja do danes?« je zaklical Allan. »To je zadnje tri dni!«
»Mladi prijatelj«, je rekel stari dvorni poet, »pravoveren pristaš prorokov sem in sem vedno stremel, da bi prišel čist mimo krivih naukov, ki verujejo v nirvano in podobne domisleke zmešane domišljije. Toda če pomislim na ta čas, ki ste ga pravkar omenili, me na žalost mika verovati, da so taki govori tistih lažnih učiteljev morda le nekaj vredni, tako popolnoma mi je ugasnila zavest v tem času, ki pravite, da je trajal tri dni. Tudi moj učenec, katerega sem vprašal o njegovi preizkušnji, trdi zase prav isto.«
»To je res,« je zazvenel glas Yussufa Khana od divana sem. »Kar pravi moj učitelj, je tako resnično kakor koran. Ne spominjam se prav nič drugega kakor grozne teme, v tej temi sem se gnal na nemirnem morju in hude sanje so me mučile. Nenadoma je nekdo zgrabil mojo dušo, kakor se zagrabi toneči človek, in ko sem dvignil glavo iz črnega morja, sem se znašel tu v tej sobi, okoli mene strežnice in hakim v belih oblekah. Zločinci, ki so naju zvabili v hišo veselja in naju nato odvedli, mi sicei niso mogli uropati draguljev po vaši zaslugi, zato so mi pa tri dni življenja.«
»Moj učenec govori lepo,« je rekel stari Ali z občudovanjem. »Četudi sem mu bil slab vzgled, kakor trdi sahib polkovnik, da se razburja vse mesto in da bi me najrajši videl razčetverjenega, vseeno opazujem, kako se mi je posrečilo, da sem mu vzgojil zmisel za poezijo in zgovornost. Allahu hvala za to — češčeno bodi njegovo ime. Zdaj se pa še vseeno spominjam nečesa, kar sem bil prej pozabil. V tem času, ko je bila moja duša obdana od teme kakor da je v ječi z neizmerno debelimi zidovi, je pripršel majhen lesk luči skozi zidove. Kakor v sanjah, ali kakor da gledam skozi meglo, se spominjam, da sem ležal na postelji — če sem bil slečen ali ne, tega ne vem. Ne daleč od mene je ležal moj učenec, se mi je zdelo. Prav ko sem to čutil, se mi je zazdelo, da je neki mož, ki je bil sklonjen nad menoj, odšel od moje postelje k postelji mojega učenca in se tam sklonil čezenj s takim zlobnim režanjem, kakor se režijo maliki v svetiščih nevernikov. Na čuden način se mi je zdelo, da je tik ob njem neka žena. Toda kaj naj bi to bilo čudnega? Kjer se shajajo zlobni ljudje, tam je hiša ipolna ženščin, pravi pregovor in koran — ki ga častim — je istega mnenja.«
»Ker se je včerajšnjega atentata udeležila tudi žena,« je zaklical Allan, »je še bolj verjetno, da ste prav videli. Ali vaše visočanstvo in vi o tem še nista slišala?«
Yussuf Khan, ki se je živo oprl na komolce in ves čas nepremično strmel v svojega učitelja, ko je ta govoril, je zmajal z glavo in stari Ali je dejal:
»Sahib ipolkovnik Morrel mi je le to očital, da nimam nobenih lepih lastnosti, in mislil, kako naj se spokorim — za druge stvari pa ni imel časa. Nato je tekel k ministru, da bi zadržal kazen, ki nama jo je prisodil minister. Sahib Morrel ima dobro srce.«
Allain ni hotel izpodrezati dobro mnenje dvornega poeta o nakanah polkovnika Morella, zato je pripovedoval, kaj se je zgodilo prejšnji večer. O pitnih daritvah polkovnikovih je molčal, pač pa je na široko pripovedoval o njegovi ataki na vrata. Poslušala sta ga kakor 'pripovedovalca pravljic v bazaru. Allan je komaj prišel do konca, ko so zazveneli zunaj koraki in so se vrata odprla. Bil je ipolkovnik in z njim gosipod van Schleeten. Stari Ali je vstal z boječim obrazom.
CIKOPI1A
OKUSNA
IN ZDRAVA JE
KOLINSKA
KAVA
»Kako je bilo, sahib?« je vprašal. »Ali nama ekscelenca gospod minister more oprostiti, ali naju bo pognal kakor konjske tatove iz mesta?«
Polkovnik je za trenotek počakal z odgovorom, medtem pa je oba meril z očmi. Končno je rekel prav tako počasi kakor razrednik, ki govori dvema slabima učencema:
»Težko je bilo. Ekscelenca gospod minister za Indijo, moj spoštovani prijatelj (Allan se je spomnil, da je polkovnik nazval tega gospoda nekdaj drugače) je bil zelo razburjen, ko sem prišel. Mnenje, ki ga je imel o tej zadevi in ki mu nisem mogel oporekati, njegov strah, kaj bodo rekli in mislili o tem na najvišjem mestu, razlage, ki jih bodo na žalost objavili listi — vse to ga je tako razjarilo, da sem se opravičeno moral bati, ali bom še kaj mogel doseči. Le z vsem trudom svoje zgovornosti in s tem, da sem ga opozoril na najino staro prijateljstvo in da sem mu sveto obljubil, da bo njegovo visočanstvo takoj odpotovalo — le tako se mi je posrečilo, da je njegova ekscelenca svoj sklep predrugačila. Morem vama torej reči, da bomo odpotovali brez kazni, če odpotujemo naj-kesneje pojutrišnjem. Ta dan ob treh odpluje parnik v Bombay.«
Stari Ali je skušal zgrabiti polkovnikovo roko z globokim salaamom, ta pa si je obrisal čelo, utrujen od svojega govora in je nadaljeval v drugačnem tonu:
»Storil sem za njegovo visočanstvo, kar sem mogel. Zdaj pa je stvar njegovega visočanstva, da stori s tem gospodom, kar se mu zdi potrebno. Od vas zavisi, kaj naj se z njim zgodi.«
Maharadža, ki je po polkovnikovem govoru zaploskal in ni bil kar nič razočaran, da bo moral tako hitro zapustiti Evropo in zavreči vse svoje sanje o belih princeskah, se je obrnil h gospodu van Schleeten.
»To je draguljarski umetnik,« je zaklical, »kako daleč ste prišli z mojimi kamni?«
»Začel... začel sem z delom predvčerajšnjim,« je zjecljal Holandec, »z dovoljenjem gospoda polkovnika ...«
»Z mojim dovoljenjem, da delate,« je zakričal polkovnik. »ne pa da vodite seboj ženske, ki vas omamljajo in kradejo dragulje.«
Štiri gruči je na ljubljanski strehi
»Vče-včeraj sem moral po potrebi pripeljati seboj pomočnika, ...da bi delo čimprej končal... čimprej .. kakor je želelo naše visočanstvo. Na žalost sem izbral osebo, ki ni bila ..., ki...«
»Damico, v katero ste bili zaljubljeni, ki vas je omamila s kloroformom kakor na kakšni kliniki in ki bi pokradla vse, kar bi ji prišlo v roke, če ne bi tega preprečila slučaj in ta mladi gospod! Govorite vendar! Pomislite, da nikdo ne ve, kaj in koliko ste vedeli o njej!«
Gosipod van Schleeten je z besnim pogledom ošinil Allana, po starem principu, da se rajši jezimo na druge, kadar bi se morali nase.
»Mogoče je s stvarjo tako, kakor pravi gospod polkovnik,« jc zamrmral, »toda na vsak način sem videl pred tednom dni, da so tega mladega gospoda na nekem kolodvoru v Nemčiji aretirali, kdo ve, kaj je...«
»Sramujte se,« je zaklical polkovnik, »že drugič prihajate s takim prokletim čvekanjem. Saj veste, da je le čvekanje. Ne poskušajte tajiti!«
»Na žalost ni čvekanje, gospod polkovnik,« je rekel Al la n in sporočil v kratkih besedah, kaj se mu je bilo pripetilo v ekspresnem vlaku. »Bil sem žrtev Mirzlove zvijače. Toda tega bi gospod van Schleeten ne smel pozabiti. da se je ob tisti priliki seznanil z damo od sinoči. Sam sem bij .priča temu. Da se je to seznanjanje izvršilo po načrtu, da o Mirzlu sploh ne govorimo, je gotova stvar. Na neki način so morali prejeti obvestilo, kakšno delo ima gospod van Schleeten v Londonu. Zato so sklenili, paziti na vse mogočnosti. Gospoda van Schleeten so ujeli, kar je razumljivo, zakaj dotična dama zna igrati in je poleg tega izredno lepa.«
»Ali ima modre oči,« je vprašal maharadža, »in plave lase? Oh. zakaj moram tako hitro nazaj v Indijo! (Polkovnik Morrel je poskočil s sedeža in ga divje pogledal.) »Ne, sahib polkovnik Morrel, odpotoval bom, ves vesel, da je njegova ekscelenca gospod minister bil tako milostljiv. Toda...«
»In kaj rečete, vaše visočanstvo, k zadevi gospoda van Schleeten?« je vprašal potolaženi polkovnik. »Saj veste, da so sinoči ukradli precej draguljev.«
»Ah, nekaj draguljev več ali manj!« je rekel Yussuf KJian in z nevoljno trudnostjo zmajal z glavo. »Prišel sem v Evropo, da bi izgubil svoje srce pri beli ženi. kakor delajo to sahibi. Toda vse. kar sem izgubil, je moje dobro ime in nekaj draguljev.«
»Lepo govori moj učenec,« je rekel stari Ali z zadoščenjem. »Bivanje v tem mestu mu je k temu mnogo pripomoglo.«
»Nu — in gospod van Schleeten?« je vztrajal polkovnik.
»Saj pravim,« je rekel Yussuf Khan, »da mu zavidam, temu draguljarskeinu umetniku, ki se mu je posrečilo, da je izgubil srce pri ženi. Stopetdeset žena imam v svoji palači, lepih kakor gazele in nežnih kakor grlice v maju in vendar me nobena od njih še ni mogla razveseljevati dlje kakor eno samo uro. Da da nekdo na tehtnico svoje ime in svoj dobri glas zaradi žene kakor ta mož — to mora biti nekaj čudovitega. Odpuščam 11111 in ga zavidam.«
»Resnično,« je rekel stari Ali, »moj učenec govori vedno lepše! Nauki, ki sem 11111 jih vcepljal, so dali pozne, toda lepe sadove. Moral je priti v to mesto, da so dozoreli.«
Gospod van Schleeten, čigar nos v bordojski barvi se je ob govoru Yussufa Khana — o katerem je mislil, da ga zasmehuje — jezno zbočil, se je po zadnjih besedah zravnal. Nekaj je jecljal, toda Yussuf Khan ga je prekinil in rekel polkovniku:
»Še dve stvari sta mi na srcu, sahib Morrel. prvič, da damo primerno darilo temu mlademu možu, ki je dvakrat prehitel zvite razbojnike. Ali hočete poskrbeti za to — jaz ne poznani evropskih šeg.«
Allan je skušal ugovarjati, toda polkovnik 11111 je odrezal besedo: »Vaše upiranje bi maharadžo brez potrebe užalilo.« Nato maharadži: »Kaj bi reklo vaše visočanstvo, če bi dragulje, ki jih je rešil mladi mož... Tn kaj menite vi, mladi prijatelj?«
Allan je nekaj zamrmral. Yussuf Khan pa je zaploskal: »Izvrstno! Izvrstno! Prinesite dragulje sem!«
Nekaj minut nato je Allan prvikrat v vsem blišču gledal dragulje, ki jili je obvaroval pravemu lastniku. Premalo bi bilo rečeno, da so mu zaprli sapo. Česa podobnega še ni videl, niti sanjal. To je bilo Jutrovo, kar se mu je bleščalo iz rombov teli tisoč kamnov kakor mnogobarvuo okno. Ko je malo zadihal, je skromno izbral nekaj posameznih draguljev, toda maharadža, ki se je ob pogledu na dragotine kakor zbudil k novemu življenju, je dvignil diamantno ogrlico s krvavordečim rubinom v sredini, v zlatem okovu, ki je od starosti že nekam zbledel, in ga ponudil Allanu.
