Potrebe našega obmejnega kmetijstva Delo sreskega kmetijskega odbora za Maribor desni breg — 125.373.19 Din za kmetijski napredek — Sno- vanje skladišč za skupno orodje Radi* Maribor, 23. januarja Pred dnevi smo podrobno poročali o ži- vah nem in plodonosnem delovanju sreske- ga kmetijskega odbora za Maribor levi breg. ki se je z izdatki 178.258 Din za pe- reče kmetijske potrebe ob naši meji. uvr- stil v prve vrste kmetijsko obnovitvenega dela. Vzporedno s tem gre delovanje sre- -25. za pobijanje sadnih škodljivcev 46-k>, za dTevesniške škropilnice 1110, za sadno drevje 250^, za kmetijski pouk in šolstvo 16.&33, ra razne kmetijske tečaje, razsta- ve in predavanja 7950, za nakup krompir- ja poplavljencem 8688 Din. Vsi ti rzdafcki dokazujejo, da se je vršilo pospeševanje kmetijstva v okviru možnih podpornih sredstev. Potrebno je pojasniti, da so se v preteklem proračunskem letu S 1» Hokej na ledu V Davosu sc vrši te dni impozanten turnir za svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, na katerem sodeluje 16 držav. V tem turnirju doseza češkoslova- ško moštvo zaporedoma presenetljive uspe- he, ki dokazujejo visoko kvaliteto te vrste .športa pri bratskem češkoslovaškem naro- du. V kolikor ni v igri sreča opoteča, pri- čakujemo zanesljivo, da si osvoji Češko- slovaška letos zopet ponosen naslov ev- ropskega prvenstva v tej najlepši ter naj- hitrejši vseh borbenih iger. A. C. .Nparta, drugoplacirano moštvo v oškoslov. drž. prvenstvu, je brez dvoma den najjačjih predstavnikov kontinental- ega razreda v hokeju na ledu. V nameri, pospešiti čim bolj razvoj te, danes naj- popularnejše športne igre, tudi v naši mladi državi, jc pridobila Ilirija to slovi- to moštvo za dvodnevno gostovanje. A. C. Sparta nastopi na povratku iz Davosa r Ljubljani dne 6. in 7. februarja. Pred tem bo skušala Ilirija pridobiti za dvodnevno gostovanje graškega prvaka KSK G raz, s katerim jc žc tik pred za- ključkom pogajanj. Naši nadebudni fant- e bodo naleteli že pri tej priliki na do- aj močnejšega nasprotnika in bodo pri- viljeni, »la končno pokažejo poleg svoje- i znanja tudi vso ono borbenost, ki oino- coča častne rezultate. kSK Graz nastopi proti Iliriji prvič že v soboto, 2<». t. m. ob 20. zvečer. Revanž- tekma se odigra takoj naslednje do- poldne, v nedeljo ob 11. Smučarski klub Guštanj—Kotlje raz- pisuje medklubske alpinske tekme za pr- x cnstvo Koroškega zimskosportnega pod- saveza v smuku. Tekma se vrši 27. t. m. z vrha Uršljc gore (1696 m) s ciljem v Kotljah. Start na vrhu Uršlje gore ob 9. zjutraj. Tekmuje se po pravilih JZSS in je k tekmovanju dopuščen samo oni tek- movalec, ki se na startu izkaže z verifika- eijsko legitimacijo. Cilj je v vasi Kotlje pod Uršljo goro. Proga vodi v vsem po- teku v smuku in je izpeljana po lepih tere- ni !i vznožja gore. Prvi tekmovalec prejme naslov prvaka KZSP v smuku in častno darilo. Darila prejmejo nadaljnji dobri tekmovalci. Razdelitev na cilju. Prijava za tekmo 15 Din, za člane Smuč. kluba GK polovična. Prijave sprejema klub do 25. tega meseca. Odhod tekmovalcev in izlet- nikov v soboto od vlaka 15J0 iz Guštanja. Na Urši ji gori je preskrbljeno za preno- čišče in uij, dočim si morajo smučarji jest- vine prinesti seboj. Žrebanje številk bo v soboto zvečer v turistovskem domu na : ršlji gori, kjer se bo tudi razglasila pro- ja. Snežne razmere so tačas jako ugodne in bo