rvimcrttòha.
Ne bo več sile na svetu, ki bi se mogla igrati z našo usodo, kot se je to dogajalo v preteklosti. Narodi, ki si pišejo take ustave, so nezlomljivi.
Iz resolucije, ki so jo poslali prebivalci, Vrtovina, Štomaža Kamenj in Skrilj ministrstvu za konstituanto v Beograd.
Leto Z. — Štev. 20
Ajdovščina, sobota, 29. decembra 1945
Cena 3.— dre
To ustavo so p?satt naši najboljši sinovi s svojo krvjo
Razpravljanje o ustavi je zajelo prav vse predele Primorske. Tam iz osamelih koč v tolminskih hribih, iz raztresenih naselij po banjški planoti, iz prvega osvobojenega ozemlja v cerkljanskem kotu, iz navidezno osamelih Brkinov prihajajo prav tako neštevilne resolucije, kakor iz samih okrajnih središč. Vse te stotine pozdravov našega ljudstva, naslovljenih na jugoslovansko ministrstvo za konstituanto, iivo pričajo o tem, da naše množice vidijo v osnutku ustave zmago vsega tega, kar so si v narodno osvobodilni borbi z žrtvami priborile.
Danes naše ljudstvo sprejema ustavo kot nekaj svojega, nekaj najdražjega. Te ustave namreč niso napisali krvniki ljudskih množic, niti je niso v strahu smrtnih kazni za vse tiste, ki se ne bi pokoravali, nalepili po vaseh v obliki kričečih letakov nacifašistični morilci, ampak so jo pisali naši najboljši sinovi s svojo lastno krvjo. Kri ljudskih borcev, ki je rdila kraško grudo, ni pisala samo: tukaj je slovenska zemlja, ampak je pisala tudi neizprosno zahtevo: zemljo tistim, ki jo obdelujejo. In krik po belogardističnih izdajalcih ustreljenega antifašista, po listih izdajalcih, katerim je dajala potuho in »blagoslov« protiljudska duhovščina, ni vseboval samo: smrt izdajalcem, ampak tudi: zaščitite svobodo vesti in veroizpovedi. In idrajski rudar, ki je omahnil v narodno osvobodilni borbi je padel tudi za to, da ne bodo več stradale stotine rudarskih družin, je padel zato, da pribori delu pravo pravico.
Vse to nam jasna priča^jlu-j£-T>^-
morsko JpnTsrcò- r celoti vedelo, zakaj stopa v borbo: In danes z razpravljanjem o osnutku jugoslovanske ustave ponovno potrjuje, da se zaveda zakaj se je borilo, zakaj se bori in dela danes. Dobro ve primorski kmet, ki danes razpravlja o členu: »Zemlja pripada tistim, ki jo obdelujejo,« da si je pravico za to sam priboril, da je to pravico v času borbe sam napisal in da jo. mora zalo danes braniti. Dobro ve delovno ljudstvo, da so bile v času protiljudske oblasti in fašizma agrarne reforme le ptičja strašila, da se je na vse načine križala protiljudska duhovščina, čim je bila le izrečena beseda agrarna reforma, češ, bog nas vari.
Vsa ta druščina ni imela pred očmi številnih sestradanih kmečkih družin, ampak je mislila samo na prostrana grofovska in župniško posestva, kjer so garali do zadnje srajce oropani kmečki ljudje. Zato primorsko ljudstvo danes tako navdušeno pozdravlja člen, ki govori o agrarni reformi. Saj so napisali vaščani iz krajev Trcbenče, Gorje in Poče: »S tem načrtom sé strinjamo in ga pozdravljamo kot svojega, ker vidimo v njem uresničeno vse ono, za kar smo se borili in za kar smo dali žrtve.« Tako je, zemljo kmečkim množicam! Vzeti zemljo tistemu, ki niti dobro 'ne ve, kaj sta motika in plug in jo dati onemu, ki se na zemlji preživlja od dela svojih rok. Seveda tudi na Primorskem ne gre nekaterim, reakcionarjem v račun osnutek ustave, ker govori prav o tej agrarni reformi, eni največjih pridobitev narodno osvobodilne borbe za kmečko ljudstvo in že brskajo po odlomkih »Pastirskega pisma« ter skušajo izdajalsko modrovati o »krivičnosti« agrarne reforme. Ljudstvo pa dobro ve, da je to stara reakcionarna parola in da pomeni danes tak način nov poskus rušenja tega. kar so si delovne množice s krvjo priborile.
»Ta nova ustava, ki zagotavlja in jamči vse pravice delovnemu ljudstvu! ki potrjuje to, za kar smo se borili, nam daje novega poleta pri delu, da bomo čimprej obnovili naše od fašistov porušeno gospodarstvo in je naše najuspešnejše orožje v borbi proti reakciji,« tako so napisali vaščani iz krajev: Črni vrh. Lome, Pred-
o ustavi. In vaščani s Planine: »Mi Primorci čutimo, da se nova Jugoslavija gradi na trdnih temeljih naših priborjenih pravic in da je to za nas najboljše jamstvo, da bomo tudi mi zmagoslavno zaključili svojo borbo in dosegli naš cilj: priključitev k Titovi Jugoslaviji.« Podobno so napisali iz tolminskega okraja: »Hvaležni smo vam za vse napore, katere ste vložili v delo za stvoritev načrta take ustave, kakršno smo mi v borbi izoblikovali. Prosimo vas, da tolmačite doma in v tujini našo trdno voljo, da hočemo še vnaprej živeti po tej ustavi, združeni v novi Titovi Jugoslaviji.
In še stotine in stotine, s težko okorelo roko pisanih resolucij, ki vse odražajo zahtevo Primorske, da postane tudi ta ustava, ustava primorskega ljudstva, se vrste z vseh koncev.
Prav živahno razpravljajo danes na vseh neštevilnih drobnih sestankih, kjer 20 do 30 ljudi po cele ure dolgo, po trdnem delu pozno v noč govori o svobodi vere in vesti, o pravici in dolžnosti do dela. Prav zato, ker so tudi naši ljudje spoznali, da skuša protiljudska duhovščina izrabljati vero za to, da v znamenju »strahu božjega«, skuša razdiralno vplivati na dejanja in nehanja, na potek brezprimerne borbe in požrtvovalnega dela primorskega ljudstva, tako s polnim zanimanjem odobravajo člen, ki predvideva ločitev cerkve od države. »Prebivalci Šentviške gore zlasti odobravamo to, da je cerkev ločena od države, ker je tako osvobojena vsakega pritiska, ki je rodil tako slabe posledice V teku bgpbe« Stari očka
Tesna povezava ljudstva z ljudsko oblastjo je izvor vseh
veličastnih uspehov
Kakor smo že poročali v prejšnji številki, se je sestal 21. decembra dopoldne v Postojni zbor voljenih ljudskih odposlancev s celotnega območja tajništva Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. Pred nekaj sto odposlanci so spregovorili zastopniki ljudske oblasti. Kot prvi je navzoče pozdravil tov. France Bevk v imenu predsedstva PNOO za Slov. Primorje in Trst ter v imenu vsega primorskega ljudstva, živečega v coni A, ki danes upravičeno zavida srečo vsem tistim, ki žive pod upravo, kjer se spoštuje ljudska oblast. Za njim je spregovoril polkovnik Holjvevac kot predstavnik VUJ-a in čestital našemu ljudstvu k doseženim uspehom. V imenu Glavnega odbora SIAU za Julijsko Krajino pa je ljudske odposlance pozdravil tov. Lavrenti Evge-nio. Potem je spregovoril zastopnik Enotnih sindikatov tov. Primožič Jože, za njim pa še zastopnik Antifašistične mladine JK Lipovec Filip, oba sta zastopnika tistih organizacij, ki so s svojo najaktivnejšo udeležbo, s svojim udarniškim delom pri izvajanju programa ljudske oblasti v največji meri podprle delo slednje. Prav zavedni delavci in borbena mladina se tudi danes vključuje kot nosilci udarništva in požrtvovalnosti v delo, ki ga predvideva ljudska oblast. Za temi je spregovoril tajnik Poverjeništva PNOO France Perovšek in podal izčrpno poročilo, ki nam jasno kaže, kaj pomeni ljudstvu, če ima oblast v svojih rokah. Tako poročilo lahko nekaj mesecev po zaključku uničevalne vojne poda samo ljudska oblast, ker iopodpči«. y njenih na-
cem šestmesečni delavni načrt v odobritev. V teh smernicah bodočega Gela je predvideno tako obširno delo, ki si ga lahko postavi kot program samo prava ljudska ob lasi, to je oblast, ki more in ki lahko v celoti računa na pomoč delavnih množic. Načrt sam nam jasno kaže, da ne samo, da ima ljudska oblast celoten pregled nad stanjem v slednji vasi, ampak da pozna težkoče skoraj zadnje hiše na svojem področju. V samem programu predvideva ljudska oblast sistematično odpravljanje dosedanjih pomanjkljivosti NOO-jev, da omogoči, da se iz praktičističnUi odborov razvijejo NOÒ-ji v prave nosilce ljudske oblasti. Poleg tega načr obširno govori o še hitrejšem dvigu industrije, ki naj bo uspešna pomoč pri obnovi razbite domovine in ki naj predstavlja osnovne razvojne stopnje industrije na poti k razmahu, ki industriji nujno pripada v ljudsko demokratični deželi. Tudi kmetska produkcija se mora zlasti s pospeševanjem zadrug dvigniti in ustvariti predpogoje za jutrišnje blagostanje našega kmeta. Nadalje predvideva načrt obširno delo na ostalih področjih udejstvovanja. Ta program je tako živo zainteresiral ljudske odposlance,
da so ga ne samo navdušeno sprejeli, ampak tudi zagotovili v imenu vsega primorskega ljudstva, da bodo ljudske množice podprle v celoti svojo ljudsko oblast pri uresničenju tega programa. Sam načrt je bil potrjen pri glasovanju stoodstotno.