»Vzemite,« je rekel, »če hočete. Saj je samo nevreden dokaz moje hvaležnosti.«
»Nekoč ga je imel Malunud, sultan Naišapura, na katerega dvoru je živel božanski šatornik,« je pristavil stari Ali. Mogoče ga je občudoval na vratu kakšne sultanove ljubice in mogoče je opeval ta diadem z besedami...«
»Da! Da! Izvrstno!« je rekel polkovnik. »Še ena stvar je, ki jo želite, visočanstvo?«
Jasno je bilo, da polkovnik 'poezije božanskega šator-nika ni ljubil v isti meri kakor stari Ali in tudi to, da je bil Židane volje zdaj, ko je vedel, da skoraj odpotujejo. Yussuf Khan je odgovoril:
Gdč. Vera Kovačeva, ki ima ie 3 leta Saoe7.no prvenstvo Sokola kraljevine Jugoslavije
Čilateljica »Ilustracije« pošilja pozdrave iz Maribora
»Druga stvar je, da bi rad govoril z možem, ki je lastnik tega gostišča... ko bo prišel, bom že razložil, zakaj. Dajte, pokličite ga. sahib Morrel.«
Polkovnikov obraz je bil zopet nemiren, ko je pozvonil. V nekaj minutah je prišel ravnatelj velikega hotela. Takoj je čestital maharadži k zdravju. Polkovnik ga je prekinil:
»Nj. visočanstvo in spremstvo bodo pojutrišnjem odpotovali, gospod ravnatelj!«
Ravnatelj se je priklonil, obenem pa se zahvalil s tihim pogledom proti nebu.
»Ne tako hitro, sahib polkovnik Morrel!« je rekel Yussuf Khan. Ravnatelj je v svojem priklonu okamenel. »Ne tako hitro! Odpotovali bomo pojutrišnjem, čast milosti njegove ekscelence gospoda ministra, toda prej še nekaj želim.«
Obrnil se je k ravnatelju: »Brez dvoma imate dvorano za razne slavnosti? Dvorano, ki ima dovolj prostora za mnoge, kakršno sem videl v hiši veselja?«
Ravnatelj je pritrdil.
»Dobro. Poslušajte torej mojo voljo. To dvorano pripravite jutri zvečer za slavnost. Vse naj bo podobno temu, kar imamo v Indiji. Ker ne morem več ničesar videti od dežel sahibov, bom pokazal sahibom svojo deželo. l’o je torej moja volja, da bi bilo vse kolikor le mogoče slično temu, kar imamo v moji deželi.«
Ravnatelj se je globoko priklonil. »K tej slavnosti«, je nadaljeval Yussuf Khan, »ki naj bo tako slavnostna, kakor zaroka maharadže, povabite vse one. ki so imeli v tem času, ko sem se jaz tu mudil, kakšne neprijetne doživljaje. To je moja volja.«
Zaključil je s kretnjo, ki je objela vse navzoče. Allan je zamrmral polkovniku:
»Potem bi morali biti povabljeni tudi Boulbvevi.«
»Kaj je rekel mladi mož?« je vprašal Vussuf Khan.
»Rekel je, da naj bi povabili tudi ameriško družino — iz stanovanja te družine so namreč podvzeli prvi atentat.« je rekel polkovnik.
»Povabite jo,« je rekel maharadža brez pomišljanja. »In mož, ki je lastnik tega gostišča?«
Ravnatelj se je priklonil in izjavil, da je prvič nemogoče, da bi bil v svojem hotelu gost in da se drugič ne more šteti med one osebe, ki so imeli kakšne neprilike za časa bivanja uj. visočanstva. Celo nasprotno: navzočnost nj. visočanstva v hotelu ...
Yussuf Khan ga je prekinil s kretnjo roke. Polkovnik je dodal renčavo:
»In gospod van Schleeten?«
»Seveda tudi draguljarski umetnik«, je rekel maharadža. »Tudi on naj bo pri naši slavnosti in vsi naj občudujejo moža. ki je izgubil svoje srce pri ženi.«
Gospod van Schleeten se je priklonil. Ni bil pa nič posebno vesel vloge, ki so mu jo izbrali za slavnostno večerjo.
Tedaj je zaklical stari Ali: »Moj učenec govori vedno lepše in vedno bolj poetično! Bivanje v tein mestu, ki ga bomo mogli s pomočjo sahiba polkovnika Mor-rela zapustiti s turbani na glavi in z lasatimi glavami, mu je k temu čudežno pripomoglo.«
XI.
Poglavje, ki je mogoče zato tu. da bi zmedlo bravca.
V puščavi same opeke, v se-vero-zapadu Londona leži nedaleč od. Maida Vale, opečni kanjon, imenovan Chesterton Man-sions. V resnici spominja s svojimi visokimi, strmimi, opeka-stimi zidovi prav zelo na znamenite soteske, ki so jih izkopale reke na zapadu Amerike. Zakaj nosi ime Mansions, ni znano; sicer ta beseda navadno znnči.
Dna bratrančka
Foto V. Vodišek
Naši otroci
Levo;
Pepiček je pa res fleten fantek
Desno:
Idila na nas’
da rasto ob cesti drevesa; mogoče je to bilo nekoč na tej cesti, zdaj pa je od tega ostalo le še ime kot edini okrnek. Hiše te ceste in njih sedem, osem nadstropij so na razpolago najemnikom, po dve stanovanji v vsakem nadstropju. Ker pa cesta ni na dobrem glasu, je večina stanovanj neoddanih. Takrat septembra, ko so se vršili dogodki, opisani v tej knjigi, je recimo bila hiša štev. 48. v kateri so se nahajala stanovanja štev. 659—672, še II. septembra prazna. 12. septembra pa je prišel k oskrbniku hiš neki gospod, ki se je pisal baron de Citrac in rekel, da želi najeti stanovanje, ki bi bilo kolikor le mogoče samotno. Prišel da je v London zaradi znanstvenega dela in s svojo soprogo, za katero ipa bi najrajši najel posebno stanovanje nasproti svojemu. Oskrbnik mr. Markham mu je brž pokazal hišo štev. 48. Baron si je takoj izbral stanovanji štev 661—662 v prvem nadstropju, plačal naprej in prosil oskrbnika, da mu preskrbi preprosto, toda trajno opremo za obe stanovanji. Blagohotno je ocenil skrbnost mr. Markhama z bankovcem za pet funtov, ki so tako napravili mr. Markhama za njegovega sužnja, in se poslovil.
V ponedeljek, 15. se je uselil. Oskrbnik je bil zraven in ob tej priliki je spremenil svoje mišljenje o novem najemniku v eni točki. Baronove besede o znanstvenem delu si je razložil samo kot prozorno pretvezo za nekaj čisto drugega, v čemer so Francozi žalostno slavni in ki jo je poznala tudi cesta Chesterton Mansions: zaskok z baronico, uradno ae priznano. Premislil se je pa. ko je zagledal baronico de Citrac. Res je bila lepa in omam-ljiva, s sivimi očmi in rdečkastoplavimi lasmi, pri tem pa je bila tako imenitna, da je oskrbnik ves čas njene navzočnosti držal klobuk v rokah. Baron, ki je imel seboj dve slugi, se je pohvalno izrazil o opremi stanovanj, nato je oskrbnik odšel.
Šele 16. je ta zopet videl novega najemnika (oskrbnik je namreč stanoval v bližnji prečni ulici). Tedaj je pa to bilo v taki priliki, da je znova zdvomil o resnosti znanstvenih študij barona de Citrac. Mr. Markham je imel zvečer 15. septembra svojo družbo, kjer se je precej zasedel. Njegov prijatelj, ki je bil še samec in je imel trgovino v bližini, ga je povabil k proslavi svojega rojstnega dne. Ta se je začela pri »rdečem levu« v Maida Vale, nadaljevala pa se je, ko so ta priljubljeni lokal zaprli, v samskem stanovanju prijatelja. Glavna osvežilna pijača je bil irski whisky in da ta pijača zelo vpliva na človekovo ravnotežje, o tem se je prepričal mr. Markham ob pol štirih zjutraj, ko se je vračal domov. Šel je po Chesterton Mansionu iz tega vzroka, ker je ta cesta privlačila njegove noge, toda te niso kazale, da bi kakšno cestno stran bolj ljubile od nasprotne. Pravkar se je bil zasidral ob svetilki na levem hodniku, ko je nočni mir prekinilo nekaj čisto drugega kakor bobnajoča vrtoglavost, ki so jo povzročale njegove pete na tlaku. Avto je pridrvel po cesti in se ustavil pred hišo nasproti cestne svetilke, ki jo je objemal mr. Markham. Zmešani pogled mu je ugotovil, da je to hiša štev. 48. Nato je zagledal dva gospoda z zavihanimi ovratniki, izstopila sta iz voza in z velikim naporom dvignila še dva moža, ki pa sta morala biti v še bolj slabem položaju kakor mr. Markham. Nista mogla stati na nogah. Oskrbniku se je zdelo, kot da sta oblečena v čudni fantastični obleki. Nasprotje med gibanji in napenjanji štirih mož in njegovim zavarovanim položajem ob svetilki ga je tako vzradostilo, da se je srčno zasmejal.
»M—meni se zdi, ta dva imata z—z—zadosti,« je rekel mr. Markham.
Svetilka, ob kateri je slonel oskrbnik, ni gorela in zato ni zbudil pozornosti štirih gospodov. Zdaj je skočil iz voza šofer in prevzel enega trudnih gospodov, eden onih dveh gospodov, ki sta prva izstopila, pa je odprl hišna vrata. Mož, ki ga je podpiral šofer, je padel svojemu pomočniku v roke in izgubil pri tem svoj beli turban, ki se je zakotalil po hodniku.
»Ta je bil na ma-maškeradi,« je rekel mr. Markham.
Zdi se mi, da ima dovolj. Zdaj bodo na-nadaljevali, se mi z—z—zdi!«
Težavni transport je že šel skozi hišna vrata, oskrbnik je opazoval z velikim veseljem. Končno se je vrnil šofer, zaprl vrata in se odpeljal — oskrbnika ni videl.
»T—T—Ta si je pa zaslužil pošteno napitnino«, je mrmral mr. Markham v smehu in se oprostil svetilke. Šel je do naslednjega ogla, kjer se je zopet zasidral, da bi dal duška svoji misli, ki um je vrtala v notranjosti.
Številka štirideset in osem, vze—vzemi me —!« je renčal. »Stanovanje b—baronovo. Edino, ki je oddano! Znanstveno delo, haba' Bo-bog mi pomagaj, znanstveno delo!«
Tej misli je izsmejal vso veselost, ki jo je imela, preden se je oprostil svetilke in nadaljeval svojo negotovo pot domov.
Markliamov spomin je bil tiste zavidljive vrste, ki deluje tudi drugo jutro po irskem whiskyu. Takoj se je zato spomnil na štiri gospode, ki jih je videl iti v hišo štev. 48. V jutranji luči pa se mu ta dogodek ni zdel tako izključno humorističen kakor ponoči. Samo šofer se je povrnil iz hiše: torej so ostali trije gospodje pri baronu? Potem so gotovo razgrajali in motili nočni mir sosedov. Oskrbnik je zato dopoldne obiskal štev. 46, da bi to poizvedel od baronovega soseda.
Ta je bil judovski posojevalec denarja, ki je vedno vstajal ob solnčnem svitu, da bi imel čim več izkupička iz svojega dvomljivega poklica. Ta dan je vstal že ob pol šestih, kakor je odkril mr. Markhamu, hrup iz sosedne hiše pa da ga ni spravil na noge. Celo nobenega glasu ni slišal od sosedov; okoli šestih pa je videl, da je šel iz hiše štev. 48 neki gospod z zavihanim ovratnikom in zavil v Sutherland Avenue.
»Samo eden je odšel, gospod Streptowich?«
»Samo eden,« je pritrdil v melanholičnem tonu, v katerem je zazvenel njegov glas ob tej majhni številki.
»Samo eden!« je ponovil mr. Markham. »Videl pa sem, da so šli v hišo štirje, torej bi morali trije oditi, če je bi! eden od njih baron!«
Druga dva gospoda sta bržkone odšla že p rej.« je rekel mr. Streptowich tako melanholično, kakor bi hotel nazna-čiti, da sta dva gospoda odšla na drugi svet.
Mr. Markham je pritrdil, da bi to moglo biti verjetno in se je poslovil.