tekmovanje zadovoljilo vsakega tek- movalca. Vabljeni so tudi izletniki, ki se ločejo udeležiti izleta na Uršljo goro. Iz luštanja vodijo skupine vodniki od vsa- ega vlaka. Zaradi ureditve prenočišč pa je potrebno, da se vsak izletnik, kakor .tekmovalec preje prijavi. SK Reka. Drevi ob 20. občni zbor • telovadnici ljudske šole na Viču. Situacija na Pohorju. Putnikovo vre- mensko poročilo; Pohorski dom in Mari- borska koča —10, mirno, jasno, 30 cm pr- šita, sankališče dobro. Ruška koča —9, mirno, jasno, 35 cm pršiča, sankališče do- bro. Klopni vrh —11, mirno, jasno, 40 cm pršiča. Koča na Pesku —12, mirno, jasno, 50 cm pršiča. Senjorjev dom —15, mirno, jasno, 60 cm pršiča. Sv. Lovrenc na' Po- horju —9. mirno, jasno, 30 cm pršiča. Ska- kalnica uporabljiva. Rimski vrelec —13, mirno, jasno, 18 cm pršiča. Peca —16, ne- koliko vetrovno, 110 cm snega. Smuka po- vsod jako dobra razen na odprtih grebe- nih. kjer je sneg poledenel. Tekma v smuku nad Celjsko kočo. SK Olimp v Celju bo priredil v nedeljo 27. t. m. ob 10.30 tekmo v smuku na Tov- stu nad Celjsko kočo. Višinska razlika 2.50 m, dolžina proge 2500 m. Prijavnina za tekmovalca 10 Din. Slalom klub 34. (Teh. odsek). Oni. ki žele startati na podsaveznem prvenstvu na Kofcah in še niso verificirani, naj do konca tega tedna predlože eno sliko in iz- polnijo prijavnico v klubovem lokalu. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekci- ji.) Danes od 19JO naprej gimnastični trening v telovadnici učiteljišča na Res- ljevi cesti, vhod iz ženskega učiteljišča Topli tuši. Udeležba obvezna za vse lah- koatlete. omejili izdatki za nabavo poljedelskih strojev, ki pridejo v poštev samo za sku- pine, ne pa za poedince. Mišljeni so tukaj predvsem trierji, travniške brane, škropil- nice, sejalni stroji itd. Hvalevredno je, da so se ponekod pričela graditi posebna skla- dišča za te skupne stroje kakor na primer v Hočah, Cigoncih, Račah, Rušah in Lim- bušu. Tudi v pogledu izmenjave semen se ni izrabil kredit od banske uprave v na- prej naročene pšenice, ker so se selekcio- nirana semena že oddala. Akcija za zbolj- šanje žitaric lani ni bila nič kaj ugodna, ker so bile vremenske prilike za to sila neugodne. Glavna pažnja pa se je posve čala bikoreji in svinjereji ter so se izdale lepe vsote zlasti za nakup plemenskih merjascev. Kakor v vseh ostal;h panogah, tako se je tudi glede sadnega drevja rav- nalo točno po navodilih in predpisih ban- ske uprave. Iz lastnega nagiba pa so se na- kupila sadna drevesa in oddala v kraje, kjer je sadjarstvo najbolj zanemarjeno oziroma še ni v razvoju. To velja zlasti za Pohorje in Dravsko polje. Vsem številnim prošnjam, ki so prihajale na sreski kme- tijski odbor za Maribor desni breg, seveda ni bilo mogoče ustreči, ker je bilo treba postopati v okviru proračunskih možnosti. Toplo priznanje gre sreskemu kmetijske- mu odboru za Maribor desni breg, za hva- levredna prizadevanja pri pospeševanju kmetijstva na naših obmejnih tleh. Naj bi skupno s sreskim kmetijskim odborom za Maribor levi breg tudi v novem proračun- skem letu častno in uspešno delovala za kmetijski napredek ter si s tem še utrdila sloi^es svoje živahne dela\'nosti in hvale- vredne iniciativnosti. R T ASK Primorje. (Nogometna sekcija). Opozarjajo se igralci liginega in prvega moštva, ki so bili navedeni v torkovi šte- vilki »Jutra«, da morajo gotovo priti da- nes ob 19.30 v