Tako so voljeni odposlanci odhajali iz zbora v Postojni dobro se zavedajoč, kaj je njihova naloga na vasi. Vsak izmed odposlancev je ponesel v svojo domačo vas program tistega dela, ki ga je dejansko izoblikovalo ljudstvo samo, zbor odposlancev pa ga je samo potrdil in ga danes vrača ljudstvu, da bo zavestno podprlo ljudsko oblast pri izvedbi slednjega. Tako nam je sam zbor odposlancev pokazal dve stvari: prvič veličastno delo, ki ga je ljudska oblast s pomočjo delovnega ljudstva v celoti opravila v času po osvoboditvi, drugič pa sam način demokratičnega postavljanja delovnega programa za bodočih šest mesecev. Obe ti dve stvari govorita o tem. kako tesno in povsem nerazdružljivo je povezana ljudska oblast v coni B z ljudstvom in da je prav v tem izvor vseh veličastnih uspehov dovršenega dela in jamstvo, da bo za bodočnost predvideno delo v celoti izvršeno.
h c posledice v lelxuporoe«c,iari očku -oblast, ker io pori p-^ v njenin na-
nabtrgarskem je dejal: »No, sedaj bo porih tisto ljudstvo, »d je razrušilo
pa tildi cerkev svobodna. Seveda naše ljudstvo dobro ve, da svobodne besede božje ne morejo oznanjati hlapci fašista Margottija, ampak le tisti duhovniki, ki so z ljudstvom skupno zadihali v svobodi, ki se z ljudstvom skupno bore in delajo za najvišji cilj delovnega ljudstva: za utrditev in popolno zmago ljudske demokracije. In to jamstvo nosi v sebi tudi osnutek ustave, ki jo je ljudstvo napisalo. Mladenke iz Dupelj so napisale: »Ustava obsega vse to, kar smo zaman pričakovali pod 25 letnim, fašističnim jarmom, kar pa smo si z našo krvavo osvobodilno borbo sami priborili. Ta ustava je res demokratična in je v korist nas vseh, zato velja tudi za nas Primorce, ker jo tudi mi hočemo.«
»Ustava je izšla iz globoke socialne spremembe in sloni na plodovih osvobodilne borbe. Le taka ustava nam je prava osnova, potom katere se more izboljšati socialni položaj in ekonomske razmere naše domovine,« so napisali zborovalci iz Št. Petra. rZe teh par skromnih vrst jasno govori o tem, da naše ljudstvo dobro ve, da more samo ustava, ki je zrasla iz same borbe delovnega ljudstva, edina prinesti delovnim množicam jamstvo, da ne bodo več plodovi dela plen protiljudskih oblastnikov. Prebivalstvo Kamenj, Vrtovina, Štomaža in Skrilj je napisalo: »Ne bo več sile na svetu, ki bi se mogla igrati z našo usodo, kot se je to dogajalo v preteklosti. Narodi, ki si pišejo take ustave, so nezlomljivi.« Tudi- žene iz idrijskega okraja so ob priliki prebiranja ustave napisale: »Zato pa tudi me žene obljubljamo, da ne bomo klonile pri nobeni naloženi nam nalogi, ampak da’bomo še bolj pospešile naše delo.«
Vse to široko razpravljanje o osnutku ustave po Primorskem nam jasno govori o tem, da se primor-» sko ljudstvo, kljub vsem umetno potegnjenim mejam, čuti delček velikega telesa, svobodne Titove Jugoslavije. Samo ljudstvo je razbilo vse, kar ustvarjajo vsi možni reakcionarji sveta, ker se v polni meri zaveda: Za Primorsko ni in ne more biti življenja izven Titove Jugoslavije! In kakor se je naše ljudstvo borilo ne sa-
sam nacifašizem.
Končno se je razvila prav živahna debata, tekom katere so padli predlogi glede nadaljnjega dela. Prav ta debata je pokazala, kako prihaja vsa osnovna akcijska pobuda za delo ljudske oblasti iz ljudstva samega. Ze v zadnji številki smo objavili nekaj predlogov, ki jih je sprejel zbor odposlancev z velikim navdušenjem. Ker pa smo poročilo telefonsko sprejemali, se nam je vsilila neljuba pomota, zato danes ponovno prinašamo sprejete sklepe, ki so sledeči:
1.	Predlog, da ZVU takoj izroči tukajšnji ljudski oblasti vse vojne zločince iz območja Poverjeništva L’NOO za Slov. Primorje.
2.	Protest proti ukinitvi Primorskega dnevnikac
3.	Predlog za dodatne volitve v okrožno sodišče.
4.	Preusmeritev davčnega sistema.
5.	Protest proti razširjanju lažnih vesti reakcionarnega časopisja o stanju po območju Poverjeništva PNOO.
6.	Zahvala maršalu Titu za članek, ki ga je napisal o odnosih med Italijo in Jugoslavijo.
Ti predlogi nam dovolj jasno kažejo, kako pozorno spremljajo naše ljudske množice vse dogodke in kako gre vse življenje skozi filter zdrave ljudske kritike. Poleg tega pa nam je jasen dokaz, da ljudske množice niso več capljajoč privesek tako imenovanih J strokovnjakov, ki se razumejo«, ampak vodeča sila, ki z zavestno, aktivno udeležbo oblikuje življenje. Prav ta zbor ljudskih odposlancev nam je ponovno dokazal, da politika ni stvar gospodov, ampak stvar' delavcev, kmetov in delovne inteligence, ustvarjalcev produkcije. Prav to zavestno spoznanje delovnega ljudstva je na eni strani jamstvo za dvig produkcije same in pa da plodov dela ne bodo nikdar več izkori-ševalsko uživali razni protiljudski oblastniki.
Na koncu diskusije pa se je oglasil še tov. Aljančič Peter in v imenu tajništva Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje predložil odposlan-
Dve leti ustanovitve
junaškega Devetega korpusa
25. decembra se je Primorska sp omnila rojstva svojega korpusa
Hani iz krajev: erm vrti, home, Bred- teor se je nase ijuustvo »umu m-griže in Kanji dol, ko so razpravljali\mo za zadnji košček primorske zem-
lje, ampak tudi za zadnji košček jugoslovanske zemlje, tako danes pomaga gradili pravo domovino delovnih ljudskih množic.
...•J
Naši junaški borci na težavnih pohodih skozi sneg, burjo in mraz v času osvobodilne borbe.