Še tisto popoldne je videl barona in baronico. Stala sta pred svojima stanovaujima pred odprtimi vrati in živo govorila, pa s pridušenim glasom. Mr. Markham je šel po stopnicah, da bi pogledal prazna stanovanja in je nosil po svoji navadi gumijeve čevlje. Zato je prišel v neposredno bližino, ne da bi ga bila opazila. Ujel je nekaj baronovih besed:
»Prokleti švedski predrznež! Ta noč je bila njegova, pojutrišnjem pa se bom maščeval s pomočjo tebe...« Tisti hip je opazil Markhama in umolknil.
Mr. Markham je sklepal iz tega, da je moral biti eden od udeležencev nočne orgije — bržkone oni gospod s turbanom — Šved in je zj tj po vsej priliki postal svojim gostiteljem nadležen. Pozdnvil je barona in se mu obzirno nasmehnil. Že je hotel malo namigniti, in pokazati, da ve o najemnikovih znanstvenih študija«, kar ve, toda z spoštovanja do baronice tega ni storil.
Šele v petek, 19. septembra, je imel zopet priliko 'aisliti na gospodo s štev. 48. Zgodaj dopoldne tega dne je šel mimo stanovanja mr. Streptovvitcha. Ta ?osp«d je stal med vrati, brez jopiča, in je kadil pipo. Ko je zagledal oskrbnika. je vzel pipo	iz ust in mu pomigal.
»Zdaj sta onadva iz štev. 48 odpotovala«,	je	rekel	z	ža-
lostnim glasom.
»Odpotovala? Baron je odpotoval?« je bebljal mr. Markhair
»Tega ne vem. Toda ona dva gospoda, o katerih ste pred dnevi rekli, da vam manjkata *
»Kaj pravite, mr. Streptowitch?«
>Ona dva gospoda. Saj ste vendar rekli da ste videli tri gr.spode iti v hišo in jaz sem videl le enega, ko je odhajal. Danes zjutraj ob pol petih, ko sem se napravljal, sem videl, da sta se odpeljala v avtu v družbi nekega gospoda. Bila sta kakor dva Indijca in kakor da sta močno pijana. Še ni bilo	čisto svetlo. Vsak petek	vstanem	tako
zgodaj, ker rabijo	ljudje za soboto denar.«
»Indijca, in do zdaj sta bila tu!« je zaklical mr. Markham, »in ob pol petih zjutraj pijana! To ni dostojno, mr. Streptowitch.«
»Tako je,« je priznal Judek z bolj veselim tonom. »Ob petih je treba vstati in delati, ne pa pijan biti. Kaj pa dela baron iz štev. 48?«
»Študira!« je zaklical oskrbnik z vreščavim smehom. »Študira znanost, Streptowitch! Bogme, znanost!«
»To je žalostno,« je rekel mr. Streptovvitch, »zelo žalostno. Boste že videli, iz te kaše bo že še kaj, mr. Markham.«
Pred
Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo / Nivea-Olje: Din 25.oo, 35.oo
Tl SC brijete, in sicer preden se namilite si morate zmeraj z
NIVEA - CREPIO NIVEA -OLJEH
nadrgniti obraz — in sicer ne premočno, da se morejo tvoriti pene! Nadrgnete se lahko tudi že zvečer! Koža postane potem prožna, brada mehka in nič več ne boste dobili rdeč kastih, razpopa-nih mest. Tudi britje tilnika pri bubi glavicah postane prijetneje, če se najprej namažete z Nivea.
Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor
Mr. Markiram pa se je spomnil na bankovec za pet funtov in je zato odločno izjavil, da sta njegova najemnika vzvišena nad vsako sumnjo.
Še tisti dan, nekoliko kesneje ga je pot vedla k baronu. Chesterton Mansions je dozdaj iiuela samo plin, zdaj ipa so nameravali napeljati tudi elektriko, če bodo najemniki za to. Zdaj je oskrbnik pozvonil pri baronu, da poizve. Tz stanovanja se mu ni nihče odzval. Mr. Markiram je zato pozvonil pri baronici. V njegovo največje začudenje je odiprla sama. Odprla pa je vrata le toliko, da bi videla, kdo je zvonil. Videlo se je, da je neprespana, njene sive oči niso bile tako mirne in mrzle kakor navadno in oskrbnik je celo opazil črne obroče pod očmi. Mr. Markliam je povedal zakaj je prišel in pripomnil, da je zvonil že v gospodovem stanovanju.
»Mojega moža ni doma,« je rekla kratko, takoj pa si' je še popravila:	»odpotoval je, hočem reči. V Oxford,
zaradi svojega dela.«
Mr. Markham se je spomnil na pripovedovanje mr. Streptovvitcha o treh gospodih, ki so zjutraj odšli. Zato jo je strmo pogledal in se skušal osvoboditi svoje radovednosti.
»Ali je imel baron obisk?« je vprašal.
Stisnila je obrvi: »Kaj mislite?«
»Nekdo je videl danes zgodaj zjutraj, da so trije gospodje odpotovali«, je zjecljal oskrbnik.
Baronica ga je pogledala trdo v oči in rekla kratko: »Baron je zgodaj zjutraj s svojima služabnikoma odpotoval. Do jutri bom sama v stanovanju, zato vas prosim, da tega ne pripovedujete naprej. Dama, če je sama, utegne imeti neprilike.«
»In elektrika?« je zamrmral oskrbnik s pohlevnim priklonom.
»Naj počaka, dokler se ne vrne baron. Lahko noč.«
Zaprla je vrata dostojno, toda neizprosno prav pred nosom mr. Markhama. Obstal je in strmel v vrata, hipoma pa se je zdrznil. Ne bi sicer mogel priseči — toda ali ni to bil moški glas, ki ga je zaslišal iz stanovanja, kjer je bila baronica sama? Le trenotek, nato je bilo zopet tiho... Mrmral si je v zobe antanti sovražno mnenje o morali Francozov in si pristavil: »Streptovvitcli ima prav, to mora biti čudna družba, ta v številki 48.«
Če bi mogel oskrbnik v tem trenutku, ko si je to govoril, pogledati skozi zaprta vrata, bi videl, da je upravičeno. Njegova ušesa se niso varala; v resnici je bil to moški glas, ki ga je zaslišal iz baroničinega stanovanja, in to, kar je ta glas izrekel, sta bili dve vprašanji:
»Kdo je bil? Kralj zločincev?«
Ta glas je prihajal iz ust mladega moža, ki je ležal na divanu. Barva njegove polti je bila rjava, nosil je kratke brčice, poznalo se mu je dobro življenje, to se pravi črni obroči njegovih oči so prav tako lahko izvirali od dobrega življenja kakor od pomanjkanja. Mlademu možu so bile namreč zvezane i roke i noge, poleg tega ga je vezal rahel pas čez prša na divan. Baronica je mirno sedla v fotelj; ujetnik na divanu pa je ponovil svoje vprašanje:
»Ali je to bil vaš mož. kralj zločincev?«
Zanikala je in rekla: »Še vedno ponavljate. Ivolikokrat vam bom morala še reči, da ta mož. ki ga imenujete kralja zločincev, ni moj mož?«
?Saj vendar stanujeta skupaj?«
»iNe, vaju pravim. Vsak ima svoje stanovanje. Njegovo je na oni strani. Zvonil pa je mož. ki oddaja stanovanja, hotel je nekaj vprašati. Ali niste žejni? Naj vam dam limonado?«
Ujetnik je nagubančil čelo: »Niti od vas niti od onega, o katerem pravite, da ni vaš mož, ne vzamem ničesar.« Njegov glas se je tresel v prikritem odporu. Vas dvoje sta mojemu imenu prizadejala neizbrisljivo sramoto in prekrižala načrte, zaradi katerih sem prišel v ta konec sveta, ki naj bo za večne čase proklet.«
»Rečeni vam, da boste najkesneje v dveh dneh prosti. V tem času boste umrli od lakote in žeje.«
»Rajši to, kot pa da bi od vas kaj vzel.«
Mlada žena je nagnila glavo in rekla: »Kakor hočete. Mogoče morete živeti dva dni brez takega ponižanja. Saj se dajo ljudje v vaši deželi živi pokopati in ne umro od tega. Sicer pa limonada ni to. kar sol in kruh.« Ujetnik je ležal z zaprtimi očmi in ni odgovoril. Zato je nadaljevala kar sama zase: »Ko ste se pred urami zbudili iz nezavesti, ste izpili dva kozarca vode, ki sta vam šla v slast, kot se mi je zdelo.«
Odprl je oči in zastrmel vanjo: »Je to res in mi ne lažete samo. da bi me vjeli v past?«
»Pustolovka sem, toda ne lažem vam. Niti zaradi tega. da bi vas vjela v past.«
Znova je zastrmel vanjo in ni odgovoril. Končno je rekel: »Pustolovka? Kaj je to?«
Dvignila je obrvi: »Kako naj vam to povem? Omo-žena sem bila, mož mi je umrl, naveličala sem se življenja. kot sem ga poznala in zato sem ušla. da bi spoznala kaj novega.«
»Ste našli kaj takega?« Njegov glas je bil živahen, brez tistega prejšnjega razburjenja.
»Našla sem saj moža posebne vrste,« je rekla.
»Koga? Kralja zločincev?«
»Da. Ni bil sličen nobenemu možu. kar sem jih bila srečala. Počenjal je blaznosti, ki bi ga mogle oropati življenja in svobode, samo zaradi svojih muh. lil prav tako je mogel zavreči ves dobiček zaradi svojih muh, ki so bile bolj blazne, kakor morejo drugi ljudje komaj sanjati o njih.«
Ujetnik je strmel predse in mrmral: »Tudi ja/, sem bil sit življenja, ki sem ga poznal in mu ušel, da bi našel nekaj novega, kar še nisem poznal.«
Nasmehnila se je: »In to ste nedvomno našli!«
Ženo sem iskal, tako ženo, da je še nisem nikoli videl podobne.«
Znova se je nasmehnila: »Jaz pa sem iskala takšnega moža, mislim!«
Pogledal jo je z zaničevanjem: »In ste se zadovoljili s kraljem zločincev'!«
»Da bi le bil kralj, pa bodi kralj česarkoli,« je rekla.
»In vi, ki zaslužite, da bi bila kraljica, kjerkoli že, ste se odločili, da postanete kraljica zločincev. Pri profetu. ne morem verovati svojim čutom.«
»Vljudni ste,« je rekla. »Ne bili bi pa. če bi vam povedala, da se nisem zadovoljila kakor druge kraljice s tem. da bi kralj sami vladal. Nocoj sem poskusila napraviti to. kar se je kralju pred tremi dnevi ponesrečilo. Upam, da ste že na jasnem, zakaj ste tukaj.«
»Zaradi tistih barvastih kamnov. Beli saliibi ne mislijo nikoli na nič drugega kot na dobiček.«
»Zaradi tistih nenavadnih, barvastih kamnov.« je ponovila. »Naj bodo barvasti ali ne, zame bi bili vredni samo po tem. če bi se mi posrečilo, kar se kral ju ni.«
»Vašemu možu! Možu. ki ga ljubite!«
»Ne, vam rečem!« Zacopotala je s svojimi črnimi, žametnimi čevlji po tleh. »Samo poganja se zame, pa nič drugega. Dovolite mi, da vam povem, kaj je napravil 011 in kaj jaz. Razsodite, kdo je dozdaj prestol bolj zaslužil.«
Prepletla je prste in od časa do časa pogledala na solnce, ki je izginjalo za opekastim obzorjem Chestertoa Mansionsa in ji zlatil krono njenih las. Začela je govoriti. Ujetnik jo je tiho poslušal, njegovi pogledi pa so govorili v skali od zaničevanja .pa prav do navdušenja. Čez nekaj časa je umolknila in ga pogledala. Njene obrvi so se nad sivimi očmi vprašujoče dvignile. Molčal je, nato je rekel počasi:
»To vse zaradi tistih barvastih kamnov! Če bi bil svoboden, bi jih v tem trenotku imeli.«
Zravnala se je in vprašala: »Mislite zares, kar pravite? Ali bi mogli darovati dragulje, ki jih v denarju ni mogoče preceniti, bitju, ki je nupelo vse sile, da vam jih ukrade? Ah, govorite, kakor govorijo moški — zaradi lepih besedi!«
Pogledal jo je s prodirniin, a obenem trudnim pogledom.