garderobo zaradi cross- countrva. SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija.) Drevi ob 19. je v telovadnici na Grabnu redni gimnastični trening. Udeležba je za vse atlete obvezna. Na trening se opozar- jajo predvsem Slapar, Orehek. Jeglič I. in II., Dolhar, Starman, Sodnik, Križman, Tavčar, Ilabič in Ostcrman. Jutri ob 20.30 v Evropi redna seja sekcijskega načelstva. — (Smučarska sekcija). Jutri je ob 18.30 v telovadnici na Grabnu plenarni članski sestanek za dame. Istočasno so tam gim- nastične vaje. Za nedeljo 27. t. m. ni do- ločen skupni izlet, pač pa priporoča sek- cijsko vodstvo vsemu članstvu poset ska- kalnih tekem na Pokljuki odnosno na Ble- du. — (Hazenska sekcija). Jutri ob 18.30 v telovadnici na Grabnu redne gimnastič- ne vaje obvezne za vse članice. Nogometna sekcija ŽSK Hermes skli- cuje za danes ob 20. sejo pri Beliču, na katero se vabijo: Prešeren, Lavš, Rot, Fel- ber, Kranc I., Erlich, Lukežič in Bergant. SK Dobrna—Trbovlje vabi vse svoje prijatelje in člane na redni letni občni zbor, ki bo 27. t. m. ob 9. v salonu g. Ku- kenberga. JASO. Danes ob IS. seja odbora na tehniki (I. nadstropje). Zlasti naj pridejo Krevlj, Skaberne in Reicher. V nedeljo bo ekskurzija predvidoma na Sv. Planino nad Trbovljami. SK Jadran vabi celokupno članstvo na informativni sestanek, ki bo jutri • petek ob 20. pri M. Sokliču, Pred konjuš- nico 4. Poročal bo klubov predsednik o do- sedanjem in o smernicah bodočega klubo- vega dela. Aktivno članstvo nog. sek. naj se strogo obvezno javi pol ure pred se- stankom v tajništvu zaradi reformacije sekcije. Kolesarska sekcija 2SK Hermes ima danes ob 19. pri Kočarju odborovo sejo, na katero so zaradi občnega zbora matič- nega kluba vabljeni vsi odborniki. Ljubljanski table-tenis podsavez. Da- nes ob 19. važna seja upravnega odbora Na sejo naj pridejo tudi opolnomočeni de- legati ljubljanskih klubov. Več prostora za alpinistično šolo! Ljubljana, 23. januarja Alpinistična šola TK Skale se je včeraj nadaljevala z drugim predavanjem, pri ka- terem je g. dr. Valter Bohinjec točno po- nazoril v besedi in sliki zemljepisni polo- žaj naših gorovij. V uvodu je obrazložil geološki nastanek naših Alp, ko je višja sila poglabljala in dvigala zemeljsko povr- šino. Iz onega časa obstoja zanimiva najd- ba na Prisanku, ko so ob nadelavi nove poti, odkrili v skali okamenele kosti rib. V davnini je poginila rib^v morju, oble- žala na dnu, okostje se je zajedlo v skalo. V času dviganja zemeljske površine iz morja je tako to kamenje prišlo v višino 2000 metrov, kjer so ga razkrili po tolikih stotisočih let na Prisanku Lepo je opisal ledeno dobo in njene vzroke. Ledeniki, ki so ostanki te dobe ,se pojavljajo šele v višini 2800 metrov Naše triglavsko sneži- šče, torej ne spada v vrsto ledenikov, am- pak mu pritiče prav skromen naziv »sne- žišče«. Visokogorski ledeniki, ki dosegajo dolžino 24 km in so tudi 250 m debeli, potujejo v dolino z letno hitrostjo 100 do 200 metrov Zanimive tvorbe ledeniskih časov so v dokaz naši slapovi, n. pr. Perič- nik, kateremu je ledenik s Triglava v to- likih tisočletjih spodjedel izliv v Bistrico, s tem, da je poglobil dolino in prisilil tok Peričnika do padca. Z bogatimi in lepimi izvajanji je obrazložil obsežno možnost udejstvovanja geografa, ki ima najširši de- lokrog v alpskih skupinah V drugem delu predavanja je podal sliko raznredelitve