Siotisoči so morali stavkati -stotisoči demonstrirati - zakaj?
Samo zato, da si pribore pravico do svobode tiska
V nedeljo, 23. decembra, je po-1 bo to zdelo nekaterim oblastnikom novno, po dobrem polmesečnem pri- j potrebno. Samo spoštovanje svobode silnem molku spregovoril »Primorski ' tisk- more ljudstvu to zajamčiti. Za-
dnevnik«. Izšel je zato, ker ni bilo moči razbiti sfotisočev užaljenega primorskega ljudstva, ki so zahtevali, da se jim vrne edino pravo glasilo, da se takoj ponovno dovoli izhajanje glasila Osvobodilne fronte, spremljevalca ljudskih množic v borbi za pravo ljudsko demokracijo. Stotisoči so morali stavkati, stotisoči demonstrirati — zakaj? Samo zato, da si pribore pravico do svobode tiska, tisti, ki so se to pravico od fašističnih nasilnikov sami iztrgali, da si pribore svobodo tiska tisti, ki so v tej borbi uživali podporo res vsega pravega demokratičnega sveta. Ukinitev »Primorskega dnevnika« je bil napad na demokratične množice, ki je bil vse prej kot manifestacija demokracije. Taki ukrepi kažejo na to, da še lahko govore tisti, ki jim ni po volji, da pride do izraza prava volja ljudstva, in to pomeni, pa naj se zavija še v tako lepe besede, da se lahko teptajo osnovne pravice in pomeni neodpustljivo krivico, ki je v nasprotju z vsemi obljubami in mednarodnimi dogovori. »Primorski dnevnik« je sicer izšel; kdo pa daje primorskemu ljudstvu danes polno jamstvo, da ne bo prisiljen jutri, po-
to danes manifestirajo neštevilne množice primorskega ljudstva za spoštovanje svobode tiska in zahtevajo, da se svoboda tiska spoštuje in ne prikrojuje trenutnim potrebam tistih, ki bi šli tudi danes mimo in preko ljudskih množic.
To nedemokratično postopanje slovenskim naprednim glasilom je v zvezi s celo vrstjo nedemokratičnih ukrepov, kot so ukinitev ljudske oblasti v coni A ter nasilno imenovanje občinskih predsednikov, ki nas po vsem spominjajo na bivše podeštate, samo neuničljiv dokaz, da si je pošteno in pravilno sposobno vladati samo ljudstvo samo. Nemogoče si je namreč po naše zamišljati, da nam bi bivši fašisti, kot so »rodoljub« Pa-gnini, edinstveni »prosvetar« Baraga, pa naj se zavijejo v še tako lep plašč, ustvarjali kaj drugega, kakor nov fašizem. S tem, da prehajajo v coni A na vodilna mesta bivši krvniki primorskega ljudstva, dezerterji iz vseh demokratičnih dežel, ki so pobegnili pred pravično sodbo ljudstva, je razumljivo, da prihaja na vodilna mesta nov fašizem in da nam skušajo reakcionarji ponovno uprizoriti to, kar so nam po prejšnji svetovni voj-
jutrišnjem ponovno utihniti, ker se | ni. Čim spoznamo vse to, nam je tudi
jasno, da ne pomeni krvavi dogodek pri Sv. Jakobu v Trstu slučajnega fašističnega izpada, ampak uvod v fašistično strahovlado. Protifašistične ljudske množice zato upravičeno zahtevajo razpust noVe civilne policije v Trstu, ki je bila prav tako nedemokratično postavljena kot vse ostale oblastne formacije, potem ko so ljudstvu vzeli Narodno zaščito.
Vsa ta dejstva kažejo, da skušajo reakcionarji na vse načine onemogočiti, da bi prišla do izraza prava volja primorskega ljudstva v teh dneh, ko prav primorsko ljudstvo vodi naj-ogorčenejšo borbo za iztrebljenje ostankov fašizma in za zmago prave ljudske demokracije. Ponovno je treba potrditi to, kar je že napisal »Primorski dnevnik«, da ni samo fašist, kdor nosi črno srajco in liktor-ski znak, ampak da so fašisti vsi, ki nasilno nastopajo proti ljudstvu, da so fašisti vsi tisti, ki izza varnih barikad podpirajo fašistične provoka-terje in delajo na tem, da bi se v čim večji meri škodovalo demokratičnim množicam.
V Nùrnbergu sedi na zatožni klopi fašizem; sodišče zavezniških narodov mu meri pravično sodbo. Torej v Niirnbergu sodijo tudi vsem tistim razbojnikom, ki so se zatekli »na varno« v Trst. Kdor torej danes prikriva te zločince pred pravično sodbo ljudstva, ali pa jim celo daje oblast v roke, ta brez nadaljnjega podpira fašizem ter s tem pljuje v obraz vsem neštevilnim žrtvam, ki so padale, zato, da se fašizem dokončno izbriše z obličja zemlje.
Naša je ta ustava
Že pol meseca razpravlja Primorska o osnutku ustave. Vsa ta nešte-vilna razpravljanja, katerih se je udeležilo na tisoče Primorcev, tako kmetov kot delavcev, žena. mož in mladine, so eno samo množično potrdilo te ustave. In to potrdilo nosi samo v sebi že zahtevo, da je ta ustava tudi naša, da je ta ustava tudi primorskega ljudstva.
gesla, samo da bi jim uspelo premamiti ljudstvo in ustvariti staro.
Naša pa je ta ustava tudi zato, ker smo se leta in leta borili in skupno z jugoslovanskimi narodi ustvarjali osnove in potrebne pogoje za tako ustavo. Torej je ta ustava naša zato, ker smo si jo sami napisali, napisali tako, kakršno mi hočemo. In danes, ko se nam še na enem delu naše zemlje kratijo najosnovnejše demokratič-
Ta ustava je naša! Naša pa je zato, ne ice s teni, da nam raZpUŠeajo ker smo se za vse to, kar ona danes
»Primorski dnevnik« se zahvaljuje primorskemu ljudstvu za podporo v prepovedi izhajanja
»Primorski dnevnik« je 23. t. m. zopet izšel v običajni obliki. Uredništvo se je uvodoma zahvalilo primorskemu ljudstvu za podporo za časa prepovedi izhajanja. V tej zahvali pravi:
Ob ponovnem izidu »Primorskega dnevnika« se zahvaljujemo prebivalstvu iz bovškega, kobariškega, tolminskega, grgarsko-čopovanskega in iz idrijskega okraja, prebivalstvu iz Gorice, goriško okolice, iz Brd in mirenskega, komenskega in ajdovskega dkraja. Kraševcem iz tržiškega, nabrežinskega. sežanskega in postojnskega okraja, iz koperskega okraja, Tržačanom in okoličanom Trsta — vsemu primorskemu ljudstvu za podporo, ki nam jo je pokazalo ob ukinitvi našega lista, s protestnimi pismi, demonstracijami in stavkami. Enako zahvalo smo dolžni ljudski oblasti — krajevnim, okrajnim in okrožnim odborom SIAU, Mestnemu osvobodilnemu svetu za Trst, Pokrajinskemu narodno - osvobodilnemu odboru za Trst in Slovensko Primorje ter vsem ustanovam ljudske oblasti, ki so kot izraz volje ljudstva protestirali zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika«,
Zahvaljujemo se tudi za podporo v obrambi demokratičnih svoboščin Enotnim sindikatom, Komunistični partiji Julijske krajine, Partizanski zvezi, listu »Lavoratore« itd, itd. S to našo zahvalo naj prejmejo vsi naša zagotovila, da bomo kakor doslej tudi v bodoče glasnik teženj, zahtev in pravic slovenskega ljudstva v Julijski krajini.
