Poštnina placana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo obcine Dobrepolje Š letnik XXV. št. 12 Š december 2019 Srecno 2020! Slika zgoraj: Želimo vam carobne S slovesno proslavo smo pocastili obcinski praznik decembrske Obcine Dobrepolje. praznike in (Fotografiji zgoraj in levo: SRECNO 2020! Tamino Petelinšek) POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLACNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNICNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA Naj vas zabava ali navaden dan ne preseneti. Mesarstvo Adamic vedno poskrbi za vas! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla za piknike in druge priložnosti. Poskrbimo tudi za dostavo! Poklici 041 25 25 14 Janez GOZDARSTVO BLATNIK • SECNJA IN SPRAVILO LESA • ODKUP LESA FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fzioterapevtka m 040 332 712 e info@fzioterapija-krajnc.si www.fzioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST Fizioterapijo na delovni nalog (.akalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samopla.niške terapije za odpravo bole.in, sanacijo poškodb ter boljše po.utje za otroke in odrasle - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s .eljustnim sklepom - biodinami.na kraniosakralna terapija - Tecar Rok placila za les najvec 7 dni. Spoštovani bralci Našega kraja, decembrska številka prihaja v vaše do-move pred božicem in državnim prazni­kom, dnevom samostojnosti in enotno­sti. Praznikoma sledita nekaj povecini prostih dni in odštevanje do konca kole­darskega leta. Za mnoge predstavlja ko­ledarska locnica med dvema letoma cas raznih analiz, porocil in ovrednotenja ter arhiviranja iztekajocega se leta. Obenem pa to pomeni nacrtovanje, sprejemanje strategij in postavljanje ciljev za novo, tokrat tudi numerološko zanimivo leto 2020. Za popestritev božicno-novoletnih dni boste kako idejo lahko našli tudi v Našem kraju. V teh dneh so najbolj obi-skani pohodi in tudi letos bodo v naši ob­cini potekali trije. Najprej pod vodstvom Turisticnega društva Podgora tradicio­nalni in zelo obiskani pohod na Kamen vrh na božicni dan, na novoletni dan v organizaciji ŠD Cesta pohod na Stari grad, v soboto, 4. januarja, pa še na Šen­trumar v organizaciji Društva gobarjev Štorovke Šentrumar. Vabljeni, da se vsaj kakega udeležite. December je bil, tako kot je to vedno, zelo pester. Ob nacrtovanju raznih ob-daritev, spremljanju živžava ob prižiga­nju praznicnih luck in pripravljanju na praznike imamo v naši obcini še veliko dejavnosti ob praznovanju obcinskega praznika. Dejavnosti so bile letos dobro obiskane, o vseh pa si boste lahko preb­rali na naslednjih straneh. Po dolgih letih so šahovski zanesenjaki obudili šahovsko simultanko in se pomerili s šahovskim mojstrom Leonom Gostišo. Odloceni so, da igranje kraljevske igre ne bo zamrlo tudi cez leto. Vabijo vse ljubitelje igre, da se jim pridružite. Tri prireditve so presegle meje naše Naš kraj obcine. Namiznoteniški turnir v organi­zaciji ŠD Kompolje je privabil 64 ljubite­ljev igre z belo žogico, strelski turnir za invalide, ki sta ga organizirala Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine in SD Bukovec, je privabil 27 strelcev invalidov, državna razstava poprtnikov pa je k peki praznicnega kruha in oddaji v presojo strokovni komisiji spodbudila 37 moš­kih in žensk. Vse tri prireditve so tradici­onalne in brez katere od njih bi si težko predstavljali prvo polovico decembra v naši obcini. Osrednja proslava ob obcinskem pra­zniku je potekala na dan praznika in privabila v Jaklicev dom veliko obcanov. Pred polno dvorano obcanov tudi pro­gram prireditve dobi tisti potrebni lesk, da celoten dogodek ostane v prijetnem spominu vsem udeležencem. V decembrski številki boste lahko prebrali kar nekaj zanimivih pogovorov. Daljši kot ponavadi je pogovor z župa­nom. Ob koncu leta in koncu prvega leta županovanja sem mu postavil nekaj vec vprašanj in bralci boste gotovo izvedeli vsaj del tistega, kar vas zanima. K pogo-voru sem povabil tri glavne koordinator­je dejavnosti, ki bodo v letu 2020 obele­žile leto bratov Kralj. V vsaki naslednji številki Našega kraja bomo v branje po­nudili vsebine, ki bodo ob praznovanju okroglih obletnic obeh svetovno znanih umetnikov ponovno obudile spomin nanju. Mogoce bo kdo ob teh prizade­vanjih zgolj zamahnil z roko, a zavedati se je treba, da prihodnosti ni brez spo­znavanja korenin. Navsezadnje v dobre­poljski zgodovini ni bilo veliko ljudi, ki bi s svojim delom dosegli državno ali mednarodno slavo. Brata Tone in Fran­ce Kralj sta zapustila bogato umetniško dedišcino, o kateri boste lahko brali v Ustanovitelj glasila je Obcina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Clani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršic, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1370 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 31. januarja. Rok za oddajo prispevkov je 20. januar 2020. naslednjih številkah. Za naš kraj zanimiva je tudi nova knji­ga dr. Jožeta Možine, znanega obraza z nacionalne televizije. Knjigo, v kateri piše o vojnih in povojnih grozotah, ki so se dogajale pred dobrimi 70 leti, je predsta­vil številnim zbranim v Modri dvorani Jaklicevega doma. Ko smo pri branju, pa moram omeniti še naziv Branju prijazna obcina, ki smo ga prejeli na državni rav­ni. Vse o podelitvi in razlogih za prejem naziva si boste lahko prebrali na straneh, posvecenih kulturi. Vesela novica s pod-rocja kulture prihaja tudi iz osnovne šole, saj je uciteljica likovne umetnosti, Svet­lana Jakimovski Rodic, prejela odmevno nagrado na državni ravni. Rubriko Dan v podjetju sva zapisala z uspešnim lastnikom podjetja KGŽ d.o.o., Francijem Žnidaršicem. Pogled skozi oci cloveka, ki mu je postopoma uspelo z lastnim delom zgraditi uspešno podjetje, od prvih malih korakov v mali domaci delavnici do sedanjosti, ko v dveh obra­tih zaposluje vec kot 70 ljudi, je gotovo zanimiv in lahko marsikomu predstavlja zgled in motivacijo, da je mogoce uspeti s pametnim razmišljanjem in trdim de­lom. Javno komunalno podjetje Grosuplje je pred zacetkom novega koledarskega leta zbralo vse informacije o odvozih smeti v naši obcini. Koledar objavljamo na naslednjih straneh. Ob koncu želim opozoriti še na rub-riko Pisma bralcev, kjer boste lahko brali polemiko o sprejemanju proracuna naše obcine za leto 2020. Želim vam prijetno branje, lep zaklju-cek koledarskega leta ter tak vstop v leto 2020, kot si ga sami želite. Urednik Bojan Novak Kazalo Iz obcine .................................... 4 Obvestila.................................. 13 Aktualno .................................. 20 Dan v podjetju ......................... 25 Kultura ..................................... 27 Iz vrtca in šole.......................... 33 Iz društev ................................. 39 Šport ........................................ 49 Pisma bralcev........................... 55 Praznicni pogovor z županom Ob koncu koledarskega leta in po praznovanju obcinskega praznika je zagotovo primeren cas za malce daljši pogovor z županom Igorjem Ahacevcicem. Za njim je že dobro leto županovanja, v katerem je dodobra spoznal delovanje obcine v ožjem in širšem pomenu. Pogovor sva opravila dan po osrednji obcinski proslavi, v soboto, 7. decembra. Bojan Novak Gospod župan, vecer pred najinim srecanjem je bila v dvorani Jaklicevega doma osrednja proslava ob obcinskem prazniku. Kakšen je vaš vtis po prespa­ni noci? Najprej naj povem, da sem bil zado­voljen z obiskom. Predvsem pa sem bil zadovoljen s prikazom ustvarjalnosti na­ših obcanov. Videlo se je, kakšno širino premoremo Dobrepoljci na pevskem in nasploh glasbenem podrocju. Imamo res veliko nadarjenih pevcev in igralcev instrumentov razlicnih starostnih kate­gorij, kar nas lahko navdaja z optimiz-mom in ponosom. Glede tega nimam nobenih skrbi za prihodnost. Danes, na dan pogovora, potekata dve športni tekmovanji. Jaklicev dom gosti strelsko tekmovanje, šolska telo­vadnica pa, tako kot vceraj, namizno­teniško. Kakšno je sicer vaše mnenje o tekmovalnosti in tekmovanju? Zdi se mi, da je tekmovalnost prišla prevec v vse pore vsakdanjega življe­nja. Tako v razmišljanje, delovanje kot odnose. Ravno vceraj sem na televiziji poslušal pogovor s patrom Ivanom M. Rupnikom in tudi on je poudaril preti­rano tekmovalnost, ki Slovence zavira, saj smo vseskozi napeti. Ta vpliva na zakrknjene in neiskrene medsebojne odnose, preprosto ne znamo biti dovolj sprošceni. Pri nas opaža vec nervoze v odnosih, saj delujemo, kot da smo stalno pod pritiskom. Strinjam se z njim, da bi se morali sprostiti in živeti drugace. Vrniva se zdaj nekoliko k obcinski proslavi. Iz vašega nagovora obcanom sem izbral nekaj poudarkov, o kate­rih bi se želel pogovoriti. Poudarili ste pomen sodelovanja na ravni obcine. Rekli ste, da lahko clovek naredi sam zelo malo, pri vseh vecjih nalogah ne gre brez sodelovanja. Res je, in tako iskreno mislim. Že na zacetku svojega županovanja sem sode­lovanje postavil v središce delovanja. V tem casu pa sem še bolj preprican, da nihce ne zna vsega. Ce zna vsak opraviti vsaj en del naloge, je treba potem te dele le še združiti in iti skupaj naprej proti cilju. Vedno je aktualna primera poti­skanja kmeckega voza. Ce ga rinemo/ vlecemo vsak v svojo smer, ga ne bomo premaknili, ce pa ga vsi v eno smer, lah­ko pridemo dalec. Naj bo to na državni, obcinski ali družinski ravni. Ne ve se npr., kdo tocno rine zdravstveni voz, kdo ima v rokah krmilo. Skoraj gotovo pa to ni mi­nister. Zato se vse velike ideje tako hit-ro razblinijo, ko pridejo do parlamenta. Podobno je bilo tudi pri odstopu zdaj že nekdanjega ministra za kohezijo, g. Izto­ka Purica. Videl sem, da razume težave manjših obcin in sredin. Hotel je spre­meniti sistem, a žal je pri tem ostal sam in odstopil. Med dosežki v zadnjem letu ste na­vedli tudi urejanje in ureditev notra­njih predpisov in optimizacijo proce­sov v obcinski upravi. O tem govoriva skoraj vsak mesec, a zdi se, da javnost do tega nima kakih simpatij. Menite, da je to zato, ker imamo odklonilno stali­šce do birokracije nasploh? Ali zato, ker se delo pred racunalnikom manj vidi kot recimo delo zunaj, na terenu? Ja, to je zanimiva stvar. Strinjam se, vecina nas verjetno res ne mara birokra­cije. A mislim, da je treba to zadevo pog­ledati nekoliko drugace. Menim, da je birokracija v službi postavljanja pravil, ki morajo zagotoviti enake možnosti vsem obcanom in državljanom. Veckrat raz­mišljam, kako bi bilo, ce ne bi bilo biro­kracije. Zagotovo bi padla pravna država. Spet bi prišli v stanje, ko bi nekdo, lahko tudi župan, delil denar brez ustreznih postopkov, brez pravil. Po poznanstvu, prijateljstvu … Kar je popolnoma narobe. Prav je, da imamo javne razpise in da se lahko vsak prijavi. Prav je, da je ocenjen po enakih merilih. Prav je, da je izbran tisti, ki je najustreznejši. To je birokracija, tako jo jaz dojemam. Ko smo dobili negativno mnenje ra-cunskega sodišca, je bilo naštetih, mis-lim, da, 53 primerov, ko je bil denar raz­deljen brez podlage. Birokracija je tista, ki nas šciti pred tem. Glede tega se bomo odlocno držali pravil. Zdaj se še najde kdo, ki mi rece, naj kaj spregledam ali naredim po svoje, mimo pravil. A tega ne smem, saj je obcinski svet sprejel doloce­na pravila, ki so v bistvu naš zakon. Ce bi spregledal enemu, moram tudi drugemu. Na birokracijo je torej treba zaceti gleda-ti drugace. Mislim, da imajo v sosednjih obcinah glede tega manj težav, ker so tak nacin vzpostavili že prej. Pri nas pa se še vedno dogaja, da ljudje pridejo in prosijo župana za denarna sredstva za razne po­gostitve in dejavnosti. Pravi nacin je ta, da smo vsi v enaki startni poziciji. Javni denar se deli po dolocenih pravilih, in ta morajo veljati za vse. Podrocje, ki ste ga prav tako omenili v govoru, je tudi poseben pomen delo­vanja vaških odborov. So med vaškimi odbori v naši obcini velike razlike? Mislite, da bi se morali vašcani bolj konstruktivno vkljuciti? Dejstvo je, da en clovek lahko ucinko­vito sodeluje s petimi do desetimi ljud-mi. Povsem normalno je, da kot župan ne morem ucinkovito komunicirati s štiri tisoc obcani. Preprican sem, da je treba tudi na tem podrocju imeti vzpostavlje-no doloceno hierarhijo. Vašcan neke vasi naj bi problem ali pobudo predstavil va­škemu odboru, ta pa naj bi jo predstavil obcini. Vaški odbori so lahko zelo po­membni, ce so izvoljeni clani res dejav­ni. Imamo nekaj vzornih vaških odborov, recimo Bruhanja vas. Imamo pa še ved-no tudi vaške odbore, kjer moraš dolgo prositi za kako zadevo, in tako gre veli­kokrat v poplavi opravil kaka stvar mimo nerealizirana. Vceraj ste povedali, da veliko neime­novanih posameznikov prostovoljno pomaga pri razvoju obcine. Ste lahko bolj konkretni? Na katerih podrocjih bi si želeli podobnih posameznikov? Gre za vec razlicnih podrocij. To so obcani, ki mi pišejo sporocila, v katerih bodisi kaj konkretnega predlagajo bodi­si s svojim znanjem razišcejo del kake odprte zadeve ali postopka, najsi bo to na podrocju kulture, gospodarstva, in-frastrukture ali kjer koli drugje. Obstaja nekaj takih ljudi, ki so izobraženi in ho­cejo svoje znanje vracati okolju, kjer so se šolali, kjer živijo, ker s tem pomagajo vsem. S takimi ljudmi je precej lažje in lepše sodelovati kot s tistimi, ki pridejo v pisarno le z zahtevami. Lahko v tej luci jemljemo tudi vaš poziv, naj se za delo na obcini javljajo domacini? Seveda. Skoraj noben domacin noce priti delat ne na obcino ne recimo kot zdravnik. Veliko ljudi je strah delati med sovašcani, soobcani. Ljudi je strah, da potem ne bodo imeli nobenega miru, da nic, kar bodo naredili, ne bo prav. Mis-lim, da znamo biti res taki. Res smo do domacinov bolj kriticni kot do ljudi od drugod. In to je problem. Moje mnenje je, da je treba znanje vracati v svoj kraj, svojo obcino. Vsi pa moramo biti do roja­kov, ki želijo delati doma, enako strpni in razumevajoci kot do tistih, ki jih srecamo za »šaltarjem« v Grosuplju ali Ljubljani. V enem letu županovanja ste bili gost na marsikateri društveni prireditvi in sestanku. Kako dojemate društveno življenje v obcini? V obcini imamo relativno veliko usta­novljenih društev, kolikor vidim, jih ne­kaj tudi zelo dobro deluje. Delovanje posameznih društev je odlicno, rezultati odmevajo tudi izven obcine. Po tekmo­valni plati tu izstopa Futsal klub Dobre­polje. Sicer pa se mi zdi, da greš v dru­štvo zato, da uresniciš svoje želje, razvijaš sposobnosti in pozitivno vplivaš tudi na druge clane. V splošnem pa bi lahko rekel, da se premalo povezujemo in sodelujemo, predvsem pa je premalo (saj ne vem, ce je pravi izraz) ustvarjalne domišljije in inovativnosti. Menite, da se v društva, predvsem na vodilna mesta, vkljucuje premalo mladih, ki bi z zagnanostjo in idejami prinesli svež veter? Ja, res menim tako. Ob nastopu žu­panske funkcije sem takoj zacel s srece­vanji z mladimi. Poskušali smo vkljuciti nove mlade preko Študentskega kluba GROŠ. Pogovori so bili, a kakih poseb­nih premikov žal nismo naredili. Moja ideja je bila in je v bistvu še vedno, da bi poskusili vzpostaviti dobrepoljski štu­dentski klub, ki bi bil gonilna sila delo­vanja mladih v obcini. Prav srednješolci in študentje razmišljajo ponavadi najbolj udarno in z njihovimi idejami se ustvarja napredek. Mladi imajo energijo, vendar se zdi, da manjka ena mocna oseba, ki bi jih potegnila skupaj. Že nekajkrat sva omenila, da je za vami prvo leto županovanja. Vas je v tem letu kaj presenetilo? Kakšen vtis je pustilo prvo leto? Zaceti moram s tem, da sem bil pred tem 18 let zaposlen v državni upravi in sem delal z ljudmi iz cele države. Niti približno si nisem mislil, da obstaja na ravni neke manjše podeželske obcine toliko nekih intrig in zarot. Preseneti-lo bi vas, ce bi vedeli, kako se skoraj na vsako najmanjšo stvar gleda kot na veli­ko zapleteno zgodbo. Vedno imaš obcu­tek, da se nekje nekaj »kuha« in skuha v nerešljive probleme. Namesto da bi bilo življenje bolj preprosto. Kot da bi uživali v kompliciranju in postavljanju ovir. Pre­malo se držimo Jezusovega navodila, da »ljubimo svojega bližnjega kakor sebe«. Tudi zaradi tega, kar ste zdaj pove­dali, županov delovnik ne obsega osem ur, kajne? V taki obcini, kot je naša, go­tovo po osmih urah ne morete prislo­niti kartice k citalcu in oditi domov … Kako pa poišcete ravnovesje med de­lom in pocitkom? Dobro vprašanje. Res je, funkcija je taka, da sem po cele dneve vpet v ob­cinske zadeve. Kolikor vidim, se bo to še nekaj casa nadaljevalo. Vsaj dokler se ne bo vzpostavil nek normalen ritem ukvarjanja z rednimi zadevami. Želim si, da bi šel lahko vsaj dva dni v tednu ob koncu službe domov brez dodatnih opravil. Kar pa se tice vašega vprašanja o ravnovesju – žal moram priznati, da mi tega ravnovesja še ni uspelo vzpostaviti. Doma prakticno ni! Menite, da se bo v prihodnje ob za­poslitvi podžupana za polni delovni cas to le lahko spremenilo? Na katerih podrocjih pricakujete njegovo najve­cjo pomoc? Seveda, z nekoliko povecano obcinsko upravo moramo doseci, da se po eni stra­ni razbremenijo trenutno zaposleni, po drugi strani pa moramo pokriti podroc­ja, ki so bila zdaj zaradi podhranjenosti uprave zapostavljena. Tako podrocje je podrocje obrambe in zašcite. Nekaj let se niso posodabljali razni nacrti evakuaci­je in postopki ob raznih nesrecah. Tu se dogajajo stalne spremembe na državni ravni, ki terjajo ukrepe. Drugo je podro-cje infrastrukture. V skoraj vseh vaseh imamo kakšen zacet, a tudi nedokoncan projekt, in vse to je treba dokoncati in iti na druge. Veliko imamo tudi neurejenih zemljiškoknjižnih zadev in podobno. V upravi bi potrebovali tudi nekoga, ki je pravno podkovan. Moram vas povprašati še o eni temi, ki je prišla na plano na zadnji, prora­cunski seji obcinskega sveta. O viziji razvoja obcine. Imate na obcini vizijo razvoja naše obcine in obeh dolin? Bom zacel nekoliko širše. Slovenija je v zadnjem desetletju pripravljala neke vizije, strategije in podobne dokumente, ki so vedno nastajali vec let, ob spreje-mu pa se vedno pojavijo vprašanja o tem, koliko so ti obsežni dokumenti dejansko realni in uporabni pri vsakodnevnem delu. Mislim, da sama vizija ne pomeni veliko. Seveda lahko predstavlja okvir, idejno zasnovo, ce hocete. A treba je priti do izvedbe, sam okvir brez vsebine nima kake vrednosti. V svojem predvolilnem programu sem v vseh bistvenih tockah navedel svoj pogled, vizijo nadaljnjega razvoja pod-rocja. Navedel sem, kaj bi rad izboljšal na podrocjih šolstva, prometa, gospodar­stva ... Mislim, da je tako bolje oziroma bolj operativno. Lahko sicer išcemo tudi neko generalno vizijo za vsa podrocja v obcini in v to vložimo dolocena sredstva. Sploh ker so želje posameznikov in or-ganizacij velike, za financne sposobnos-ti Obcine tudi prevelike. Tistega pravega investicijskega denarja pa je relativno zelo malo. Tako da lahko povzamem, da jaz oseb-no tocno vem, kaj je moja vizija. Vem, kam bi rad pripeljal Obcino do konca mandata. Vem pa, da je to podrocje tako široko, da bodo eni vedno menili, da vi-zije ni. Dejansko pa bi bil cas za izdela­vo vizije res zdaj, da bi ob naslednji izbiri župana temu samo povedali, kaj mora narediti, da bi bil program za vse kandi-date enak, oni bi samo povedali, kako ga bodo izpeljali. V nadaljevanju vam želim postaviti še nekaj aktualnih vprašanj o nacrto­vanih dejavnostih. Na proslavi ob ob­cinskem prazniku ste omenili, da bomo dobili prvo polnilnico za elektricne av­tomobile. Kje bo možno napolniti ele­ktricno vozilo in kdaj? Kakšno je sicer vaše mnenje o elektricnih vozilih? Najprej mogoce tole zadnje. Po eni strani se govori o cisti, zeleni energiji, ko govorimo o elektricnih vozilih, a po mojem mnenju je še prevec nerešenih vprašanj, predvsem glede odpadkov in ostankov materiala (npr. iztrošene ba­terije). Ce bomo hoteli, da se vecji delež voznikov odloci za elektricna vozila, bo treba tudi na ravni države postaviti infra-strukturo, da bo dovolj energije za vse. Sicer pa mi je ideja vsekakor zanimiva. Prvo polnilnico bomo postavili na parkirišcu pri obcini. Tam