na- ših Alp. Triglavska skupina, ki je imela v davnem času obliko plošče, je v pretvar- janju zapustila sledove, kakršne imamo v izrazitih planotah, n. pr. Komna. Ob opisu gorskih prehodov je predavatelj opozoril na napačni naziv, ki se uporablja, namreč »sedlo«, ki je točna prestava nemškega »der Sattel«. Domačini uporabljajo le oznako: prevala, škrbina, presedljaj ali sliSno. Twfl Kamniško sedlo te napačno imenovanje, ker pravilen naziv je: »Jermanova vrata«. Ob koncu predavanja ]e opisal tudi geografski položaj naših juž- nih Alp ter sličnost Sar-planine t Pohor- jem. Številne diapozitive je dala na raz- polago Prosvetna zveza. Predavanje se je vršilo ob nabito polni učilnici šole na Ledini. Številni slušatelji so morali kljub temu, da so Skalaši pri- nesli še večje število drugih stolov, stati ob strani in zadaj učilnice, tako na gosto, da je en del celo zavzemal pri odprtih vra- tih prostor hodnika. Res izredna škoda, da nima Skala večjih prostorov na razpolago, ker kakor smo slišali od funkcionarja-od- bomika pred predavanjem, da mora Skala vse nadaljnje prijave v to alpinistično šo- lo, zaradi pretesnih prostorov odkloniti. Zanimanje za to šolo, za katero sta pri6top in udeležba popolnoma brezplačna, pa stopnjuje in bi bilo v splošnem interesu, da se Skali odstopi večja predavalnica, kjerkoli v mestu, kjer bi vsi številni reflek- tantje prišli do primernega prostora. Alpi- nistična šola Skale je šola nas vseh, zato naj ne ostanejo te vrste brez prave in ugodne rešitve. Iz živlienfa na deželi Iz Gornjega grada gg— Glavna skupščina občinske organi- zacije JNS v Bočni pri Gornjem gradu je bila v Štigličevi gostilni v nedeljo 20- t- m. Vodil je zbor predsednik g. Zehelj Anton. Poročali 60 posamezni funkcionarji o delu v organizaciji v preteklem poslovnem letu in je iz poročil razvidno, da je organizacija dosegla lepe uspehe- Pri volitvah »o bili izvoljeni po večini stari odborniki s pred- sednikom občine s. Antonom Žebljem na čelu. Po volitvah je obširno poročal o poli- tičnem položaju delegat sreske organizacije dr. Ervin Mejak, posebej še o najnovejših gospodarskih ukrepih vlade, objasnil je sta- lišče JNS nasproti vladi in podal na koncu zbora pojasnila v raznih zadevah. Zboru je prisostvoval tudi sreski tajnik g. Zehelj Al- fred- Po zboru je domače pevsko društvo priredtilo igro v Zmavčavi g*wtilni in je nastopilo tudi z nekaj pevskimi točkami- Odkar je prišel k nam kot šolski nor« vi tel j g. Vičič s soprogo, se je pri nas pričelo zo- pet živahno društveno življenje in je pri- čakovati, da ss bodo dosegli med našo mla- dino, ki je dobra in dela voljna, lepi uspehi gg— Poroka- V nedelio sta se poročila v župni cerkvi g. Zigart Janez in gdč. Roza Trepljeva. Zigart je davčni uradnik in marljiv delavec v vseh tukajšniih nao;onal* nib organizacijah, posebej še pri Sokol- skem društvu. Priči sta bila gg. inšpektor Ribič Alfonz in sreski tajnik Fendre Franc- Želimo vrlemu rv»m mno?o snjč«! Iz Ptuja j— Odbor za postavitev Kulturnega do- ma Aleksandra I. v Ptuju je začel razpo- šiljati vabila za prispevke. Upamo, da ne bo nikogar, ki ne bi žrtvoval primernega zneska za ta trajen spomenik našemu bla- gopokojnemu kralju. V domu bodo imela vsa društva svojo streho. j— Ponarejalec denarja prijet. V Ptuju in okolici so se že večkrat pojavili v pro- metu ponarejeni 20 dinarski novci. Ptujske- mu orožništvu