List pravi dalje, da je zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika« stavkalo 180.000 delavcev, kar je najboljši dokaz, kako je novica o ukinitvi edinega slovenskega dnevnika razburila slovenske in italijanske antifašistične množice na Primorskem. Kakor doslej, pravi list, bo naša pot tudi v bodoče ravna kakor je borba primorskega ljudstva pravična. Za dokončno zmago pravic primorskega ljudstva bo »Primorski dnevnik« tudi bodoče stal neomajno na strani svojega naroda, izogibajoč se vseh onih nizkotnih sredstev, ki označujejo moralno raven reakcionarnega tiska, ko napada enega zaveznika, med tem ko hlini prijateljstvo do drugega.
konferenca povratnikov okraja Herpelje-Kozina
Udeležencem te konference so okrajni funkcionarji razložili ves razvoj naše narodno osvobodilne borbe, od prvih trinajstih borcev, ki so se pojavili na Krasu, do ustanovitve naših primorskih brigad-divizij.
Obrazložili so jim ves razvoj Ljudske fronte v Jugoslaviji do zmage na volitvah 11. novembra, do proglasitve republike, do danes, ko ljudstvo samo kontrolira in izpopolnjuje svojo ustavo.
Govorili so jim o pomenu SIAU v Julijski krajini, o svobodnih volitvah, ki se vršijo v coni B, o ljudski oblasti in tudi o težkih gospodarskih problemih, ki jih zlasti otežuje demarkacijska črta.
Razvila se je živahna diskusija, v kateri so povratniki izrazili zaupanje in hvaležnost naši JA, domačim borcem in narodno osvobodilnim or-
ganizacijam, ki so vztrajali v boju in dosegli tako velike uspehe.
Poudarjali so, da je bila tudi njihova vroča želja sodelovati pri osvo-bojenju rodne zemlje, pa jim to kot italijanskim vojnim ujetnikom od strani zaveznikov ni bilo dovoljeno. Povedali so tudi, koliko zasramovanj in ponižanj so bili deležni v zavezniških taboriščih.
Zato pa bomo sedaj s podvojeno silo pomagali utrjevati dosedanje pridobitve primorskega ljudstva in pomagali v boju za končno uničenje fašizma, za dokončno zlitje z brati v Jugoslaviji.
Tovariši ujetniki iz Materije so od svojih skromnih plač pripravili slovensko zastavo s peterokrako zvezdo in jo v znak priznanja in hvaležnosti podarili okrajnemu INOO.
Živinorejci so zborovali
Za zdaj se moramo pri obnovi za-IS cenami in dajatvami nas je hotel dovoljiti predvsem z iniciativo širokih | gospodarsko uničiti in nas pognati iz
ljudskih množic, je dejal maršal Tito v razgovoru z zastopniki gradbenih ministrov.	f
Da je glavni faktor tudi pri obnovi živinoreje iniciativa širokih ljudskih množic, je pokazala konferenca živinorejcev, ki se je vršila dne 14. decembra v Ajdovščini. Kmetje so pokazali, da je njihova iniciativa velika in da hočejo z lastnim trudom preko svojih živinorejskih zadrug postaviti svojo živinorejo ne samo v ono stanje, ki je bilo pred vojno, ampak jo tudi povečati in izboljšati.
Tovariš iz Vipavskega okraja, ki je izrazil misli primorskega kmeta, je dejal: »Fašizem nas ni samo oviral v delu, on nam je rušil še tisto, kar smo imeli. Ukinjal je naše zadruge.
naših domov. Zato pa smo sedaj zadovoljni, ker moremo v svobodi zopet delati in popravljati škodo, ki nam jo je prizadejal. Zopet bodo naši domovi bogati in veseli, saj nas v našem delu podpira res naša oblast.
V duhu take miselnosti je potekala konferenca, ki je imela za cilj ugotoviti stanje naše živinoreje ter določiti smernice za njeno izboljšanje.
Stanje živinoreje ni cvetoče, čeprav je pri nas najvažnejša panoga kmetijstva ravno živinoreja. Saj ima naša pokrajina od celokupne površine okoli 20% travnikov in 34% pašnikov in gmajn. Skupaj služi živinoreji 54% celokupne površine.
Naši kmetje, ki so jih ropale fašistične tolpe, so kljub temu. dali naši
vojski veliko število živine, saj so v svoji vojski gledali edinega nosilca resnične svobode, številčno stanje živinoreje je zelo padlo. Število goveje živine je bilo takoj po vojni za 19.000 glav manjše od predvojnega stanja. Število prašičev pa je bilo za 9000 glav manjše.
Konji pa so bili ob koncu vojne skoraj iztrebljeni.
Na konferenci so podajali najprej poročila okrajni kmetijski zastopniki, ki so prikazali stanje v svojem okraju, nato pa se je razvila debata, pri kateri so razpravljali o vprašanjih poedinih panog.
Pri debati o govedoreji in mlekarstvu je bilo ugotovljeno, da bi morali
zvišati število krav, če bi hoteti iz-
koristiti kapaciteto že obstoječih mlekarn.
Govorilo se je tudi o vprašanju pasemskega stanja živine. Splošna zahteva je bila, da se mora pri bikih strogo paziti na njihovo pasemsko čistost ter pri licenciranju odstraniti vse za pleme neprimerne živali. Diskvalificirane pa, v kolikor to še ni izvršeno, nadoknaditi z uvoženimi biki iz ostalih predelov Slovenije. Z biki, ki jih je že preskrbel kmetijski odsek pri Poverjeništvu, so rejci zelo zadovoljni in bi želeli, da bi kmetijski odsek tudi v bodoče še sodeloval pri nabavi plemenjakov.
Pri razgovoru o prašičjereji se je ugotovilo pomanjkanje plemenskih merjascev, ki naj bi se tudi uvažali iz Ostalih predelov Slovenije, ker so te živali veliko bolj primerne kot furlanske, ki so preveč mehkužne.
Naravni pogoji, ki kljub precejšnemu številu ovac niso popolnoma izkoriščeni, nas silijo še k obsežnejši živinoreji, ker nam bo ovca poleg volne, ki je sedaj v domači uporabi in kot industrijska surovina zelo važen produkt, najprej mogla delno kriti našo potrošnjo mesa. Naše ovce pa nas ne morejo v kakovostnem pogledu še zadovoljiti. Z načrtnim delom moramo vzgojiti ovco z boljšo volno in večjo rastjo.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje: kaj uporabljati pri vožnji in obdelavi, konja ali mule. Kljub temu, da so nekateri zelo zadovoljni z importiranimi mulami, so se po večini izrazili za konja. Edino koprski okraj bi poleg bosaskega konjiča tudi v bodoče uporabljal mulo kot vprežno žival ravno zaradi njene trdnosti in skromnosti.
Tudi perutnina ni bila pozabljena, saj je treba nadomestiti 243.000 med vojno izgubljenih živalic. Razpravljalo se je o nabavi valivnih jajc štajerske kokoši.
Glavno pot k napredku živinoreje pa so kmetje uvideli v živinorejsko-selekcijskih zadrugah. Zato so še s prav posebnim zanimanjem poslušali govor tov. Furlana, ki je z njim prikazal pomen in namen zadruge v primeru s kapitalističnim načinom gospodarstva. Nato pa je sledila debata, kjer se je odločalo: ali iz živinorejske zadruge v okvirju obstoječih nabavno-
potrjuje, tudi mi borili. Ta ustava je naša zato, ker smo tudi mi krvaveli za pravo ljudsko oblast, ker je tudi Primorska dala svoje sinove, da pribore tudi tej zemlji vse demokratične pravice. Ta ustava je naša zato. ker pomeni mogočno potrdilo naše borbe.
Ta ustava je naša, ker ščiti koristi delovnega ljudstva in ker pomeni orožje v rokah delovnih množic za uspešno borbo proti vsem škodljivcem prave ljudske demokracije Prav Primorski pomeni dobro poznavanje ustave jamstvo, da bo naša borba proti vsem fašističnim ostankom in reakcionarnim kričačem ter vsem satelitom teh protiljudskih oblastnikov uspešna. Dobro razumevanje ustave je našemu ljudstvu v celoti pokazalo, da niso škodljivci delovnega ljudstva samo bivši črnosrajčniki, ampak da so škodljivci vsi tisti, ki na kakršen koli način, pa bodisi to s špekulacijo, črno borzo, sabotažo, postopaštvom in lenuharjenjem skušajo razbijati odpornost ljudstva v njegovih naporih za čim večjo proizvodnjo, to se pravi ovirati ga pri delu za boljšo bodočnost ljudskih množic. Naše ljudstvo spoznava, da so nadalje sovražniki delovnega ljudstva vsi tisti, ki se zavijajo v vsa mogoča lažidemokratska
ljudsko oblast in organe te oblasti, da gazijo demokratične svoboščine s tem, da nam ukinjajo naše časopisje, pomeni potrjevanje te naše ustave protest proti vsem tistim, ki imajo demokracijo za ljudske množice samo na papirju, ki mislijo, da naše ljudstvo ne bo znalo s prav tako energično borbo braniti to, kar si je z borbo priborilo.