bomo polnili vozilo, ki ga uporabljamo za prevoz Prostofer. To bo narejeno že v decembru. Bo v letu 2020 dograjeno opticno omrežje po vsej obcini? Želim si, da bi bilo. Pricakoval sem sicer, da bo šlo hitreje, kot gre. Sam ne vidim razloga, da ne bi bilo dokoncano za celo obcino. Tudi za Struge. Ko bo na­mrec položen opticni vodnik, bo možno postaviti stacionarno anteno za mobilni signal. Zdaj pa se, kot verjetno že veste, pripravlja vse za postavitev zacasne ante-ne, ki bo izboljšala mobilni signal v Stru­gah. To pa naj bi bilo urejeno do konca decembra, ce le ne bo kakih zelo zimskih razmer. Za delovanje obcine so pomembne tudi službe izven obcine, ki pa op­ravljajo pomembno delo za naše obca­ne. Kako obcina sodeluje s temi služ­bami? Zelo pomembno je Javno komunalno podjetje Grosuplje. Sam vidim še ne­kaj podrocij in priložnosti, kjer bi JKPG lahko vec naredilo. Druga taka ustanova je Zdravstveni dom Grosuplje, katerega soustanovitelji smo tudi mi. Tudi od te institucije pricakujem izboljšanje sode­lovanja in vecje ucinke za zdravstveno dejavnost v Dobrepolju. Sodelujemo tudi s Policijsko postajo Grosuplje. Po novem letu pa se priklju-cujemo skupni obcinski upravi 5G, od katere tudi lahko veliko pricakujemo. Na domacem terenu pa je nadvse po­membno, da dobro sodelujemo z osnov-no šolo, vrtcem, glasbeno šolo in knjižni-co, z domovi za naše ostarele obcanke in obcane, z zdravniki, lekarno in z župni-šcem. Mocnejša kot bo ta povezava, vec bomo dosegli uspeha. Takoj ko se mi bo sprostilo kaj casa, pa ga bom res posvetil podjetjem v kraju, ker si želim neposred-no spoznati naša podjetja, njihove dobre prakse in težave. V teh dneh na vec mestih (tudi v aktualni številki Našega kraja) sliši­mo napovedi o obeleženju leta bratov Kralj. Kako pomembno se vam zdi, da se spomnimo svojih prednikov, ki so pustili sled v naši zgodovini? To, da obeležimo spomin na naše ro­jake, je nujno oziroma je to naša obve­znost. Še posebej bi moral vsak od nas dobro poznati Frana Jaklica in njegov odnos do rodnega kraja. Sam menim, da bi bili veliko bolj razviti, ce bi Jaklic lahko izpolnil svoje zaceto delo. Po nje­govem odhodu smo obticali. In poglejte, kako je samo v nekaj letih razburkal do-gajanje, kaj vse je takrat nastalo in kako dolgo se že navdihujemo z njegovim de­lom in delom ljudi, ki so mu bili takrat blizu. Tudi oba brata Kralj. Pomembno pa je, da bi vsi, ki temu nasprotujejo in se jim to zdi nesmiselna poraba denar­ja, razmislili drugace in v dogodkih nas­lednjega leta poiskali podjetniški izziv in priložnost. Ce bo naslednje leto potekalo vse vaše delo in delo obcinske uprave po nacrtih, brez vecjih zapletov – o cem se bova naslednji december lahko po­govarjala? Npr. o velikem decembrskem koncer­tu v športni dvorani, o tem, koliko navdi-ha nam je dalo praznovanje Kraljevega leta, da smo zacrtali pot protipoplavne zašcite, da smo postavili vsaj kakšno avtobusno postajo, da smo bližje nalož­bam v državne ceste, da je obrtna cona v razcvetu … zares pa si želim tudi, da bi imeli urejeno stanje v ambulanti in novo lekarno. Želite ob koncu pogovora pred bo­žicnimi in novoletnimi prazniki obca­nom še kaj sporociti? Konec leta je vedno cas, ko se tempo nekoliko upocasni. Povabim vas, da iz­koristite ta trenutek in se v miru odpo-cijete, predvsem pa, da božic užijete v vsem njegovem sijaju. Za to praznovanje niso potrebna darila, temvec le iskren pogled v oci in objem svojih najdražjih. Gospod župan, najlepša hvala, da ste si v natrpanem urniku vzeli cas med koncem tedna in za vaše iskrene odgovore. Želim vam prijetne božicne praznike in realizacijo cim vec nacrtov v novem letu. Š Osrednja proslava ob obcinskem prazniku Obcine Dobrepolje V pocastitev rojstva našega rojaka Frana Jaklica smo 6. decembra praznovali obcinski praznik. Obeležili smo ga s številnimi dogodki in prireditvami, osrednja pa je bila vsekakor petkova proslava, ki je v dvorano Jaklicevega doma privabila zelo veliko obcanov. Tako veliko, da ni bilo stolov za vse. Proslavo sta zaznamovala predvsem petje in spomin na pomembne Slovence in Dobrepoljce, ki so v zgodovini pustili velik pecat. Posebna priznanja so na prireditvi prejeli zlati maturanti, prvic pa je bila podeljena zlata plaketa Obcine Dobrepolje. Bojan Novak Zadnja leta prirejamo obcinsko proslavo prav na praznicni dan obcine. Ob priž­gani praznicni razsvetljavi se je na vecer prireditve v središce Vidma zgrinjalo ve­liko obcanov, ki smo z udeležbo pocastili praznik naše ožje domovine, ob tem pa tudi uživali v prijetnem kulturnem pro-gramu. V uvodu je Godba Dobrepolje zaigra-la tri pesmi in takoj poskrbela za dobro razpoloženje. Med tretjo pesmijo so pra­poršcaki v dvorano prinesli prapore dru­štev in tako na simbolicen nacin združili vse obcinske organizacije. Še pred prvo napovedjo povezovalke prireditve, gospe Polone Otonicar Pajk, je Župnijski meša­ni pevski zbor pod vodstvom zborovod­kinje Lucije Šinkovec odpel slovensko himno ter pesmi Dober vecer in Pevec. Pred ocmi številnih obcanov in gostov, med katerimi so bili tudi župan sosednje obcine Ivancna Gorica g. Dušan Strnad, poslanka državnega zbora Republike žnicne šole Struge, ki so z zastavicami v predvsem pa izpostavil pomen sodelo-Slovenije ga. Tadeja Šuštar, direktor Jav-rokah pod vodstvom uciteljice Maje Hro-vanja, ki edino lahko vodi k uspešni pri­nega komunalnega podjetja Grosuplje vat zapeli dve pesmi. hodnosti. Zahvalil se je posameznikom, g. Stanislav Stopar ter številni svetniki in Osrednji govornik je bil župan Igor ki prostovoljno pomagajo s številnimi svetnice obcinskega sveta, je naslednji Ahacevcic, ki je v svojem nagovoru orisal nasveti, dejanji in idejami pri skrbi za na oder prišel Mešani pevski zbor Škr-svojo enoletno pot na celu Obcine. Naš-napredek obcine. Ob tem pa je ponovno jancki in se predstavil z dvema pesmima. tel je nekaj uspešno izpeljanih projektov, povabil, da se kdo od domacinov prijavi Prvi pevski del so sklenili otroci s Podru-nekaj podrocij, kjer ne gre vse po nacrtih, na kakega od prihodnjih razpisov za delo v obcinski upravi. Svoj nagovor je sklenil s povabilom, da si skupaj prizadevamo v prihajajocem letu 2020 cim lepše obele­žiti leto bratov Kralj. Pred podelitvijo posebnih priznanj le­tošnjim zlatim maturantom se je predsta­vila še komorna skupina Glasbene šole Grosuplje (Jošt Babic, Zala Marolt, Maša Marolt in Jaka Grandovec), ki je pod vod­stvom Aleksandre Stepancic Atanackovic zaigrala pesem We will rock you. Priznanja za odlicen dosežek na ma-turi so prejeli Matej Brodnik, Janez Gran­dovec, Petra Indof, Maša Peterka in Neža Kastelec. Posebno priznanje za izjemne dosežke v izobraževanju pa je v imenu odsotnega zlatega maturanta Marka Cmrleca, ki študijsko pot nadaljuje v Ve­liki Britaniji, prevzela njegova mati. Glasbeni del drugega dela prireditve so dopolnili še Otroški pevski zbor OŠ Dobrepolje pod vodstvom Maje Hrovat, ucenci Glasbene šole Grosuplje (Manca Novak, Anej Bušcaj, Jošt Kušlan, mentor-ja Barbara Škrjanc in Matej Kovacic) ter prav ob koncu skupina Zagoriški fantje. Prijetno presenecenje so pripravila dekleta, ki trenirajo ritmicno gimnastiko pod okriljem ŠD As Ljubljana. Predstavi-la so se s tocko s kiji. Vrhunec proslave je bila prva podeli­tev obcinskega priznanja, v tem primeru zlate plakete Obcine Dobrepolje. Za svo­je prizadevno delo ga je prejelo Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge. Obrazložitev si lahko preberete na po­sebnem mestu. Vezno besedilo povezovalke je vsebo­valo pregled zgodovinskih oseb, ki so na našem obmocju skrbele za narodno za-vest in smo jim zagotovo dolžni vsaj to, da se jih ob podobnih praznicnih prilo­žnostih spomnimo. Izpostavljeni so bili baron Žiga Zois, Valentin Vodnik, blaženi Anton Martin Slomšek, France Prešeren in blaženi Lojze Grozde. Prijeten vecer se je zakljucil na plo-šcadi pred Jaklicevim domom, kjer smo ob toplih napitkih s Pinkijeve stojnice ter slašcicah izpod rok Društva podeželskih žena poklepetali o tem in onem. OBRAZLOŽITEV PODELITVE ZLATE PLAKETE OBCINE DOBREPOLJE – Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge Pisalo se je leto 1992, ko se je majhna skupinica kmeckih žena zbrala v sobici Jaklicevega doma na Vidmu. Njihov na-men je bil ustanoviti društvo, ki bi pove­zovalo tako kmecke žene in dekleta kot tudi uslužbenke. Izobrazba ni bila po­membna. Bistvo vsega tega je bilo in so še sedaj druženje, izobraževanje, medse­bojna izmenjava mnenj in znanja, pred­vsem pa zdravega duha. Na tisti dan, marca 1992, se je ustano­vilo Društvo podeželskih žena Dobrepo­lje-Struge, ki so ga takrat poimenovale Aktiv kmeckih žena Videm - Dobrepo­lje. Ustanovna clanica in potem vecletna predsednica je bila gospa Marija Nucic, njihova mentorica in tajnica pa gospa Irma Lekan iz Kmetijsko svetovalne služ-be, Zavod Ljubljana. Prvi teden je društvo štelo 15 clanic, nato 40 in na koncu cez 50. Zaradi težave z onesnaženo pitno vodo v Dobrepoljski dolini so si prizadevale za zamenjavo dotrajanih vodovodnih cevi. Pobirale so podpise po družinah in s tem prispevale k hitrejši obnovi vodovodnih cevi za pitno vodo v Dobrepolju. Primanjkovalo je tudi zdravnikov in zobozdravnikov. Tudi za to so stopile v akcijo. Predvsem pa so vseskozi sodelovale z našo novo Obcino, kar pocnejo še danes. V svojih prepoznavnih oblekah so se po­kazale že na vec prireditvah, proslavah, podelitvah in ob obcinskem prazniku. Leta 1993 so se tudi uradno registrira­le ter dobile svoj žig, da so lahko uradno zastopale in se borile za dobro naše do-line in naših obcanov ter za delo kmecke žene, ki naj ne bi bilo samo delo. K temu so pripomogle z vec izobraže­vanji, predavanji o zdravstvu, negi bolni­kov, o boleznih sodobnega casa, demen­ci in še o drugih tegobah, ki nas tarejo. Veliko predavanj in delavnic je bilo iz­vedenih na temo peke peciva, poprtni­kov, peke potic, krofov, kuhanja žgancev in štrukljev, delanja narezkov, prikaza pogrinjkov in sprejema gostov, na temo kmetijstva pa vlaganje in shranjevanje ozimnice, prikaz setve na gredice, visoke grede, obdelava tal, katera semena upo­rabiti za boljši pridelek in razne strokov­ne ekskurzije. Bile so ene izmed prvih, ki so zasto-pale Obcino Dobrepolje na sejmu Alpe Adria, sodelovale so tudi ob 100-letnici železnice na Slovenskem, povezava Lju­bljana–Kocevje. Na Jurcicevem sejmu na Muljavi so za pogrinjke, potice in vec vrst kruha prejele veliko zlatih priznanj. Vec let so pripravljale razstavo na zahvalno nedeljo pred farno cerkvijo na Vidmu. Sodelovale so ob 70-letnici Lovske družine Dobrepolje s peko kruha in pe­civa. Na povabilo domacih so spekle in postregle ob novi maši domacina Jerneja Šuštarja. Prav tako so sodelovale ob 120-letni­ci Kmetijske zadruge Dobrepolje ter na razstavi goveda Govedorejskega društva Dobrepolje v Zdenski vasi. Pogostitev so pripravile tudi ob spre­jemu dobitnice zlate paraolimpijske medalje, gospe Veselke Pevec, ter ob slovesni predstavitvi priložnostne poštne znamke z njenim motivom. Udeležile in sodelovale so ob odprtju igrišca v Tisovcu. Pripravile so tudi pogostitev ob prire­ditvi Ljudskih pevcev in godcev na Vid-mu ter ob odprtju kotlovnice pri JVIZ OŠ Dobrepolje. Vsako leto organizirajo tradicionalni sejem na tiho nedeljo na Zdenski rebri pri cerkvi sv. Antona. Vsako leto praznujejo god svete Mar-te, zavetnice gospodinj. Ob tem dogod­ku povabijo clanice sosednjih društev, ki jim z vodenjem po Dobrepoljski dolini razkažejo njene znamenitosti. S svojimi tradicionalnimi dobrepolj­skimi jedmi vsako leto sodelujejo na prireditvi predstavitve koledarja Zveze kmetic Slovenije v Ljubljani. Vsako leto se udeležijo tudi državne­ga ocenjevanja in razstave peke kruha iz krušne peci v Lašcah ter peke šunke v testu v Grosupljem, ob tem pa osvojijo vec zlatih priznanj. Sodelujejo tudi z vrtcem Ringaraja na vsakoletnem pohodu z luckami ter z drugimi društvi v obcini na njihovih pri­reditvah. Vsako leto so pripravile pogostitev ob obcinskem prazniku. Društvo z organizacijo samostojnih prireditev na državni ravni prispeva k prepoznavnosti obcine. Prav tako se tru­di ohraniti kulinaricno dedišcino kme­tijstva in podeželja obcine z organizaci­jo – letos že sedme – državne razstave in ocenjevanja poprtnikov. Z leti se je vodstvo menjalo, izgubile so tudi nekaj clanic, med njimi tudi nekaj ustanovnih. Trenutno društvo šteje 13 clanic, ki jih ponovno vodi gospa Marija Nucic. Število ni veliko, njihovo delo, ki ga pokažejo, pa je vec kot veliko. Zmožne so narediti nekaj, kar lahko ustvari le tista žena, ki to dela s srcem in zdravim du­hom, ki ima dober odnos do peke in ku­hanja kot tudi do soljudi. Š Šahovska simultanka s šahovskim mojstrom Leonom Gostišo V sklopu obcinskega praznika se je po 13 letih v sejno sobo vrnila šahovska simultanka. Na nasprotno stran okrogle mize v sejni sobi obcinske stavbe se je 14 dobrepoljskim šahistom postavil mednarodni šahovski mojster in velemojster dopisnega šaha, gospod Leon Gostiša. V dobrih dveh urah je bilo veliko dobrih potez, a je bila vseeno vecina proti šahovskemu mojstru nemocna. Za edino zmago izzivalcev je poskrbel Jože Strnad s Ceste. Bojan Novak Po maši za obcino se je v sredo, 4. decem-bra, nekaj po 19. uri v sejni sobi obcinske stavbe zbralo 14 ljubiteljskih šahistov iz naše obcine. Ne zgodi se namrec prav po­gosto, da sediš na drugi strani šahovske deske s šahovskim mojstrom. Za mnoge je bila to prva taka izkušnja. Mojster je igral simultanko z belimi figurami, crne pa smo po svojih najboljših moceh pre­mikali tako izkušeni šahisti kot najmlajši, še osnovnošolci. Mojster Leon Gostiša se je znal prilagajati razlicnim situacijam na deskah. Prav navduši te, ko pride do de­ske, pogleda in naredi potezo. Nato gre takoj k sosedu in isto ponovi pri njem. Redko si je za premislek vzel vec kot ne­kaj sekund. Pocasi so se deske praznile, figure pa se vztrajno nabirale ob njih. Po slabih dveh urah smo morali vecinoma že vsi stisniti roko mojstru in priznati poraz. Najvztrajnejši so se upirali do konca, a razen ene napake šibkosti mojstra nis-mo docakali. Župan Igor Ahacevcic, ki je zbrane že na zacetku pozdravil in nam zaželel sreco pri igri, se nam je pridružil tudi ob koncu in poskrbel za okrepcilo po na­pornem razmišljanju. V veselem klepe­tu, predvsem o zamujenih priložnostih in napakah, smo zakljucili zanimiv vecer. Po koncu vseh partij sem šahovskega mojstra Leona Gostišo prosil še za krajši pogovor. G. Gostiša, ste mednarodni šahovski mojster in velemojster dopisnega šaha. Nam lahko na kratko predstavite svojo šahovsko kariero? Seveda. Z igranjem šaha sem zacel precej pozno, za današnje razmere celo zelo pozno, v sedmem razredu osnovne šole. Šah smo imeli v družini, saj je bil odlicen šahist že moj oce. Kljub temu sem bil samouk, saj oce niti ni imel veli­ko casa, da bi svoje znanje delil z menoj. Prvi vecji uspeh sem nepricakovano in za vse presenetljivo dosegel pri 17 letih, ko sem zmagal na slovenskem mladin­skem prvenstvu. Šah sem igral vecinoma na Vrhniki, v tamkajšnjem šahovskem klubu, nekaj let pa tudi v Mariboru. Vrhunec kariere sem dosegel v 90. letih, ko sem bil tudi petkrat državni prvak in veckrat pokalni prvak s klubom z Vrhnike. Ste se preizkusili tudi v tujini? Da, seveda. Najvecji uspeh sem do-segel leta 1993, ko sem v Gradcu zase­del drugo mesto na conskem turnirju za svetovno prvenstvo. Takrat sem igral svoj najboljši šah. Veliko težav sem povzrocal tudi velemojstrom. Drugi vecji uspeh pa je tretji najboljši rezultat na cetrti deski na šahovski olimpijadi v Manili 1992 in osvojena bronasta medalja. Ce bi takrat v Gradcu osvojil pol tocke vec, bi dobil naziv velemojster. Zdaj še igrate? Ne, skoraj nic. Obcasno, ob kaki taki priložnosti, ko sem povabljen, sicer pa le še obcasno za ekipo v slovenski ligi. Tudi pri šahu leta naredijo svoje, ceprav šahis-ti lahko ohranjamo dobre predstave dlje kot vecina športnikov. Dotakniva se današnje simultanke v naši sejni sobi. Šah je miselno zah­tevna igra, že ce igraš proti enemu nasprotniku za eno desko. Vi pa ste ig­rali s 14 naenkrat in na vsaki deski so bile figure postavljene drugace. Je bilo to naporno? Ste lahko obdržali pozor­nost vec kot dve uri? Seveda je naporno. Predvsem je dru-gacen sistem igranja, ko se je treba pre­mikati po prostoru, kar je precej drugace kot pri klasicni šahovski partiji. Težko je tudi preskakovati misli na razlicnih de­skah. Je velika razlika med amaterji in profesionalnimi igralci? Ja, je. Ogromna razlika. Ni možno opi­sati. Šah je lahko zelo zapletena igra. Sem bil pa vesel povabila, da se vam pridru­žim po 13 letih. Vesel sem, da poskušate ponovno obuditi igranje šaha v obcini. Zato sem se rad odzval. Vidim, kako je šah razširjen po vsem svetu. Po kakovosti igre, ki je na visoki ravni v vseh delih sveta bolj od katere koli druge športne dejav­nosti, morda celo od nogometa. Veliko držav ima odlicne šahiste, tudi v Sloveniji je zadnja leta uspešna Laura Unuk, ki je dvakrat osvojila naslov svetovne prvaki­nje v svoji starostni kategoriji. Kaj je v šahovski igri tisto, kar vas je najbolj privlacilo? Šah ljudje po svetu pojmujejo na zelo razlicne nacine. Za nekatere je to zna­nost, matematika pa religija, simulacija borbe. Jaz pa sem šah vedno jemal le kot šport, kot tekmo. Je možno prenesti šahovsko znanje tudi na vsakodnevne življenjske situa­cije? Da, tudi. Šah spodbuja razmišljanje, nacrtovanje, tudi predvidevanje. Vse to pozitivno vpliva na razvoj možganov, vse pa je možno uporabiti pri nacrtovanju vsakodnevnih opravil. Še posebej sem vesel, da se s šahom ukvarjajo otroci in mladi. To je za razvoj njihovega mišljenja vsekakor zelo koristno. G. Gostiša, najlepša hvala za vaše misli. Š Predstavitev knjige Slovenski razkol V petek, 13. decembra, nas je v kar idilicnem zimskem veceru obiskal zgodovinar in novinar dr. Jože Možina. V skoraj triurnem druženju je predstavil svoje najnovejše zgodovinsko delo z naslovom Slovenski razkol, ki govori o dogajanju med drugo svetovno vojno oziroma revolucijo v Sloveniji. Pomemben del knjige je posvecen Dobrepolju in Strugam. Igor Ahacevcic, foto: Tamino Petelinšek Prebivalstvo obeh dolin je med vojno in, kar je nerazumljivo, v letih po njej izje­mno trpelo. Po ocenah strokovnjakov gre za pomemben prispevek k boljšemu razumevanju dogajanja in zapletov med ljudmi in v politiki, ki so privedli do izje­mno krutih dogodkov v tistem casu, zato si je vredno vzeti cas in zadevo prebrati. Predstavitev je potekala v nabito polni mali dvorani Jaklicevega doma. Š Delovni cas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DR. ŠTEFANA CAMPE (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) PONEDELJEK: 12.00–19.00, narocanje: 11.00–12.00 TOREK: 12.00–19.00, narocanje: 11.00–12.00 SREDA: 10.00–14.00, narocanje: 9.00–10.00 CETRTEK: 10.00–14.00, narocanje: 9.00–10.00 PETEK: 7.30–13.30, narocanje: 7.30–8.30 Telefonska številka: 01 78 07 220, elektronska pošta: info@zd-videm.si. AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE DR. BARBARE MOROVIC (OD 1.10.2019 DELUJE VSAK DAN V ZDRAVSTVENI POSTAJI STRUGE IN IMA OD 1. 1.2020 NOV URNIK) TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 13.00–19.00 CETRTEK: 13.00–19.