se je zda j posrečilo izslediti ponarejevalca. Pri D. r Hajdini se je zgla- sil berač Fajt in mu je l). ponudil v proda- jo dva ponarejena 10 dinarska kovanca za enega pravega kovača. Fajt je na to pri- stal. To kupčijo pa je opazil neki moški, ki je zadevo ovadil orožnikom. Na podlagi te prijave so orožniki D. aretirali. D. za- nika, da bi sam ponarejal denar. Preiskava se nadaljuje . j— Nove uradne ure pri sreskem sodi- šču so do nadaljnjega dnevno od 8. do 12. in od 13. do 16. Ob sobotah ostanejo uradne ure neirpremenjene. j— Zaradi amnestije je bilo pri sreskem sodišču v Ptuju 80 oseb izpuščenih, od- nosno jim ni bilo treba nastopiti kazni. * LOKE - IZLAKE. Redni občni zbor ob- činske organizacije JNS bo v nedeljo, 27. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih občine na Lokah pri Zagorju. Člani naj se občnega zbora zanesljivo udeleže. MOKRONOG. Podružnica KJS v Mokronogu je tudi letos za zimo obdaro- vala otroke s toplim perilom. Obdarova- nih je bilo 151 otrok. Da se je moglo ob- darovati toliko število, gre zahvala denar- nim prispevkom dobrotnih domačinov in pa zlasti banski upravi. Iskrena hvala! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Te dni nas zapusti splošno priljubljeni sodnik g. Franjo Rupar, ki je premeščen v Pre- valje. želimo mu na njegovem službenem mestu vse najboljše in se pridružujemo njegovi želji, da bi se čim prej povrnil na- zaj v Radeče — Te dni je nastopila pri nas učiteljsko službo gdč. Stanislava Zem- ljakova, ki je bila premeščena iz Podkra- ja. v Podkraj je imenovan g. Skalin iz Do- ba pri Domžalah. — Kakor smo že poro- čali, je bila otvorjena v Podkraju nova Šol- ska stavba. Pred kratkim se je vršil ko- lavdacijski ogled te en.orazredne šole, ki se je iz kmečke hiše preuredila v šolske namene. Zgoraj je obsežna učilnica, spo- daj pa stanovanje za šolskega upravitelja. Za šolo je obsežen vrt, kjer bo tudi pro- stor za drevesnico. Komisija se je Izjavila zelo laskavo o praktični ureditvi šole ter izjavila vse priznanje krajevnemu šolske- mu odboru ln njega predsedniku g. Kaji- ču Francu. Na dan kolavdacije je šolski upravitelj iz nadeč g. Ivo Pečnik vsadil pred šolskim poslopjem spominsko lipo v spomin na biagopokojnega kralja Uedini- telja in v spomin na nastop mladega kra- lja, Petra IT. Pergamemt, na katerem je na kratko popisana zgodovina šole, so podpisali vsi navzočni, nato pa listino za- kopali pod lipo. — Pred kratkim se je vršilo v naši sokolski telovadnici preda- vanje o naših bratih ln sestrah onstran mej. Predaval je učitelj br. Franjo čuk tn bil deležen splošnega odobravanja. — v nedeljo 27. t. m. bo občni zbor Sokola. Udeležba za člane obvezna ŠOŠTANJ. Mizarski mojster g. Vinko Perovec je prodal hišo z mizarsko delav- nico mizarskemu mojstru g. Rudolfu Kra- lju iz Slovenjgradca. — Velenjska elektrar- na si je nabavila moderno oddajno in spre- jemno postajo za brezžično telefonsko službo s transformatorsko postajo v Črnu- čah. Aparate je montirala tvrdka Siemens. Za anteno služi daljnovod Velenje—Črnu- če. Vršili so se že poizkusni pogovori, ki so se dobro obnesli. V kratkem bo postaja izročena namenu. — 13. t, m. so se vršili pri Združenju obrtnikov, lesnih, kovinar- skih in sorodnih strok v Šoštanju pomoč- niški izpiti. Izpit so opravili naslednji kan- j didati: Speh Franc, Canč Jožef in Turinek Franc. hS&aiEViiiHifr BCPCBT0AJR DRAMA Začetek ob 20. url. Četrtek. 