»Seveda, to se vam zdi nemogoče,« je rekel. »Iz rodu sahibov ste. V moji deželi cenimo bogastvo in drage kamne že po tem, kar so. Le kar stori mož, to velja. Vi ipa ste iz rodu sahibov in zato se vam zdi nemogoče, da bi muhasto zavrgel to, kar je vam življenjski cilj in smoter.«
Dvignila se je s fotelja in zdrknila k divanu, kjer je ležal.
»Kaj bi storili, če bi vas zdajle oprostila vezi?« je vprašala.
Še vedno z istim mirom v očeh ji je rekel: »Moja obljuba vas vabi? Hočete videti, če kraljevska beseda ostane kraljevska beseda, tudi če gre za stopetdeset draguljev.«
V njenih očeh se je zabliskalo, umaknila se je za dva koraka.
»Če mi zdaj daste kamne, vam jih bom vrgla v obraz«, je rekla. »Če bi se mi sinoči posrečilo, da bi se polastila vaših draguljev, zaradi katerih sem potovala mnogo milj daleč, bi storila prav isto. Lahko verujete tej besedi. Kakor gotovo ste vi kralj, sem jaz kraljica.«
Poskusil se je dvigniti na divanu, toda vezi so ga zadržale in je padel nazaj. Strmel je vanjo dolgo in nepremično, kakor da se hoče prepričati o vsebini njenih besedi. Vzdržala je pogled in ga je gledala z bleščanjem v zenicah in dvignjeno zgornjo ustnico. Končno je rekel ipočasi in skoraj žalostno:
»Slep sem bil. Oprostite mi! To ste. kar pravite, da ste. Moje grlo pa je bolj suho kakor puščava. Iz vaše roke sprejmem kakor berač vbogajme vse, kar mi da.«
Zdrznila se je. Usta so se ji razširila v smeh. zdrvela je po sobi k mizi s kozarci in steklenicami, čez trenotek je bila zopet pri njem s kozarcem. Izpil ga je na dušek. Nato se je nagnil na divanu nazaj, ona pa prisedla bliže, še sta se merila z očmi, končno pa je rekel:
»Pripovedujte mi še kaj iz vašega življenja. Ali ste res potovali mnogo sto milj, da bi se polastili mojih draguljev? Pa jih niste hoteli imeti samo zaradi njih denarne vrednosti?«
Sklonila je glavo.
»Zdi se mi«, je rekla počasi, »da bi romala še vse dalje, o Maharanee, da bi srečala — vas.«
It
Po|>oldne drugega dne, ko je mr. Markham zvonil pri baronici in baronu, se mu ni javil nihče. Oskrbnik je drvel k mir. Streptowitchu. Ta je prikimal.
»Da, odpotovala je. Sam sem jo videl. Pa	ni bila	sama!«
»Ni bila sama? Ali je bila z baronom?«
»Ne,« je rekel mr. Streptovvitch, »šla je z nekim Indijcem. V hiši mora biti mnogo Indijcev. Prepričan sem, da so anarhisti. Ta Indijec pa in baronica	sta	se	gledala
■/.	nasmehom, kakor da sta zaljubljen parček.«
To je bilo zadnje, kar je videla Chesterton Mansions od plemiškega para de ( itrac.	(Dalje	prih.)
Mariborčan Oton IVolfzettel, ki je izdelal tu objavljene slaščičarske izdelke
Golob, izkle-ščen iz enega samega komada sladkorja
Desno: Torta d modernem
Iz sladkorja izkleščena vaza z makovimi coetlicami stilu in z modernim obloz-
Moderni slaščičarski izdelki kom
Na zagrebškem velesejmu je v jeseni izložil Mariborčan Oton IVolfzettel (slaščičar v kavarni »Zagreb*, Crikvenica) slaščičarske izdelke. Naš rojak je za svoje delo dobil na »Zagrebškem Zboru* prvo odlikovanje. Posebno pozornost so vzbujali tu priobčeni kosi, kakor tudi izpuhana vaza, piramida iz makaron, žival, izpuhana iz karamela, itd.
m
Liska (Fulica atra L.). Ptica ni opazila aparatu in je popolnoma nemotena Anasligmat, 9x12, f 12*5, Vso"* suežilo	Foto	med.	Herfort,	1929
FOTOAMATER
Fotografiranje živali v naravi
Med. J. Herfort
Vrh smreke je žvižgal kos svojo večerno pesem ... Teleobjektiv, 10x15 (del), f 18, 'fu". Solncc	Foto med. Herfort, 19M
estetsko korist. Spregovoriti pa hočem pur besed o fotografiranju živali oz. ptic v prosti naravi. Tega se loti sicer malokdo, ni pa to nič čudno, ker je to najnehvalež-nejši del fotosporta, baš tu amaterju največkrat spodleti in dobi mesto dobre plošče par lis ali pack.
Današnji amaterji niso baš potrpežljivi, saj to se vidi dostikrat tudi na njihovih izdelkih, zato pa ne dosežejo zaželenih uspehov. Če pa hočemo fotografirati v naravi prizor, kjer se nam ptica po par urah čakanja le za trenutek pripravno obrne ali pokaže, moramo biti na »strel« pač pripravljeni.
Spominjam se lanskoletnih naporov pri fotografiranju divjega petelina (»Ilustracija« II., št. 9.). Ves teden sem žrtvoval za eno samo fotografijo. Vsak dan sem odšel zjutraj še po temi z aparatom precejšnjega formata, petimi kasetami, teleobjektivom in težkim stojalom poldrugo uro daleč. Delal sem s težkim stojalom in teleobjektivom. Ker z normalnim aparatom ne moremo v zadostno bližino, uporabljamo z večjim ali manjšim uspehom teleobjektiv. Slabo pri tem je (kljub temu, da 4 krat poveča), da mora biti izteg zelo di>lg, zato seveda dolgo osvetljenje in se nam zaradi istega aparat ob vsakem vetru strese. Za stabilnost uporabljam težko stojalo, vkljub temu pa je, vsaj pri meni, polovico posnetkov premaknjenih. Pri petelinu sem imel od petih juter trikrat to srečo. Enkrat me je namočil dež in petelin ni pel, enkrat sem ga pa uspešno fotografiral.
Zato pa obupa marsikdo in pusti začeto delo v sredini. Nekoliko lažje je sicer fotografiranje z Voigtlan-derjevim Tele-Dynar (1:6.3), vendar pa njegova cena ne odgovarja žepu večine amaterjev.
Sokol selec (Falco peregrinus Tunst.). Ptica je sedla, o momentu zapazila slabo krit aparat in odletela, le da je bil čas za osvetljenje
Anastigiuat f 1*8, i/n". Solnce v gozdu	Koto	med. Herfort, 1931
Naša ožja domovina je za^ foto-amaterje kot ustvarjena. Kamor pogledaš, seveda če znaš sploh gledati, te lepote naše domovine naravnost opajajo. Naša Gorenjska s svojimi velikani, pa spet Dolenjska s tihimi vasicami, polnimi najtišje lepote in poezije. Toda žal, če pogledaš v popotno torbo večine naših amaterjev, se moraš spomniti prof. J. Mlakarju, ki je dejal, da postane amater fotograf npjprej amater, potem šele fotograf, da fotografira svojo »ljubezen« od vseh strani, od zgoraj in spodaj, od spredaj in zadaj, ko se smeji ali joče, ko se ji zdeha i. t. d., taka je popotna torba ali žepni »fototresor« amaterjev. Samo spremljevalca oz. spremljevalko na izletih vidiš od vseh strani i ob vsaki ipriliki in ne-uriliki. Če pa kdo fotografira pokrajino, prinese domov nekaj revščine, katero dobiš na vsaki razglednici dosti boljšo. Tudi amaterju je treba precej smisla in okusa!
Če fotografiraš, glej, da boš imel od posnetku tudi praktično in
Če fotografirate v naravi, pazite na osvetljevanje plošče. Če je to predolgo, je posnetek premaknjen ali sploh zmazan, če je prekratko, ni negativ uporaben. Plošče z 23° Seli. dajo pa največkrat pretrde negative. Če osvetlimo pri količkaj ugodni luči s f : 5.5V50 sek. do 'Imo sek., bo negativ pri 17" Seli. vsaj koliko rtoliko uporaben. V mislili imam seveda kamero z dobro optiko (1 : 3.5 — 1 : 4.5). »Leiea« je sicer primerna glede teli zahtev, so pa zato povečave premalo ostre. Dostikrat nam pa stoji predmet tako, da ga kljub dobri kameri in ugodni luči ne moremo fotografirati. Če stoji ptica v solncu in ima glavo v senci je posnetek nemogoč.
Nerodna in za plošče pogubna je neenaka razdalja, na katero fotografiramo. Če udesimo na gotovo točko, pa osvetlimo kljub temu, da je predmet bliže ali dalje, je posnetek medel, korekcija s pomočjo skale za merjenje razdalje pa je netočna in nesigurna.
Dostikrat se pa poglobi človek v občudovanje in lepoto narave, da posluša petje ptice, ki jo hoče fotografirati tako zvesto, da pozabi odpreti pokrov kasete in fotografira na prazno«. Tako sem pred par leti fotografiral divjega petelina na deset korakov. Ko sem »osvetlil«, sem se dvignil, petelin me je opazil in odjadral, jaz sem se pa spomnil, da nisem odprl kasete .. .
Posnetki pa včasih, dasi so dobri, ne ustrezajo, ker je žival plašna, ker je opazila ali nas ali objektiv aparata.
Divji zajec. Zajec sedi, počiva in aparata ni opazil
Teleobj. 6x9, f. 12'5, 1 /25. Foto med. Herfort, 1930
Labod prevaža svoj beli sijaj . . . motiv z Bleda
Anastigmat, f. 8'5, 1 30	Foto med.Cundrč, 1930
Temu pomoremo, če fotografiramo samo z zadnjo (pokrajinsko) lečo (samo ob močni luči!) ali pa če nimamo pred aparatom oz. lečo razporni (schlitz) zaklop.
Dostikrat pa dobimo na »lovu« druge zelo lepe motive, ki jih sicer ne bi. Moja najboljša pokrajinska fotografija je baš z »lova« z aparatom. Imejmo odprto oko duše in srca, da se bo videlo na fotografijah, da znamo gledati in ceniti božje stvarstvo in svojo domovino!
FILM
»V kraljestvu Zlatoroga«
Izdelek: T. K. »Skala«, Ljubljana. — Snov. režija in fotografija: Jauko Ravnik.
Laboratorijsko delo: Egon Planinšek in J. Ravnik. (Slike iz filma glej v letošnji 4. štev. na str. 108 do 110). Boris Orel
Peter' Kocjančič: Na lovu (akvarel)
Marsikdaj in marsikje je bila izrečena uadepolna beseda o bodočem slovenskem filmu in o snovnosti, ki bi jo moral ta film uvažiti, če bo hotel: 1. da bo res naš in 2. da bo že takoj ob začetku postavil pregrajo med inozemskim svetovnjaškim filmom in domačim slovenskim, ki bo dovolj širok, da bo tudi tujina s pozornostjo prisluhnila njegovemu utripu. Slovenci imamo bogato in pestro snovnost za razne filme in v tem pogledu srno resnično brez zadrege. Ne da bi kaj dolgo iztikali, imamo takoj pri roki: slovensko zgodovino (Pod svobodnim soncem, Krst pri Savici, kmečki punt itd., Gospa Sveta), slovensko slovstvo (Trubar, Dalmatin, Valvazor, V. Vodnik, Prešeren itd.), slov. kulturno zgodovino (slov. mesta, rokovnjači, divji lovec), slov. mi-tos, slovenskega študenta, izseljenca itd. Ta snovnost pa še ne pomeni vsega. Poglavitno zavisi od pravilnega umetniškega oblikovanja te bogate snovnosti. Ne samo snov, fabula, hiša in gora naj bodo slovenski, ampak slovenska mora biti oblika. Na priliko: imamo odlični tekst Levstika o Martinu Krpanu, imamo Jurčičev roman o »desetem bratu«. Ali do danes nam vse dramatizacije teh tekstov predstavljajo nacijonalno hrupnost, ob katero se je po pravici svoječasno spoteknil Ivan Cankar. Niso se dvignile po obliki nad pisani tekst, niso postale vsaj njegove isto-močnice. Tako igro lahko proglasiš za švicarsko ali holandsko narodno igro, kar nam je primer, kako gre marsikatera naša literarna produkcija prav zaradi svoje brezličnosti v mednarodnost, namesto da bi šele po naši svojstveni obliki stopila v neki svetovni človečanski prostor. Prva pot je zadeva diletantizma, druga pa zadeva umetnosti.