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–13.00 Narocanje po elektronski pošti narocanje.drmorovic@ambulanta-videm.si in zadnji dve uri ordinacijskega casa na telefonski številki 070 410 171. Za hišne obiske se narocite na enak nacin. Hišni obiski so namenjeni starostnikom in slabše pokretnim bolnikom, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ali drugih okolišcin ne morejo priti k zdravniku v ordinacijo. Preventiva (referencna ambulanta) – na preventivni pregled ste vabljeni po programu izvajanja preventive v referencnih ambulantah. Vec informacij na www.ambulanta-videm.si Pozor! V casu božicno-novoletnih praznikov je delovni cas spremenjen! Glej razpored spodaj. OTROŠKA AMBULANTA ZD Grosuplje (V ZDRAVSTVENI POSTAJI VIDEM) PETEK: 7.00–13.00 07.00–08.00: kurativa – bolni 08.00–10.00: sistem. pregledi, posvetovalnica 10.30–13.00: kurativa – bolni ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOCI – dežurna služba SOBOTA 7.00–14.00 – Zdravstveni dom Grosuplje SOBOTA po 14.00 in do PONEDELJKA do 6.30 – Zdravstveni dom Ivancna Gorica DELAVNIKI PONOCI (19.30 do 6.30) – Zdravstveni dom Ivancna Gorica Telefonska številka dežurne službe: 031 656 000 ZOBNA ORDINACIJA VIDEM PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 13.00–19.30 SREDA: 7.00–13.30 CETRTEK: 7.00–13.30 PETEK: 7.00–13.30 ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA PONEDELJEK: 8.15–13.00 SREDA: 12.00–17.00 LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM PONEDELJEK: 7.30–14.30 TOREK: 12.00–19.00 SREDA: 10.00–17.00 CETRTEK: 12.00–19.00 PETEK: 7.30–14.30 FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od PONEDELJKA do PETKA: 6.30–10.00 (na delovni nalog). Samoplacniki po dogovoru. OBCINA DOBREPOLJE – URADNE URE PONEDELJEK: 8.00–11.00 in 12.00–14.30 SREDA: 8.00–11.00 in 12.00–17.00 PETEK: 8.00–11.00 in 12.00–13.00 UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE, MATICNI URAD VIDEM TOREK: 8.00–12.00 in 12.30–14.30 KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM PONEDELJEK: 12.30–19.00 TOREK: 8.00–15.00 SREDA: 12.30–19.00 CETRTEK: 11.00–15.00 PETEK: 12.30–19.00 ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA TOREK: 18.00–20.00 PRVA NEDELJA V MESECU: 8.30–10.30 POŠTA – VIDEM PONEDELJEK: 14.00–18.00 TOREK: 9.00–14.00 SREDA: 14.00–18.00 CETRTEK: 9.00–14.00 PETEK: 9.00–14.00 SOBOTA: 9.00–12.00 KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM PONEDELJEK: 7.00–16.00 TOREK: 7.00–16.00 SREDA: 7.00–16.00 CETRTEK: 7.00–16.00 PETEK: 7.00–16.00 SOBOTA: 8.00–12.00 POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) PONEDELJEK: 15.00–17.00 TOREK: 10.00–12.00 MEDOBCINSKI INŠPEKTORAT (Videm 34) CETRTEK: 8.00–9.00 KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) OD PONEDELJKA DO PETKA: 8.00–18.00 ORDINACIJSKI CAS AMBULANT DRUŽINSKE MEDICINE IN NADOMEŠCANJE V BOŽICNO NOVOLETNEM CASU AMBULANTA DR. BARBARE MOROVIC bo zaradi letnega dopusta zaprta: 23., 24. in 27. decembra 2019. V tem casu nadomešca dr. Štefan Campa v svoji ordinaciji po svojem urniku. Nadomešcanje je urejeno za nujne primere. AMBULANTA DR. ŠTEFANA CAMPE bo zaradi letnega dopusta zaprta: 30. in 31. decembra 2019 in 3. januarja 2020. V tem casu nadomešca dr. Barbara Morovic v svoji ordinaciji po svojem urniku. Nadomešcanje je urejeno za nujne primere. Koledar prihajajocih dogodkov – december 2019, januar 2020 Petek, 20. 12. pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 20. 12. domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 20.00) Sobota, 21. 12. izlet študentov v Innsbruck (GROŠ) Sobota, 21. 12. prvi tradicionalni koncert Godbe Dobrepolje (Jaklicev dom, 19.00) Nedelja, 22. 12. prednovoletno srecanje upokojencev (Jaklicev dom) Nedelja, 22. 12. domaca tekma selekcije U-15 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 13.00) Ponedeljek, 23. 12. Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30) Ponedeljek, 23. 12. delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Sreda, 25. 12. 26. tradicionalni pohod na Kamen vrh (Podgora, 14.00 in 18.00) Cetrtek, 26. 12. blagoslov konj (Videm, po dopoldanski maši) Cetrtek, 26. 12. drugi tradicionalni koncert Godbe Dobrepolje (Jaklicev dom, 19.00) Sreda, 1. 1. tradicionalni novoletni pohod na Stari grad (Cesta, 17.30) Sobota, 4. 1. tradicionalni pohod do gobarskega doma na Šentrumarju (Hocevje, Videm, Krka, 9.00) Ponedeljek, 6. 1. Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30) Ponedeljek, 6. 1. delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 10. 1. pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 10. 1. domaca tekma clanske ekipe Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 20.00) Nedelja, 12. 1. domaca tekma selekcije U-19 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 17.00) Ponedeljek, 13. 1. Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30) Ponedeljek, 13. 1. delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 17. 1. pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Nedelja, 19. 1. redno usposabljanje voznikov (koda 95) (Kulturni dom Grosuplje, 7.00) Nedelja, 19. 1. domaca tekma selekcije U-19 Futsal kluba Dobrepolje (Velike Lašce, 17.00) Ponedeljek, 20. 1. Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30) Ponedeljek, 20. 1. delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 24. 1. pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Ponedeljek, 27. 1. Tacke pomagacke (knjižnica Dobrepolje, 16.30) Ponedeljek, 27. 1. delavnica rocnih spretnosti Ustvarjalno srce (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Petek, 31. 1. pravljicne urice (knjižnica Dobrepolje, 17.30) Dobrodelni pohod 10.000 korakov V nedeljo, 1. decembra 2019, je v Parku Tivoli v Ljubljani potekal dobrodelni pohod 10.000 korakov. V okviru dobrodelnega pohoda 10.000 korakov, ki je potekal pod pokroviteljstvom podjetja Amway Slovenija in v organizaciji prostovoljke gospe Marice Kovacic in prostovoljcev Centra za socialno delo Ljubljana, Enota Grosuplje, smo dobili donacijo v višini 2300,00 €. Jan Einspieler, prostovoljec CSD Ljubljana, Enota Grosuplje Organizator dobrodelnega pohoda je bilo podjetje Amway, ki je zbrana sredstva udeležencev podvojilo in v celoti namenilo CSD Ljubljana, Enota Grosuplje, za namen preventivnega pro-grama dela z otroki in mladostniki. Prostovoljci se vsem obiskovalcem, donatorjem in vsem dru­gim, ki so na kakršen koli nacin pripomogli k temu, iskreno zahvaljujemo. Prostovoljno delo zajema nudenje ucne pomoci, sodelo­vanje pri organizaciji in izvedbi ustvarjalnih delavnic za otro­ke in mladostnike, organizacijo in udeležbo na taborih, ki so organizirani v okviru preventivnega programa »Prostovoljno delo z otroki in mladostniki«, za otroke in mladostnike iz obcin Grosuplje, Ivancna Gorica in Dobrepolje. Prostovoljno delo se izvaja v prostorih CSD Grosuplje, izjemoma tudi v knjižnicah in osnovnih šolah, na podrocju obcin Grosuplje, Ivancna Go-rica in Dobrepolje, glede na potrebe in dogovor z zakonitimi Menjava direktorja Razvojnega centra Kocevje Ribnica Obvešcam vas, da sem s 1. decembrom 2019 vodenje Razvojnega centra Kocevje Ribnica kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel Tomaž Lovšin. Tomaž Lovšin jaka do Kolpe in clani ORP Pokolpje. V podjetju, ki ga prevzemam v vode-Razvojni center Kocevje Ribnica je bil nje, sem se zaposlil konec leta 2011, in ustanovljen z namenom pospeševanja sicer na delovnem mestu podjetniški razvoja malega gospodarstva in razvo-svetovalec – vodja projektov. V obdobju ja podeželja na obmocju obcin Kocev-osmih let sem dodobra spoznal obmocje je, Ribnica, Sodražica, Velike Lašce, in podrocja, na katerih deluje Razvojni Dobrepolje, Loški Potok, Kostel in Osil-center Kocevje Ribnica. Pri opravljanju nica. Poleg izvajanja osnovnega podje-nalog, ki so mi bile zaupane, sem ved-RC Kocevje Ribnica d.o.o., tniškega svetovanja in registracij v okvi-no stremel k temu, da so bile opravljene Trata XIV 6a, 1330 Kocevje Tel. št.: 01 8950 610 ru Slovenske poslovne tocke (SPOT) za strokovno, korektno in v zadovoljstvo na- GSM: 031 451 434 obstojeca in podjetja v nastajanju nu-rocnika. Vedno sem deloval proaktivno, E-naslov: tomaz.lovsin@rc-kocevjeribnica.si dimo pomoc tudi pri pripravi projektov povezovalno, iskal nove priložnosti in in prijavah na razpise, organiziramo nacine, kako bi lahko kot podjetje še do­Vec o podrocjih delovanja si lahko pre­izobraževanja in delavnice ter nudimo datno prispevali k pospeševanju razvoja berete na spletni strani www.rc-kocevje­ pomoc pri dostopu do financnih virov malega gospodarstva in podeželja na ob-ribnica.si. Vabljeni pa tudi na FB-stran za realizacijo razvojnih programov. V mocju od Turjaka do Kolpe. Razvojni center Kocevje Ribnica. sodelovanju z drugimi institucijami sodelujemo tudi pri privabljanju tujih Ker bi želel, da razvoj soustvarjamo Naj vam prihajajoce leto spremeni investitorjev in internacionalizaciji lo-skupaj, vas vabim, da nas obišcete na sanje v resnicnost in naj se trud izkaže kalnih podjetij. Prav tako smo vodilni sedežu podjetja oz. se preko spodnjih v dosežkih. partner LAS Po poteh dedišcine od Tur-stikov dogovorimo za obisk pri vas: SRECNO 2020. Š PRIHAJAJOCI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE, vec informacij in prija­vnice na www.ooz­grosuplje.si, kjer preverite pogoje subvencionirane ude­ležbe zaradi sofinanciranja Obcine Dobrepolje: • Redno usposabljanje voznikov (koda 95) za leto 2020, v nedeljo, 19. januarja 2020, ob 7.00 v Kulturnem domu v Grosupljem. • Strokovni seminar »Davcni obracun 2019 in davcne novosti« z Jasmino Malnar Molek, davcno in racunovod­sko svetovalko na OZS, v cetrtek, 30. januarja 2020, ob 9.00 v Domu obrtni­kov v Grosupljem. • PODJETNIŠKO SVETOVANJE NA OOZ GROSUPLJE ZA PODJETNI­KE IN PODJETNICE IZ OBCINE DOBREPOLJE oz. za vse tiste, ki to nameravate postati: V skladu z dogo­vorom z Obcino Dobrepolje smo vam na OOZ Grosuplje brezplacno na voljo za vprašanja poslovne narave. Vablje­ni, da se oglasite v casu uradnih ur oz. stopite v stik z nami. USPEŠNO ZAKLJUCILI Z IZVEDBO PROGRAMA ZA SPODBUJANJE RA­ZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA NA OOZ GROSUPLJE V LETU 2019: V sklo­pu t. i. Programa izobraževanja na OOZ Grosuplje, ki ga sofinancira tudi Obcina Dobrepolje, za kar se ji na tem mestu najlepše zahvaljujemo, je bilo v letu 2019 izvedenih vec kot 20 izobraževalnih in poslovnih dogodkov, ki se jih je udele­žilo rekordnih, vec kot 500 podjetnikov in podjetnic ter njihovih zaposlenih iz obcin Dobrepolje, Grosuplje ter Ivancne Gorice. Tako smo organizirali že šesto srecanje lokalnih podjetnic in poslovnih žensk, z devetošolci OŠ Dobrepolje in OŠ Struge smo obiskali Ulico obrti na Med-narodnem obrtnem sejmu v Celju, kjer smo jih skušali navdušiti nad obrtnimi poklici, organizirali številne strokovne seminarje (Usposabljanje voznikov za kodo 95, Davcni obracun, Porocanje o embalaži, Oddajanje sob v turisticne namene, LinkedIn, Autocad), letos prvic tudi v Jaklicevem domu na Vidmu (No-vosti gradbenega zakona, 5. junij 2019), se ucili tujih jezikov, racunalništva, re-dno organizirali usposabljanja iz varstva pri delu ter skupaj s SPOT Slovenija izva­jali davcna in racunovodska svetovanja, govorili o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu ipd. Verjamemo, da se je marsikdo izmed vas udeležil katerega izmed naših dogodkov. Vsem drugim pa vabilo, da obišcete spletno stran OOZ Grosuplje ali pa se kar osebno oglasite pri nas, da ugotovite, kako se lahko ude­ležite kakega izmed naših dogodkov. Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLICEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOCEVJE – GASILSKI DOM PGD HOCEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOCEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1, STRUGE PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 Nacrt odvoza komunalnih odpadkov v letu 2020 v obcini Dobrepolje I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešani komunalni odpadki in mešana embalaža se bodo odvažali vsak ponedeljek in sredo, ne glede na praznike, izmenicno na 14 dni, razen na praznik 1. januarja, ko odpadkov ne bomo odvažali. Odvoz bomo nadomestili s prvo soboto po prazniku, to je 4. januarja 2020 (4. januarja 2020 se zacne odvoz mešane embalaže). Ponedeljek: vsa naselja razen Hocevja Sreda: naselje Hocevje II. Biološko razgradljive odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem casu (od 15. novembra do 15. marca) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 10. januarja 2020). Izjema sta praznika 1. maja in 25. decembra. Odvoz bomo nadomes­tili s prvo soboto po prazniku, to je 2. maja in 26. decembra. III. ODVOZ LOCENO ZBRANIH ODPADKOV – EKOLOŠKI OTOKI Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, z zacetkom 13. januarja 2020) Cetrtek: papir (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnica iz leta 2019 se lahko koristi še do 31. decembra 2019 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. dosta­vljena na sedež JKP-ja), po tem datumu ji veljavnost potece. Najkasneje januarja 2020 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2020. Dopisnico je treba shraniti. Nacin odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak letu 2019. Narocilo odvoza kosovnih odpadkov lahko narocate tudi na naši spletni strani na http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov. V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, 20. MARCA 2020 Struge parkirišce pred avtobusno postajo 13.00–14.00 Kompolje parkirišce pri gasilskem domu 14.30–15.30 Videm parkirišce pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge parkirišce nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve parkirišce pri gasilskem domu 18.00–18.30 JESENSKI PREVZEM BO V PETEK, 9. OKTOBRA 2020 Struge parkirišce pred avtobusno postajo 13.00–14.00 Kompolje parkirišce pri gasilnem domu 14.30–15.30 Videm parkirišce pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge parkirišce nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve parkirišce pri gasilnem domu 18.00–18.30 VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRICNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto, 9. maja 2020, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: ZBIRNO MESTO: CAS ZBIRANJA: Struge Parkirišce pred avtobusno postajo 7.30– 8.00 Kompolje Parkirišce pri gasilskem domu 8.15–8.45 Zagorica Parkirišce pri starem igrišcu 9.00–9.15 Ponikve Parkirišce pri gasilskem domu 9.45–10.15 Predstruge Parkirišce nasproti Iskre 10.30–11.00 Cesta Prostor na igrišcu 11.15–11.30 Videm Parkirišce pri gasilskem domu 11.45–12.15 Zdenska vas Parkirišce pri gasilskem domu 12.30–12.45 Hocevje Parkirišce pri gasilskem domu 13.00–13.15 Med odpadno elektricno in elektronsko opremo sodijo: 1. veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.; 2. hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.; 3. monitorji, televizorji; 4. mali aparati: sesalniki, likalniki, mlincki za kavo, naprave za striženje las, osebni racunalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd.; 5. plinske sijalke: varcne žarnice ipd. VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni cas POLETNI DELOVNI CAS (1. MARCA–31. OKTOBRA) ZIMSKI DELOVNI CAS (1. NOVEMBRA–29. FEBRUARJA) pon.–pet. 7.00–19.00 pon.–pet. 8.00–16.00 sob. 8.00–14.00 Sob. 8.00–13.00 Nedelje in prazniki ZAPRTO Obcani lahko v zbirnem centru brezplacno oddajo: • papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, casopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); • mešano embalažo (plastenke, plocevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); • stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.); • odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto); • kovine (drobne kovine, vecji kosi, kot so radiatorji, peci ipd.); • kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peci, športni rekviziti ...); • odpadno elektricno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospo­dinjski aparati ipd.); • nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja, odpadna elektricna in elektronska oprema dolžine do 25 cm ipd.); • odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblacila, obutev); • PVC-rolete (okenske plasticne rolete); • odpadno plastiko (plasticne igrace, vecje plasticne kose ...); • odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska obcina); • inertne gradbene odpadke (beton, opeka, plošcice) – manjše kolicine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto/gospodinjstvo); • lesne odpadke z vrtov in iz gospodinjstev (do 500 kg/leto). Obcani lahko proti placilu v zbirnem centru oddajo: • preostanek komunalnih odpadkov, • biološko razgradljive odpadke, • lahke izolacijske odpadke in • mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjate s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajate pod enakimi pogoji kot fizicne osebe, razen odpadne azbestne kritine in odpadni les (proti placilu) ter mešane ali inertne gradbene odpadke, ki jih v zbirnem centru ne morete oddati. O vseh morebitnih spremembah nacrta odvoza mešanih ali loceno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obvešcali v lokalnem casopisu, na svoji spletni in Facebook strani ter lokalnem radiu Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali cisto in zdravo okolje. VSEM OBCANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠCIMO VESEL BOŽIC IN SRECNO NOVO LETO 2020. LETO BRATOV KRALJ Pogovor s Stanetom Škuljem, Marjeto Trebušak in Edijem Zgoncem V letu 2020, ki se nezadržno približuje, bomo v naši obcini obeležili spomin na dva naša velika rojaka, umetnika Franceta in Toneta Kralja. Snovalci obeležitve so v sodelovanju z razlicnimi organizacijami pripravili pester nabor dejavnosti, s katerimi želijo predvsem obuditi spomin na oba velika rojaka, ki sta pustila zelo pomemben pecat v zgodovini umetnosti. Prav je, da tudi s prispevki v našem glasilu osvetljujemo življenje in delo obeh bratov. S tem prispevkom se tako zacenja rubrika, ki bo v vsaki številki predstavila zanimivosti iz življenja Franceta in Toneta Kralja. Na ta nacin bomo enima redkih širše znanih nekdanjih Dobrepoljcev izkazali potrebno cast in se poklonili spominu na 125-letnico Francetovega in 120-letnico Tonetovega rojstva. Za uvod v rubriko sem se pogovarjal s tremi nosilci dejavnosti ob letu bratov Kralj – Stanetom Škuljem, Marjeto Trebušak in Edijem Zgoncem. Bojan Novak G. Stane, lahko bralcem Našega kraja pojasnite, kako je prišlo do ideje, da bi v letu 2020 združili dve obletni­ci Franceta in Toneta Kralja v skupno praznovanje spomina nanju? Ste o tem že dlje razmišljali? Ideje o neki podobni obeležitvi so bile v preteklih letih pogoste. Tatjana Kralj je vedno sanjala, da bi morali leta 2020 na­rediti nek vecji dogodek, sanjala je o ve­likem koncertu v Mirnu pri Novi Gorici. Želela je, da bi bila ob tem izdana tudi priložnostna monografija. Tej ideji sem se pridružil tudi sam, saj me brata Kralj zanimata že od mladih let. Ko sem bil star nekje 25 let, mi je oce govoril o mojem prastricu, duhovniku Ignaciju Žgajnarju (po domace Joškn iz Ceste), ki je bil prvi, ki je povabil takrat mladega umetnika Toneta Kralja, da po­slika cerkev v Premu pri Ilirski Bistrici. Tam je bil namrec župnik med letoma 1916 in 1924. Zdi se mi, da mi je prav to dalo neko spodbudo, da sem zacel razmišljati o Kraljih, Zagoricanih. Nekaj za tem, pri tridesetih, sem postal predsednik IO Kul­turnega društva Dobrepolje in ves ta cas je v meni tlela želja, da bi naredili nekaj odmevnega o obeh bratih Kralj. Spomnim se dogodka, ko so prenav­ljali Jaklicev dom in so izginile crke na stavbi. Bile so Kraljevo delo. Takrat smo fantje iz kulturnega društva vlili nove crke in jih vrnili na pravo mesto, kjer so še danes. Imeli smo tudi ideje o postavi­tvi spomenikov, še posebej ko smo dobili svojo obcino, a do tega nikoli ni prišlo. Kmalu sem se vkljucil v Fundacijo Toneta Kralja, ustanovitelj katere je bil tudi moj sogovornik in partner pri se­danjih prizadevanjih Edi Zgonc. Zbirali smo sredstva za obnovo fresk v cerkvi na Premu. Takrat me je hcerka Toneta Kra- France Kralj lja, Tatjana Kralj, povabila zraven in me imenovala za podpredsednika fundaci­je. Na Tatjano Kralj imam izredno lepe spomine. Veliko sva govorila o obnovah cerkva, o aktualnih temah in nenapisa­nih spominih na oceta. Ena izmed spodbud, o katerih me sprašujete, je prav moja obveza Tatja­ni Kralj, da nadaljujem prizadevanja za obuditev spomina na Toneta in France-ta Kralja. Ponovno smo obudili idejo o postavitvi spomenikov. Na zacetku leta 2019, ko smo prišli do konkretne ideje, smo predlagali fundaciji, da bi bila pri tem krovni organ, ki bi dal pobudo Ob­cini za izpeljavo tega projekta. Potem smo na zacetku letošnjega leta zaceli sestavljati program, najprej znot-raj fundacije, nato tudi širše. Vzpostavili smo tudi stike s potomci