24.: Zaprto. Fetek, 25.: Matiček se ženi. Četrtek. Sobota, 26.: Vihar v kozarcu. Izven. Zniža- ne cene od 24 Din navzdol. OPERA Četrtek, 24.: Manon. Gostovanje znamenite- ga tenorista Alfreda Piccaveria. Izven. Petek, 26.: Zaprto. Danes popoldne odpade predstava >Illapci«. Tenorist Alfred Pircaver je vzbudil s svojim prvim gostovanjem tolikšno zanima nje pri ljubljanskem občinstvu, da ga je uprava morala povabiti na ponovno gosto- vanje, ki je določeno za soboto 26. t. m. Tu- di tokrat se uprizori ,Manon«. Vstopnire so občinstvu na razpolago v dnevni blagajni v operi. Znameniti režiser in dolgoletni inten- dant gledališč v Hamburgu, Frankfurtu in \Viesbadnu, sedaj režiser berlinske Držav- ne opere in profesor berlinske univerze, dr. Kari liagemann, je prispel v Ljubljano, da bo režiral v operi Straussovo opereto »Netopir«. Skušnje so pod njegovim vod- stvom v polnem teku. •»ENTJ4KOBSKO GLEDALIŠČ R. Začetek ob 20.15. Sobota, 26.: Matajev Matija. Nedelja, 27.: Matajev Matija. MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20 I Četrtek. 24.: Izgubljeni valček. D. Petek, 25 ob 15.: Idealni soprog. Dijaška predstava. Dijaška predstava bo v petek 26. t m. ob 15. Uprizore VVildeovo komedijo »Idea- len soprog, zelo duhovito in napeto delo, ki je obšlo vse odre ter tudi v Mariboru do- seglo v Skrbinškevi režiji popoln uspeh. V večjih ulogali: Severjeva, Starčeva, Barbi- čeva. Grom, Skrbinšek in Furijan. Vstopni- ce od 7 Din navzdol. Po možnosti se naj vstopnice naroče skupno do četrtka 24. t. m. zvečer. Gorjuše, ljubka planinska vas na Go- renjskem, so znane že iz Vodnikovih ča- sov. Saj vemo, da je moral naš prvi poet gori v Gorjuše v prognanstvo zaradi svoje puntarske pesmi: »Ilirija oživljena!« V učenih bukvah čitamo, da je stopil na gor- juška tla na dan Treh kraljev leta 1793. Popotniku današnjih dni, ki so ga priva- bile Gorjuše zaradi bele opojnosti, pa je nad vse čudno, da v Gorjušah sploh — ni- majo cerkve... Z Vodnikovim prihodom so namreč postavili šele temelje gorjuški fari, ki naj bi jo organiziral sam čestiti šiškarski Tine. Medtem ko so že udarjale lopate za gorjuško cerkev, so se farani bodoče cerkvene edinice spoprijeli in skre- gali. Vaščani iz naselja Podele so bili ka- kor živ ogenj. Dejali so, da ne bodo ho- dili k maši v Gorjuše, ki so se jim nekaj zamerile. Za seboj so potegnili še druge in punt jim je uspel Novo cerkev pa so gradili potem na sosednjem Koprivniku, kjer stoji še danes. Spomin na tiste čase živi še med Gorjušci ves živ. V te odročne planinske kraje ljudje do zadnjega časa niso nič kaj preveč zahajali. Gorjušci so živeli lepo in spokojno v svo- jem planinskem kraljestvu, redili so se od mastnega mleka svojih krav in siromašne- ga pridelka svojih njivic, še največ zasluž- ka ka sta jim dala gozd in pa skromna domača obrt. Tobakarji cenijo namreč na vso moč odlične gorjuške čedre, ki so po- stale zdaj celo nekak simbolček Gorenj- ske. V trdem boju s planinsko naravo so ljudje ojekleneli, planinski zrak pa ohrani večino prebivalcev prav v visoka leta. Pra- vijo pa seveda sami, da jih držita najdlje pri življenju revščina in skromnost. Ka- kor v svarilen zgled pripovedujejo šegavi domačini žalostno življenjsko storijo o starem Gorjušcu Franceljnu. Junaško se je ta ob skromnem kosu kruha pretolkel v devetdeseto leto. Bil je vsej okolici