Na take in podobne stvari sem mislil, ko sem odhajal od uprizoritve prvega sloveskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«, ki ga je ustvarilo in postavilo med nas velikodušno in požrtvovalno delo prof. Janka Ravnika in njegovega kroga okrog tihega, a ambic.ijoznega turistovskega kluba »Skale«. Iz navdušenja nad filmom in iz ljubezni do našega planinskega sveta so sc napisale v naših dnevnikih
ssr,
prisrčne in tople hvalnice. Po pravici. Zato jiJi danes ne bom ponavljal. Pač pa boni iz prav iste ljubezni do naše prve filmske produkcije izrekel o filmu par kritičnih opazk, ker ne gre samo za ta film, ampak za drugega, ki mora, ako se hoče učiti iz napak, pokazati drugo stopnjo razvoja. In napak ter neskladnosti je v filmu precej.
»Sveta si zemlja slovenska«. Skozi opojnost tega stavka smo uživali lepo in čisto filmsko sliko naših planin. Na začetku filma stoji ta stavek nalik hiptnotičnemu vhodu v čarobno kraljestvo. Od hipnotičnega značaja tega stavka se hrani film »V kraljestvu Zlatoroga«. Zato je nevaren jasnemu in treznemu pogledu gledalca, prav zelo pa delu filmskega oblikovavca. Sodba o filmu je taka: naš prvi slovenski film je — romantičen. Baročen. Romantičen v lirični statiki svoje fotografije, v zastarelih filmskih rekvizitih in oblikovni nemoči, ki mu pripeva navdušenje iz stavka »Sveta si zemlja slovenska«. Baročen po svojih težnjah in ker hoče biti hkrati vse: lirična fotografija naših gora, turistično-plezajski, tnjsko-prometni, slovensko kulturno propagandni, človečanski, socijalen, gospodarski, naravoslovni, športni, in ker koketira s fabulo (eros!) in s prikazovanjem letnih časov, kar se usodno maščuje nad njim samim: bohinjska smučarska zima razbije še tisto harmonično celoto, ki bi jo film imel, če bi njegov konec izzvenel v pesem jesenskih oblakov. Romantično pobarvana pa je bila v svojih početkih vsa svetovna filmska produkcija. Kar je pri našem prvem filmu romantična fotografija slovenske pokrajine, je pri svetskem detektivska podoba ali pa ipodoba salona meščanskih afer. Oba sta začela z romantiko. Razmičnost obstoji le v tem, da je svetovni film z detektivsko snovnostjo takoj poudaril in podčrtal idejo f i 1 m a , medtem ko je slovenski filmsko negiben, ker leži njegov poudarek v fotografiji. Naš prvi film je »fotografija v filmu«, medsebojna povezanost raznovrstnih fotografij in je filmskega toliko v njem, v kolikor izhaja iz filmske kamere. Skratka: ima izrazito fotografski značaj. Njegov oblikovavec še ni filmski režiser, pač pa izkušen in vešč fotograf-amater. Fotografsko negibnega ga ne dela samo vrsta slik naših planinskih lepot, temveč zlasti težnje, ki jili skuša uveljaviti. Po fotografiji naših planin, dolin in rek je film zdaj industrijski prikaz jeseniških plavžev, zdaj propagandno-plezalska parabola. Ali da se še bolj določno izrazim: film ni zvest eni sami ideji: iz ideje stavka »Sveta si zemlja slovenska« hoče v eni sapi zajeti vso mnogoličnost slovenskega življenja in to ob pomanjkanju čuta za filmski prostor in za izrazito slovensko oblikovanje. Film izvršuje službo različnim gospodarjem. V tem je njegova glavna* slabost. Naslov »V kraljestvu Zlatoroga« je pa legendarno, zveneče ime i za fotografirano geografijo naših planin i za baročno pestrost njegovih tendenc. Za slednje še prav posebno — neprimeren.
S potniško fabulo treh filmskih junakov — Gornika, Klemena in Robana — so hoteli oživeti fotografski značaj filma. Prav za prav ni fabule. Je neko prikrito koketiranje z njo in po ujej daljno dišita dva rekvizita iz starih romanov — knjiga in pismo. Knjiga naj bo simbol našega inteligenta v mestu. Če ni cepin in plezalna vrv, je — knjiga. Za Gornikom pride s knjigo še Klemen. Zato bi to zadevo s knjigo imenoval — poglavje zadrege in tesne iznajdljivosti. Potništvo treh junakov je slaboten odmev neke fabule. Igra vlogo ukrasne črte, ki se vleče skozi podobo slovenskih planin, mesto da bi jo okvirjala, kajti središčna os filma je kajpada fotografija našega gorskega sveta s podnaslovom »Sveta si zemlja slovenska«. Ti glavni junaki nam dejansko ne ipovedo prav ničesar, čeprav se nam z neko pomenljivostjo predstavljajo ob začetku filma, kakor da se bo razvilo pred našimi očmi veliko filmsko dejanje. In v stiku z ljudmi in s prirodo so tako čudno in po svoje življenjski, da te ne ogrejejo. Njihovi hudomušnosti se bo nasmehnil iz večine le tisti, ki jih osebno pozna. Zato naj ob tem resno pomislimo: tujina, ki bo gledala ta film, l)o brez vseh teli znanj in spominov na poznane kotičke naše zemlje. Potniška trojica iz filma manifestira troje slovenskih stano\: študenta, kmeta in delavca. V tem je njegova slovenska pa socijalna poteza. Etična, ker gora približuje človeka k človeku. Toda to, kako v planinskem svetu odpadajo vse stanovske in družabne vezi in razlike, kako se v samoti gora spoji človek s človekom, — film prav medlo in slabotno prikazuje. Ti trije zastopniki slovenskih stanov stopajo namreč na filmsko pozorišče že kot davni znanci in prijatelji. Zato ipa tembolj poudarjajo etiko gora in planin v stiku z resničnim slovenskim življenjem. Ne gredo v skrivnostno globokost, samo nakažejo jo. Vsi ti
Dalje na struni ~>HR!
Tvorci prvega slovenskega filma: Prof. J. Ravnik (o sredini) s sodelavcema E. Planinškom (levo) in M. Khatnom (desno)
Studio za zvočni film v Jugoslaviji
Družba »Svetloton-Filin« v Zagrebu, ki nam hoče izdelovati zvočne filme, pripravlja otvoritev posebnega studia za zvočni film. S tem studiom hoče nadarjencem po uspešni dovršitvi kurza omogočiti sodelovanje pri izdelavi domačih zvočnih filmov. Za Slovence je važno, da je med ustanovitelji tega studia Ljubljančan, operni pevec g. Mirko Jelačin, ki se bo poleg drugih odličnih domačih in inozemskih umetnikov pri tem podjetju udejstvoval kot pevec in pedagog.
Nekaj razlag življenja brezplačno za poskušnjo bravcem tega lista
Znani zvezdoslovec prof. Roxroy se je spet odločil, da za to banovino priredi poskusno razlago vašega življenja popolnoma brezplačno v nemščini, angleščini ali francoščini.
Slava prof. Roxroy-a je tako daleč razširjena, da pač nima potrebe, da ga mi uvedemo. Njegova sposobnost, razlagati življenje drugih, vseeno, kako daleč stanujejo, meji že na čudotvorstvo.
Celo zvezdoslovci raznih narodnosti, ugledni možje, iz vsega sveta gledajo nanj kot na svojega mojstra in slede njegovim stopinjam. On vam našteje vaše zmožnosti, vam pove, kako in kje motere doseči uspehe in vam omeni povoljne in uepovoljne dobe v vašem življenju.
Njegov opis preteklih, sedanjih in bodočih dogodkov vas bo presenetil in vam pomagal.
Gospod Paul Stahmann, izkušen wiadom (Deutschland), pravi:
»Razlage, ki mi jih je dal g. prof. Roxroy, so povsem resnične. To je temeljit, dobro posrečen kos dela. Ker sem sam zvezdoslovec, sem njegova planetska izračunanja in podatke natanko preiskal in našel, da je njegovo delo v vseh potankostih dovršeno in da je tej znanosti popolnoma kos.«
Če želite porabiti to izredno ponudbo in dobiti poskusno razlago, sporočite ime tega lista, vaše ime in naslov (brezpogojno morate to svojeročno napisati), dan, mesec, leto in kraj vašega rojstva ter priložite 20 dinarjev v bankovcu ali v poštnih znamkah (ne prilagajte pa kovanega denarja), da se pokrijejo stroški za to objavo, poštnino itd., nakar vam bomo takoj poslali vašo poskusno razlago. Naslovite svoje pismo na prof. Iloxroy, Dept. 8395 D, Emmastraat 42, Den Haag (Ilollaud).
N. B. Prof. Roxroy ne razume naših jezikov in more, žal, odgovarjati le v nemščini (ali francoščini ali angleščini, kakor kdo želi). Poštnina za pisma v Holandijo znaša 3 Din.
zvezdoslovec, Ober-Nie-
naši planinski ljudje ne rušijo lirizma filmske podobe našega planinskega sveta. Nasprotno ga razbijajo turisti na Golici. Trganje narcis je vendar banalen opravek nedeljskega turista, ki nikakor ne sodi v film naših Skalašev. Prav tako ne vsakdanjost posedanja ob mizi in pri čaši »ta zelenega«. Ti in še drugi realistični momenti niso v skladu z romantično predstavljalnostjo Zlatorogovega kraljestva. Neživost potništva filmske trojice pa je najbolj prišla do izraza v plezalskem delu filma, ki je imel naravno s fotografskega vidika svoje posebne in težko dosežene lepote. Predvsem: v tem plezalstvu nisem ugledal in doživel njegove ideje, niti me ni moglo prepričati o neki etični nujnosti plezanja, če naj smatram ta del filma za plezalsko-propagandnega. To je bil obrazec rutiniranega plezanja, prazen in nezanimiv zaradi tega. — ker mu manjka — epične ali dramatične razgibanosti. Bolj kot kje, bi bila tu na mestu fabula. Kajti plezalstva dotlej ne moremo doživeti, dokler nam ni prikazano hkratu z doživetji plezalcev.
Ni mi znano, kako bi izgledala fabulistična plat filma, ako bi se izvedla po zamisli pisatelja Juša Kozaka. Naj bo ta kakršnakoli že, film, ki ga je ustvaril prof. J. Ravnik
Hans Albers in Ana Stenooa za mizo igralnice v Motite Carlu. Iz filma »Bombe na Monte Carlo«	Foto	Uta
s pomočjo svojih tovarišev stoji na črti kulturnega in potopisnega filma, čigar neenotnost in dolgoveznost gresta zlasti na račun poprej omenjenih teženj in medle potniške fabule. Ali naj gledamo v tej senci fabule ostanek prvotnega načrta Ravnik-Kozak? In žive fabule, žive slovenske 1 e g e n d e n e d o s t a j e temu filmu, ki hoče biti vrhu vsega — m o n u m e n t svetosti slovenske zemlje. Trojica v potniški legendi pa v resnici bolj nalikuje roki, ki nemo kaže in veže posamezne točke na geografski karti, nego tipični podobi slovenskega življenja.
Napake pa so v filmu, ki jih mora spoznati vsak povprečni fijinski gledavec in ki se jih vsekakor predobro zavedajo Skalaši. Vprašanje so čuta in smisla za tipičnost in ekonomijo slik in prizorov. N. pr. soba, vlak, votla, knjiga. Kičasta ljubljanska soba je slabo izpričevalo za umetniški čut in okus režiserja, Vlak je tipičen prikaz v filmskem potopisu. V našem filmu se je ta stopnjeval do tja, kjer jenja biti tipičnost, postaja pa — preobilje.
Dotaknil se bom le še formalne plati planinske filmske slike. Njene čistosti in foto-tehnične dovršenosti moramo biti veseli in glede nje nas ni strah sodbe tujine. Je res v njej ponekod sladkobna ubranost seeijonističuih pokrajinskih slik, toda bila je vseskozi odraz veščega in razumnega laboratorijskega dela, odlična zlasti od sredine do jeseni in boljša v rumenkasti svetlini nego v bleščeči beli.