obeh bratov Kralj, saj smo želeli pripraviti program v soglasju z njimi. S pomocjo strokovnja­kov iz fundacije so bili izbrani kiparji, ki bi bili primerni za izdelavo obeh kipov. Tu so glavno vlogo odigrali Vanda Vrem­šak Richter (Tonetova vnukinja) in drugi strokovni clani fundacije. Po izredno le­pem pogovoru z gospo Jasno Kralj (sna-ho Franceta Kralja) sem dobil tudi njeno privolitev. K sodelovanju ste pritegnili tudi Dobrepoljce, kajne? Ja, seveda. Zelo sem vesel, da se nam je iz rojstne hiše umetnikov pridružila Marjeta Trebušak. Navezali smo stike z vsemi pomembnimi potencialnimi partnerji v naši dolini. Veseli smo, da smo našli skupni jezik z ravnateljem OŠ Dobrepolje, saj želimo spomin na oba umetnika prenesti na otroke in mlade. Naša prizadevanja je podprla tudi Knji­žnica Grosuplje, Enota Dobrepolje, z Jas­mino Mersel Šušteršic. Tone Kralj Gospa Marjeta, kaj vas je pritegnilo do te mere, da ste se odlocili pridružiti projektu obeležitve leta 2020 kot leta bratov Kralj? Gre v prvi vrsti za to, da ste potomka in sodobnica nekdaj pri­znanih umetnikov? Moji prvi spomini na naša stara strica segajo dalec v otroštvo, ko so nas obisko­vali sorodniki iz Ljubljane. Iz tega otro­škega obdobja imam zelo lepe spomine tako na gospoda Zlata Kralja in njegovo ženo Jasno kot gospo Maro Kralj in nje-no vnukinjo Vando. Še vedno hranim svoj portret, ki ga je na enem od obiskov naredila ga. Mara. Sorodniki so bili do moje družine vedno prijazni, spoštljivi in vedno smo se veselili njihovih obiskov. Posebej lepi spomini so tudi na proslavo in postavitev spomenika na domacem vrtu, ceprav sem bila takrat še predšol-ski otrok. Sama žal osebno nisem pozna-la nobenega od njiju kot tudi ne svojega starega oceta Jožeta Kralja in njihovega najmlajšega brata Ignacija Kralja. Zelo vesela sem bila, ko mi je g. Škulj, ki je idejni vodja postavitve spomenikov, predlagal, da bi v letu 2020 obeležili spo-min na ta velika umetnika, in sem seveda kot predstavnica domace hiše idejo tudi sama takoj podprla. Postavitev spome­nikov našima starima stricema pa ne pomeni samo priznanja za njuno delo, marvec tudi pomembno obogatitev za trg na Vidmu, kjer ju bo skupaj s Franom Jaklicem možno pokazati obiskovalcem. Sama si želim, da bi se trg v tem smislu razvijal tudi v prihodnje. Ne smemo pa na tem mestu prezreti pomembnega prizadevanja g. župana, ki si je za nalogo zadal zelo zahtevno obno­vo kapelice, postavljene svetima brato-ma Cirilu in Metodu, že sedaj pa je pos­krbel za napise ob kapelici in spomeniku padlemu vojaku v prvi svetovni vojni. Izpostaviti želim tudi pomembno vlo-go gospe Svetlane Jakimovski Rodic, ki jo ima pri prepoznavanju umetnosti bratov Kralj med osnovnošolci, saj ju zna zelo z obcutkom, nevsiljivo in primerno njiho-vi starosti predstavljati mladim generaci-jam Dobrepoljcev, saj je tematika njunih del kar zahtevna. Zelo sem vesela vseh teh prizadevanj, za katera menim, da bodo pomenila dob­robit za vse prebivalce naše obcine, tako da nisem imela najmanjšega pomisleka, da se pridružim tem prizadevanjem. G. Edi Zgonc, kot smo lahko sliša­li, ste že od vsega zacetka ustanovitve Fundacije Toneta Kralja njen po­membni del. Ja, res. Zraven sem že od zacetka. Vse skupaj se je zacelo, ko je bilo treba za­radi poškodb in dotrajanosti obnoviti cudovite freske na Premu. Kasneje smo izpeljali precej temeljitih obnov, ironija pa je v tem, da imamo ravno z obnovo cerkve v Premu še danes najvec težav. Moja želja je nekoc bila, da bi v dvorani Štihove hiše na Vidmu naredili galerijo z deli Franceta Kralja. Nekoc smo bili namrec zelo povezani s Kostanjevico na Krki, kjer hranijo vec slik in kipov. Upal sem, da se nam bo uspelo dogovoriti in postaviti galerijo z deli bratov Kralj. Bile so tudi ideje o postavitvi spomenikov, a vse skupaj se je obrnilo drugace. Sedaj ko so ideje ponovno oživele, želim po svojih najboljših moceh pomagati. V zadnjih desetletjih sem v Funda­ciji Toneta Kralja spoznal številne iz­redne ljudi in poznavalce bratov Kralj. Igor Kranjc je najvecji poznavalec obeh umetnikov, saj jima je posvetil magistr­sko in doktorsko nalogo. Ne morem niti mimo nekdanje izredne operne pevke Irene Baar, Kraljeve potomke, ki je bila neverjetno zagnana za delo v fundaciji. Organizirala je številne operne koncerte, da bi pridobila sredstva. Kot pomemben clan in vodnik Tu­risticnega društva Dobrepolje zadnja leta organizirate izlete po poteh posli­kanih cerkva Toneta Kralja. Res je. Videli smo že številne freske. Tudi v prihodnjem letu se bo Turisticno društvo vkljucevalo v dejavnosti ob letu bratov Kralj. Podpirali bomo vse dejav­nosti, nadaljevali z ogledi cerkva. V na-crtu imamo postavitev posebne table z oznacenimi cerkvami, ki jih je poslikal Tone Kralj. Tabla bo postavljena nekje v bližini TIC-a. Organizirali bomo tudi oglede v Ljubljani, kjer bomo spoznali številne kipe Franceta Kralja. Mogoce kot zanimivost še informaci­ja, da je v Ljubljani aktivna skupina, ki je izdala brošuro o Mari Kralj, ženi Toneta Kralja. Ona mu je pomagala pri freskah, obenem pa ilustrirala tudi nekaj knjig. Tudi njeno vlogo bo treba nekoliko osve­tliti in predstaviti javnosti. G. Škulj, katere so tiste glavne de­javnosti, s katerimi bomo obeležili po­membni obletnici bratov Kralj? V prvi vrsti gre za postavitev dveh kipov na trgu pred Jaklicevim domom. Ob postavitvi in odkritju kipov, 26. sep­tembra 2020, bomo pripravili tudi osre­dnjo proslavo z bogatim programom. Skozi Videm se že zdaj vozijo številni turisticni avtobusi in prepricani smo, da bo središce z novimi spomeniki in dolo-cenimi informacijami bolj privlacno za turiste. Poleg osrednjega dogodka priprav­ljamo še številne prireditve in projekte. Podrobneje boste o vseh obvešceni v naslednjih številkah Našega kraja in pre­ko drugih medijev. Mogoce za konec pregleda dejavno­sti izrazim samo še svojo željo, da bi se ponovno bolj povezali z Obcino Kosta­njevica na Krki, saj nas povezujeta oba umetnika. Mislim, da bi morali dobiti kaka dela ali replike v naše kraje in najti prostor za postavitev manjše galerije bra-tov Kralj. Želim si, da bi tudi Zagoricani zacutili pomen naših velikih rojakov in sodelova­li pri organizaciji kakšne prireditve. Že sedaj vabimo vse obcane, da sku­paj z nami obeležijo spomin na velika Dobrepoljca, ki sta bila predolgo skrita. Bodimo odprti, bodimo ponosni na naše velike prednike. Ce ne znamo ceniti svo­je zgodovine, ne bomo znali nacrtovati svoje prihodnosti. Vabimo vse, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji dogodkov ali prispevati ideje za še kako dejavnost, da se nam oglasite. Spoštovani sogovorniki, hvala za predstavitev nacrtovanih dejavnosti. Preprican sem, da bomo skupaj obu­dili spomin na velika umetnika. V naslednji številki preberite: Življenje in delo Franceta Kralja. Nacrtovane dejavnosti v letu 2020: • Okrogla miza s clani Fundacije Toneta Kralja in drugimi poznavalci umetnikov (Egon Pelikan, Goran Milovanovic (Galerija Božidar Jakac), izbrani kipar …). • Fotografska razstava fotografij Toneta Kralja. • Razstava o korespondenci obeh Kraljev s Francetom Steletom. • Poucni izleti TD Dobrepolje. • Proslava v Galeriji bratov Kralj v Kostanjevici na Krki (sodelovanje s kulturnim programom naših društev). • Odkritje in blagoslov spomenikov s proslavo (26. septembra 2020). • Priprava publikacije z ilustracijami Toneta Kralja. • Nacionalni razpis za umetnike na temo bratov Kralj (razstava). • Gledališka predstava na temo bratov Kralj. • Likovne delavnice na OŠ Dobrepolje (vodi uciteljica Svetlana Jakimovski Rodic) in srecanje mladih likovnikov. • Srecanje mladih novinarjev OŠ Dobrepolje na temo bratov Kralj. • Srecanje likovnikov treh obcin – OŠ Dobrepolje. • Kulturni dan, posvecen bratoma Kralj – OŠ Dobrepolje. • Ureditev kapelice Cirila in Metoda na Vidmu. Leto 2019 – pisalo je v Našem kraju JANUAR V glasilu prebiramo porocila iz decembrskih FEBRUAR DECEMBER praznicnih dejavnosti. Na predvecer kulturnega Kot priloga glasilu izide Po obcini potekajo praznika v vrtcu rubrika Vrtiljak mladih. številne prireditve ob pripravijo proslavo, po Mladi pisci objavijo pet obcinskem prazniku. Vse njej pa odprejo razstavo zanimivih prispevkov. je pripravljeno tudi za 19 reprodukcij grafik praznovanje božicnih in rojaka Toneta Kralja. novoletnih praznikov. MAREC NOVEMBER V glasilo se vrne rubrika Utrip obcine. Na Gasilci izpeljejo številne mednarodnem sejmu vaje posredovanja Altermed predstavnice in evakuacije. Na šole in vrtca predstavijo pobudo župana se naše pustne obicaje. zberejo dobrepoljski podjetniki in prisluhnejo predstavitvam Enoletni krog se je zavrtel … Gospodarske zbornice Ne glede na vse, kar se zgodi vsak Slovenije. V prvi obravnavi je sprejet predlog proracuna za APRIL dan, imamo priložnost naslednjega zaceti znova. Po obcini potekajo leto 2020. cistilne akcije, obcani Naj leto, ki prihaja, vsak dan se množicno odzovejo. prinese veliko veselja, upanja in Jaklicev dom gosti medsebojnega spoštovanja. obmocno srecanje otroških folklornih OKTOBER skupin. Zaskrbljeni obcani se Srecno 2020. po odpovedih obeh zdravnikov zberejo na srecanju v Strugah. Urednik Bojan Novak MAJ Na Vidmu izpeljejo jubilejno, deseto, Župani petih obcin množicno športno­podpišejo pismo o rekreativno prireditev nameri za ustanovitev Dobrepoljsko vandranje. skupne obcinske uprave 5G. Izide predvolilna priloga pred evropskimi volitvami. Š julij-avgust 2019 Š letnik XXV. št. 7-8 SEPTEMBER JUNIJ Zagoriški fantje pripravijo koncert ob Zacnejo se brezplacni Slika zgoraj: V poletnem casu je bilo po obcini izpeljanih precej 70-letnici delovanja. množicnih dogodkov in prireditev. Najvecje število obiskovalcev je bilo na prevozi starejših Konca se zelo 16. športnem dnevu v Bruhanji vasi. (Prostofer). Iz šole, vrtca in društev porocajo o zanimiva in izenacena Slika levo: Zacenja se novo šolsko leto. Srecno, šolarji! JULIJ IN AVGUST dobrepoljska futsal liga. številnih dogodkih pred poletnimi pocitnicami. Ob nedeljah zvecer potekajo poletni veceri, pišemo tudi o številnih množicnih športnih prireditvah in izpeljanem prvem futsal taboru. Bodi zvezda - ne meci petard (Policija svetuje) Policisti se vsako leto znova srecujemo s kršitvami na podrocju uporabe pirotehnicnih izdelkov. Med najbolj motece dejavnike uvršcamo uporabo pirotehnicnih izdelkov, katerih glavni ucinek je pok (petarde), ceprav je prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni ucinek je pok, že od leta 2008 povsem prepovedana. Vir: www.policija.si Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehnicnih izdelkov pogos-to povzroci telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oci itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. V Zakonu o eksplozivih in pirotehnic­nih izdelkih je doloceno, da pirotehnic­nih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati fizicnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati fizicnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1, bate-rij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplo­zivnih snovi pa ne fizicnim osebam, mlajšim od 18 let. Prodaja pirotehnicnih izdelkov ka­tegorije 1, katerih glavni ucinek je pok, je dovoljena le v casu od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pi­rotehnicne izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehnicnih izdelkov ka­tegorije 1, katerih glavni ucinek je pok, je dovoljena le v casu od 26. decembra do 1. januarja. Pri tem je potrebni upo­števati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v pre­voznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pi­rotehnicnih izdelkov zaradi povecanja ucinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehnicnih izdelkov ter preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognje­metnih izdelkov kategorije 2 in 3, kate­rih glavni ucinek je pok, je od leta 2008 prepovedana. Policisti bodo dosledno ukrepali pro-ti vsem, ki bodo kršili dolocbe o upora-bi pirotehnicnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena glo­ba od 400 do 1.200 evrov. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimer­na uporaba pirotehnicnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, ucitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice take­ga pocetja ter s svojim lastnim zgle­dom pripomorejo k preprecevanju in zmanjševanju posledic. S skupnimi prizadevanji se je mogoce izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Š Pinkijeva dobrodelna akcija Zadnja leta smo se nekako že navadili, da ob decembrskih vecerih v sre­dišcu Vidma diši po caju in kuhancku. Tudi letos ni nic drugace. Stojnica, za katero stojijo Slavko Pajntar - Pinki in njegovi pomocniki, vabi k sre-cevanju v najbolj srecevanju naklonjenem mesecu. Zbrani prostovoljni prispevki za napitke bodo tudi letos namenjeni v dobrodelne namene (pomoc trem dobrepoljskim družinam v stiski). Bojan Novak – Kovinska galanterija Žnidaršic d.o.o. V predpraznicnem casu sem obiskal lastnika podjetja KGŽ d.o.o. in poslovne enote Stolarna Francija Žnidaršica. Ce smo do nedavnega mislili, da je kovinska industrija pregovorno umazana, moramo krepko spremeniti svoje stališce. Kovinska galanterija Žnidaršic v poslovni stavbi skriva veliko najsodobnejših naprav, ki z lasersko natancnostjo dan za dnem proizvajajo razne izdelke in polizdelke. Nekoliko manj sodoben je sosednji obrat stolarne, ki pa stavi na dolgo tradicijo in znanje. Zgodba Francija Žnidaršica je zelo zanimiva in spodbudna, saj je vzorcen primer, kako iz majhne domace delavnice narediti podjetje z vec kot 70 zaposlenimi. Bojan Novak Kovinska galanterija Žnidaršic ali krajše KGŽ d.o.o. je podjetje, ki izdeluje ko­vinske komponente za pisarniško pohi­štvo in opremo po narocilu. To so pred­vsem sestavni deli in pohištveni elementi za potrebe in opremljanje poslovnih pro-storov. Proizvodnja se odvija v sodobnih proizvodno-poslovnih prostorih in na sodobnih obdelovalnih CNC-strojih. Podjetje realizira tako narocila indivi-zaposluje vec kot 70 delavcev. Glavni cilj oblikujejo delovne naloge. Gre za de­dualnih narocnikov kot tudi vecjih pro-podjetja je, da trajno zagotavlja visoko lavce, ki so tudi že 20 let ali vec pri nas. jektantov notranje opreme industrijskih, kakovost ter trend rasti poslovanja tako Najvec težav je s casovno uskladitvijo poslovnih, hotelskih in drugih individu-v razvojnem kot ekonomskem vidiku. dnevnega dela, saj vcasih dobimo naro­alnih objektov. Podjetje nudi tudi storitve Konkurencna prednost podjetja pa je cila zjutraj, popoldne bi stranka že želela robotskega varjenja, laserskega razreza predvsem v hitrem obvladovanju posa-prevzem. Nekaj podjetij je zelo vezanih plocevine in cevi ter storitve prebijanja meznih proizvodov in v visoki kakovosti na hitro odzivnost in mi jo lahko ponu-in krivljenja plocevine in cevi. izdelave. dimo. Jaz se najbolj vkljucujem pri zace­ tnih pogovorih in ob zakljucku, vmesni Zgodovina podjetja: Kako je videti dan v podjetju KGŽ del pa poteka brez mojega vpletanja. Zacetki poslovanja podjetja segajo v d.o.o.? Delavci v proizvodnji vsak dan od davno leto 1990 z ustanovitvijo podjetja Moj dan na delovnem mestu se zacne vodje dobijo delovne naloge. Ko koncajo Franci Žnidaršic s.p. Podjetje je pod okri-ob 7.00, obicajno pa delam do 16. ali 17. z delom, pridejo do vodje in mu izrocijo ljem s. p.-ja nato rastlo ter se razvijalo vse ure. Zjutraj sta obvezna obhod po podje-nalog. do zgraditve sodobno opremljenih pro-tju in uskladitev dolocenih stvari z vodji Med obema deloma podjetja, ko­storov. V letu 2004 je bilo ustanovljeno proizvodnje in lakiranja. Nato je na vrsti vinskim in lesnim, so sicer precejšnje podjetje KGŽ d.o.o., ki je postopno prev-podobno opravilo še v obratu Stolarna. V razlike. Kovinski del je bistveno bolj raz­zelo tudi poslovanje obstojece kovinske podjetju imam zelo izkušene vodstvene vit, saj smo lesni program kupili po ste­dejavnosti podjetja Franci Žnidaršic s.p. delavce, zato ti sami sprejemajo naroci-caju. Tudi dodana vrednost je na lesnem V casu krize slovenske pohištvene in-la, prilagajajo delo in na podlagi narocil delu nižja. V kovinski del smo pravi cas dustrije se je lastnik podjetja KGŽ odlocil za tvegano poslovno potezo nakupa ter sanacije lesno predelovalnega podjetja Stolarna Dobrepolje v stecaju. V nekaj letih se je obrat Stolarna Dobrepolje sa­niral do te mere, da so nekdanji poslovni partnerji spet našli zaupanje. Z novimi investicijami, reorganizacijo in razvojem izdelkov v povezavi s kovinsko industrijo se uresnicuje poslovna ideja lastnika, da zopet postavi proizvodnjo visokokakovo­stnih stolov in miz po narocilu nazaj na svetovna tržišca. Danes je KGŽ uspešno podjetje z vrhunsko tehnološko opremljenostjo, ki zaceli investirati v sodobnejšo tehnolo­gijo, in bili nekaj casa vodilni v Sloveniji. Zadnja leta se je razvoj panoge in teh­nologije upocasnil, zato nas sedaj tudi drugi konkurenti dohitevajo. Kakšni izdelki nastajajo v podjetju? V kovinskem delu prevladujejo kompo­nente pisarniškega pohištva, kovinska oprema hotelov, omarice za kabelsko te­levizijo. Zelo veliko naredimo aluminija­stih omaric za žaluzije za stalnega kupca. Drugi del pa so storitve, ki jih ponuja-mo. Za razlicna podjetja (npr. Akrapovic, Hidria, Inotherm) krivimo, varimo, bar-vamo materiale. Vecinoma gre pri tem za tedenske dobave, za katere vemo vnap­rej. Mogoce se vam bo zdelo zanimivo, da do nedavnega nismo vedeli za dva tedna naprej, kaj bomo delali. Sedaj ko delamo tudi za avtomobilsko industrijo, imamo tudi dolgorocna narocila za nekaj let naprej. Dolocene komponente lahko delamo na zalogo. Lahko recem, da imamo veliko po­slovnih partnerjev, s katerimi sodeluje-mo že 20 let. Odkrito povem, da smo gle­de cen nekje v zlati sredini, ne najcenejši ne najdražji. S strankami pa smo zgradili visoko zaupanje. Naši trgi so precej raz­pršeni. Doloceni hoteli v Nemciji imajo naše kovinske komponente. Veliko par-tnerjev pa imamo tudi na nekdanjem jugoslovanskem trgu (predvsem Srbija, Hrvaška in Makedonija). V lesnem delu, stolarni, pa izdeluje-mo stole, mize, razne omare in pohištvo za znanega kupca. Zdaj smo prejeli tudi certifikat FSC/PEFC (ki odjemalcem iz­delkov iz lesa zagotavlja, da je bila v iz­delku upoštevana celotna nadzorna ve­riga, ki sega od gospodarjenja z gozdom do prodajalca), ki nam omogoca prodajo tudi na bolj zahtevne trge (Skandinavija, Amerika). Glavna tveganja, glavne priložnosti in izzivi za podjetje: Tveganja v gospodarstvu seveda vedno obstajajo, a jih poskušamo obvladovati. Vidi se, da se gospodarstvo malo boji napovedane recesije. Ohlajanje se cuti v nekaterih segmentih avtomobilske in-dustrije, v robotiki (npr. Yaskava), a za zdaj vecjega upada ne obcutimo. Zadnje case se je precej povecala proizvodnja na podrocjih fitnes opreme (komponente) in pisarniške tehnologije. Tveganje obvladujemo z veliko fle­ksibilnostjo in široko, celovito ponudbo izdelkov in storitev. Za prihodnost imamo prav tako ne­kaj izzivov. Radi bi razvili nove modele izdelkov in še posodobili proizvodnjo z racunalniško tehnologijo. Že z novim le-tom pricakujemo novih pet komponent pisarniškega pohištva, v stolarni pa prav tako nekatere nove produkte. Konkurencna prednost podjetja: Konkurencna prednost podjetja so hitro obvladovanje posameznih proizvodov, kakovost ter zagotavljanje individualnih potreb investitorjev in projektantov za notranjo opremo industrijskih, poslov­nih, hotelskih in individualnih zgradb. Vzpostavljeno imamo zelo dobro in optimizirano organizacijo dela ter teh­nologijo. Naše skladišce omogoca tudi shranjevanje vecje zaloge materiala, tako da lahko zelo hitro odreagiramo na tre­nutne potrebe strank. Trudimo se, da je proizvodnja kakovostna in fleksibilna, da se stranke lahko zanesejo na nas. Mnenje o podjetništvu in obrtništvu v naši obcini, državi in širše: Iz analize podjetništva v naši obcini, ki smo jo lahko brali v prejšnji številki Na-šega kraja, je vidno, da se je v zadnjem casu pri nas zaprlo kar nekaj poslovnih subjektov. To me ne cudi, saj manjši su­bjekti na dolgi rok