Ta ustava pa je tudi naša zato, ker nam v celoti potrjuje, da raste mogočna država delovnega ljudstva, nova. v borbi delovnih množic porojena Jugoslavija. Da raste nova Jugoslavija, ki je v ognju in dimu ter krvi zrušila vse tiste stare protiljudske oblastnike, ki so nekdaj pod krinko Jugoslavije ropali in izdajali ljudske množice ter prodali Primorsko fašističnim krvnikom.
Ta ustava je tudi naša zato, ker. nam s svojim jamstvom, da ne bo naše delo postalo plen protiljudskih oblastnikov, daje novih sil v ustvarjalnem delu srečne bodočnosti delovnih množic. Naše ljudstvo, tako globoko prekaljeno s spoznanjem prave demokratičnosti, ki jo prinaša osnutek ustave, še zavestneje dela in se bori ter nenehoma vztraja: tukaj je Jugoslavija, tukaj ljudstvo piše samo sebi zakone.
Koncert pevskega društva »Kolo« iz Šibenika v Postoini
Dne 5. t. m., na dan 40 letnice ustanovitve pevskega društva »Postojna« v Postojni, je gostovalo pri nas pevsko društvo »Kolo« iz Šibenika s sledečim sporedom: H. Sattner: »Pozimi iz šole«. St. Mokranjac: »Kozar«, B. Smetana: »Pisen češka« za mešani zbor. V drugem delu so dali dve splitski in ejio šibeniško narodno pesem za moški zbor. Tretji in četrti del sta bila posvečena pesmim iz dobe narodno osvobodilne borbe, in sicer D. Daneva: Aoj
.fTtrrtv«: in	«»'»holo«. Tv« -T'ii«rrTr»vif»aL:
»Marjane, Marjane« in »Telefonske žice«, N. Dikliča: »Pjesma o pesti«, M. Bora »Hej brigade« in B. Mokrousova »Pjesma o Stalingrada«, a za nameček še Brankovo kolo.
Pevsko društvo »Kolo« je bilo ustanovljeno 1899. leta. V prvi svetovni vojni so ga avstrijske oblasti razpustile zaradi njegovega nacionalnega obeležja, a isto usodo je doživelo v drugi svetovni vojni, ko so ga razpustili italijanski fašisti. Danes šteje 50 moških in 30 ženskih članov.
Ob prihodu v Postojno je goste pozdravil predsednik MNOO tov. Elo Garzarolli, a v imenu učitel jskega zbora tovarišica Kaluža. Na postaji jih je pričakovala tudi mladina.
Interes za koncert tega društva je bil ogromen, dvorana prepolna, aplavz od točke do točke večji. Posebno so ugajale pesmi »Kozar«, »Pisen češka« in »Oj sokole«. Gosti so morali več pesmi v odlomkih ponoviti.
Kolo je sestavljeno iz kmetov, delavcev, uradnikov in dijakov. Glasovni material je izvrsten in obeta za bodočnost sijajne soliste, ki so že sedaj za-divili poslušalce (sopran MileveBodro-žič, alt Rajke Žepina, L tenor Bruna
rVrr»«rv^« TT. 4or»«~*v	«» v y r» T» « R-r» 1 y T>> -
riča. bariton Duja Belamariča, basi Luke Zaninoviča in Zvone Zoriča.)
Dirigent Danilo Danev, naš rojak, ima zbor popolnoma v svoji oblasti, zaradi č.esar je tehnično izvajanje petj;i na izredno visoki stopnji. Nič manj ni zadivilo samo prednašanje posameznih točk, tako da smo imeli vtis, da poslušamo stare, rutinirane poklicne pevce.
Za Postojno je bil koncert dogodek, ki ga ne bomo tako kmalu pozabili. O kvalifikaciji zbora govori tudi okol-nost, da mu je bilo ob priliki gostovanja v Opatiji od strani članov ruske filmske družbe obetanò, da gredo v SZ. Gostje so si želeli peti v Trstu, ali to na žalost ni bilo mogoče.
Gostovanje II. DNO iz Ljubljane v Postojni
Na svoji turneji po coni B se je klub II. Divizije Narodne Obrambe 21. t. m ustavil v Postojni. S svojimi nastopi v Isoli. Portorožu, Divači, Senožečah, Knežaku, Št. Petru in Vipavi, povsod so s krasnim izvajanjem vseh točk programa zadivili primbrsko ljudstvo in s slovensko pesmijo še bolj vžgali ogenj navdušenja v srcih zavednih primorskih Slovencev.
Na sporedu so bile tri recitacije: Tovariš Stalin, P. Golja: Tri pesmi, in Otona Župančiča:	Vesela pomladna
epistola.
Recitacije so bile pravi užitek za občinstvo. Moški zbor nam je nato zapel »Meglica«, »Barčica«. Juvančevo »Slovensko zemljo«, Hajdrihovo »Jadransko morje«, J. Aljaža »Na dan Slovan«. Nato pa še nekaj partizan skih: »Hej tovariši«, »Dekle ob oknu«, »Bazoviška« in »Svobodna Slovenija«.
Orkester je zaigral Stolzovo Promenadno uverturo, Schonherna »Slovensko nedeljo« in »Ruske odmeve«.
Razen tega smo slišali dve pesmi ob spremljavi kitar. Odlično so podali Nučičev skeč »Muha in frizer« in »Ob tabornem ognju«.
Navdušeno ljudstvo je nagradilo prireditelje z viharnim ploskanjem in jih prisililo, da so naj lepše in najboljše pesmi ponavljali.
Tako naša pesem, ki po 25 letili zatiranja zopet svobodno doni po naši
prodajnih zadrug, ali kot samostojne živinorejske zadruge z odseki za selekcijo, mlekarstvo in prodajo živine. Zmagalo je poslednje načelo in se sklenilo, da se takoj po okrajih osnujejo pripravljalni odbori, da s propagando in tehničnim delom pripravijo pot ustanovnim občnim zborom.
Udeleženci konferenec so se razšli z močno voljo, da čimprej naredijo to, kar so v skupnosti spoznali za koristno in potrebno.
lepi Primorski, osvaja srca vseh starih in mladih in jim vliva novega pogumu, jim krepi zavest, da bodo še bolj odločni v svojih zahtevah po priključitvi k Sloveniji in Jugoslaviji, kamor nas vežejo vezi bratstva, kamor nas veže lepa slovenska ru-sem. lepa slovenska beseda.
, ★ ★ ★
Učiteljišče v Tolminu
Začasne prijave za vpis na učiteljišče v Tolminu sprejemajo pri Prosvetni komisiji PNOO v Trstu, ulica Carducci 6-IL, pri Poverjeništvu PNOO v Ajdovščini, pri Prosvetni komisiji za goriško okrožje v Gorici ter pri ravnateljstvu gimnazije v Tolminu.
V prvi letnik se sprejemajo kot redni učenci dijaki in dijakinje iz vsega Slovenskega Primorja, ki so dovršili nižje srednje uli njim ustrezajoče šole' oziroma tečaj in niso prekoračili 17. letu starosti.
Razen rednih letnikov učiteljišča se bodo osnovali učiteljski tečaji; vanje se sprejemajo dosedanji pomožni učitelji in učiteljice, ki zaradi mladosti niso bili sprejeti v službo; učiteljiščni-ki-partizani, ki so za časa borbe izgubili eno ali več šolskih let; gimnazijci-partizani, ki se želijo posvetiti učiteljskemu poklicu. Pomožni učitelji in učiteljice, ki že vršijo službo, lahko opravljajo tudi privatne izpite.