zgled skromnega, ponižnega človeka. Ko pa je prešel v 9. življenjski križ in se je bližal starosti, ki jo pišemo s tremi številkami, je zmotil vrag nekatere njegove rojake, ki so se preselili pred desetletjem v dolino in se jim je sreča tam prijazno nasmejala. Očancu Franceljnu so pričeli pošiljati na Gorjuše drobiž za priboljšek, ki mu ga je kuhala njegova stara gospodinja. Pa menite, da je Franceljnu kaj poma- gala dobra volja tistih petičnib dolincev? Na vesti imajo njegovo dušo! Komaj je pričel stari FTancelj uživati nevajene pri- boljške, se mu je zdravje spreobrnilo. Pri- čel je bolehati. Bolezen ga je spodjedala na vso moč — in v kratkem ga je stisnila bela žeina za vrat, štirje fantje pa so ga nesli tja, od koder Gorjušcev ni več na- zaj... Tole storijo nesrečnega Franceljna, ki *e je pričel na stara leta preobjedati, pri- povedujejo hudomušni hribovci še danes prav radi vsakemu, ki posedi pri njih v družbi. Za pouk in vsem za svarilo, sebi pa v pohvalo. Gorjuše z ostalimi kraji v soseski, ka- kor so Mrzli studenec, Koprivnik, Gore- ljek, kjer stoji ponosni dom Smučarskega kluoa Ljubljane, so zdaj znani vsem ti- stim, ki jim je polzanje po plohih največja radost ob beli sezoni. Saj ta del Gorenj- ske, kamor pada senca očaka Triglava, je prekrit skoraj pol leta s snežnim pregri- njalom. Zato je nastop zime v teh krajih važen delovni mejnik. Odpre se promet v dolino, kamor vodijo strmi, ozki kolovozi. Takrat drče k dolinskim postajam dnevno Četrtek, 24. jannarja. L''. ELJ/NA 12.15: Plošče — 12.50: Po- ročila. — 13: Cas, plošče. _ 18: Vojni plini (inž. Baltič Franjo). — 18.20: Smuška u*a ljubljanskega zimskosportnega podsaveza. — lei.50: Srbohrvaščina. — 19.20: Cas, je- dilni list, program za petek. — 19.30: Na- cionalna ura: Ustasovitev vojnega ministr- stva v Srbiji L 1811. (iz Beograda). — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila, Radio - orkester. Petek, 25. januarja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Naša soseda Bolgarija (dr. V. Bohinec). — 12: Plošč«. —12.5o: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Duševni obraz naše dobe (dr. Veber). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: Slavko Jan recitira Klopčičeve »Pre- proste pesmic. — 19: Gledališče v sodobni Nemčiji (režiser prof. liagemann). — 19.30. Rau'io - orkester. — 19.20: Cas, jedilni list, program za soboto. — 19.30: Nacionalna ura: Narodna Odbrana (iz Beograda). — 20: Preno3 Bachovega koncerta iz Hubado- ve dvorane, vmes čas, poročila. — 21.50: Radio - orkester. BEOGRAD 16: Klarinet. _ 20.»: Pev- ski koncert. — 22: Lahka glasba. — ZA- GREB 12.10: Plošče. — 17.15: Pevski kvar- tet — 20: Pesmi. _ 22.15: Lahka glasba, j _ PRAGA 19.10: Skladbe Joh. Straussa. — j 20.06 Klavirske skladbe. — 21: Koncert 8e- i Ske filharmonije. — 22.15: Plošče. — BRNO 20.05: Lahka glasba. _ 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Plošče. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.40: Lahka in plesna mtizika. — DUNAJ 12: Plošče. — 15.40: Mladinski koncert. — 16.10: Plošče. — 17.35: Ples. _ 19.30: Orkester. — 20.40: NadaPevaiije koncerta. — 21.40: Regerjev koncert. _ 23.20: Plošče. — 24: Godalni kvartet. — BERLIN 20.15: Operna glasba. — 21: Lahka in plesna glasba. _ KoNIGS- BERG 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Glas- beniki naše dobe. — 22.46: Ples. — STUTT- GART 20.15: Prenos iz Berlina. — 21: Or kestralen koncert. _ 22.30: Ples. — 2*: Nočni koncert. — RIM 17.10: Vokalen In in- strumentalen koncert. številne sani, Id prevažajo les na jrojtti posebnih vozilih. Le po en vol je vpreteo v njih sani. Zadnji konec, ki je namesto zavore, drši kar po tleh. Na poti, ki ima gaz globoko izgrebeno in se na večini mest ne moreta srečati dva voznika, se čuje od časa do časa odsekano ukanje Vozniki si naznanjajo s tem že v naprej, naj bo vsakdo previden in naj tisti, ki se- že vrača s praznim vozom, stopi s tira ter prepusti progo drugemu. Smučarji so za dolgo pot, ko se morajo pehati v hrib, bogato poplačani. Saj se jim odpre na vrhu svet, ki je tak, kakor ga bi izstrigli iz kakega smučarskega albu- ma. Razveseljivo je, da zaradi težarvnega do- stopa novodobna civilizacija še ni skvariJa tega mičnega planinskega raja Tu so do- ma še stari običaji in navade, kakor so bili svoj čas vpeljani povsod po naših kra- jih. Domači fantje in dekleta še vneto ču- vajo. da ne gre v pozabo, kar je bilo sveto staršem in prejšnjim prednikom. V času okrog novega leta mladina prav veselo koleduje. četudi se nakopiči snega, da ni med redkimi in samotnimi hišami nikake gazi, se mladina spravi na koledo- vanje. če je še tak mraz, ji kar ne pride do živega. Saj dobra volja in harmonika ogrejeta vse. Prav pred vsako hišo se ustavi vesela tovarišija. Fantje imajo na ramenih vreče, kamor spravljajo darove iz darežljivih rok. Pred vsakimi vrati razteg- nejo harmoniko in koledniki pritisnejo s staro znano gorjuško kolednico. Od viso- kih gora pa odjekajo ubrani glasovi, ko se gnetejo na zamrznjenih oknih stanovalci, ki poslušajo z vso pobožnostjo staro po- pevko: Je zopet novo leto. Premisli moj krisfjan. da pride kmalu žetev . . . in hitro zadnji dan. Zatorej se pripravi, se k pokori spravi, da prideš v dober stan. Mi smo prišli semkaj k vam. da bi vi kaj dali nam. nas je sedem opajdaš', ta osmi je pa trogar naš. Mam'ca hišna gospodinj'ca dajte nam en m al' predivca, naj bo pražnje al hodnik, al* pa ajde en »pomnik« (polovnjak) Očka hišni gospodar, dajte nam en dober dar, naj bo ajda al' prosč, samo da je z voljno roko. če pa tega nimate, dajte nam pa d'narcev kej. en grošiček al' pa dva, al* pa cela cvancgarca... Kolednike povabijo nato gostoljubno v hišo, fantje odpro svoje bisage in takrat se odrežeta mati hišna gospodinja in oče hišni gospodar. Koder zmorejo, jim po- strežejo tudi z jedačo in pijačo. Harmo- nike se spet raztegnejo in če je v hiši kaj mladih poskočnih deklet, se zavrte tudi pari... mladina mora biti vesela! Potem pa se družba poslovi in koledniki zavijejo skozi visoke snežne sklade k sosedu, čas koledovanja, ko leže Gorjuše pod snegom, je najlepši, kar ga pozna pratika jedrih in vedrih hribovskih mladcev. Jote Župančič. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno Test, da nas je za vedno zapustila naša nad vse ljubljena mati, stara mati, sestra in teta, gospa CECILIJA KOSIRNIK roj. ZORMAN mestna babica danes, dne 23. t. m., ob 4. uri popoldne, po dolgi, mučni bolezni, prevldena a tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojntce bo • petek, dne 25. jannarja 1935., ob >/24. url popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k ST. Križu. V LJubljani, dne 23. januarja 1935. ObStn« LjflMjana Heatof pogreta! MIT od Žalujoči ostali. o Koledniki v Gorjušah