zelo težko uspejo, po­navadi pa se nocejo povezati z vecjimi. Trg je vedno neusmiljen. Menim, da imamo Dobrepoljci težave s pravim dojemanjem sosedov in soob-canov. Sicer menim, da smo pridni in marljivi, a žal svojega znanja in energi­je nocemo uporabiti v domacem kraju. Do uspehov domacinov pa znamo biti po drugi strani nevošcljivi. Podobno je na ravni narodov. Slovencev nas je res malo, a smo zelo cenjeni po Evropi in svetu na razlicnih podrocjih. Še najmanj smo cenjeni doma. Žal mi je, da je tako, vendar sem v dolgoletni praksi prišel do teh spoznanj. Zanimivo, da je v našem podjetju zelo malo domacega kadra. Naši ljudje se raje vozijo, tudi za nižje placilo, v Ljubljano in zapravijo veliko casa in denarja za vsakodnevno vožnjo. K nam pa hodijo delavci od drugod in so vecinoma zelo zadovoljni. Dejstvo je, da obcina neposredno ne more vplivati na razvoj podjetništva. Kot podjetnik si želim, da ima dovolj poslu-ha, da s prevelikimi dajatvami (preko na­domestila za uporabo stavbnega zemljiš-ca) ne duši podjetniške pobude. Še na en problem moram opozoriti. V Sloveniji nimamo šol, kjer bi se ucili o podjetništvu na pravi nacin. Vidim, da nas je precej takih, ki imamo narejeno samo poklicno šolo, a smo se podje­tništva naucili sproti, ob delu. Nekateri uspešni podjetniki so študirali v tujini. Na eni strani potrebujejo prihodnji pod-jetniki dovolj teoreticne podlage, a pot­rebni sta tudi zdrava kmecka pamet in likosti dejavnosti podjetnikov precej tež-letih v resnici vedo, kateri poklic bi radi logika. Predvsem tega zadnjega šole ne ko izvedljiva. Za zdaj pravega interesa še opravljali v zrelih letih. Tudi v trenutnem dajejo. Podjetniške logike se je treba nisem zaznal. Ampak saj veste, za vsako sistemu vajeništva ne vidim prihodnosti. priuciti. napredno idejo je potreben cas. Je pa res, da redno išcemo nove zaposle­ ne. Veliko imamo razpisov za delo, a red-Pomen sodelovanja med podjetniki: Podjetje ponuja priložnost za ko dobimo delavca, ki si želi ostati dolgo-Lahko mirne duše recem, da sem se zelo sodelovanje: rocno in s svojim resnim delom postati trudil za združevanje, za skupna narocila Nekaj let sem osnovni šoli omogocal del uspešne zgodbe podjetja. in podobno. A sem zaradi nerazumnih obisk ucencev, a iz tega sodelovanja ni Tako zadnja leta na razgovore prihaja­odzivov odnehal. bilo nikakršnega ucinka, zato smo to jo delavci iz sosednjih držav (Bosna, Bol­ Županova pobuda za vnovicen poskus opustili. Za zdaj se zaradi razlicnih vzro-garija, Romunija, Slovaška), kar je velika združevanja podjetnikov je dobrodošla, kov nisem odlocil za razpis kadrovskih škoda in žalostna podoba sedanjosti v vendar je zaradi ozkega okolja ter razno-štipendij. Menim, da redki otroci pri 15 naši državi. Š Naša obcina prejela naziv Branju prijazna obcina Združenje splošnih knjižnic, Skupnost obcin Slovenije in Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo so v torek, 3. decembra, v Kulturnem domu v Medvodah tretjic podelili nazive Branju prijazna obcina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju dejavnostim lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, je tokrat prejela tudi naša obcina. Po gradivu Vesne Horžen povzel Bojan Novak Poleg naše obcine so naziv letos preje­le še obcine Cirkulane, Hoce - Slivnica, Mežica, Postojna, Polzela, Ravne na Ko­roškem in Ruše ter dve mestni obcini – Mestna obcina Maribor in Mestna obci­na Velenje. Skupaj je od leta 2017 nazive Branju prijazna obcina prejelo 38 obcin. Nagrajene obcine so ob podelitvi nazi­vov nagovorili Nejc Smole, župan Obci­ne Medvode, dr. Vladimir Prebilic, pod-predsednik Skupnosti obcin Slovenije in župan Obcine Kocevje, ter mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižnicarstvo na Ministrstvu RS za kulturo. Ob podelitvi nazivov pa so se s povezovalko dogodka Carmen L. Oven o branju kot vrednoti pogovarjali novinarka Ksenija Horvat, kot obvezne javne službe in predstavlja-prepoznata velika pozornost in nak­pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc Pi-lo vse druge dejavnosti lokalne skupnosti lonjenost, ki jo s svojimi institucijami žama in podpredsednik Skupnosti obcin na podrocju branja. Hkrati je bil eden iz-in z lastno podporo izkazuje bralni Slovenije in župan Obcine Kocevje dr. med pomembnih pogojev za sodelova-pismenosti in bralni kulturi. Izjemno Vladimir Prebilic. nje na natecaju financiranje dejavnosti živahna dejavnost na podrocju knjige, Obcine so pomembni dejavniki pri knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpli-branja, bralne pismenosti se izkazuje spodbujanju branja, ki po zadnjih razi-va na bralne navade in kulturo v družbi. tako v že utirjenih obcinskih, regional­skavah med Slovenci ni na zavidljivem Strokovna komisija je izbrala deset nih in nacionalnih projektih kot tudi v mestu. Javni natecaj Branju prijazna prijavljenih obcin, ki so izpolnile vse izjemno zanimivih lokalno obarvanih obcina je nastal z namenom, da obcine pogoje natecaja, prav tako pa izstopajo s nadgradnjah projektov. spodbudi k dejavnejšemu delovanju v svojimi praksami spodbujanja sodelova-Župan Igor Ahacevcic je ob prejemu lokalni skupnosti in povezovanju med nja organizacij in vkljucevanja prebival-naziva povedal: razlicnimi organizacijami za izboljšanje cev z namenom, da gojijo branje kot eno »Podelitve tega priznanja naši obci­bralne pismenosti in bralne kulture. De-svojih temeljnih vrednot. ni sem se razveselil, kajti knjiga je bila v set obcin, ki so se letos prijavile na na-V obrazložitvi podelitve naziva naši naših krajih dolga desetletja zelo dobro­tecaj do 30. oktobra 2019, je v svoji vlogi obcini je bilo povedano: došla spremljevalka. Vedno smo veliko izkazalo odnos do knjižnicne dejavnosti V vlogi Obcine Dobrepolje se jasno brali; posebej razveseljivo pa je zdaj, ko vidim, da tudi otroci in mladi vse bolj segajo po knjigi in spoznavajo vrednost branja. Branje še zdalec ni le sprostitev, ampak tudi bistritev duha, spodbujanje delovanja domišljije in spoznavanje no-vih razsežnosti življenja. Hvala vsem bralcem in iskrene cestit­ke!« Za komentar sem prosil tudi direktori-co Mestne knjižnice Grosuplje, ga. Rožo Kek, ki je povedala: »V knjižnici smo hvaležni, da lahko svoje poslanstvo izvajamo v okolju, kjer sta branje in knjiga vrednoti, ki se odra­žata tako v moralni kot materialni pod-pori lokalne skupnosti. Žlahtna tradicija bralne kulture in medsebojno sodelovanje ustanov in društev pri promociji branja sta prav gotovo eden od razlogov, da se dobrepoljska knjižnica po kazalnikih šte­vila clanov in števila izposojenih enot na clana uvršca nad slovensko povprecje. Cestitamo vsem sodelujocim.« Š Svetlani Jakimovski Rodic odmevna nagrada Predvsem mlajši bralci gospo Svetlano poznate iz ucilnice za likovno umetnost na naši osnovni šoli. Konec novembra je umetnica prejela odmevno nagrado Ivane Kobilca za aktualno produkcijo za svojo samostojno razstavo Narejeno v gozdu. Bojan Novak Na razstavi v Lapidariju Galerije Boži­dar Jakac je avtorica predstavila serijo monotipij in instalacij, pri katerih je kot materijo uporabila lubje dreves. Seveda ne po nakljucju. Obravnavala je namrec ekološko-socialne razmere, natancneje posledice potrošniško naravnane druž-be, ki vsak dan poglablja perec problem globalnega segrevanja. Uporabljeno lubje dreves je vsebovalo vzorce, ki jih je po napadu dreves pustil lubadar. Te vzorce je potem odtisnila na bele podolgovate trakove, ki jih je s pre­pletanjem in lepljenjem združila v vecje instalacije, v katerih prevladujejo geo-Gospa Svetlana, najprej iskrene metrijske oblike (pravokotniki in krogi). cestitke za nagrado. Lahko opišete še svoje doživljanje nagrajene instalaci­ Kustosinja v Galeriji Božidar Jakac, je? Kaj ste hoteli s postavitvijo razstave Kristina T. Simoncic, je o razstavi pove-sporociti? dala še: Hvala za cestitke. Nagrajena razstava »S svojo interpretacijo matric ume-je rezultat dvoletnega raziskovanja in tnica nekje stoji med naravo in kulturo. eksperimentiranja z drevesnim lubjem. Te vizualno zanimive sledi lubadarjev bi Izjemno sem bila vesela dela na tem pro-lahko oznacili za estetsko lepe, vendar jektu, imela sem vso podporo Galerije in gre na simbolni ravni za sledi unicenja lahko sem zakljucila raziskovanje teme, dreves in dejansko smrt dreves, ki jo te ki sem si jo izbrala, na najboljši nacin. Pri sledi simbolicno pokažejo« (vir: www. tem sem zgodbo zacela v prvem prosto­eposavje.com). ru, ki je bil najtemnejši, in pocasi gradila Nagrajenka je za bralce Našega kraja formalno-likovno plat same postavitve strnila nekaj vtisov po prejemu nagrade. proti belini, proti svetlobi odprtega okna; proti simbolnemu premisleku, kako gle­dati in ravnati v prihodnosti. Zgodba o hrošcih in smrekah je prav­zaprav zgodba o nas ljudeh. O tem, da se, ko ne razumemo kompleksne situacije, prehitro zatekamo k poenostavljanju in pristanemo na rešitve, ki nas bodo zado­voljile danes, brez skrbi za jutri. Po letu 2014, po žledu in vetrolomu, sem prvic zagledala lubadarjeve gravure in iz radovednosti zacela poizvedovati o njih na internetu. Mediji so napovedo­vali katastrofo brez pojasnil o vzrokih in posledicah. Tako sem izvedela, da lahko ta pet milimetrov velika žuželka – hrošc – ob ustreznih pogojih in po 500 zvrtanih luknjicah v petih letih prispeva k unicenju drevesa, pa ne zaradi zvrta­nih luknjic, temvec posledicno zaradi sušenja smrekovih vršickov. Sama sem kot osnovnošolka sodelovala na organi­ziranih šolskih pogozditvah. Takrat smo smreko sadili na nižjih nadmorskih viši­nah, danes so višje povprecne tempera­ture in tudi drevesa imajo slabšo odpor­nost. Tako so nastali pogoji za hrošce ... Problemi s pogozdovanjem monokul­tur zaradi potreb gospodarstva in zaradi globalizacije se pojavljajo na razlicne na-cine in na razlicnih koncih sveta. Gre tudi sicer za temo, s katero se ukvarjate in vam je pomembna? Seveda. Naš cas je cas poenostavitev, hitrih in lahkih zaslužkih ali dosežkov. Imamo dostop do vec tehnologije, vec znanja kot nekoc. In živimo v casu, ko je tudi clovek, cloveško življenje, hitro eti­ketiran in ovrednoten. Koliko vam kot umetnici pomeni nagrada Ivane Kobilca? Vsaka nagrada je priznanje in spod­buda za nadaljnje delo, še posebej, ce je to nagrada stanovskega društva. Je lep dogodek, ki ti da moci za prihodnje delo. Bi nam lahko na kratko predstavi­li svojo dosedanjo umetniško pot in opus? Moja prva samostojna razstava je bila razstava grafik, vecinoma globokega ti-ska in litografije, potem sem razstavljala slike in prostorske postavitve. Sodelovala sem na skupinskih razstavah in tudi bi-vala v umetniških rezidencah v tujini – na Finskem, v Avstriji, Franciji, Nemciji in Italiji. Zelo dober odziv je imel cikel veli­kih grafik na vrteksu z naslovom Zavese zgodovine, kjer sem kombinirala moti­ve iz situlske umetnosti bronaste dobe z motivi sodobne vojaške tehnologije in tematizirala problem kroženja casa in tega, kako se nicesar ne naucimo od preteklosti. Razstava Narejeno v gozdu/Made in Forest je bila uvršcena v razstavni pro­gram Galerije Božidar Jakac iz Kostanje-vice na Krki, v razstavnem prostoru Lapi­darija, ki ima osem manjših posameznih prostorov. Razstavo sem nacrtovala in tudi oblikovala tako, da sem upoštevala specificnost razstavnega prostora. Mis-lim, da je ta poglobljeni pristop bil eden od razlogov, da so moje delo opazili. V kakšni meri pa lahko svoje ume­tniške ideje udejanjate v šolskem siste­mu? Gre za veliko razliko med pouce­vanjem umetnosti in vašim dejanskim umetniškim izražanjem? Kot uciteljica poskušam znotraj uc­nega nacrta združevati vec ciljev v okvi­ru ustvarjanja enega likovnega izdelka. Ucencem želim omogociti pogoje za ustvarjenje v razlicnih likovnih tehnikah in možnost, da se preizkusijo na razlic­nih likovnih podrocjih; tako ima vsak priložnost odkriti svoje risarske, slikar­ske, kiparske ali prostorske spretnosti in jih v spodbudnem okolju razvijati. Jaz ustvarjam in ljubim podrocje, ki ga poucujem. Na svoje ucence prena­šam najpomembnejše; svojo ljubezen do ustvarjanja. Hvala za vaše odgovore. Srecno na vaši umetniški poti tudi v prihodnje. Š Dobrepolje prejelo naziv Branju prijazna obcina To je priznanje za celotno skupnost, za institucije in društva, ki pri vsakodnevnem delovanju poudarjajo branje kot pomembno vrednoto tako za posameznika kot celotno skupnost. Podeli­tev naziva je tudi za knjižnico, ki tke vezi med posamezniki in celotno skupnostjo, v prvi vrsti potrditev ter spodbuda za na­daljnje zavzeto opravljanje nalog na podrocju razvoja bralne pismenosti in kulture v povezavi s posameznimi bralci, društvi, šolo in vrtcem. V vrtcu Ringaraja izvajajo številne dejavnosti na podrocju branja, kot so bralni palcek, bralni nahrbtnik, eko bralna znacka ... ter na ta nacin spodbujajo tudi skupno branje v krogu družine. Vzgojiteljice z otroki veckrat obišcejo knjižni-co in skupaj se z veseljem podajamo v številne pravljicne do­godivšcine ter raziskujemo nove, še nepoznane vsebine, ki jih prinašajo knjige. Osnovna šola z vsemi podružnicami nadaljuje in nadgrajuje vešcine branja in razumevanja s šolskimi progra-mi ter z razlicnimi dejavnostmi, ki pritegnejo mlade, saj knjige niso samo zakladnice znanja, temvec tudi nosilke vrednot. Veseli smo, da je bilo priznanje obcini podeljeno ravno ob obeležitvi njenega praznika, ki je posvecen veliki dobrepoljski osebnosti, pisatelju Franu Jaklicu. Ta se je zavedal pomena pi-sane besede za razvoj posameznikove identitete in integritete. Jaklic je avtor številnih knjižnih del, s katerimi je želel med dru­gim izobraziti svoje sokrajane. Že daljnega leta 1895 je ustano­vil bralno društvo. S ponosom lahko poudarimo, da je pozitiven odnos do pisane besede v lokalnem prostoru aktivno prisoten še danes. V knjižnici se bomo s kakovostno knjižno ponudbo in z izvajanjem razlicnih oblik promocije branja za vse generacije zavzemali, da se ta odnos ohrani in razvija tudi v prihodnje. Castna ambasadorka letošnjega natecaja Branju prijazna obcina je novinarka in pisateljica Mojca Širok, ki takole opiše svoj pogled na branje in knjige: »Pisana beseda je kot glasba. Pricara podobe, ljudi, svetove, lahko nas odnese drugam, lahko druge pripelje k nam, zajame nas v svoje zgodbe, zasanja nas, razburi, poucuje, tolaži in vznemirja. Zgodb in znanj, ki se skri­vajo v knjigah, brez nas ni. Umrejo, ce knjige – iz papirnatih listov in trdih platnic ali tiste s svetlecega elektronskega ekrana – ne odpremo. In brez njih smo manj živi tudi mi.« Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje l tel.: 01/786 71 40 Obratovalni cas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 8.00 do 15.00. Cetrtek: od 11.00 do 15.00. Predavanje Alenke Rebula V sodelovanju s Športnim društvom Dobrepolje smo ob pra­zniku kulture v knjižnico povabili Alenko Rebulo. O njeni množicni prepoznavnosti in strokovnosti med širšo publiko je pricalo dejstvo, da je bil obisk predavanja številen, saj so pos­lušalci do zadnjega koticka napolnili knjižnico. Alenka Rebula je dolga leta poucevala psihologijo in pedagogiko, nato pa se posvetila literaturi in predavanjem tako v Sloveniji kot tujini. Je avtorica številnih knjižnih del in, kot pravi: »Verjamem v navdihujoco, povezovalno poslanstvo besede. Knjige so lahko živa moc, ki utira pot razprtemu življenju; odkrivajo nam, da je možno veliko vec od tega, kar poznamo iz osebnih izkušenj, in take knjige poskušam pisati tudi sama« (Rebula, Vera vase, 2015). Med njenimi najbolj znanimi deli so Globine, ki so nas rodile, Sto obrazov notranje moci, Blagor ženskam … Predvsem se posveca raziskovanju otroštva, psi-hologiji telesa in odnosov. Na veceru je zbranim spregovorila o nacinih, kako odložiti, kar nas obremenjuje: zamera, skrb in vse, kar dela naše odnose težke. Zagotovo razmišljujoc vecer, ki je mnogim podal smernice za nacrtovanje drugacnega no-vega leta. Pogovorni vecer z Ano Sušanj o možganski kapi Knjižnica je v sodelovanju s Športnim društvom Dobrepolje pripravila tudi pogovorni vecer z našo sokrajanko Ano Sušanj na temo možganske kapi. Gospa Ana je spregovorila o svoji iz­kušnji možganske kapi, podala nasvete, kako se spopasti z nje­nimi posledicami, ter predstavila društvo GROM. Gre za dru­štvo bolnikov po možganski kapi, v okviru katerega se srecujejo vsi, ki so to bolezen preživeli. Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomocjo besede GROM: G – govor (prizadet govor), R – roka (delna ali popolna ohromelost ene roke), O – obraz (povešen ustni kot – asimetrija obraza), M – minuta (takoj poklicite številko 112). Predvsem pa Ana Sušanj poudarja: »Ce si od kapi zadet, se še ni podrl svet. Z dobro voljo in terapijo se stvari uredijo. In zato le naprej z veseljem v prihodnost glej.« Hvala Ani Sušanj, ki je z nami delila svoje trenutke v casu rehabilitacije in spre­govorila o moci volje in odlocnosti, ki je potrebna pri soocanju s preizkušnjami, ki nam jih prinaša življenje. Predstava Boj na zelenjavnem vrtu Ob tednu splošnih knjižnic, ki je potekal ob koncu meseca no-vembra, smo otroke in starše povabili na ogled otroške gledali­ške predstave Boj na zelenjavnem vrtu v izvedbi igralske sekcije KD Sticna, Drzne in lepi. Hudomušno predstavo o zelenjavi, ki jo napadajo crvi, med drugim krasi obogatena kostumografija veckrat mednarodno priznane oblikovalke Pie Gorišek, ki med drugim sodeluje tudi pri televizijski oddaji Znan obraz ima svoj glas. Vsi otroci pa še vedno vsak petek ob 17.30 vabljeni na pravljicne urice v knjižnico. Predstavitev zbirke pesmi Jožeta Kovacica in razstava ilustracij domacinke Beti Lunder Clani Društva distrofikov so se v knjižnici že nekajkrat predstavili s svojimi umetniškimi deli. Tokrat nam je svojo zbir­ko pesmi Obrazi zgodbe v pesmi in sliki predstavil Jože Kovacic. Z ilustracijami je zbirko opremila naša sokrajanka Beti Lunder. Tako Beti Lunder kot Jože Kovacic sta clana likovne delavnice Društva distrofikov Slovenije. Ta poteka pod vodstvom mento-rice Saše Strnad, ki je s strokovno razlago povezala predstavit­veni vecer v knjižnici. Jože že dalj casa svoje ekspresije izraža v pesmih, ki so izjemno pripovedne in sporocilne. Življenje mu je prinašalo pot, podano s trni, in zato tudi številne brazgotine, ki jih celi tudi s pomocjo slikanja in poezije. A vendar svoj pogled usmerja v lepote, ki jih podaja življenje, a se zdijo samoumevne, malenkostne in jih velikokrat spregledamo. Bralcu sporoca, naj pogumno stopa po svoji poti, ga poziva h kriticnemu razmišlja­nju ter iskrenosti do sebe in drugih. Beti je k vsaki pesmi prispe­vala ilustracijo, v kateri je poskušala izraziti sporocilo pesmi v slikovni podobi. Že veckrat je pokazala, da so njena umetniška dela inovativna in ustvarjalna. Zanjo ni ovir, ki bi zajezile njeno ustvarjalnost. Kdor je ne pozna osebno, ne bi ob opazovanju njenih izdelkov nikoli uganil, da so jih ustvarile roke z bistveno zmanjšano mocjo mišic in veliko manjšo možnostjo gibov. Tudi to naj bo sporocilo vsem ob ogledu njenih ilustracij, kakšne ovire lahko clovek premaga, ce izhaja iz svoje notranje moci z odlocnostjo in vztrajnostjo. Razstavo slik in ilustracij iz zbirke, ki sta jih ustvarila Beti in Jože Kovacic, smo postavili tudi na ogled. Likovno razstavo si boste v obratovalnem casu knjižnice lahko ogledali še do konca meseca januarja. GOVORICA Nekateri jezika svojega ne spoštujejo, prevec je tujk popacenih, ki škodujejo. Valjda je to ful, kul in mega, šit se paci, ne razumem njega. Dalje, kva dogaja, o maj gat, z našo govorico se ne igrat. Ko pri tem božje ime zlorabljaš, zakaj slovenskega ne uporabljaš. Da to je sleng, mi govorijo mladi, ki s temi tujkami pacijo se radi. Ob ucenju, filmih so tujke nalezljive, a spoštujmo slovenske besede žive. Že od nekdaj so hoteli, da dežela bo nemška, nismo se dali, naj živi beseda slovenska. Jože Kovacic TRADICIONALNO BOŽICNO - NOVOLETNA KONCERTA Godba Dobrepolje ob 19. uri v dvorani Jaklicevega doma na Vidmu. Vstopnine ni! "Toplo ognjišce in smeh v oceh, od 8. decembra 2019 dalje. JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vabi k vpisu v likovne delavnice, ki jih bodo izvajali januarja 2020 v Likovni delavnici na Beethovnovi 5 v Ljubljani. Razpisane delavnice: BARVNI KLJUCI (Kreativna uporaba barve) Termin: od petka do nedelje, 10.