Za vpis je izpolniti prijavo, ki jo dobite pri gori navedenih uradih. Prijave je oddati čimprej.
Kdor Sc ni poravnal naročnine, naj to stori čimprej !
Vojna nprava obvešča tem potoni vse ustanove in prebivalstvo, da bo sprejemala odslej dalje stranke samo v času od 8.30 do 12. ure dopoldne. Izven naznačenega časa ne bo sprejemala strank.
Ljudsko sodišče je spregovorilo
Dober teden je tej^a, ko je okrožno vore: ukazano nam je bilo. Tako pri-Ijudsko sodišče obsodilo v Šempasu demo do tega, da dejansko ni krivca na smrt znanega fašističnega izdajal- za požgane vasi. da dejansko ni krivca Krašana Franca. Kakor vsi vojni ca za tisoče in tisoče pobitih in po-zločinci, je stal tudi Krašan pred Ijud- morjcnih. Ljudstvo pa dobro ve, da skimi sodniki zaradi podlega izdaj-'so prvi in drugi fašisti ali pasji do-stva nad borečim se ljudstvom, je stal Krašan pred ljudskimi sodniki, da
prejme plačilo za vse svoje zločinsko delo, ki ga je na ukaz svojih fašističnih gospodarjev pasjeverno izvrševal. In kakor vsi zločinci se je tudi on delal »nedolžnega« pred ljudskimi sodniki; v isti sapi pa je ta beštija govoril dobesedno o partizanski drhali in o tem. koliko dobrega je napravil za narodno osvobodilno borbo. V isti sapi je tvezil. da je podpiral partizane, ko je govoril, da je samo iz strahu pred njimi bežal po pomoč h karabinjerjem. Kljub vsemu temu pa se on dela nedolžnega po vzoru velikih fašističnih mojstrov, ki danes sede v Niirnbergu na zatožnih klopeh. Osnovno njegovo bodrilo in načelo je
j c» t* ju ui ugi maiali un pasji mači izdajalci in da so vsi zločini in umori posledica hladno preračunanega fašističnega napada na delovno ljudstvo. To ljudstvo tudi danes dobro ve, da se pregreši vsakdo, kdor izreče le eno »dobro« besedo za te zločince, nad žrtvami in napori delovnega ljudstva za strtje, uničenje in izkoreninjenje fašizma. Krašan je stal pred ljudskim sodiščem, torej stal je pred sodbo ljudstva samega in bil je obsojen na smrt.
Dobro pa se naše ljudstvo zaveda, da ne more pričakovati pravične sodbe od neljudskih sodišč. O tem nam živo priča razprava proti Pagniniju v Trstu, kjer je bil v celoti oproščen eden najizrazitejših fašistov, hlapcev
liašemu »vero&čitelja«, gospode dekana iz Tolmint
SŠ-ovske morije v Trstu. Zato se naše zanikanje; kadar pa zaide v kaka ljudstvo tako nepopustljivo bori za strašna protislovja, da ne najde poti j svoja ljudska sodišča, zato tako ne-iz njih, takrat pa hladno povzame: j popustljivo zahteva, da se vrnejo voj-»Ukazali so mi.« Prav pred zakonom 1 ni zločinci tja, kjer so vršili zločine, se pokaže najjasneje nujna povezava Ljudska sodišča danes nikakor niso med idejnimi kolovodji izdaje in med in ne smejo biti pozorišče, kjer bi j Toda kmalu smo se začeli spogle-bestialuimi borilci. Prvi si manejo pravniki razvijali svojo »pravniško. dovali. Čuiila sem. da nekaj ni n roke, češ da niso izvršili nikakega učenost«, ampak morajo ljudska so- j redu. Včasih nas je naš župnik doninola, nikake izdaje, drugi pa go- dišča dejansko potrditi sodbo ljudstva. | ma učil spoštovati starše, molili za
V Tolminu smo odprli gimnazijo, slovensko gimnazijo. Iz tolminskega, grgarskega, cerkljanskega pa tudi z onstran demarkacijske črte so poslali starši otroke, da bi se izšolali za dobre delavce in poštene državljane. Okrog 200 otrok obiskuje šolo, ki danes lahko vzgaja mladež samo zato, ker smo se otresli fašističnega nasilja in nadvlade, ker smo iztrgali fašistom oblast iz rok. ilzrgali tako, da smo danes enotni, brez razlik v veri, prepričanju, političnih nazorih, združeni v S1AU okrog svoje preizkušene in najbolj požrtvovalne voditeljice Komunistične partije. Zato imamo danes slovenske šole.
Pod fašizmom in za časa Nemcev nismo imeli prilike niti da bi se učili verouka. Pri nas doma nas je župnik zbiral v cerkvi za zaprtimi vrati in nas učil krščanskega nauka v slovenščini. Ni bilo svobode vere. vera je bila državna. Zato smo se razveselili, ko smo se začeli n šoli učiti verouka. Z ljubeznijo smo gledali in poslušali svojega veroučite-Ija, gospoda dekana iz Tolmina, kmalu t
»Zavedal sem se pač, da nekaj krivde je le bil« na meni«
Tako je v trenutni zagati priznal pred sodiščem zakrknjeni Krašan
Pred tednom dni je bil obsojen na smrt z obešenjem znani fašistični zločinec Krašan Franc, njegov pajdaš Mervič Vincenc pa na eno leto zapora. Tako je končal svojo nagnusno izdajalsko kariero bivši fašist, izdajalec in propalica. Doletela ga je pravična sodba ljudstva, ki je skozi leta trepetalo pred njim, doletela ga je sodba v internacijo pregnanih, pretepanih, v borbi padlih junakov, ponosnih sinov primorskega ljudstva, ki je poznalo in pozna en sam ukaz: iztrebimo fašizem, izbrišimo ga z obličja zemlje!
Pred osmimi dnevi se je na nadaljevanju razprave odkrilo še nešteto Krašanovih zločinov. Priče so rasle ko gobe po dežju in vsak je dvigal svoj glas, ki je le obteževal in obtoževal. Ti si kriv, da so nas zaprli, ti si privedel karabinerje na senik, kjer smo bili skriti, ti si nam trgal slovensko časopisje iz rok. ti si izdal Spacapano-ve, da so vam napisali grozilno pismo, vam fašističnim hlapcem.
US: lUuii« a >5 družim-kimi čluni je moralo v taborišču, nešteti v ječe in pripore, ker jih je izdal Krašan.
Kako daleč od sočustvovanja pričujočega ljudstva udarjajo besede branilcev, kako blizu, kakor da pobira ljudstvu iz ust obtožbo, so besede javnega tožilca. Danes piše pravico ljudstvo: kdor je skušal to poteptati, ta je poteptal sebe.
In končno se je dvignil predsednik sodišča in spregovoril:
Slovenci smo mehki, radi odpuščamo. Vendar so rane še nezaceljene, gorje je bilo preveliko, da bi pozabili prav vse krivice, pa še to tako velike in tako konkretne. Dolžni smo spominu naših padlih borcev, ki so toliko pretrpeli in krvaveli zaradi preganjanja s strani okupatorskih zločincev, katerih vodniki so bili prav zločinci Kra-šanovega tipa.
Tudi najlažji izmed inkriminiranih zločinov bi za časa partizanstva terjal njegovo glavo. Zakaj bi morali danes ravnati drugače. S čim se je krivda obtoženca zmanjšala? Naš narod je vseh '25 let suženjstva težko trpel. Toda trpel ni toliko zaradi Italijanov kot takih, ker hi osi kot tujci težko sami ugotovili, kdo je njihov nasprotnik. To so jim pokazali izdajalci naše krvi, prodani sinovi našega naroda, kakršen je bil Krašan. Če bi imel naš narod mnogo Krašanov in Mervičev, bi bil hitro potujčen in bi hitro izginil s po-
vršja zemlje. Danes je majhen, ponižen, toda kot so priče izpovedale, je bil včasih oblastnež, mogočen fašist, ki je 10 in več let strahoval vse poštene Slovence. Hrovatin Jožef nam pove, da so se ga vsi strašno bali, celo njegov lastni oče. Stara je prislovica, da je janičar slabši od Turka; tudi v tem primeru je ta prislovica potrjena. Bil je slabši kot vsi fašistični krvoloki. Spomnimo se samo primera, ko je brcnil mrtvega partizana, torej človeka, ki je žrtvoval svoje življenje za domovino, kar se je zdelo preveč celo podivjanemu fašistu. Spomnimo se dalje požiga Spacapanove hiše, ko je metal v ogenj rešeno pohištvo. Ali tudi ni zadosti velika propalost to, da se gosti in krade v hišah svojih žrtev v času, ko so le-te najbolj trpele.
