Posvetovanje v Stolicah in prvo srečanje s partizani
mo. Nekaj časa sem hodil sem in tja ter gledal, kako gre ta stvar. Potem sem pristo-pil k nekomu, ki se mi je zdel podoben delavcu. Povedal sem mu, da sem Slovenec, predstavnik Rdečega križa in da iščem neke ljudi, ki so se izgubili. Vprašal sem, kakšen je položaj v Beogradu. Jel mi je pripovedo-vati in preklinjati peto kolono. Spoznal sem,
da je poštenjak, in zato sem ga kar narav-nost vprašal, kako pregledujejo in ali se je moč izmuzniti. Pojasnil mi je vso proceduro in tako sem se pomešal med množico, stopil v vrsto, pomahal z legitimacijo, gestapov-cem pred nosom in odšel na ladjo. V Beogra-du sem našel zvezo, vendar je bilo za poto-vanje v Stolice že prepozno. Ko sem prispel
Te poti se je spominjal takole:
»V Stolice sem prispel prepozno. Policija je bila odkrila javko v Beogradu. Iz Zagreba sem potoval z vlakom kot kurir Rdečega križa in srečno prispel do Beograda, toda kontrola na postaji je bila zelo stroga. Moj v ljubljanski partijski tehniki izdelan doku-ment kurirja Rdečega križa, ki potuje iz Ljubljane zaradi informacij glede nekaterih Slovencev, ki so se izgubili v vojni, je bil zelo dober in Nemci me niso zadržali. Toda javka v Beogradu je bila izdana in ljudje iz soseščine so me opozorili, da je nevarno in da so že prihajali gestapovci. Ker nisem imel v Beogradu zveze, zlasti ne po bombardira-nju, sem se moral ponovno vrniti v Zagreb. Ondi sem dobil drugo javko in že drugi dan sem se z vlakom spet vrnil v Beograd. Vtem pa se je bil spremenil režim na meji med Paveličevo Hrvatsko in Nedičevo Sibijo. Za prehod iz Hrvatske v Srbijo so bila vpeljana posebna dovoljenja, nekakšni potni listi. Ceprav takšnega potnega lista nisem imel, v naglici pa ga tudi nismo mogli izdelati, sem upal, da pojde tudi brez njega. ker sta se bila druga dva moja dokumenta dobro izka-zala. V Stari Pazovi je Gestapo blokiral vlak
ter od vagona do vagona pregledoval do\o-ljenja in dokumente. A sem imel srečo. Tisti hip je namreč prispel vlak iz Beograda in nastala je gneča. Neopaženo sem prestopil na ta vmk in se na drugi strani pomešal med potnike, ki so izstopili iz njega. Neki orožnik ali policaj me je vprašal, kam sem name-njen. Odgovoril sem mu, da prihajam iz Beograda in s tem se je zadovoljil. lz Stare Pazove sem se napotil peš v Novo Pazovo. Tam sem počakal na drugi vJak in se odpe-Ijal v Zemun. Naravnost v Beograd se nisem smel odpeljati, ker sem računal, da bodo na postaji preverjali potne liste. Zato sem se sklenil odpeljati z ladjo iz Zemuna v Beo-grad. Pri tem mi je pomagalo golo naključje. Videl sem, da imajo ljudje za prehod iz Zemuna v Beograd zelene legitimacije. Tudi jaz sem imel podobno legitimaciio, narejeno v ljubljanski partijski tehniki. Ceprav je ta legitimacija samo potrjevala, da sem ura-dnik ljubljanske mestne občine, je bila ven-dar na zunaj zelo podobna legitimaciji za prehod iz Zemuna v Beograd. Videl sem, da gestapovci in orožniki nimajo možnosti, da bi pregledali vsako legitimacijo. Ljudje so kazali legitimacije samo od daleč in šli mi-
v mesto, so tovariši že odpotovali iz Beo-grada.