–12. januar 2020 Mentor: Tone Racki Rok prijave: 5. januar 2020 Tecaj oblikovanja: MOZAIK Termin: sobota in nedelja, 25. in 26. januar 2020 Mentor: Aljaž Vidrajz Rok prijave: 12. januar 2020 TECAJ LIKOVNE KOMPOZICIJE Likovna delavnica JSKD, Beethovnova 5, Ljubljana Termin: od petka do nedelje, 31. januar–2. februar 2020 Mentor: Tone Racki Rok prijave: 19. januar 2020 Vec informacij o delavnicah najdete na spletnih straneh Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. URŠKA 2020, 19. festival mlade literature, Slovenj Gradec, 16.–17. oktobra 2020 Namenjeno: mladim literarnim ustvarjalcem od 15. do 30. leta. Pogoji: deset pesmi, deset strani proze ali drame. Prijava: šest regijskih strokovno vodenih srecanj v obliki literarnih delavnic od februarja do aprila. Izbor: 15–20 nominirancev. Finale: pet finalistov. Zmagovalec: uršljan/uršljanka. Državna selektorica: mag. Suzana Tratnik, pisateljica, prevajalka, publicistka, avtorica nagrajenih knjig za mlade bralce. Rok za oddajo besedil in spletno prijavo: ponedeljek, 27. januarja 2020! Izobraževanje o zdravi hrbtenici za strokovne delavce vrtca Ringaraja Novembra smo se strokovni delavci vrtca Ringaraja v avli vrtca udeležili izobraževanja z naslovom Zdrava hrbtenica, ki ga je vodil Štefan Campa, dr. medicine, spec. družinske medicine. Andreja Škulj Med interaktivnim izobraževanjem smo se naucili osnovnih vešcin za zmanjšanje raz­licnih bolecin. Glede na nacin in zahtevnost dela, ki ga opravljamo, smo skušali pridobiti cim vec znanja oz. vešcin, kako si pri delu razbremeniti hrbtenico, kako pravilno se­deti, seznanili pa smo se tudi z osnovnimi razteznimi in stabilizacijskimi vajami celega telesa. Gospodu Štefanu Campi se zahvalju­jemo za sodelovanje in koristne informacije, ki bodo strokovnim delavcem vrtca zagoto­vo koristile pri delu z otroki. Š Pravljicni nocni pohod in koncert vrtca Ringaraja Po vzoru preteklih let so v cetrtek, 12. decembra 2019, strokovne delavke vrtca pripravile nocni pohod z luckami, po njem pa še krajši koncert. Na obeh povezanih dogodkih so zbirali prostovoljne prispevke v vrtcevski sklad. December je na vecer prireditve pokazal svoj carobni obraz, saj je ves vecer rahlo snežilo, kar je spravilo v dobro voljo še posebej otroke. Bojan Novak Ce bi narocali najprimernejše vreme za prijeten dogodek, ko se otroci s svojimi starši odpravijo na krajši pohod in nato še v toplo dvorano Jaklicevega doma na koncert, bi se gotovo dogovorili za vre­mensko situacijo tistega cetrtka, 12. de­cembra. Vsa praznicna razsvetljava dobi s tanko plastjo snega tisti pravi, carobni lesk. Veliko obiskovalcev se je v strnjeni koloni pomikalo za gasilskim vozilom PGD Videm - Dobrepolje. Varnost je seveda na nocnem pohodu še posebej poudarjena, zanjo pa so poleg gasilcev skrbeli tudi clani ZŠAM Grosuplje. Krajši pohod do Podgorice smo skle­nili v dvorani Jaklicevega doma, kjer je pod vodstvom povezovalke Andreje Škulj potekal zanimiv glasbeni program, ki so ga pripravile strokovne delavke vrtca in nekaj staršev. Otroški zbor Ringarajcek je pod vodstvom Maje Hrovat in dirigentke Tanje Tegel odpel tri pesmi (Marsovska, Sovica Oka, Zvoncki pojejo). Takoj za njimi je vrtcevska skupina Pikapolonice ob spremljavi harmonike iz rok Simona Šporarja zaplesala enega najbolj po­znanih plesov – racke. Mladi plesalci so poskrbeli za marsikateri nasmeh s strani polne dvorane gledalcev. Naslednja se je na odru z odlicno in-terpretacijo naslovne pesmi njene zgoš-cenke Nežno, piano in legato predstavila Tina Kadunc Tiana. Sledil je klavirski nastop Mie Hocevar, ki se je predstavila s pesmijo Perfect. Za nov direndaj na odru je poskrbela Maruša Šušerski, ki je skupaj s preosta­lima clanoma zasedbe Meh ekspres na oder povabila otroke, ki so zaplesali na pesem Ce si srecen. Na tak idilicni zimski vecer pa ni manjkala niti zimzelena Bela snežinka, ki so jo pomagali peti skoraj vsi v dvorani. Koncert se je zakljucil s še enim pre­senecenjem. Z dvema pesmima se je predstavil pevski zbor strokovnih delavk vrtca. Bližino božica so nam pod vod­stvom Tine Kadunc Tiane in spremljavi Maje Hrovat pricarale s pesmima Kaj se vam zdi in Božicno drevo. Po zahvalah vsem, ki so pripravili simpaticni koncert, smo se v preddverju dvorane posladkali s pecivom izpod rok Društva podeželskih žena Dobrepolje--Struge, zunaj pa je že cakal okusen caj, ki ga je pripravil nepogrešljivi Slavko Paj­ntar - Pinki. Bil je eden tistih lepih decembrskih vecerov … Š Koncert Mešanega pevskega zbora Škrjancki v vrtcu Ringaraja Decembra se dogodki in praznovanja kar vrstijo in pri vseh dejavnostih pozabljamo, da nas bogatijo tudi drobne, vsakodnevne pozornosti do naših sosedov, znancev in prijateljev. Darja Erculj V našem vrtcu smo želeli otrokom prip­raviti dan, ki bo drugacen od drugih, zato smo v sredo, 4. decembra 2019, v naše goste povabili Mešani pevski zbor Škrjancki, saj vemo, da se otroci in sta­rejši dobro razumejo. Pripravili so nam kratek koncert slovenskih narodnih pe­smi ob spremljavi harmonike. Otroci so z velikim zanimanjem prisluhnili petju in navdušeno ploskali. Po koncertu so tudi otroci, skupaj s pevci Mešanega pevskega zbora Škrjancki, zapeli nekaj znanih otroških pesmi. Posebno lepo je bilo slišati združene glasove vseh nasto­pajocih in otrok v pesmi Cebelar Ansam­bla Lojzeta Slaka, ki je postala že skoraj ponarodela. Za presenecenje nastopa je poskrbela gospa Božickova, ki je otroke obdarila z bomboni. Svoje goste smo povabili, da si ogledajo prostore novega vrtca in od blizu zacutijo utrip otroškega vsakdana. Naše druženje se je prehitro koncalo, saj je otroke že cakalo kosilo, nastopajoce pa vsakodnevne obveznosti. Svojim pevcem smo se zahvalili s skrom­nim darilom, si zaželeli lepe praznike in si obljubili, da se v naslednjem letu zago­tovo spet srecamo. Š Predavanje o zdravi prehrani na šoli Ljudje smo obdarjeni z razlicnimi talenti in prav tako si v življenju naberemo mnoga znanja in izkušnje, nekateri pa postanejo s svojimi darovi in znanjem pravi mojstri na dolocenih podrocjih. Od takih ljudi se lahko veliko naucimo, ce so pripravljeni posredovati svoje znanje in sposobnosti drugim in, seveda, ce smo jim mi pripravljeni prisluhniti in imamo željo se cesa novega nauciti. Tina Kurent, OŠ Dobrepolje zdrave namaze za otroke – te izvrstne namaze pa pripravljajo tudi pri malici in To misel bi lahko v polnosti obrnili na zajtrku. gospo Emilijo Pavlic, ki je s svojim pol- Kadar se clovek sreca z necim lepim stoletnim izpopolnjevanjem, nenehno in koristnim, nehote pomisli, kako bi bilo prakso in svojo neizcrpno energijo pos­ dobro, da bi se s tem srecalo cim vec lju­tala prava mojstrica v pripravljanju zdra­ di. Ta misel me je spreletela ob pogledu ve prehrane za otroke. To mojstrico smo na množico stolov, ki so žal ostali prazni, imeli v gosteh na naši šoli 21. novembra saj se je na vabilo odzvala le pešcica star­2019. Presenetila nas je že s svojimi pri­ šev, želja pa je bila, da bi to znanje pos­pomocki, ki jih je prinesla s seboj, s kate­ redovali kar vsem, saj smo prepricani, da rimi je pritegnila našo pozornost, potem je staršem mar za zdravo prehranjevanje pa nas je s svojim predavanjem in tudi njihovih otrok. Ce pravi pregovor, da ena prakticnim prikazom popeljala skozi lastovka ne prinese pomladi, potem nam preproste nacine pripravljanja zdrave more dajati upanje, da bodo prihodnja hrane, ki nam ne vzamejo veliko casa in tovrstna srecanja in izobraževanja star-tudi ne zahtevajo vrhunskega znanja in šev pri njih naletela na vecji odziv in bo spretnosti, ampak našo zavzetost, da bi le prišla pomlad za zdravo in naravno sebe in naše otroke zdravo prehranjevali. prehranjevanje v »našo deželo«. Z vecjo Da takšen nacin pripravljanja hrane ne zavzetostjo in pozornostjo do zdravega ostane brez zdravilnega ucinka, je dokaz nacina prehranjevanja bi dali priznanje kar predavateljica sama, ki kljub svojim in potrditev tudi vsem tistim, ki smo za letom ohranja svojo živahnost, ustvarjal-zdravo prehrano odgovorni in si zanjo nost in pripravljenost posredovati svoje prizadevamo. Š Poklicni sejem na OŠ Dobrepolje V sredo, 27. novembra 2019, smo na OŠ Dobrepolje za ucence zakljucnih razredov in njihove starše organizirali poklicni sejem, na katerem so se predstavile srednje šole iz Ljubljane in okolice. Dogodek je potekal popoldan, tako so se ga lahko udeležili ucenci skupaj s starši. Darja Macuh Mišcic odgovore na vsa vprašanja, ki jih zanima-njihovih staršev tako z maticne šole kot jo glede organizacije pouka, poklicev, za tudi s podružnicne šole iz Strug. Od povabljenih srednjih šol se je našemu katere izobražujejo šole, možnosti, ki jih Zelo pomembno je, da ucenci, ki se vabilu odzvalo 20 srednjih šol in gimna-šole ponujajo, in možnosti nadaljevanja odlocajo glede svoje karierne poti in kam zij, ki so se lepo predstavile. izobraževanja. Ucenci in starši so dobili po osnovni šoli, pridobijo cim vec infor- Zaposleni srednjih šol in dijaki so informacije tudi v pisni obliki. macij, ki jim pri tej odlocitvi pomagajo. predstavljali svoje šole in programe, ki jih Poklicnega sejma se je udeležilo lepo Tako so na enem mestu lahko dobili in-izvajajo. Ucenci in starši so lahko dobili število osmošolcev in devetošolcev ter formacije o razlicnih šolah in poklicih. Š Praznicne delavnice na Podružnicni šoli Kompolje Sprošceno vzdušje, praznicna glasba in razposajeni otroci so zaznamovali decembrsko popoldne na PŠ Kompolje. Špela Bobnar Na zacetku decembra smo na šoli iz­ vedli gibalno-ustvarjalne delavnice. Po-vabljeni so bili vsi ucenci in prihodnji prvošolci PŠ Kompolje. Adventna delavnica na PŠ Struge Beseda advent pomeni prihod. S prvo adventno nedeljo se tako za kristjane zacenja cas pricakovanja božica. V domacem krogu ga med preostalimi simboli najpogosteje zaznamuje adventni vencek. Tradicionalno je sestavljen iz zimzelenega rastlinja, krasijo pa ga štiri svece. Prvo adventno nedeljo prižgemo prvo, nato vsako naslednjo nedeljo še eno dodatno. Karmen Kljun, uciteljica PŠ Struge PŠ Struge skupaj s starši in ucenci orga­ nizirali popoldansko delavnico izdelova-Vsaka sveca na vencku ima svoj pomen. nja adventnih venckov. Ucenci so s seboj Prva sveca simbolizira pricakovanje ali prinesli ves potrebni material. Vsi so bili upanje. Druga sveca simbolizira mir. polni idej, tako da so nastali cudoviti Tretja sveca simbolizira veselje. Cetrta vencki, ki sedaj v adventnem casu krasi­sveca predstavlja ljubezen. Štiri svece jo domove in poglabljajo družinske vezi. imajo posebno simboliko: predstavljajo Ker na naši šoli deluje šolski sklad, ki štiri mejnike kršcanstva, štiri strani neba, je namenjen pomoci našim ucencem, štiri letne case … so se starši velikodušno odzvali in na- V cetrtek, 28. novembra 2019, smo na redili adventne vencke tudi za prodajo. Priprava na delavnico zahteva sode­lovanje celotne šole in tako so cetrtošol­ci in petošolci pod vodstvom uciteljice Petre Andoljšek Žagar poskrbeli za ok­rasitev šole, prvošolci in tretješolci pa so pod vodstvom uciteljic Teje Pajk in Špele Bobnar s pripravo peciva poskr­beli, da med delavnicami ne bi krulilo po želodckih. Otroci so med dvournimi delavnica-mi lahko ustvarjali iz papirja, izdelovali vošcilnice, si naredili mini smrecico iz storžka, s pirografom ustvarili unikatni obesek za na smrecico ter se po konca­nem delu še razgibali v šolski telovad­nici. Š Skupaj z uciteljicama Mojco in Karmen so ucenci pred cerkvijo sv. Avguština po sveti maši prodali vse adventne vencke. S prostovoljnimi prispevki ste v šolski sklad namenili 510 €. Iskrena hvala vsem, ki ste vzgled na­šim otrokom vsak dan, še posebej pa v casu pred božicem, ki je najlepši dru­žinski praznik. Na koncu velja povabilo še drugim krajanom Strug. V letu 2020 lepo povabljeni, da se nam na adventni delavnici pridružite tudi vi, kajti nihce ni nikoli tako visok kot tedaj, ko poklekne k pomoci potrebnemu otroku. Š Vzemi si cas za igro, to je skrivnost vecne mladosti. Vzemi si cas za branje, to je izvir mladosti. Vzemi si cas za sanje, popeljale te bodo k zvezdam. Vzemi si cas za nasmeh, da ti zapoje duša. Vzemi si cas za prijaznost, da se povežeš z ljudmi. Irski blagoslov Vsem obcankam in obcanom želimo lep in blagoslovljen božic, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter srecno, zdravo in uspešno novo leto 2020. Ucenci, otroci in zaposleni v JVIZ OŠ Dobrepolje in Vrtcu Ringaraja Zvezda repatica naznanila je, da v Betlehemu Jezus rodil se je, veselje preveva vse nas ljudi, da božje dete med nami živi, na Zemlji sedaj vsem lažje nam bo, saj z njegovim rojstvom naše življenje je izpopolnjeno! Blagoslovljen božic in srecno 2020 vam želimo ucenci in kolektiv PŠ Struge. Pomagali smo Miklavžu Na bližnjega lahko gledamo ravnodušno. Potem gledanega zazebe; cuti se ponižanega. Na drugega lahko gledamo z dobrohotnostjo, z dobroto. To ga opogumi. (Romano Guardini) Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Prostovoljci Župnijske karitas Dobrepolje smo v sodelovanju z Društvom upokojencev, Krajevno organizacijo Rdecega križa in Obcino Dobrepolje tudi letos poskrbeli, da je Miklavž lahko obdaril starejše in bolne v župnijah Dobrepolje in Struge ter vse stanovalce v Zavodu sv. Terezije na Vidmu, v zavodu Prizma Ponikve in v stanovanjski enoti v Predstrugah. Marta Šuštar Darilca za Miklavževo obdarovanje smo pripravljali v prijetnem, medgeneracij­skem druženju. Z nami so bili, poleg starejših prostovoljk, še naši redni mladi sodelavci Tilen Strnad, Jurij Ahacevcic in Nejc Omahen, ki so vse prešteli in zložili v škatle, ter Ana Grandovec in Anja No­vak, ki je nagovorila še druge mlade pro-stovoljce in jih povabila k sodelovanju. Delo je bilo v prisrcnem vzdušju hitro in dobro opravljeno. Poverjeniki društva upokojencev so po vaseh obiskali in obdarili svoje sta­rejše clane, druge starejše in bolne pa smo obiskali sodelavci Župnijske karitas in nekateri clani RK. Spremljali smo tudi Miklavža, ki je obiskal stanovalce obeh domov, in mu pomagali razdeliti darilca. Hvala diakonu Anžetu, hvala mladim prostovoljcem, ki so nam bili res v ve­liko pomoc, hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki ste kakor koli so-delovali in pomagali pri Miklavževem obdarovanju, in hvala vsem, ki radi prispevate kakšen dar za Karitas, da lahko pomagamo pomoci potrebnim in izpeljemo tudi takšne dogodke. Ob tem se zahvaljujem Obcini Dobrepolje in zaposlenim v Zavodu sv. Terezije ter zavodu Prizma za lepo in konstruktivno sodelovanje. V Svetem pismu beremo: »Ne varajte se, moji ljubi bratje; vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od Oceta luci« (Jak 1,16,17). Sodelavci Karitas se zavedamo, da brez Boga ne moremo nicesar narediti, zato se predvsem zah­valjujemo Bogu, ki nam daje zdravje, moc in energijo ter krepi našo voljo, da zmoremo narediti kaj dobrega. Najvec­je veselje za nas pa so iskrice veselja in hvaležnosti v oceh tistih, ki jih obišcemo ali jim pomagamo. Š PRIPRAVE Pomagamo Miklavžu ... … da bo vse pravilno MIKLAVŽ V PRIZMI PONIKVE Po lepem sodelovanju pri sv. maši je prišel Miklavž A sem bil priden? Državna razstava poprtnikov v Jaklicevem domu Tudi letos je 13. in 14. decembra v prostorih Jaklicevega doma na Vidmu potekalo ocenjevanje poprtnikov. Tokrat je bila to že deveta razstava in sedmo ocenjevanje poprtnikov na državni ravni. Marija Nucic, DPŽ Dobrepolje-Struge; foto: Slavko Pajntar – Pinki Razstavo smo pripravile clanice Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge v sodelovanju z Zvezo kmetic Slovenije in Obcino Dobrepolje. V ocenjevanje smo prejeli 37 poprtnikov. Podelili smo 18 zlatih ter 19 srebrnih priznanj. Štirje izmed zlatih so prejeli vse možne tocke. Za podporo sta poskrbeli tudi Zadružna zveza Slovenije in Vrtnarstvo Frbežar. Za dobro razpoloženje ob podelitvi pri­znanj pa sta poskrbela harmonikarja Jani in Žiga. Š Manj sveck za manj grobov Namesto gore svec se svojih pokojnih spomnimo s prostovoljnim prispevkom, ki bo reševal življenja. Manj sveck za manj grobov je vseslovenska dobrodelna akcija ljudi za ljudi, ki poteka pod okriljem Dobrodelnega društva Fundacija svecka. Vsako leto se v projekt vkljuci vec sto prostovoljcev in organizacij, s pomocjo katerih se zbirajo sredstva za zdravstvene naprave in pripomocke, ki bodo reševali življenja. Neža Androjna, ŠK GROŠ robotiko, ki jo nujno potrebuje, da lahko shodi. Terapijo mora v celoti kriti njena Akcije se vsako leto udeležimo tudi cla-družina in bo okvirno stala 15.000 €. ni Študentskega kluba GROŠ. Letos ste POMAGAJMO TISTIM, KI ŠE LAHKO nas na stojnicah na pokopališcih Res-ŽIVIJO, CE NISMO MOGLI VSEM, KI SE je (Grosuplje), Šmarje - Sap, Videm -JIH TE DNI SPOMINJAMO! Dobrepolje, Šentvid pri Sticni in Žalna V letošnji ekološko-humanitarni akciji lahko našli v cetrtek, 31. oktobra 2019, Manj sveck za manj grobov smo prosto-in v petek, 1. novembra 2019. voljci Študentskega kluba GROŠ sku- Letos smo zbirali sredstva za našo ob-paj s prispevkom grosupeljskih skavtov canko Anjo, ki je pri svojih 23 letih, tri dni nabrali nepricakovanih 6293,76 €! Poleg po zagovoru diplome, doživela anevriz-tega pa smo se odlocili, da bomo v okvi-mo v možganih. Prve tri tedne je prežive-ru kluba tudi sami prispevali še dodatnih la v umetni komi, nato je bila še šest me-2097,92 €. secev v zdravstveni oskrbi. Po poškodbi Anja je terapije zacela že 6. decembra, je ostala telesno in govorno prizadeta, GROŠ-evci pa ji na poti do okrevanja že­zato je dnevno deležna samoplacniških limo še veliko uspeha! terapij, ki jih nujno potrebuje za okreva-Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki nje. Sedaj jo caka trimesecna terapija z ste prispevali! Š Toplo ognjišce, vonj po piškotih in prednovoletno druženje z GROŠ-em Noro dobra zabava, odlicna glasba, nepozaben vecer! Seveda govorimo o GROŠ-evi 20. obletnici, ki je potekala na zacetku novembra. Ta dogodek se je zapisal v zgodovino Grosuplja, sedaj pa si aktivisti Študentskega kluba GROŠ prizadevamo po tej poti tudi nadaljevati. Tako odmeven dogodek pa je moral imeti tudi cisto svoj »afterparty«, ki smo ga GROŠ-evci spremenili kar v €uro Party. 