Ugotovili smo njegove zločine, slišali izpovedi prič, ki ga obremenjujejo, poglejmo še njegov zagovor. Ljudska sodišča so nepristranska; hočejo Ugotoviti resnico. Slišali smo, da ob-Mijenec v m. lav nem dosledno zanika krivdo, le kadar ne najde izhoda, prizna, pa še takrat priznanje omili. Primer Drašček: Prizna, da ga je prijavil, vendar se izgovarja, da se je hal, da bi kdo drugi ne prijavil prej, odnosno, da je mislil, da ga bo fašistični tajnik samo opomnil. V prvem primeru vsa njegova propalost, propalost vseh izdajalcev, ki bi se ne zamerili radi svojim gospodarjem. V drugem primeru: zakaj je prav za prav želel, da ga opomni fašistični tajnik. Mi vsi vemo, kako so fašisti lepo opominjali... Izgovarja se tudi, da je moral tako postopati, ker je bil v taki službi. Sodišče in vsi smo prepričani, da njegova služba ni zahtevala, da naj hodi stikat zn pokopanimi partizani, da vodi cele skupine fašistov na »rastrellamento«, da sili ljudi, naj se vpisujejo v fašistično stranko in se udeležujejo adunai, da vodi ponoči karabinerje in fašiste okrog hiš svojih žrtev in jih izdaja. Sam priznava, da je bil podrejen samo županu in občinskemu tajniku. S primerom Drašček je pa dokazal da je bil poleg tega, in v prvi vrsti, v službi fašizma. Poglejmo naprej primer Hrovatin Ivana. Vedel je, da on ni bil udeležen pri kvarjenju drevesca Ar-nalda, ker ga je videl kako je sušil turščico, ni se mu pa zdelo vredno, da bi to karabinerjem pojasnil.
Res je dobil seznam onih, ki so odšli v partizane na občini, toda kdo je
Dejstvo je, da se obtožencu ni po-
sooj narod in ljubiti svojo domovino. O čem pa govori in nas uči gospod dekan pri verouku? On pri verouku blati našo herojsko Komunistično Partijo ter posveča cele ure temu. Celo enega največjih slovenskih izdajalcev, ljubljanskega škofa Rožmana, hoče oprati. S tem, ko skuša tolminski dekan zagovarjati pri urah verouka znanega izdajalcu Rožmana, ki je zapustil svoje vernike in svojo cerkev ter pobegnil pred- pravično sodbo ljudstva, tolminski dekan zagovarja torej, da je povsem pravilno, ko je škof Rožman blagoslovil domobrance, ko so prisegli, da se bodo do smrti borili za zmago nemškega rajha. S lem, ko tolminski dekan zagovarja škofa Rožmana, odobrava osnovanje bele garde, ki je kriva tisočerih zločinov in požigov. In o tem nas hoče učiti pri verouku. Da, mi pa vemo. da je bila prav Komunistična Partija tista, ki je pozvala v boj proti okupatorju, ko je pustošil našo zemljo, da je v prav Komunistična Partija dala največ žrtev za našo osvoboditev, dala torej na jveč žrtev tudi zato, da se moremo danes učiti v materinem jeziku, medtem ko se je škof Rožman in vsa protiljudska duhovščina bratila s fašisti in nacisti, izdajala in se sama udeleževala pokoljev zavednih ljudi.
Zalo nas, vi gospod dekan, ne učile krščanskega nauka, temveč bogokletja, ne želite, da bi bili mi dobri in verni ljudje, iemoeč, da
bi se naučili sovražiti vse to, kar je naše ljudstvo spoznalo za svoje in vljubilo. In še nekaj, gospod dekan. Meni se hudo zdi, da smo nekoč že slišali tako blatenje Komunistične Partije. Ali ni tako govoril fašist Mussolini, ali ni tako govoril Hitler, tisti, ki je prvi preganjal poštene duhovnike, ali niso tako govorili vsi tisti, ki so iz cerkve ustvariti krinko za svoje zločine? Torej, tudi vam, gospod dekan, pri vsem nesramnem klevetanju Komunistične Partije ne gre za »obrambo vere«, temveč za čisto nekaj drugega! Zakaj pač? Sami ste to povedali. Rekli ste, da se nam zdi najbolj popolna oblika vladavine monarhija, da. vidite zato vam gre,, in zato iščete dlako v jajcu. Kajti vi dobro veste, da ne more imeti oblasti ljudstvo, kmetje in delavci, temveč špekulanti in fašisti, čim stoji na čelu države kralj. Vidite, gospod dekan, in to svojo propagando proti ljudstvu zagrinjale v plašč krščanskega nauka, v plašč obrambe vere. Zakaj tako delate? Zato, ker dobro veste, če bi odkrito propagirali, da ne sme ljudstvo imeti oblasti o rokah, ampak naj jo imajo šjjekulanti in fašisti, da bi vas potem ljudje spoznali in kamenjali.
Toda ludi mi smo se v času narodno osvobodilne borbe naučili ločiti zrno od plevela in se vam zahvaljujemo za takšen bogokleten krščanski nauk«.	Dijakinja.
ta seznam napravil in zakaj je ravno on moral pokazati hiše.
Kadar iz zagate ne najde izhoda, pravi, da se ne spominja. Sodišče seveda tega ne more verjeti. Če se spominja, da je Špacapan na karabinjerski postaji jedel jajca, bi se moral tudi spominjati kaj je govoril.
Še izpovedbe prič, ki jih je sam navedel v svojo obrambo, ga vse obremenjujejo.
Ušaj Andrej izpove, da je bil na slabem glasu, da je silil na adunate in v fašistično stranko. Terčič Andrej da je bil oblasten, Lojk Jožef ga je imel za ovaduha in misli, da so obtožbe resnične, ker so jih podali pošteni ljudje.
Celo njegov svak smatra, da niso vsi očitki neresnični. Rijavec Ciril ve tudi da pri najbiižjih sorodnikih ni bil priljubljen in upoštevan, opozarjali so ga, naj se preveč ne žene za fašiste, prikazal ga je kot sebičneža, ki je gledal preveč na svojo korist in delal vse kar so mu fašisti ukazali. Prepovedal mn je citati jutro«, govoril na občini sa- j 141 "	' '-nuivu, jev
mo italijansko. Njegova žena pravi:	trapeč jemej m njegova pravica«
»Govoril in pozdravljal italijansko, ker moral, kdo ga sili v tako službo?«
Tržaško gledališče v Ajdovščini
23. decembra je gostovalo Slo- vejte: delal si. s krvjo si pognojil.
vensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje v Ajdovščini. Tako je končno, po dolgih letih kulturnega molka, katerega je pred nedavnim parkrat prekinila Ajdovska prosveta z nekaterim: odrski-mi komadi, prvič resno nakazana pot kulturnega odrskega izživljanja. Gostovanje tržaškega gledališča v Ajdovščini brez nadaljnjega pomeni enega največjih kulturnih dogodkov v zadnjih letih.
Tržačani so nastopili s Cankarjevo »Jernejevo pravico« in z Jurčičevim »Desetim bratom«. Dve tako močni slovenski deli sta nam odprli pogled nazaj. Cankarjev
predstavlja silno obtožbo delavnega kmečkega proletarijata od njegovega početka pa vse do današ-
srečilo spodbiti niti ene izpovedbe prič,	,	1	- l ■
niti ene točke obtožnice, zato sodišče .	c ne' -uz' hinavščina in raz-
ne more dvomiti v krivdo in izpovedbe.
da je visoko pognala pšenica, da se je cedila trava od soka. To mi povejte! In še mi razložite, kako da ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim?«
Taka je bila včasih pravica Jernejeva. taka je bila včasih pravica primorskega ljudstva. Danes se dviga silni Jernej, močan, da je strah vse krivične sodnike in oblastnike. Na odru pa raste silna umetnina, ki bo večen dokaz, dokaz o Jernejevi zgodbi.