Slovenski film je danes — resničnost. Veličina je v tem dejstvu. Slovenska kulturna zgodovina, ne samo alpinistična. bo morala prof. j. Ravniku in njegovim sodelavcem odmeriti posebno poglavje. Je to poglavje ljubezni do naše zemlje, ki ga morda danes še ne znamo dovolj pravično in objektivno oceniti.
Ruska filmska igralka Ana Stenooa o nemškem zvočnem filmu >Bombe na Motile Carlo<	Foto	Uto
filmska igralka Claire Rommer
Foto Ufa
J
}
Zgoraj levo:
Elegantni plašč za obisk. Črno sukno z lepim ovratnikom in rokaonim urezom. — Obložba iz lisice z Alaske DOra, Puri«
Zgoraj desno:
Angleški kostim z dolgo jopico in zoito obložbo iz stisnjenega astrahana, beige-rjav
0’Ora, Pariš
v % %
Pariško modno pismo
Da se zavarujemo pred hladnejšim vremenom, bomo morale nositi gorkejšo bluzo. Bela flanelasta bluza v navadni moški obliki, ki jo obkroža v stasu lakast ali usnjen pas, je primerna za ta čas. Lahko se seveda poslužirno tudi modelov pletene mode. Ni potrebno, da bi bila obleka za popoldne iz svile. Kaj nudijo danes pariški mojstri' Paquin nudi črne, preproste oblekce iz črne, tenke volne. Ob straneh nabrano blago. Izrez v obliki srca krasi zobčast rob iz bele svile ali pa bel kožuho-vinast obrob. Črn lakast pas. Nadalje nudi Carette prijetno volneno obleko v beige-barvi z rjavimi gumbi, ki so zelo priljubljeni, morajo pa biti pravilno zapeti. Pas se ravna po barvi obleke. Volnena obleka v zeleni barvi (kakor steklenice) z vložkom kakor telovnik iz brajtšvanca v črnem je nova in originalna. Obkladi (reverzi) iz blaga padajo čez telovniški vložek. Ta model je videti tudi v črni barvi z belim ali v rjavi s svetlim kožuhovinastim obrobom. Za popoldne je lep kostim iz črnega braitšvanca z belim satinastim ka-zakom, ki pa je lahko izdelan v otenjenem, mešanem ali lame-blagu. Modo obvladuje enobarvnost bolj kakor vzorčkaste, diagonalne in strujaste barve. Rodier razširja gosto, toda tenko volneno tkanino v rjavi, črni, zeleni in lilasti barvi. Za velike, zelo vitke postave nudi Paquin kostim iz črnega volnenega blaga z dolgim jopičem in gladkim krilom. Široki karakul-obkladki krasijo v moški obliki vrat in delajo stas vitek in ozek. Rokavi se končajo iz iste kožuhovine na široko nad rokavi ali pri členu roke. Paquin nudi iz iste kožuhovine klobuk in majhen, okrogel muf, ki bo letošnja posebnost. Za dopoldne je primeren kocast plašč iz velblodje dlake v naravni barvi. Morete ga izpopolniti z rjavimi čevlji, usnjenim pasom in prav takim klobukom. — Za mrzle dni je treba misliti tudi na gorkejšo domačo obleko.
Za jesen in zimo
Spodaj: Za zvečer
L) Ora, Pariš
- -A
Sfc
t
e*, k
Iz pralnega	blaga	»matelasse«	(to	je	gosta, gabrnata	vol-
nena	tkanina,	malo	podvezana	s	svilo),	delajo danes	pre-
proste, ravne, zelo dolge obleke. Kitijo jih obkladi, ovratne rute ali skodelast ovratnik v različnih barvah, ki se jim priliči tudi pas v stasu. Nosijo tudi kratke jopice, rahlo in prikupno izdelane; nosijo jih z lahkimi domačimi oblekami, da grejejo.
Sodobna žena
Na videz	mo-
ramo iskati razliko med današnjimi ženami in onimi iz pretekle dobe le v formalnosti, ker je sodobna žena	od-
klonila živeti samo kot dama ali gospodinja in se je odločila,	da
bo, mesto da bi šla po določenih in izhojenih	po-
tih, rajša poiskala novih. V	res-
nici pa je to sta^ lišče sodobne že-proti privzetim običajem iz ra/, svetovnega nazora, ki usmerja vse njeno življenje. Najočit-nejša razlika' med pojmovanjem včerajšnje in sodobne žene je smotrenost vsega delovanja! in nehanja, ki ima za iposledico razliko v sredstvih in ureditvi življenja.
Včerajšnja žena je živela in delala le za bodočnost. Že kot otrok je pričela štediti in pozneje zbirati prihranke za doto. V mladem zakonu je delala kolikor mogoče sama v gospodinjstvu, da si prihrani stroške in s tem položi temelj poznejšemu bogastvu ali pa si vsaj zagotovi starost brez skrbi. V dosego tega cilja je pomagala možu pri trgovini ali pri izvajanju kakega prostega poklica. Pogosto je bila tu zmožna neverjetnih naporov, ker je združila delo v gospodinjstvu s tem, v gotovem smislu, poklicnim delom. Uspeh je lahko stalno opazovala in merila na dviganju blagostanja. Mislila je, da je izpolnila svojo življenjsko nalogo z nakupom dobrih paipirjev, ene ali več hiš, s pridobitvijo stalnih dohodkov, ki so pozneje omogočili njej in možu, da sta opustila trgovino. Razen tega je imel prihranjen in pridelan denar tudi idejno vrednost, ker je pomenil zagotovitev prihodnosti otrok.
Včerajšnje žene vseh družabnih slojev so zasledovale isti cilj: zagotoviti bodočnost. Samo sredstva so bila glede na posebne okoliščine različna; samo-dama je določevala svoje nastope v javnosti, določila svoj krog, s katerim je občevala, in kraj, kamor je hodila na počitnice, glede na koristi, ki so jih imeli ona in svojci od tega. Pogosto so ne-premožne žene gojile široko družabnost, prirejale so družabne prireditve in se jih udeleževale, da bi vzbudile v soljudeh ipredstavo, da ima mož vse denarne in družabne pogoje za napredovanje v karijeri. Za vsako včerajšnjo ženo je bilo povsem naravno, da je popolnoma nesebično doprinesla vsako žrtev, ki je pospešila napredek rodbine.
Svojo glavno nalogo pa je naravno videla v skrbi za dobrobit otrok, nositeljev bodočnosti. Ko je zagotovila eksistenco svojih otrok, t. j. sina spravila \ službo in poklic, hčerko pa omožila, je prav za prav dosegla svoj življenjski cilj. Nato se je često zgrudila, kakor se zgrudi dober dirkalni konj. ki je z naporom vseh sil zdržal do zadnjega trenotka. Zgodaj si- je postarala iu pokazali so so bolezenski simptomi, katerih prej ni uikdo opazil.
Ruša Zidar
M.Maleš: Filmska igralka Ani Ondrakooa
Misli žene i/. pretekle dobe so bile usmerjene povsem na bodočnost, iz predpretekle pa na preteklost. Kajti tej je bil edini cilj, da bi ohranila pridobitve iz »dobrih, starih časov«, radi tega se je branila vsega, kar bi kakorkoli motilo privzeto in priznano urejenost življenja. Nasprotno pa živi sodobna žena vsa v sedanjosti. To, kar je, je odločilno zanjo, in ne to. kar na j bi bilo po običajih in privzetih navadah. Odklanja stališče in videz fizično slabega in pomoči potrebnega bitja — v to vlogo se je včerajšnja žena še umetno stopnjevala in zato noče graditi svoje eksistence na sredstvih, ki bi jih imela na razpolago z druge strani, pa naj je potem to od staršev ali pa moža. V dosego gospodarske neodvisnosti, ki je pogoj samostojne, na lastnih silah zgrajene osebnosti, se hoče s poklicnim delom sama preživljati. Naravno, da se je s tem pojmovanjem načelno spremenil odnos žene do moža, osnovni ton pa je enakopravnost in tova rišt v o.
Sodobna žena stremi za tem, da s svojim delom in udejstvovanjem pokaže, da zastopnice ženskega spola niso ljudje 11. stopnje, ki lahko obstojajo le v odvisnosti, temveč, tla so zmožne postaviti v življenju celega človeka. Dokaz lastne vrednosti in vrednosti vsega spola je torej maksima, ki usmerja življenje sleherne sodobne žene: za sebe in za splošnost.
Pri tem pa si je stavila nalogo, da pripomore etičnemu principu v življenju spet do priznanja in veljave. Sodobna žena ima več možnosti za to kot mož, ker si je pridobila svobodo in samostojnost v času, ko je vladala korupcija — neizogibna posledica vsakega na zunanji uspeh preračunanega stremljenja — na vseh poljih političnega, socijal-nega in zasebnega življenja. Boj, katerega bojuje vsaka žena posebej v svojem delokrogu, pa je vez, ki veže vse sodobne žene, kakor so tudi različne po socijalnem položaju, po svoji politični in konfesijonelni pripadnosti. Kajti vsaka zastavi vse sile, da bo njeno življenje življenje etično visoko vrednega človeka — pri tem pa obdrži svojo osebno, že po naravi in spolu določeno svojstvenost.
Pogoj za uresničenje tega cilja pa je razvoj vseli v ženi spečih duševnih, duhovnih in telesnih zmožnosti. Zato ni le slučaj, prav tako ne izrazit modni pojav ali pa simptom ženske ničemurnosti — da posvečajo današnje žene veliko pozornost gimnastiki. Kajti ne glede na to, da je skozi generacije radi običajev in obleke odrevenelo žensko telo zahtevalo rešitve in osvobojenja, moramo razumeti to dejstvo predvsem kot reakcijo proti krčevitosti, ki je bila — z izjemo morda dame, katere življenje je bilo povsem zunanje — značilna za vse včerajšnje žene. Povsem telesna delavnost gospodinje, enostransko duhovna napetost ženskega outsiderja, karikiranega v »Blaustrumpf-u«, samo v boj usmerjene sufražetke — vsa ta sama po sebi različna udejstvovanja so zaposlila le posamezne funkcije človeka in so s tem preprečile enakomeren razvoj celotne osebnosti. Sodobna žena pa polaga — iz globoko v njenem življenjskem pojmovanju ustaljenih vzrokov — posebno važnost na izločitev vsake napetosti, ker stremi za tem, da bi upostavila sintezo med hotenjem, čuvstvi in telesom, ki je podlaga vsej harmoniji.
S tem je postala na polju telesne nege in kulture, na katerem je lahko prosto iz sebe ustvarjala, predhodnica nove dobe. Kajti ugladila je pot,_ ki vodi od surove telesne moči prejšnjih časov — ki je bila prav za prav tudi le izraz neke krčevitosti — do igraje obvladanega telesa, ki ima svoj vpliv na duhovno in duševno življenje.
Včerajšnji ljudje pogosto označujejo sodobno ženo za nežensko, ker se ne zadovolji več z delom v kuhinji in gospodinjstvu. Tako pojmovanje ni toliko karakteristično za sojene, kot za tiste, ki sodijo, ker so si ustvarili mnenje o naravi spolov na podlagi slučajno se ponavljajočih zunanjih znakov. Kajti pojmi »ženski« in »moški« imajo končno svoj izvor v erosu in se ne nanašajo na način udejstvovanja. Žena ni zato ženska, ker vihti kuhalnico, temveč ker kaže lastnosti, ki so jo napravile za objekt moževih želja, ker je dobra, mehka, razumna, zunanje prikupna itd.
Vendar se ne bo nobenemu nasprotniku ali prijatelju smeri, ki jo zastopajo žene današnjega časa, posrečilo določiti tip sodobne žene po določenih normah in izjavah. Kajti gihanje je še premlado, da bi bilo odrevenelo v trdnih formah; in samo dokler bo prosto vsake take vezi, se bo ohranilo živo in bo dokumentiralo današnjost. Kdor Ikičc najti sodobno ženo, jo mora iskati povsod, kjer polje življenje: v umetnosti, v znanosti, v praktičnem delu, da celo v družbi. Kdor jo hoče spoznati, jo mora spoznavati iz njenega odnosa do drugega spola in iz njenega pojmovanja dela.
Cist obraz
v 10	14 dneh
dosežete s preparatom Scliroder-Sclienke za pomlajenje Ko/e po Dr. med. Lalimaiin-u.