29. novembra smo se v prostorih svojega kluba skupaj poveselili in naplesali, upamo, da ste uživali z nami! Neža Androjna, ŠK GROŠ stanejo tako za clane kot tudi za neclane le 5 €, poleg tega pa vam bomo omogocili tudi Za pestrejši konec vašega šolskega/študijske-avtobusni prevoz, za katerega morate clani ga leta pa ste si na naših uradnih urah lahko odšteti samo 3 €, neclani pa 5 €! Pohitite in si priskrbeli tudi karte za koncert KLIŠE Rocks, zagotovite svoje mesto, saj je povpraševanje ki so ga organizirali naši prijatelji iz kluba KLI-veliko! ŠE. Na dogodku so igrale glasbene skupine Ker pa je božic že za vogalom, zrak pa na-Siddharta, Avven, Lumberjack in Joker Out. pojen z vonjem po sveže pecenih piškotih, Ce se vam tega dogodka ni uspelo udele-smo se pridružili tudi praznicno obarvani žiti, pa ne skrbite: na naših uradnih urah vas delavnici, ki sta jo vodili Patricija Kastelic, ki caka že novo presenecenje! Za vse ljubitelje ustvarja pod umetniškim imenom Pistacija, skupine Lumberjack smo pripravili ekskluziv-in Nastja Kastelec, nadarjena fotografinja, no ponudbo, ki se nanaša na njihov koncert v katere fotografije lahko poišcete pod ime­prihajajocem marcu, na katerem bodo glas-nom Nastasia Photography, ki je s svojim beniki predstavili svoj drugi album. Vstopni-smislom za estetiko in koncnim fotografi­ce za koncert, ki bo potekal 12. marca 2020, ranjem venckov delavnico še popestrila. Izdelali smo si unikatne praznicne venc­ke, ki sedaj krasijo naše domove in vrata Študentskega kluba GROŠ. Bili smo zelo ustvarjalni, poleg ustvarjanja pa smo se v dobri družbi tudi pošteno nasmejali. Ob 1. decembru pa nismo pozabili niti na ozavešcanje clanov o varni spolnosti, ob dnevu boja proti AIDS-u. V sodelova­nju z Zvezo ŠKIS smo delili kondome in informativne letake. Pripravljamo pa tudi že tradicionalni predbožicni enodnevni izlet, letošnja de­stinacija bo božicno obarvani Innsbruck, ki nas je preprical z veliko izbiro božicnih sejmov, ki jih bomo našli na vseh vecjih trgih v mestu. V Innsbruck gremo v so-boto, 21. decembra 2019, clani se izleta lahko udeležite le za 5 €! Vec informacij o prihajajocih dogod­kih lahko dobite na GROŠ-evih ura­dnih urah, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00, preko spleta na našem uradnem Facebook profilu, Instagram profilu ali na spletni strani www.klub-gros.com. GROŠ-evcu ni nikoli dolgcas! Š Koncert Mi2 in S.A.R.S. za GROŠ-evih 20 let Sobota, 9. novembra? Nepozabna! Glasba? Odlicna! Obcinstvo? Neverjetno! Kot že veste, je Študentski klub GROŠ letos praznoval svojo 20. obletnico. Zaradi tako posebnega jubileja smo se odlocili, da pripravimo nekaj izjemnega, in tako smo se domislili koncerta. V morju odlicnih glasbenih skupin smo se na koncu odlocili za skupine S.A.R.S., Mi2, Lumberjack in Zgrešeni primeri. Prepricani smo, da z izbiro nismo zgrešili. Neža Androjna, ŠK GROŠ Seveda smo se zavedali, da bo dela og­romno, saj smo projekt od A do Ž speljali v lastni režiji. Aktivisti smo morali orga­nizirati celotno shemo poteka koncerta, postavitev prizorišca, ozvocenje, varno­stno in redarsko službo in še vrsto drugih reci; seznam zadolžitev je bil neskoncno dolg. Ekipno pa smo se že na zacetku odlocili, da bomo projekt v celoti izpe­ljali prostovoljno. Dolge ure dela, nacr­tovanja, hitenja z enega na drugi konec in nervozne minute cakanja, ko je bil zamujen kakšen rok ali kaj podobnega, pa so bili resnicno poplacani. Kot ekipa smo delovali brezhibno, med nami so se spletle še mocnejše prijateljske vezi, de­lovali smo kot že dolgo utecen stroj in s takšnim delom sedaj tudi nadaljujemo. Veseli in neizmerno hvaležni smo, da je bil naš trud poplacan. Koncert je bil neverjeten, prav tako obcinstvo. Ob zakljucku koncerta so k nam prihajali številni nekdanji predstavniki kluba, pa tudi drugi udeleženci, ki so pohvalili ce­loten projekt in celotno organizacijo ter se zahvalili za prelep vecer. Mislim, da nam je bila to najvecja nagrada. Ponos­ni smo, da nam je uspelo izpeljati nekaj tako velikega in izjemnega. Ob tej priložnosti bi se želeli zahva­liti tudi vsem svojim pokroviteljem in podpornikom: Mala pivovarna Kajtimar, Hotel Kongo Grosuplje, Radio BOB in Radio Zeleni Val, Burek Olimpija, Zveza ŠKIS, Pekarna Grosuplje, Tiskarna Par­tner Graf, podjetje ID, Obcina Grosuplje in Študentska organizacija Slovenije. Prav tako se želimo zahvaliti tudi gasil­cem Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje, ki so nam za dogodek omo­gocili uporabo njihovih površin. Hvala vsem, ki ste se udeležili koncer­ta in skupaj z nami praznovali GROŠ-evo 20. obletnico. Res smo hvaležni za tako številcen obisk in odziv. Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali pri uresnicitvi tako izjemnega dogodka. Skupaj smo presegli vsa pricakovanja in ustvarili dogodek, ki se je zapisal v zgodovino Grosuplja!  Š IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam S hladnimi jutri je prišel tudi prvi od dobrih mož, sv. Miklavž. Pridne prostovoljke so pripravile kar 125 Miklavževih daril za naše starejše clane. Poverjeniki so jih obiskali in jim izrocili skromno darilo. Vsi obiskani so bili »Miklavževega» obiska zelo veseli. Miklavž je obiskal tudi naše clane v zavodih sv. Terezije in Prizmi Ponikve. Za nami je tudi zadnja seja UO-ja v letošnjem letu, na kateri smo sprejeli plan dela za leto 2020. Odlocili smo se za dva izle­ta. Junija jo bomo mahnili v Prekmurje, jesenski izlet bo v Av-strijo, tocneje: obiskali bomo Orlovo gnezdo in Kraljevo jezero. Vsi boste ob pobiranju clanarine prejeli zgibanko, v kateri so navedeni vsi dogodki, ki jih bomo pripravili v letu 2020. Clana­rina se bo pobirala v prvi polovici januarja. OBVESTILO IN CENIK LETOVANJA V HOTELU DELFIN V IZOLI: Leto 2020 je pred nami in v društvu so že stekle priprave na organizirano letovanje v Izoli: V letu 2020 bomo letovali v terminu od sobote, 21. marca, do sobote 28. marca 2020. Za lažjo odlocitev vam ponujamo cenik za cas letovanja: • sedemdnevni polni penzion v enoposteljni sobi/osebo je 378,00 €; • sedemdnevni polpenzion v enoposteljni sebi/osebo je 340,00 €; • sedemdnevni polni penzion v dvoposteljni sobi/osebo je 308,00 €; • sedemdnevni polpenzion v dvoposteljni sobi/osebo je 270,00 €. V ceni sedemdnevnega penziona sta že vracunana 10 % upokojenski popust in placilo turisticne takse. Invalidi s potrjeno izkaznico so oprošceni placila turisticne takse. Poverjeniki bodo pobirali prijave s placilom akontacije v znesku 25 € takoj po novoletnih praznikih. Preostalo placilo je po izteku letovanja na recepciji hotela: z gotovino, s placilno kartico ali na šest obrokov za ZDUS Diners Club kartico (najnižji znesek placila je 40 € na mesec). Kartico ZDUS Diners si lahko pridobite sami ali preko vodstva društva. Organizirali bomo avtobusni prevoz v Izolo in nazaj! Spodaj boste lahko prebrali tudi obvestilo o letovanju v ho-telu Delfin v Izoli. Nekateri sprašujete, zakaj vedno letujemo v Delfinu. Ker je to že vec kot 35 let upokojenski hotel, ima štiri zvezdice in mislim, da je dovolj dober. Tu smo v družbi sebi enakih, cene so konkurencne in placljivo je lahko na obroke, z gotovino ali s placilno kartico. Preglejte si cenik in ocenite, ali je to letovanje za vas sprejemljivo ali ne. Ob prijavi pri poverje­niku si sobo rezervirajte z akontacijo v znesku 25 €. Ko boste to prebirali, bo še cas, da se udeležite prednovole­tnega srecanja v nedeljo, 22. decembra. Prej poklicite! Š Naj se v novem letu vam izpolnijo vse sanje … In ce morda ste pozabili nanje, ne obupajte in se vrnite vanje. Vesel in miren božic, veliko srece in zadovoljstva v novem letu 2020 vam želi UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV D O B R E P O L J E. Toplo ognjišce in smeh v oceh iskreno želimo vam v praznicnih dneh. Da zdravja in srecnih dogodkov nešteto vam v obilju nasulo novo bi leto. Vesele božicne praznike in dan samostojnosti in enotnosti. Naj bo novo leto 2020 mirno, zdravo in srecno, polno radosti in upanja! Vsem donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem iskrena hvala za vsa dejanja dobrote v iztekajocem se letu! RKS – Obmocno združenje Grosuplje Anica Smrekar in Matjaž Marincek Turisticno društvo PODGORA in konjeniška sekcija vabita vse konjenike, ljubitelje in rejce konj na BLAGOSLOV KONJ, ki bo na sv. Štefana dan, 26. decembra 2019, pri gasilskem domu na Vidmu v Dobrepolju, z zacetkom po drugi, dopoldanski maši. Spoštovane obcanke in obcani, gasilke in gasilci obcine Dobrepolje! Smo na pragu božicno-novoletnih praznikov in pocasi se nas že loteva pricakovanje novega leta, novih izzivov in novih dosežkov. Ob koncu leta bi se rada zahvalila vsem, ki ste s prostovoljnim delom nesebicno pomagali ljudem v nesreci – našim obcanom in tudi ljudem izven meja naše obcine. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je naša organizacija delovala uspešno. V imenu Gasilske zveze Dobrepolje in v svojih imenih želiva vam – spoštovani gasilci in gasilke – vesele božicne praznike ter srecno novo leto. Naj bo leto, ki prihaja, mirno, namenjeno predvsem usposabljanju in cim manj intervencijam. V letu 2020 želimo vsem obcanom zdravja, srece, uspešnosti in VARNOSTI doma in na poti. Z gasilskim pozdravom: »Na pomoc!« Jože Prijatelj, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje, in Boštjan Hren, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje in vesel božic, želi vsem svojim clanicam in clanom ter vsem obcankam in obcanom OBMOCNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE Pri vseh morebitnih vprašanjih in z informacijami vam bo pomagal Mitja Zupancic, tel. 041-353-829. 26. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh v sredo, 25. decembra 2019. Dnevni pohod: start iz Podgore ob 14. uri Nocni pohod: start iz Podgore ob 18. uri Oba pohoda bodo vodili vodici. Dnevni pohod bo prilagojen tudi za najmlajše, saj bomo imeli vec postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti. V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijaco, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblacilih. Zakljucek pohoda bo v koci pri Koritu ob klobasah, kuhancku in prijetnih ritmih. Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar Hocevje V A B I v soboto, 4. januarja 2020, NA TRADICIONALNI NOVOLETNI POHOD DO GOBARSKEGA DOMA NA ŠENTRUMARJU. Pohodnike cakajo vodniki ob 9. uri na treh zbirnih mestih: pri gasilskem domu v Hocevju, pri Jaklicevem domu na Vidmu in pri Trgovini KRKA na Krki. Za dobro razpoloženje in okrepcilo pri gobarskem domu na Šentrumarju bomo poskrbeli clani in clanice DGŠŠ Hocevje. Pohod je nezahteven in je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki. Udeleženci se pohoda udeležijo na lastno odgovornost. V primeru slabih vremenskih razmer (sneg) pohod odpade! Srecno in nasvidenje priGOBARSKEM DOMU NA ŠENTRUMARJU! TD Podgora PD Dobrepolje Tudi december v znamenju odlicnih predstav igralcev Futsal kluba Dobrepolje Praznicni december je prinesel nekoliko manj zgošcen urnik tekem v slovenskih futsal ligah. Clanska ekipa je tako od izida prejšnje številke odigrala dve tekmi in vztraja na prvem mestu 2. slovenske futsal lige. Uspešno so nastopale tudi vse mladinske selekcije. Bojan Novak Zelo pomembna tekma 12. kroga caka clansko ekipo v petek, 20. decembra, ko v Velike Lašce prihaja tretjeuvršcena eki-pa KMN Miklavž TBS team24, ki je zad­nje kroge ujela pravo formo in že grozi drugouvršceni ekipi Mlinše in našim fantom. Tekma je zato zelo pomembna. V 10. krogu je clanska ekipa po tež­kem boju in težje od pricakovanj opravi-la z ekipo Futsal klub Kebelj. Za koncnih 5 : 2 sta po enkrat zadela Kevin Strnad in Alen Blatnik, v drugem polcasu pa je tri zadetke dodal najboljši strelec ekipe in lige Gal Škulj. V petek, 6. decembra, je ekipa go-stovala v Ljutomeru in naletela na zelo razpoložene in ucinkovite domacine, ki so prikazali bržkone najboljšo letošnjo predstavo in naše fante premagali z vi-premagala z 9 : 5. Glede na to, da je proti po pricakovanjih postregel z zanimivo in sokih 7 : 1. Tako je ekipa izgubila nekaj isti ekipi pred domacimi gledalci izgubila napeto predstavo, v kateri je krajši konec prednosti na lestvici in ima pred po-in da je bila kobariška ekipa na lestvici potegnila naša ekipa. Le nekaj sekund membno tekmo 12. kroga pred drugou-pred njo, gre za prijetno presenecenje. pred koncem so namrec gostje zadeli za vršceno ekipo tocko, pred tretjeuvršceno Tekma 10. kroga je bila odigrana v zmago z 8 : 7 in odnesli vse tri tocke. pa dve tocki prednosti. nedeljo, 15. decembra, v Velikih Lašcah. Odlicno še vedno igra selekcija U-15, Ekipa U-19 je 27. novembra odigra-Sosedski derbi proti ekipi ŠD Extrem je ki na lestvici zahoda prepricljivo vodi in la prestavljeno tekmo 6. kroga pri ekipi Siliko Fortrade in bila do konca v igri za zmago, nato pa v zadnjih minutah prejela NASLEDNJE TEKME CLANSKE EKIPE: nekaj zadetkov in izgubila s 5 : 8. Tekmo 20. 12. 2019, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : KMN Miklavž TBS team24 9. kroga je ekipa odigrala v Kobaridu in 10. 1. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : Dlan Logatec tamkajšnjo ekipo KMN Oplast Kobarid 25. 1. 2020, Zagorje ob Savi; Mlinše : Futsal klub Dobrepolje NASLEDNJE TEKME SELEKCIJE U-19: 22. 12. 2019, Škofja Loka; FSK Stripy : Futsal klub Dobrepolje 12. 1. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : Dlan Logatec 19. 1. 2020, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : Siliko Fortrade 26. 1. 2020, Škofije; KMN Bronx Škofije : Futsal klub Dobrepolje NASLEDNJE TEKME SELEKCIJE U-15: 22. 12. 2019, Velike Lašce; Futsal klub Dobrepolje : ŠD Extrem NASLEDNJE TEKME SELEKCIJE U-13: 21. 12. 2019, Kobarid; ob 10.00 tekma proti ekipi NK Ribnica, ob 13.00 tekma proti ekipi Futsal Olimpija Spremljate nas tudi na naši Facebook strani in v živo na naših tekmah! že pogleduje proti koncnici. Ekipa, ki ima potencial za uvrstitev na najvišja mesta v državi, je v tekmi 7. kroga kljub od­sotnosti dveh pomembnih igralcev brez težav premagala drugouvršceno ekipo KMN Bronx Škofije (11 : 5). Tekmo 8. kroga je ekipa odigrala 15. decembra v Škofji Loki. Gostitelji niso imeli recepta za zaustavljanje naših fantov. Koncni re-zultat je bil kar 17 : 0 za naše fante. Prvi dve mesti med najboljšimi strelci v ligi še vedno zasedata naša igralca Erik Fink in Luka Grm. Ekipa U-13 zadnje case kaže spod­budne predstave in se po nekaj slabšem zacetku dviga na lestvici proti mestom, ki vodijo v koncnico. Tekmi 6. kroga je ekipa odigrala v Ljubljani (7. 12. 2019). V dvorani škofijske gimnazije je ekipa prepricljivo izgubila proti takrat vodilni ekipi NK Ribnica, nato pa premagala do­maco ekipo Futsal Olimpija (6 : 3). Sedmi krog je gostil naš klub. V Veli­kih Lašcah smo v soboto, 14. decembra, spremljali šest zanimivih tekem. Potrudi­li smo se z odlicno organizacijo, domaca ekipa pa je dodala piko na i uspešnemu dnevu in dvakrat zmagala. Prvo tekmo tesno proti neposrednim tekmecem za uvrstitev v koncnico, ekipi KMN Oplast Kobarid (6 : 5), drugo pa prepricljivo proti ekipi KMN Bronx Škofije (8 : 1). Napadalni dvojec Grega Tomašic – Mark Svetec je na turnirju dosegel kar devet zadetkov, preostale pa sta dodala Nejc Širaj in Urh Babic. Ekipa je pred zadnjim turnirjem, ki bo na sporedu 21. decem-bra, na tretjem mestu, ki vodi v koncnico. Na drugem letošnjem turnirju sta za­igrali tudi ekipi U-9 in U-11, ki v sklopu tekmovanj pod okriljem MNZ Ljubljana osvajata osnovne tehnicne in takticne elemente. Š Za številne sedanje in nove pod-pornike Futsal kluba Dobrepolje smo naredili koledar za leto 2020. Koledarji so brezplacni, veseli pa bomo vaših prostovoljnih prispev­kov. Koledarje lahko dobite pri trener­jih po koncanih treningih ter na domacih tekmah kluba. Informacije na telefonski številki 031 536 121 (Bojan Novak). 15. memorial Boga Smrketa in 1. memorial Martina Mirta Strelsko društvo Bukovec je na zadnjo novembrsko nedeljo izvedlo tradicionalno strelsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 33 strelcev. Tekmovanje je posveceno spominu na dva nekdanja strelca, Boga Smrketa in Martina Mirta. Bojan Novak društva. Strelstvo je pac poseben šport, ga društva Bukovec. kjer bi nek dober uspeh težko dosegel Glede na specifiko športa je strelja-Za strelci SD Bukovec je tako pestro ob-nekdo, ki se na tekmovanje ne bi priprav-nje primerno tudi za tiste, ki zahtevnej­dobje, saj so v dveh zaporednih sobotah ljal. Šport zahteva visoko koncentracijo. ših športov z veliko gibanja ne zmorejo. izpeljali dve zahtevni in številcni tekmo-Strelišce v kleti Jaklicevega doma ponuja Dobrepoljski strelci bodo veseli, ce se jim vanji. Memorial, ki ima že bogato, 15-le-šest strelišc, za izvedbo treningov in tek-bo še kdo pridružil in se preizkusil v na­tno zgodovino, je privabil veliko clanov movanj pa skrbi izkušena ekipa Strelske-tancnosti. Š REZULTATI (POSAMICNI) 15. MEMORIALA BOGA SMRKETA IN 1. MEMORIALA MARTINA MIRTA: Mesto Ime in priimek Rezultati po serijah Skupaj krogov 1. Alain Vidmar 91 91 182 2. Boštjan Kersnic 88 91 179 3. Stane Žnidaršic 89 88 177 4. Matej Ahacevcic 86 86 172 5. Jože Kaplan 87 85 172 6. Jože Kozlevcar 83 85 168 7. Hana Cernivec 82 84 166 8. Janez Kaplan 84 81 165 9. Anton Lesar 81 83 164 10. Matej Nose 83 81 164 Prvi krog strelske lige Zveze paraplegikov Slovenije in prvi Bernaškov memorial V organizaciji Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in Strelskega društva Bukovec je v soboto, 7. decembra, na strelišcu v Jaklicevem domu na Vidmu potekalo strelsko tekmovanje za invalide. Šlo je za prvo kolo letošnje strelske lige, obenem pa je tekmovanje štelo tudi kot prvi Memorial Zlatka Bernaška. Na tekmovanju je tekmovalo 27 strelcev invalidov iz cele Slovenije. Bojan Novak Strelsko tekmovanje je casovno sovpada-lo s praznovanjem obcinskega praznika Obcine Dobrepolje, strelci pa so ga zjut-raj odprli ob spodbudnih besedah žu­pana Igorja Ahacevcica. Strelce invalide je letos pricakala nova, širša klancina za lažji dostop do strelišca, bližnji prostor Društva upokojencev pa je služil kot odlicen prostor za druženje med tekmo­vanjem. Pod vodstvom izkušene in uigrane skupine strelcev domacega Strelskega društva Bukovec, Jožeta Kaplana, Mate-ja Noseta in Janeza Kaplana, ter v družbi naše zlate paraolimpijke Veselke Pevec so strelci invalidi opravili s streljanjem. Tisti, ki se s streljanjem ne ukvarjamo, moramo ob pogledu na preluknjane tar­ce preprosto obcudovati strelce invalide, ki kljub primanjkljajem pošiljajo naboje proti sredini tarce. Strelci invalidi mora­jo že v samo pripravo na streljanje vložiti veliko energije, a se že na dalec vidi, da jim ob veliki volji in ljubezni do streljanja koncertom ali šahovskim tekmovanjem. (SH1 – 364 krogov) in Leonu Jurkovicu Cestital je vsem strelcem, ki so s svojo (SH2 – 368 krogov). Najboljši v streljanju strelsko zavzetostjo svetel zgled drugim. s pištolo je bil Anton Bavec (SH1 – 358 Najboljši ekipni rezultat so prepriclji-krogov). vo dosegli strelci Društva paraplegikov Strelci invalidi se bodo letos pomerili Prekmurja in Prlekije, najboljša posa-še na štirih podobnih turnirjih. Š micna rezultata sta uspela Jožefu Francu REZULTATI 1. KOLA STRELSKE LIGE 2019/2020, Videm - Dobrepolje: KATEGORIJA SH1 – posamezno: Mesto Priimek in ime Ekipa Rezultati po serijah Skupaj 1 Franc, Jožef DP Prekmurje in Prlekija 92 89 90 93 364 2 Pinter, Franc DP Podravje 90 93 91 87 361 3 Lilek, Zdenko DP Podravje 90 89 84 85 348 4 Petkovšek, Srecko DP Koper 87 71 81 80 319 5 Pecek, Gašper DP Novo mesto 74 81 82 81 318 6 Stakne, Nejc DP JZ Štajerske 80 77 82 76 315 7 Žerjav, Damijan DP Koper 76 84 74 75 309 8 Ovcar, Jože DP Celje 76 69 80 83 308 9 Sintic, Mirko DP Novo mesto 74 74 81 77 306 10 Glavan, Štefan DP Ljubljana 75 77 74 78 304 11 Žerovnik, Robert DP Ljubljana 64 63 80 72 279 12 Hren, Vinko DP Celje 78 62 66 67 273 13 Zelenik, Egon DP Podravje 59 50 73 77 259 14 Turk, Matija DP Ljubljana 55 52 81 62 250 to ni težko. Tekmovanje je potekalo v dveh kate­gorijah streljanja s puško (SH1 in SH2) in eni kategoriji streljanja s pištolo (SH1). Kljub temu da gre za ligaško tekmovanje, je ob koncu tekmovanja predsednica Društva paraplegikov ljubljanske pok­rajine Mirjam Kanalec pripravila krajšo zakljucno slovesnost, Robert Žerovnik pa je skupaj z županom Igorjem Ahacevci­cem podelil simbolicne nagrade najbolj­šim v posameznih kategorijah. Predsednica ljubljanskega društva pa-raplegikov je uvodoma povedala nekaj misli o Zlatku Bernašku, prizadevnem športniku invalidu, ki je preminil pred meseci. Spomin nanj smo pocastili z minuto molka. Župan je izrazil veselje in zadovoljstvo, da so strelci ponovno prišli v naš kraj. Ob tem pa je predlagal, da ob letu osorej druženje še razširijo s kakim KATEGORIJA SH2 – posamezno: KATEGORIJA SH1 – posamezno (pištola): Mesto Priimek in ime Ekipa Rezultati po serijah Skupaj 1 Jurkovic, Leon DP Prekmurje in Prlekija 92 93 91 92 368 2 Dunaj, Slavko DP Prekmurje in Prlekija 87 92 87 90 356 3 Bezjak, Venceslav DP Prekmurje in Prlekija 87 85 88 88 348 4 Pevec, Veselka DP Ljubljana 91 92 80 85 348 5 Henrik, Plank DP Celje 84 84 85 88 341 6 Kepe, Ladislav DP Prekmurje in Prlekija 85 82 88 86 341 7 Krc, Benjamin DP Prekmurje in Prlekija 88 84 73 87 332 8 Hercek, Damjan DP Podravje 76 83 83 87 329 9 Fabjan, Mladen DP Celje 77 79 82 86 324 10 Sabljakovic, Jasmin DP Ljubljana 84 76 83 75 318 Mesto Priimek in ime Ekipa Rezultati po serijah Skupaj 1 Bavec, Anton DP Ljubljana 88 90 90 90 358 2 Zakotnik, Metod DP Gorenjske 64 70 64 61 259 3 Plank, Henrik DP Celje 53 76 55 49 233 4 Pecek, Gašper DP Novo mesto 25 58 26 70 179 5 Sintic, Mirko DP Novo mesto 44 42 40 38 164 KATEGORIJA SH1 in SH2 – ekipno: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto Ekipa: DP Prekmurje in Prlekija 1. ser 2. ser 3. ser 4. ser Skupaj 1 Franc, Jožef, SH1 92 89 90 93 364 2 Dunaj, Slavko, SH2 87 92 87 90 356 3 Jurkovic, Leon, SH2 92 93 91 92 368 1088 Ekipa: DP Podravje 1. ser 2. ser 3. ser 4. ser Skupaj 1 Lilek, Zdenko, SH1 90 89 84 85 348 2 Hercek, Damjan, SH2 76 83 83 87 329 3 Pinter, Franc, SH1 90 93 91 87 361 1038 Ekipa: DP Ljubljana 1. ser 2. ser 3. ser 4. ser Skupaj 1 Sabljakovic, Jasmin, SH2 84 76 83 75 318 2 Pevec, Veselka, SH2 91 92 80 85 348 3 Glavan, Štefan, SH1 75 77 74 78 304 970 Ekipa: SK Novo mesto 1. ser 2. ser 3. ser 4. ser Skupaj 1 Pecek, Gašper, SH1 74 81 82 81 318 2 Sintic, Mirko, SH1 74 74 81 77 306 3 Plank, Henrik, SH2 84 84 85 88 341 965 Ekipa: DP Istre in Krasa (Koper) 1. ser 2. ser 3. ser 4. ser Skupaj 1 Petkovšek, Srecko, SH1 87 71 81 80 319 2 Žerjav, Damjan, SH1 76 84 74 75 309 3 Fabjan, Mladen, SH2 77 79 82 86 324 952 Tekmovanje v namiznem tenisu Ob praznovanju obcinskega praznika je ŠD Kompolje v sodelovanju z Obcino Dobrepolje in OŠ Dobrepolje organiziralo tekmovanje v namiznem tenisu. Marjan Prijatelj V soboto, 7. decembra 2019, je potekalo medobcinsko pokalno tekmovanje ekip. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip iz obcin Dobrepolje, Velike Lašce, Grosu­plje in Ivancna Gorica. Tekmovanje smo zaceli ob 15. uri in kon-cali ob 21. uri. Rezultati tekmovanja: 1. KGG Krka I (Bojan Vokal, Luka Mlakar) 2. Velike Lašce (D. Erculj, A. Zidar-Zupan, A. Smrekar) 3. Sticna I (B. Kuhelj, J. Lampret) 4. Šmarje I (M. Janežic, Rutar) 5.–8. Kompolje, Šmarje II, Krka II, Sticna III Osnovnošolci so imeli tekmovanje v so-boto, 7. decembra 2019, ob 9. uri. Tek­movanja se je udeležilo 35 tekmovalcev. Tekmovalci so bili iz razlicnih krajev (Trbovelj, Velikih Lašc, Sticne, Krke in Dobrepolja). Rezultati tekmovanja: Decki do 12 let: 1. mesto: Andraž Klemen Pintar (Trbovlje) 2. mesto: Marko Potrbin (Trbovlje) 3. mesto: Miha Potrbin (Trbovlje) Decki nad 12 let: 1. mesto: Gašper Žirovnik Remenih (Trbovlje) 2. mesto: Domen Stražišar (Sticna) 3. mesto: Sebastjan Zidar (Velike Lašce) Dekleta: 1. mesto: Julija Adamic (Kompolje) 2. mesto: Maja Ašic (Kompolje) Dvojice: 1. mesto: Andraž K. Pintar, Gašper Ž. Remenih (Trbovlje) 2. mesto: Domen Stražišar (Sticna), Sebastjan Zidar (Velike Lašce) 3. mesto: Marko Potrbin, Miha Potrbin (Trbovlje) Clani so imeli tekmovanje v petek, 6. decembra 2019, ob 17. uri. Tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalk in tekmo­valcev. Rezultati tekmovanja: Clanice: 1. mesto: Alenka Zidar Zupan (Velike Lašce) 2. mesto: Bianka Mertelj (Sticna) 3. mesto: Klara Prijatelj (Kompolje) Clani do 50 let: 1. mesto: Bojan Vokal (Krka) 2. mesto: Luka Mlakar (Krka) 3. mesto: Jernej Stražišar (Sticna) Clani nad 50 let: 1. mesto: Bojan Kuhelj (Sticna) 2. mesto: Paulo Pisani (Trst) 3. mesto: Alenka Zidar Zupan (Velike Lašce) Dvojice: 1. mesto: Bojan Vokal, Luka Mlakar (Krka) 2. mesto: Bojan Kuhelj, Jernej Stražišar (Sticna) 3. mesto: Leon Godejša (Koper), Paolo Pisani (Trst) Sledila je podelitev. Prvi trije v posame­znih kategorijah so prejeli medalje in prakticne nagrade. Za medalje in ok­repcilo na turnirju je poskrbela Obcina Dobrepolje, za telovadnico OŠ Dobrepo­lje, za prakticne nagrade in pogostitev po koncu turnirja pa ŠD Kompolje s svojimi donatorji. To so: Pekarna Pecjak d.o.o., Škofljica; Adles d.o.o., Kompolje; Mizarstvo Janez Nose s.p., Kompolje; Mafapol Anja Meso­jedec s.p., Videm; Okrepcevalnica Zora, Kompolje; Jakl d.o.o., Kompolje; T&R Vidic s.p., Bruhanja vas; Rapro d.o.o., Kompolje; KG-Dent d.o.o., Hlebce; Pri­ba okna d.o.o., Kompolje; Pizzeria Adam, Ponikve; Frizerski salon Copek, Videm; Mix d.o.o., Ponikve; Avtokleparstvo Janez Rigler s.p., Kompolje; PC Mato racunal­niške in druge storitve, Kompolje; Strah Tomaž s.p., Zagorica; in Trgojan d.o.o., Videm. Vsem se za pomoc iskreno zahvaljuje-mo! Š Obcinski proracun 2020: povecana administracija in poklicni podžupan Jernej Stare, Nada Pavšer, Janko Nose in Alenka Levstik, obcinski svetniki Liste Janeza Pavlina in samostojnih krajanov V svetniški skupini Liste Janeza Pavlina in samostojnih krajanov z zaskrblje­nostjo in nelagodjem spremljamo pred-log obcinskega proracuna za leto 2020, ki ga je predlagal župan. V proracunu se bistveno povecujejo stroški admini­stracije obcinske uprave, napovedujeta se dve novi zaposlitvi za nedolocen cas. Hkrati naj bi podžupan g. Jože Prijatelj svojo funkcijo opravljal poklicno. Ce temu dodamo še sodelovanje v skupni obcinski upravi petih obcin (poleg naše še Grosuplje, Ivancna Gorica, Škofljica in Ig), se pripadajoci stroški na letni rav­ni povecujejo za vec kot 150.000 EUR, kar mocno presega npr. letni obrok za poplacilo vrtca ali športne dvorane. Ve-cina dodatnega financnega bremena je trajnega. Hkrati zamirajo nacrtovane investicije; financiranje pomembnejših in trajno aktualnih investicij in progra­mov (rekonstrukcija cest, financira­nje gasilske opreme, dograditev javne razsvetljave, programi za JVIZ ipd.) se izrazito upocasnjuje in v naslednjih le­tih ni predvidenega nobenega povsem novega vecjega projekta. V naši svetniški skupini smo do teh nacrtov zelo zadržani in jih v prvi obrav­navi proracuna nismo podprli. Pricako­vali smo, da bo zahteva po povecanih stroških administracije dobro uteme­ljena, z navedbo vsebin in projektov, ki jim bodo nove zaposlitve v podporo – te vsebine pa bi morale odslikavati jasno vizijo razvoja naše skupnosti. Žal je v proracunskih dokumentih kaj malo vi-zije: videti je, da vodstvo obcine razen dokoncanja vecjih projektov, ki so bili zaceti ali zasnovani že v casu Janeza Pavlina (športna dvorana, cistilna na­prava Bruhanja vas), in upocasnjenega nadaljevanja utecenih zadev nima zah­tevnejšega cilja. Cemu torej povecana administracija? Župana smo pozvali tudi, naj navede ukrepe za boljše de­lovanje uprave mimo novih zaposlitev ter napravi poizvedbo o zadovoljstvu obcanov s storitvami obcinske uprave. Pozivi so ostali brez odgovora in poraja se vtis, da župan o teh zadevah sploh ne razmišlja, ceprav so še kako pomembne za delovanje obcine. Uvedba poklicnega podžupana je, ce se milo izrazimo, svojevrstna poseb­nost. Tako majhna obcina s poklicnim županom in poklicnim podžupanom ne predstavlja dobre in utecene pra­kse v slovenski lokalni samoupravi. V Sloveniji ima poklicnega podžupana manj kot desetina obcin (le 20) in naša bi bila glede na število prebivalcev in stanje obcinskih financ dalec najmanj­ša in najsiromašnejša obcina, ki bi si privošcila takšen funkcionarski aparat. Naša obcina nikoli ni imela poklicnega podžupana in zakaj bi ga potrebovala prav zdaj? Zakaj zaposliti g. Prijatelja na obcini in vec kot pocetveriti njegov funkcionarski strošek z dosedanjih 6000 na pribl. 28.000 EUR letno? Utemeljitve, ki smo jih slišali, ceš da bo imenovani »delal po najboljših moceh«, da »ne bo klasicen podžupan«, da »bo deloval na izgradnji komunalne infrastrukture in varnostnih nacrtih« in celo, da si je ta položaj zaslužil, izkazujejo vse prej kot resne koristi od njegove zaposlitve – cesa vec pa od pristojnih nismo slišali. Ne nazadnje imamo za neokusno, da vodilni obcinski predstavniki zatrjujejo, da so finance v slabem stanju in da ni denarja skoraj za nic, hkrati pa brez res-ne utemeljitve bohotijo administracijo in uvajajo dobro placana funkcionarska mesta. V naši skupini ne zavracamo ukrepov za boljšo administracijo in tudi ne nje­nega povecanja, a le ob pogoju, da bodo prej izcrpane druge možnosti in da bo povecanje kar se da omejeno. Zaveda-mo se, da delovanje in vodenje obcinske uprave v preteklosti nista bila optimalna in da je bila marsikatera kritika na racun nekdanjega župana in uprave upravice­na. Ne more pa to biti izgovor za veca­nje birokratskega aparata, še manj pa za uvedbo poklicnega podžupana. Ker utegnejo predlagani ukrepi obcutno in na dolgi rok zmanjšati naša vlaganja v razvoj, bomo storili vse, kar je v naši moci, da omilimo negativne posledice takšnih ravnanj. To vkljucuje tudi ob-vešcanje javnosti o pogledih, ki so po­membno drugacni od tistih, ki jih ima vodstvo obcine. V casu, ko smo obliko­vali ta prispevek, postopek sprejemanja proracuna še ni zakljucen in utegne se zgoditi, da bo dokoncna odlocitev, kakršna koli že bo, še dolgo odmevala v naši skupnosti. Vprašanje, ali potrebu­jemo in ali si lahko privošcimo obcutno povecanje administracije in poklicnega podžupana, si zagotovo zasluži pozor­nost širše javnosti. Š Zaskrbljena obcinska opozicija Liste Janeza Pavlina Igor Ahacevcic, župan Na zacetku se zahvaljujem svetnikom Liste Janeza Pavlina (dalje LJP) za dobro opravljanje opozicijske vloge in izraženo zaskrbljenost glede proracuna Obcine za leto 2020. Škoda je le, da te zaskrblje­nosti niso izražali že nekaj let prej in da se takrat, ko so bili v vodilni vlogi, niso spraševali o viziji razvoja Obcine Dobre­polje in pristopili k izdelavi Strategije ra­zvoja obcine za dolgorocno obdobje. Je pa dobro, da ob tej priložnosti nekatere stvari lahko pojasnim obcankam in ob­canom. Hkrati pa imam ob tem možnost pojasniti, da je bila LJP tudi proti spre­jemu proracuna za leto 2019, kar me je zelo cudilo, saj so tako v bistvu glasovali proti projektom, ki so jih sami lansirali in podpirali v preteklosti. Povsem se strinjam, da je nepotreb-no povecevanje administracije ovira in strošek. Vendar je treba upoštevati tudi to, da mora biti za primerno kakovostno in pravocasno opravljeno delo na voljo dovolj delovne sile. Naša Obcina je že nekaj let kadrovsko podhranjena, kar se sedaj odraža v številnih primerih. Pred­vsem je šlo za napacno vodene postopke z razpolaganjem javnih sredstev, kar je ugotovilo Racunsko sodišce z negativ­nim mnenjem o poslovanju Obcine v letu 2016 in dalje. Nadzor nad delova­njem Obcine na kadrovskem podrocju pa je ugotovil tudi napake za obdobje zadnjih desetih let. Napake so nastale pri nepravilnem napredovanju uradni­kov in obracunu plac. Sanacija tega sta­nja je pomenila v letu 2019 za Obcino strošek v višini vec kot 20.000 € in se bo odražala tudi v letu 2020 in dalje v masi plac, ki jo navaja LJP, in ta ugotovitev po­meni vsako leto dodatnih skoraj 11.000 € sredstev. Neažurno knjiženje racunov v preteklih letih se je v letu 2019 odrazi-lo in imelo posledico v vec kot 60.000 € neplacanih racunov iz preteklosti, prav­kar pa se ukvarjamo s še eno »staro« zadevo v znesku vec kot 15.000 €. Slabo pripravljena projektna dokumentacija za sanacijo poti na komasacijskem ob-mocju Bruhanje vasi in Podgore je v letu 2019 stala Obcino po nepotrebnem okoli 140.000 €, najhuje pa je, da so poti slabo narejene in jih bo treba v naslednjih le­tih postopno urejati, da bodo sploh lah­ko prišle v uporabno stanje. Tu navajam cisto nepotrebne stroške. Koliko bo ne­potrebnih stroškov zaradi slabo napisa­ne pogodbe v letu 2014 o komunalnem opremljanju pri izgradnji obrtne cone v Predstrugah, ta trenutek nihce ne ve; skoraj gotovo pa ne bodo majhni. Lah­ko bi navedel še kakšen primer. Ampak v delovanju Obcine ne gre vedno le za ne­posredne denarne posledice. Tu mislim na komasacijo v Bruhanji vasi in Pod-gori, ki ni zemljiškoknjižno dokoncana, kar sem spoznal nedavno, ko obcanu ni bilo mogoce izdati gradbenega dovolje­nja zaradi nevpisane parcele v zemljiško knjigo (takšnih parcel je na tem obmo-cju vec kot 80). Veliko je nedokoncanih postopkov menjave zemljišc. Zaostale so zadeve pri urejanju postopkov de­dovanja za pokojnimi, ki jim je Obcina placevala oskrbnino v domovih za os­tarele. Zadnjih nekaj let ni bila vzdrže­vana dokumentacija glede najemnin za grobove in za izvajanje nalog zašcite in varovanja. Posebno poglavje pa so ter­jatve, s katerimi se Obcini po letu 2010 ni uspelo sistematicno ukvarjati in je tako ostalo veliko izvirnih prihodkov Obci­ne neporavnanih (okoli 150.000 €), kar nekaj obcank in obcanov pa se je lahko norcevalo iz tistih, ki ste svoje obvezno­sti do družbe sproti poravnavali. Je to pravicno? Lahko bi še našteval … Kolikor je meni znano, je prejšnji župan, g. Pavlin, tudi hotel povecati obcinsko upravo. Za leto 2016 je bilo v kadrovskem nacrtu dovoljeno zapo­sliti 7,5 uradnika in dva funkcionarja, enako za leto 2017 in 2018, za 2019 pa 10,5. Vsaj za leto 2019 lahko recem, da je bilo poleg župana dejansko zaposle­nega 5,5 uradnika. Predpostavljam, da je prejšnji župan, g. Pavlin, enako kot jaz, videl, da takšna ekipa ne more opravi-ti vsega zahtevanega in predpisanega dela. Zakaj povecanja ni izpeljal, pa ne vem. Seveda dopušcam politicni pogled na problematiko, vendar je v resnicno­sti stvari treba narediti. Preden sem šel delat v javno upravo, sem bil 13 let v gospodarstvu in vem, kakšna je razlika v logiki dela na enem in drugem podro-cju. Sam sem v javni upravi vedno za­govarjal nacin – in tako tudi pristopal –, da je bolje, ce imajo zaposleni delavnik nekoliko bolj obremenjen, kot da jim cas ostaja, vendar kljub vsemu ostaja neka kriticna masa ljudi, ki je potreb­na za to, da se delo opravi. Lahko sicer pavšalno in povprek govorimo kar koli, v vsakem kolektivu (javne ali gospodarske službe) pa morata biti zagotovljena nor-malno delovanje v obsegu osmih ur in tudi nadomešcanje. Ce tega v delovnem procesu ne upoštevaš, nisi dober ma­nager. Iz napisanega v prvem delu tega odgovora sledi, da Obcina mora zagoto­viti normalne delovne pogoje tako, da okrepi delo na premoženjskopravnem podrocju, na podrocju racunovodstva in komunalne infrastrukture. Ce povza­mem, bi s temi zaposlitvami dejansko le izpolnili osnovne delovne procese, ki niso bili izpeljani v preteklosti in so še danes podhranjeni ter mocno prisotni že nekaj let. Glede zaposlitve podžupana pa sem vesel, da se je nekdo od domacinov koncno odlocil narediti ta korak. Da se je odlocil zaposliti v domacem kraju in se izpostaviti neprestanim nehvaležnim kritikam. Podžupan bo pokrival podro-cje zašcite in varovanja, najvec bo delal na podrocju komunalne infrastrukture in s tem povezanih postopkov javnih narocil, kar je najpomembnejše in na­jobširnejše podrocje Obcine. V tem sklo­pu seveda govorimo tudi o projektih za novo programsko obdobje. Kolegi v LJP se veliko sprašujejo tudi o viziji razvoja obcine in pravijo, da je kot župan nimam. Z obcani oziroma lista-mi kandidatov za obcinske svetnike, ki so me podprli na lanskih lokalnih voli­tvah, smo skupaj oblikovali program, ki je hkrati tudi vizija razvoja oziroma dela v naši obcini. Ta program je podprla vec kot polovica udeleženih volivcev in mu tako dala verodostojnost. Na žalost za­radi reševanja zgoraj opisanih zadev iz preteklosti svojega programa ne morem izvajati tako, kot je bil zamišljen, saj je treba najprej popraviti in tudi dokoncati delo prejšnjega župana, g. Pavlina. Financna plat naše Obcine pa je de­jansko nevzdržna, cesar bi se morali tisti, ki so obcino pripeljali v takšno stanje, zavedati, ne pa postavljati tako »zanimivih« vprašanj. Ravno to kaže, da v preteklih treh mandatih upravljanja Obcine niste imeli vizije niti ne strategije razvoja. Ce gledamo sprejete proracune zadnjih let, so npr. v letu 2017 odhodki v proracunu za 3 mio € presegali prihod­ke, v letu 2018 za 2,9 mio €, v letu 2019 za 2,6 mio €, planirana razlika v letu 2020 pa je 0,6 mio €. To pomeni, da že dolgo živimo nevzdržno, kar je v doloce­nem casu razumljivo, ne more pa takšno stanje trajati dolgo. Zelo pomembno je tudi, za kaj se je Obcina zadolžila. V na­šem primeru gre za naložbi, ki bosta še vec desetletij zahtevali dodatna sredstva in ne bosta financno nicesar prinašali. Star in moder slovenski pregovor pravi, »da se po riti hlace meri«. Ne vem, ali so v LJP opravili to meritev, a dejstvo je, da je Obcina zadolžena za 20 let in da bo športna dvorana poleg sredstev za izgra­dnjo (pribl. 3,7 mio €) zahtevala še pribl. 80.000 € letnih stroškov za upravljanje. V sosednji, približno štirikrat vecji obcini, kot je naša, stane športna dvorana nji­hov proracun okoli 100.000 € letno, ven­dar si predstavljajte vpliv ene in druge vsote na proracun posamezne obcine. Da se razumemo: ne problematiziram obeh omenjenih naložb, saj sta gotovo potrebni, zlasti vrtec, ampak njunega financnega vpliva se moramo zavedati, ko govorimo o raznem upocasnjevanju in zapostavljanju vlaganj v nekatere vasi v obcini. Za vse pac ni dovolj sredstev in tega bi se morali nekateri z liste LJP pravocasno zavedati! Naša edina možnost v naslednjih ne­kaj letih je dobro delo pri upravljanju lastnih financnih virov, še bolj pa pri is-kanju zunanjih virov, ko bodo ti enkrat na voljo. Za to pa bomo vedeli po spre­jetju ukrepov nove financne perspektive, to je šele po letu 2021. Ko bodo obrisi teh ukrepov znani, se bomo takoj lotili priprave tistih ukrepov, ki jih bomo lah­ko izpeljali. Na zalogo idejnih projektov ne bomo delali, saj je tudi za te stvari Obcina v preteklih letih dala kar nekaj sredstev; v bistvu za papirje, ki nekje ležijo. In ko kolegi govorijo, da nimamo velikih projektov, moram omeniti, da je v izdelavi projekt naše protipoplavne zašcite, ki ga moramo pripraviti v nas­lednjih dveh letih, njegova izvedba pa bo zahtevala najmanj nekaj milijonov proracunskih sredstev. Ce bomo pame­tni in k temu vsi obcani pozitivno pris­topili, nam bo to vsem prineslo veliko dobrega (tudi financno) in seveda varno prebivanje in nemoteno dostopnost do naše doline. Koliko je to vredno, ve samo tisti, ki je bil kdaj poplavljen. Ne drži povsem, kar pravite v LJP, saj v predlogu proracuna za leto 2020 niso znižana sredstva za vzdrževanje jav­nih poti in cest, povecujejo se sredstva za gasilsko opremo in civilno zašcito, ne zmanjšujejo se sredstva za javno razsvetljavo in vzdrževanje javnih povr­šin. Uredili bomo še kakšno vaško sre­dišce, programi za JVIZ se povecujejo, prav tako sredstva za turisticna društva, zdravstvo in še kaj. Za »dolino dragocenih danosti, do-sežkov in izzivov«, pri cemer sta mišljeni tako Dobrepoljska kot Struška dolina. Š KOLEDAR 2020 Vse obcanke in obcane obvešcamo, da je stenski koledar, ki smo ga pripravili v Športno­turisticnem društvu Tisovec v sodelovanju s Turisticnim društvom Dobrepolje, na voljo v TIC Dobrepolje in v Mestni knjižnici Grosuplje, Enota Dobrepolje. Lahko pa ga narocite tudi na naslovu; info@std-tisovec.si ali pa poklicete na tel.: 031 718 533. Vsem želimo veliko uspehov, zdravja in prijetnih trenutkov v krogu najbližjih! Anatripis MEDICINSKA PEDIKURA nega diabeticnega stopala, sanacija glivicnih nohtov, odprava trde kože (ragade), otišcancev in kurjih oces, sanacija vrašcenih nohtov tudi s pomocjo razlicnih sponk glede na problematiko vrašcenega nohta, svetovanje … • Klasicna pedikura nega nog, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Manikura nega rok, lakiranje in permanentno lakiranje zdravih nohtov • Depilacija MASAŽNE TERAPIJE klasicna terapevtska masaža, ortopedska masaža in kineziotaping terapija, Tellington TTouch terapija Vse kar želite sebi, lahko podarite tudi Vašim najdražjim z darilnim bonom. VABLJENI V 1. NADSTROPJE JAKLICEVEGA DOMA, KJER BOSTE DOŽIVELI: DOTIK ROK – DUŠE – SRCA Anatripis, masažne terapije in medicinska nega stopal, MILKA GOLOB s. p., PE VIDEM DOBREPOLJE Videm 34 1312 VIDEM–DOBREPOLJE telefon: 041 745 133 e-naslov: mg.milka@gmail.com Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan Delovni cas: JANEZ POZNIC s.p. od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Sobota in nedelja zaprto! Hvala za obisk – se priporocamo! BREZPLACNIA pregled racunalnikaA PONUJAMO:A • Popravilo racunalnika, diagnostika in ocena stroškovA • Svetovanje pri nakupu racunalniške opremeA • Servis in nadgradnja racunalnika in racunalniške opremeA • Namestitev programske in strojne opreme Windows in LinuxA • Vzdrževanje programske in strojne racunalniške opremeA • Odstranjevanje virusovA • Namestitev protivirusnih programovA • Strojno in programsko racunalniško opremoA • Postavitev pisarn in vzdrževanje objektov NAMEŠCAMO SAMO LICENCNO PROGRAMSKO OPREMOA 051 - 246 - 208 matostoritve@gmail.comA CP 028/2/2017 PRIBA OKNA D.O.O. Mati˜na št.: 1658654 CWB-17-9351 info@priba-okna.si