Tovarii Tito mi je naročil, da moram na delo v Vrhovni štab. Tako sem z isto legiti-macijo, ki sem jo imel do Beograda za Nem-ce, odpotoval proti osvobojenemu ozemlju pri Valjevu. V predmestju Beograda sem sedel na kmečki voz, javko pa 9em imel v Lazarevcu, kjer so me sprejeli tovariši in mi preskrbeli zvezo s posavskim partizanskim odredom oziroma s Kočo Popovičem.
Že na robu Lipovškega gozda smo naleteli na partizane. Prva partizanska patrulja nas je zadržala, pregledala dokumente in me, čeprav sem se ji zdel sumljiv, pustila na-prej. Za prvo je prišla druga patrulja, za njo tretja. Kot stari ilegalec sem bil seveda še preveč previden, da bi takoj prvim patru-ljam povedal, kdo sem, zlasti ker sploh ni-sem pričakoval partizanov kakih deset kilo-metrov od Beograda in še na glavni cesli. In tako sem tudi njim ponavljal isto zgodbo o Rdečem križu. Toda partizani mi niso verjeli in tako me je tretja patrulja snela z voza, me aretirala in odgnala v štab bataljona. Tam sem povedal, kdo sem. Pospremili so me h Koči Popoviču, odondod pa sem odšel v Vrhovni štab in delal tam do leta 1942, v glavnem v zvezi z nalogami političnega dela partije, organizacije oblasti na osvobojenem ozemlju in podobno. V začetku januarja sva z Lolo Ribarjem po sklepu politbiroja odpo-tovala preko Sarajeva v Žagreb, da bi delala na okupiranem ozemlju. Pozneje je Lola Ribar odpotoval v Beograd, jaz pa sem nekaj časa — do konca februarja ali začetka mar-oa — ostal v Zagrebu. Ko smo zvedeli, da me je Hebrang izdal in da me išče ustaška policija, sem se s čolnom prepeljal čez Kol-
po v Slovenijo. V Metliki sem dobil nove dokumente in uniformo železniškega kurja-ča in tako sem na lokomotivi kut kurjač prispel v Ljubljano, ki je bila takrat popol-numa blokirana.
V Ljubljani sem ostal do prvih dni julija. Vstaja v Sloveniji se je bila medtem že močno razširila, tako da se je osvobojeno ozemlje formalno razširilo do ljubljanskih predmestij, do žične ograje okrog Ljublja-ne. Italijani pa so tolkli partizanske položaje s topništvom, ki je stalo sredi Ljubljane na Ljubljanskem gradu. Prve dni julija sem se napotil na osvobojeno ozeralje, kjer se je že mudil CK KP Slovenije. Sredi oktobra, se pravi po italijanski ofenzivi, sem v uniformi železničarja in v službenem vagonu znova prispel v okupirano Ljubljano, kjer je bilo treba izpolniti vrsto političnih nalog, poldrug meseo pozneje pa sem se v poštni uniformi, s torbo, polno orodja za popravljanje brzo-javnega onirežja, z motociklom vrnil na par-tizansko ozemlje. Do italijanske kapitulacije leta 1943 sem opravljal politično delo delno pri CK KP Slovenije, delno pa pri CK KP Hrvatske, ki se je tudi mudil na osvoboje-nem ozemlju. Med Rugom v Sloveniji in Liko sem večkrat potoval peš in na konju. Prve dni oktobra (ali zadnje dni 9eptembra) 1943 sem sedel pri Velikih Laščah blizu Ljubljane v avto in se skoraj brez presledka pripeljal — zmerbm po osvobojenem ozem-Iju — v Jajce, kajti po sklepu politbiroja bi se bil moral znova vrniti na delo v Vrhovni štab. Tako so ic naglo menjavali pogoji na-šega boja in našega živ.'je?>ja. V Jajcu sem pomagal pripravljati drugo zaseoS"Je A.V-NOJ in delal v okviru politične akcije CK KPJ nasploh.«