>=5>
\ ('"'l A
Že prvi dan po uporabi vidn.> polepšava obraz. S trajnim, toda neopaženim obnavljanjem kože — resar pa Vaša okolica niti ne opazi
— odstranjuje to sredstvo temeljito	*
za vselej vse nečistote, kot bulje,
sojedce, mozolje, luknjičavost, raskavost, razpokauo, hrapavo, mastno, svetlo, ovenelo kožo, znake staro>ti itd., k«r dokazuje nebroj spričeval, kakor tudi zdravniki. Koža postane sijajno čista, rožnaia in nežna, obraz mladeniško svež, izgled pa pomlajcu za mnogo let. — Uspeh in neškodljivost zajamčena. Cena Din 120. Izvirue preparote Sch oder Schenke samo depot za J
škovičeva ulica 27.	Zahtevajte’brez|j
uijivosi /.ujnnitt*iui. tena loii i*:u. izvirne prepuioiu
henke razpošilja po povzetju ali proti predplačilu Juiros'nvijo .rOmnia1 , oddelek T 13. Zn preb. Dra-
27.	Zahtevajte	brezplačno	Mustrova l cenik!
Sodobna žena torej ni umetno ustvarjen pojav, konstruiran iz zavestnega upora proti obstoječemu sistemu, temveč je organsko zvezan z gospodarskim in kulturnim razvojem zadnjih desetletij. Njena naloga je, da ugladi pot ideji enakopravnosti na vseli (poljih življenja. To ne pomeni, da se bori za popolno enakost predstavnikov obeh spolov. Njen cilj je marveč, doseči priznanje polnovrednosti žene-človeka, ki ima pravico do spoštovanja nasproti svojstvenemu telesnemu ustroju in delu, ter, kjer potrebno, tudi do zaščite.
Kozmetika
Pravilno umivanje obraza
INSTITUT ZA KOZMETIKO
LJUBLJANA, DVORAKOVA UL. 3 II. nadstr., hiša »Obnove Tonnies«
Očisti kožo umazanosti, jo ogolji, raztolšči telo z električno masažo.
Različna svetlobna sredstva z modernimi pripravami. Goji masažo.
Na razpolago najrazličnejša kozmetična sredstva
Ilirija : Svoboda 4 : 1
11. oktobru 19)1
Prvenstvene tekme
V. Vodišek
Kakor v državnem — se je obnesel sistem lige tudi v podsaveznem prvenstvu. V jesenski sezoni smo imeli lepo število razmeroma dobrih in jako zanimivih tekem. Jakost poedinih moštev je bila izenačena v toliko, da so bila presenečenja na dnevnem redu. Vrstni red v prvenstveni tabeli se je menjal redno vsako nedeljo.
Kozmetika je skrb za kožo in telo. Že po rojstvu kopljemo vsak dan otroka, kar dokazuje, da uporaba prvovrstnega mila in pudra najugodneje vpliva na kakovost otrokove kože. S kozmetiko so neločljivo zvezani: psihologija. higijena, estetika, šport in gimnastika. Napačno je zato, če zamenjujemo kozmetiko z gojitvijo lepote.
Kozmetika ni izključna pravica boljšega sloja ljudi.
Gospodinja, žena, ki dela in ima svoj poklic, navadno nima denarja in ne časa, da bi poskušala najrazličnejša mazila, dnevne in nočne kreme ter umivalna sredstva. Toda vsaka žena mora imeti toliko času, da si saj dvakrat na teden temeljito očisti kožo in da ji vsak dan saj nekaj minut posveča svojo skrb.
Začnimo z obrazom, ki se najhitreje zamaže, prali celo ne ostane na površini, ampak udere tudi v zuojnice. Voda in milo sta najbolj uporabljivi sredstvi, ki ju uporabljamo za čiščenje kože. Idealna voda bi bila umetno ali naravno prečiščena voda (deževnica). Ker pa je nimamo vedno na razpolago, moramo vodi, ki jo navadno rabimo, pridejati boraks ali natron, 1 žličko za I liter vode. Če vodo zavremo, ostanejo na dnu soli kot kotlovec.
Vprašate se: ali naj rabim gorko ali mrzlo vodo? Z gorko vodo boste kožo seveda bolje in temeljiteje očistili, ne smete pa pozabiti, da se nato umijete tudi z mrzlo vodo. Če tako spremenimo temperaturo, dosežemo z razširjanjem in krčenjem kožastega staničja to, da kri živeje kroži.
Pri uporabi mila pazimo, da rabimo dobro, nežno, ne-utralno milo. Dobro milo učinkuje s tem, da odstrani od-višno kožno maščobo, ohrani kožo mehko in je pri tem ne izsuši.
Kljub temu, da z uporabo mehke vode in nežnega mila ne razdražite kože, vendar je še vedno večina dam tega mnenja, da ne uporabljajo milu za umivanje obraza. Tem priporočamo umivanje z mandljevimi otrobi. Mandljeve otrobe (približno žlico) je treba 2 do '•> minute na vlažni koži drgniti, nato jo dobro splakniti z mrzlo vodo in temeljito obrisati.
Potrebno je, da si obraz umivate vsak dan zvečer. To pa velja samo za normalno kožo. Kako čistimo suho in občutljivo kožo. bomo povedali o prvi priliki.
Iliri ja : Primorje 1:0	4.	oktobra	19)1
Vratar Jančigaj v borbi Foto V. Vodišek
Prvo mesto je zasedla »Ilirija« povsem zasluženo in to v ostri konkurenci z »Mariborom« in »Primorjem«. Edino »Ilirija« je odigrala vse tekme z zunanjimi nasprotniki na tujem terenu ter je pokazala kljub teinu v dobi tekmovanja na splošno še najbolj solidno formo.
Prvenstvo Slovenije lx> zaključeno s pomladansko sezono, v kateri bo odigrala »Ilirija« vse tekme doma. Ni verjetno, da bi mogla biti pridobljena pozicija še ogrožena, zato lahko smatramo »Ilirijo« že danes za prvaka.
m
&
'
.	»Z
V. ‘Sž*
'P&fS-V
Ognjemet o Tokiu na Japonskem. Maša slika kaže zabavo i lampioni >kavabiraki« na reki Sumidi v Tokiu. Ves čar japonske noči z lampioni in gejšami se zrcali na tej sliki
Zgoraj desno: Petrolej gori. Naša slika je. bila napravljena ob priliki težke železniške nesreče o Rumuniji med postajama Ploesti in Slobocia. Trčila sta dva vlaka, nekateri vagoni so se zarili drug v drugega, več kot 10 ljudi je izgubilo svoje življenje. Nesreča se je zgodila opolnoči, toda zjutraj so vagoni s petrolejem se oedno goreli s črnim dimom
Iz vsega sveta
N. V. T.
Spodaj: Bikoborba v Mehiki, Amerika. Kakor v Španiji, tako prirejajo tudi v Mehiki divje bikoborbe. Kljub samostojnosti prevladujejo o Mehiki še danes španski običaji in igre. Naša slika kaže razburljiv dogodek v areni. Bika je torero zadel že z dvema sulicama, toda bik je imel še toliko moči, da se je zakadil v torera in ga podrl. Težko ranjenega so prinesli borca iz arene
Igra, veselje, nesreča in smrt
Izraba vodne sile. — Največja vodna silo-tvornica na Bavarskem, ki daje vsej Južni Nemčiji elektriko, je elektrarna na Walchenskem jezeru, blizu Munchena. Naša slika kaže pogled na cevi, ki vodijo vodo od Walchenskega jezera proti elektrarni
Desno: Z vodo proti demonstrantom o Manchestru (Anglija)
Pri zadnjih velikih demonstracijah o Angliji ob času velike gospodarske krize policija ni mogla raz-
fnati demonstrantov, i so bili po večini brezposelni delavci. Poklicala je požarno brambo, ki je z mrzlimi curki vode razgnala demonstrante. Mrzle kopeli so bili deležni tudi policisti, ki so aretirali nekaj demonstrantov, kakor kaže to naša slika
NOVE KNJIGE
so izredno zabavne in prepletene z otroškim humorjem. Knjigo je ilustriral M. Bambič.
Vodnik Narodnega muzeja v Ljubljani
Nekako za stoletnico svojega obstoja je Narodni muzej v Ljubljani izdal nov »Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja v Ljubljani, kulturno zgodovinski del«. Vodnik obsega na 184 straneh dragoceno gradivo, ki pojasnjuje kulturno zgodovinske zbirke. Ravnatelj muzeja Josip Mal je napisal zgodovinski pregled muzeja od prvih pobud za ustanovitev do danes. Sledi najobširnejši članek o arheološkem oddelku (Rajko Ložar), ki obsega dobo kolišč na Ljubljanskem barju ter dobo bakra in brona, dobo železa, Hallstatt in La-Tene, rimsko dobo, dobo preseljevanja narodov in naselitve Slovencev. O numizmatični zbirki je napisal članek Balduin Saria, o zbirki likovne umetnosti ter o spomeniškem uradu France Stele, o zbirki obrtnega oddelka ter o knjižnici in arhivu Josip Mal.
Vodnik je nujno potreben za vsakega, ki si hoče muzej podrobno oglodati. Nudi pa tudi dovolj priložnosti za študij, ker so mu pridejane štievilne slike, ki objasnjujejo besedilo. Z izdajo tega novega vodnika se je Narodni muzej najugodneje prikazal kot ena najstarejših slovenskih kulturnih inštitucij.
Jack London: Dolina meseca
Kot četrto knjigo drugega leta svojega obstoja je založba »Modra ptica« v Ljubljani izdala najobsežnejšo svojo knjigo, roman ameriškega romanopisca Jacka Londona »Dolina m e s e e a« na 504 straneh, v prevodu Vladimirja Levstika, Londono-vili romanov imamo že precejšnje število v slovenskih prevodih in je ta pisec pri nas že dovolj poznan. Novi roman se po bistvu ne razlikuje od drugih njegovih romanov, dasi snovno posega v življenje proletarijata in slika ljubezen dveh, ki se hočeta iztrgati iz življenjske borbe, da najdeta v »dolini meseca« sebi primerno okolje in zatišje.
Rudyard Kipling: Zakaj — zato
V zbirki mladinskih spisov Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla na 160 straneh Kiplingova knjiga »Zakaj — zato«. Kiplingovo ime Slovencem ni neznano, pred vojno smo imeli v prevodu njegovo »Džunglo«. Rojen v Indiji, je Kipling že v mladosti spoznal vse indijsko življenje, ki ga pa je pozneje še natančno proučeval. V tej knjigi nam je Kipling prikazal živali z njih primitivnim živalskim čutenjem in življenjem. V svojih slikah je napisal toliko sončnega za mladino, da ga jo gotovo čitala z naj večjim zanimanjem. Knjigo je prevei ritnik, ilustriral pa M. Bambič.
Gabriel Scott: Mala trojka
V isti zbirki mladinskih spisov »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani je izšla na 170 straneh povest Gabriela Scotta »Mala trojka« v prevodu Ivana Vovka. Prav za prav je to deset povesti, v katerih nastopa »mala trojka« — trije mladi iprijatelji, Gabrijel, Stoffer in Kristemann. Vsebina so jim otroške igre in porednosti, kakor so: trojanske vojne, lov na skalpe, pomorska bitka v Svenbotalu in podobne zgodbice nedolžnega otroškega veselja. Vse ]>ovosti
Henrik Sienkievvicz: Skozi pustinje in puščavo
Mohorjeva knjižnica
Že nekajkrat smo na tem mestu imeli priliko omeniti »M o h o r j e v o knjižnic o«, zbirko prevodnih in poučnih spisov, ki jo v skromni, a dokaj sprejemljivi zunanji obliki izdaja »Mohorjeva družba« v Celju že nekaj let. Knjige te zbirke ne izhajajo med obveznimi, letnimi knjigami Mohorjeve družbe, marveč jih člani morejo naročiti po znatno znižani ceni. Dozdaj je izšlo 40 zvezkov. Od zadnjih zvezkov, ki smo jih prejeli, naj na tem mestu priporočimo sledeče:
34. zvezek. Dr. Anton Brecelj : O zdravju in boleznih. ”6 strani obsegajoča študija znanega slovenskega zdravnika, ki jo moramo vsem družinam toplo priporočiti.
35. zvezek. S. Scoville ml.:	V samotah pragozda. Povest o doživljajih dveh dečkov, ki jo je slovenski mladini povedal Pavel Holeček. 182 strani.
36. zvezek. II. Sholaster: V oblasti čarodejev. Romun iz Kameruna v Afriki, ki ga je prevedla Marija Kmetova. 264 strani.
37. zvezek. Muti. Knjiga o slovenski materi, zbirka pesmi in citatov iz del. slovenskih pisateljev. Zbral in uredil Alojzij Bolhar. 128 struni.
38. zvezek. France Seljak: Kamnarjev Jurij. Povest iz slovenskega Primorja. 228 strani.
40. zvezek. T. C. Bridges: Jetnik v Gorah meseca. Povest. Prevedel A. Anžič. 132 strani.
Ivo Zobec: Kmetijska kemija
Učencem ter absolventom kmetijskih, vinarskih, mlekarskih ter drugih sorodnih šol je namenjena ta knjiga, koristila pa bo tudi drugim, ki se s predmetom še niso podrobneje bavili. Knjiga je napisana s tega stališči), da je kemija podlaga vsem panogam kmetijstva in da je brez znanja glavnih osnov kemije vsak resen napredek nemogoč. Obsega 160 strani.
Postanek otroka in njegov razvoj
Zdravnica in strokovna pisateljica dr. Fischer-Duckel-mannova je napisala knjigo »Ženu kot domača zdravnica«, katere prvi del je zdaj izšel v slovenskem prevodu zdravnika dr. M. Karlina. Knjiga obsega nekaj čez 100 strani, pridejanih ji je nekaj slik.
Arhitektu ra
Pravkar je izšla prva številka novega mesečnika »Arhitektura« za stavbno, likovno in uporabno umetnost, ki so gu začeli izdajati naši arhitekti. Številka obsega 32 stran z nekaj članki in številnimi reprodukcijami del naših arhitektov.
Ruclijard Kipling lel iz angleščine Griša Ko-
že dolgo časa razprodani Sienkiewiczev roman »Skozi pustinje in puščavo« je pravkar izšel v »Ljudski knjižnici« Jugoslov. knjigarne v drugem popravljenem izda-nju v prevodu dr. L. Lenar-<la in Ivana Vouka. Homan se vrši v Egiptu in Sudanu, v času ko so imeli Angleži hude boje z upornimi pristaši Mahdija. Dva evropska otroka, Nel ko in Stankota, ugrabijo mehdijevci in ju odvedejo v notranjost dežele.
Osvobodita se spremljevalcev. toda tedaj se šele začno vrstiti prigode, ki jih morata	Ilenrik Sienkiemici
otroka doživeti, da se končno
le vrneta k svojcem. Ta del povesti je najbolj mikaven in ni dvoma, da se bo mladini prikupil. Povest je posebno kar se tiče opisov afriških pokrajin izredno poučna in na neprisiljen način seznanja bralca	z	afriškimi	razmerami,	s
prirodo in življenjem tamošnjega	ljudstva.	Prvo izdanje
te knjige je izšlo že pred dvajsetimi leti.
Revije in časniki.
Prejeli smo sledeče revije in časnike: Dom in svet (Ljubljana). — Domači prijatelj (Ljubljana). — Gledališki list (Ljubljana). — Jadranska straža (Split). — Jugosloven-ski avtor (Zagreb). — Koroški Slovenec (Dunaj — Celovec). — Ljubljanski zvon (Ljubljana). — Mentor (Ljubljana). — Mladika (Celje). — Modra ptica (Ljubljana). — Narodna starina (Zagreb). — Naše ognjišče (Beograd). -- Naš rod (Ljubljana). — Obitelj (Zagreb). — Roman (Ljubljana). — Svijet (Zagreb). — Tecza (Poznanj). — Žar (Ljubljana). — Žena in dom (Ljubljana). — Življenje in svet (Ljubljana).
da bi za preizkušanje grafičnih tehnik porabljal običajne delavniške predloge, si jih je začel sam risati in na njih preizkušati tehnični postopek. Kar nehote je tako postal grafik, ker je svoje tako pridobljeno tehnično znanje začel izrabljati za likovne svrnc. Je torej prav za prav avto-didakt, ki je od ukvarjanja z jedkarskim in tiskarskim rokodelstvom prešel v svet grafične likovne umetnosti. Že prva skupina ujedenk večjega formata, ki jo je razstavil na Dunaju (Ani llof, Freiung, Diirnstein pozimi), je vzbudila veliko pozornost in pokazala njegov izredni talent. Zaslovel pa je z barvasto ujed e n ko (radiranko). To sicer ni bila popolna novost, ker jo je gojila že poprej posebno
Luigi Kasimir
France Stele
Luigi Kasimir, svetovno znani grafik, je naš rojak, a kljub temu le redkim med nami
vsaj po imenu znan.
Rodil se je 1. 1881 v Ptuju kot sin znanega slikarja perspektivnih panoram Alojzija Kasi-mirja. Pri njem je dobil prvi pouk v slikarstvu in ko je 1. 1900 do-\ ršil gimnazijo v Gradcu. je odšel na akademijo na Dunaju. L. 190"i je v Gradcu prvič javno razstavil vrsto krajinskih slik iz Dolomitov. Svoje pravo lice kot umetnik pa je dobil šele, ko se je 1. 1906/7 na Graphische Lehr-iiihI Versuchsanstalt na Dunaju seznanil z grafičnimi tehnikami, ker je imel postati vodja neke velike dunajske tiskarne. Fotomehanika, s katero se je prav za prav hotel podrobno seznaniti, ga je spravila v stik z grafičnim materialom, ki ga je začel mikati. Namesto.
Akad. slikar /.. Kasimir
L. Kasimir: Kapitol d Washingionu
francoska grafika. Vendar so Francozi in njih posnemalci tiskali barvo z iste plošče, tako da so v bistvu svojo grafiko le tonirali. Nekako istočasno s Čehom Simonom' pa je uvedel Kasimir nov, odslej zelo popularen način barvaste ujedenke, pri kateri je postala barva likovno soustvarjajoč element. Pri tisku rabi različno število plošč, večinoma tri. a z vsako tiska več barv. S tem doseza doslej neznane rezultate.
Luigi Kasimir je kot umetnik zanimiv, svojevrsten tip. Tehnično si je priboril toliko spretnost, da ta stran ustvarjanja v njegovih delih popolnoma stopa v ozadje pred ino-livom. ki ga gleda in podaja na svoj osebni način. Očetova hiša je ta njegov talent do neke mere opredelila v smer, v kateri se je pozneje stalno izpopolnjeval. Oče je bil spreten perspektivik, imel je zbirko slik klasičnih arhitektur iz Rima. ki so prve Luigiju odpirale oko za arhitekturni motivni svet. Iz mladosti je tako prinesel na akademijo izrazit smisel za arhitekturo in pokrajino. Pri arhitekturni risbi pa si je razvil fin čut za obliko ter, kakor sam pravi, prišel do tega, da arhitekturno formo, ki jo gleda in riše, čuti po obliki in gradivu, kakor bi jo sam gradil. Akademično risba po človeški figuri mu pa nikdar ni bila simpatična. Na videz je Kasimir neke vrste impresionist, ne toliko v tehničnem smislu kakor v tem. da svoje vtise — impresije na slikarski način podaja v svojih delih. Toda le na videz, ker je v vsem njegovem delu važnejši romantični detajl kakor impresija celote. Smisel za romantični detajl pa si je razvil v pogostih potovanjih po gradovih, posebno v družbi pisatelja R. II. Bartscha. Pri tej njegovi usmerjenosti se ni ti je prilagodljiva ujedenka tako rekoč sama ponudila kot najprimernejše sredstvo za njegovo umetnost. L. Kasimir: T.okomotioa	Delal	je	sicer	veliko	tudi v drugih tehnikah, posebno v
L. Kasirnir: Bukinisli in pogled na Notre Dame o Parizu	L.	Kasirnir:	London
L. Kasirnir: Ptuj (barvasta ujedenka)	L.	Kasirnir:	London
litografiji, vendar je barvasta ujedenka glavno in najpopularnejše polje njegovega umetniškega delovanja.
Motivno je precej bogat, zelo rad ima lepa drevesa, ki jim semiutja da kar glavno vlogo v svojin listih. Ljubi dalje tehnične motive, tovarne, gradnje tunelov, vodnih stavb, pristanišča, lokomotive, kolodvore, mostove in sl., romantiko sodobnosti torej. Strnjeno drugo stran in zato najbolj vidno v njegovem delu pa zavzema romantika preteklosti, izražena v antičnih in srednjeveških stavbah, v slikovitih delih mast, kamor mu je napol rodni Dunaj kazal prvo pot. Sledila mu je romantika antičnega Rima in Italije sploh. Ta smer ga je gnala v svet in naredila iz njega neprestanega popotnika, ki potuje — kakor se je sam izrazil — ipo starem in novem svetu za arhitekturo. Italija mu jo je odkrila prva, potem se mu je odprla Severna Nemčija, kjer je okusil tudi romantiko obrežja in morja, ta mu je kazala
v Anglijo, potem šele je prišel v Francijo. Po vojni pa je bil že štirikrat v Severni Ameriki, kjer ga je zavzela romantika nebotičnikov. Razvoj v navpični smeri, ki je bil prej njegovim delom skoraj neznan, je postal tu hvaležen objekt novih učinkov, ki jih podčrtava prav posebno tudi svojevrstno ameriško ozračje.
Število njegovih del je velikansko. Glavni njegovi založniki so Fr. Hanfstaengl v Miinchenu, K. Cometer v Hamburgu, Halni & Goldmann na Dunaju in Frank Bresler v Milwaukee. Izdal je tudi več map svojih del, 11. pr. Wien, Belgien im Weltkriege, Galizien 1915. Ein Kiinstlertage-bucn, Dolomiten 1916.
L. 1911 se je poročil s Tanno Ilornes, hčerko slavnega geologa, ki je tudi sama grafičarka. Na najtežavnejših potih po frontah svetovne vojne mu je vztrajno sledila in sta skupaj izdala zbirko »Aus unserer Wandermappe«.
Luigi Kasirnir živi sedaj stalno v Grinzingu na Dunaju. Svoje počitnice pa preživlja v svojem vinogradu v Halozah blizu Št. Vida pri Ptuju. Prenasičen vtisov iz dveh delov sveta zadnja leta zopet odkriva poezijo svoje rojstne pokrajine. Poleg velikega Ptuja, ki ga prinašamo v sliki, ima v delu motive iz Haloz, t. zv. celjski oltar na Ptujski gori, notranjščino mestnega muzeja v Ptuju in glavni trg z Orfejevim stebrom in mestnim zvonikom v Ptuju.
Izhaja vsakega 1. v mesecu. Naročnina letno 100 Din (inozemstvo 120 Din, Amerika 3 dolarje), polletno M Din (inozemitvo 61 Din). Številka 10 Din. Izdaja konzorcij Ilustracije (K. čeč 4 con«.). Urednik Dr. Rajko Ložar. Uredniitvo in uprava: Kopitarjeva 6/11. Grafično delo Jugoslov. tiskarne v Ljubljani (K.Ceč)
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
R. Z. Z O. Z.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA ULICA 6/H.
se Je od malega začetka ob njeni ustanovitvi, Ko je lefa 1690 K. T. D. isto kupilo, razvila do danes v dobro opremljen industrijski obrat. Sedaj ima ca. 30 raznih modernih strojev na elekfr. pogon. Zaposluje povprečno 65 oseb. Zaradi dobre opremljenosti zamore izdelati tudi velike naklade v najkrajšem času. Ima lastno črfalnico za rastriranje trgovskih knjig bodisi po predloženih vzorcih (sorfimenf) ali za lastno zalogo kakor tudi za črtanje vseh vrst Šolskih zvezkov. Izvršuje vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Iz laslne zaloge pa
nudi
vsakovrstne posloVne knjige, pisalne podkladke, črtan, nEčrtan, kariran ali risalni papir, zveZke vseh vrst, mape, pepita-notese, frgAlne bloke, nadalje tridelne raznobarVnevstopnice,male bloke računov, odjEmalne knjižice itd.
1
P-EKO«
D • Z • O • Z ■
TRŽIČ
.1
NQ]VEČJQ ZALOGO ČEVLJEV
■
NOVI VKBfiS • OSIJEK • SfiRRJEVO ■SUBOTICn • SUŠRK - SPLIT-