Predstava »Jernejeve pravice« v Ajdovščini pomeni brez nadaljnega enega največjih kulturnih dogodkov po osvoboditvi. Pa tudi ljudstvo je dokazalo, da se v celoti zaveda pomena te prireditve in da zna preceniti umetniško ravan, ker je z ogromno udeležbo in z vilmr-
Gotovo je, da bi vsi okupatm-ji bili brez moči v borbi proti slovenskemu narodu, proti partizanom, če ue bi bilo ljudi kova Krašan-Mervič.
S tem je utemeljeval predsednik sodišča sodbo, ki jo je naše ljudstvo v času borbe izreklo s svojo borbeno parolo: Smrt fašizmu.
Mervič je sodbo sprejel, Krašan pa je vložil priziv.
bojništvo so vladali v
POVERJENIŠTVU POKRAJINSKEGA N00 ZA SLOV. PRIMORJE IN TRST
Mi srednješolska mladina vam pošiljamo iskrene pozdrave iz svoje prve srednješolske konference v Trnovem pri Ilirski Bistrici in vas zagotavljamo, da vam bomo vedno pomagali pri utrjevanju ljudske oblasti in uničevanju reakcije, katera je dosegla to, da so naši bratje ločeni od nas z nekakšno modro črto, katero pa bomo v skupnem delu kmalu odpravili in tako rešili naše brate.
' aimi aplavzi nagradilo goste. Tudi .	.	.	njegovem 1 »Deseti brat« je bil prav prisrčno
domu m zato je bdo treba prižgati ] podan in žel polno odobravanje, strašno baklo, v kateri se je zrušil j Vsekakor predstavlja torkovo ta dom, da je bdo mogoče začeti j gostovanje velik umetniški uspeh z gradnjo novega doma. Mojstrsko tržaškega gledališča na poti nove podan Irk hlapca Jerneja, katerega ustvarjalnosti odrskega izživljanja, je podal tovariš Košuta Just. nas nehote spominja na trpljenje primorskega ljudstva, ki je zastonj iskalo pravice in je tudi samo prišlo do spoznanja, da je treba prižgati dom. da se je treba boriti, če hočemo uničiti krivico. 'Judi primorskemu ljudstvu je pred leti zabrusil fašistični gospodar: »Ljudstvo, zdaj pa poveži culo in pojtli, zdaj sem jaz gospodar! Le vzemi popotno palico, pa pojdi, kamor ti je pot!« Tudi primorsko ljudstvo jc kakor Jernej iskalo pravice:
Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale Ali je tam zapisano, po-
Mezdni spori v Trstu
Trst živi v atmosferi borbenih nasprotij med delavci in delodajalci. De-lavci transportnih podjetij, so se sestali že dvakrat ter na svojih sejah ugotovili, da njihovi delodajalci ne izpolnjujejo obveznosti napram delav-stvu, ki jih je potrdila celo ZVU. Zavezniška uprava je določila draginj-ske doklade in še neke ugodnosti, ki jih pa delodajalci niso hoteli izvršiti. Zato so sklenili transportni delavci, da bodo napovedali stavko, če delodajalci ne bodo ugodili njihovim upravičenim zahtevam.
V istem položaju se nahajajo tudi brivski pomočniki. Tudi oni pretijo s stavko, če delodajalci ne bodo ugodili
%l|!nilll!lliiill!|!Mll!|l|lllllllll||l!IIIIIIMI!UIUUlMlll!l!!l^^	.... ...................................................................
Srečno novo leto!
Kadar se staro lelo utrne v preteklost in se jiogrezne v zgodovino, radi mislimo na minljivost človeškega življenja. Spominjamo se lepih in težkih ur. Tako je v teh spominih mnogo žalosti. V takih spominih in pogovorih o lepih starih časih je minilo mnogo let, mnogo tisoč let. Ljudje so zagrenjeni obupavali nad svojo bodočnostjo in nad bodočnostjo človeškega rodu. I o so bili časi, ko so ljudje verjeli v pravljico o zlati dobi, ki je nekoč bila, pn se več ne vrne in od katere smo preko srebrne in bronaste propadli v železno. Mi pa danes nemo, da tu pravljica luže. Mi vemo. da zlatu doba ni za nami, temveč pred nami. Pred nami zalo, ker smo svojo usodo vzeli o lastne roke in si je ne pustimo več kovati od drugih. Zato verujemo v bodočnost in se od preteklosti le učimo, ne da bi jokali za njo. Žalujemo pač tudi mi za strto mladostjo naših padlih lo-oari^eu in za vsemi, ki so nam pri-
borili svobodo. Toda mi ne objokujemo samo, ampak tudi obtožujemo, ugotavljamo zločince in jih sodimo, ne sedimo na pogoriščih objokani in obupani, temveč obnavljamo v zavesti moči in sposobnosti; kajti vemo to: če je naš tlačan zgradil svojim zatiralcem mogočne mračne gradove, boslu še prej naš svobodni kmet in delavec zgradila svojim otrokom, svojim družinam tople in svelle domove. V te nove domove ne bo imel vstopa noben grof ne graščak, nikdar več ne bo naš kmet klečal pred svojim gospodarjem, ne bo več pil ricinovega olja in fašistični učitelj ne bo več našim otrokom pljuval v iisla zaradi slovensko izgovorjene besede. Dinastije in prestoli se podirajo, ljudstvo vstaja. Rodovniki nudijo dokaz o dedni obremenjenosti, čast in ugled pn daje le delo in poštenje.
Leto 1046 prihaja ožarjeno od slave priborjene zmage kakor tudi, od jutranje zarje zlate dobe. Jn to je rojstvo zmagovitega delu Ijud škili množic, začetek poti k lepši bodočnosti delovnega ljudstvu.
Leto 1946 bo usodno za vse Primorske Slovence, kakor tudi za ila-lijanske antifašiste v Julijski Krajini. Zato v tem letu ne bomo ničesar opustili, kur more služiti priključitvi Primorske Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, V tem letu bomo povsod in vselej dokazovali svetu, da smo vredni svobode, ker se znamo sami vladati in da nas le ovira, kdor nam vsiljuje izkoriščevalske fašistične oblike oblasti in da nam je vsako vsiljevanje pokroviteljstva odveč. Postavili bomo odločno zahtevo po priključitvi k Titovi Jugoslaviji. Nočemo priti v novo državo praznih rok, prinesli homo v svobodo ose Slovensko Primorje z Brdi in Slovensko Benečijo, pa tudi Corico, Tržič in naš Trst. Toda fašizem je še vedno na delu. da prepreči lo priključitev, zalo ludi še naprej ohranimo bojni klic: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Zanedati pa se moramo, da fašizmu na Primorskem more zadali smrlni udarec le ljudska oblast, in da svobodo more dati narodu le 'Pilona Jugoslavija.	Premrov Dragan.
njihovim zahtevam v pogledu plač.
!llll%lll%||il^	...
Siasi junaki dela
Fred nedavnim je zagorela luč na Kovačevem rovtu. Vse delo so opravili agilni elektromonterji in tov. Marjana Mrak s požrtvovalnim delom, kakor smo že pred kratkim poročali. Naša slika prikazuje udarnike po dovršenem delu.
ŠOLA ZA AKTIVISTE
Slovansko-italifanske antifašistične zveze - Osvobodilne fronte
Naši sind kati
Socialna zakonodaja
Delavstvo si je v staxi Jugoslaviji izvojevalo precej moderno socialno zakonodajo, vendar je ta zakonodaja v glavnem obstala na papirju. Eno je, zakon spraviti na papir, drugo je, dati mu življenje. Ker delavstvo ni bilo enotno in zadosti močno sindikalno organizirano, ker ni imelo in pod takimi okoliščinami ni moglo imeti vpliva na oblast, katera je bila v rokah reakcije, je jasno, da ni bilo nikogar, ki bi to zakonodajo spravil v življenje. Zelo značilno za našo tako imenovano socialno politiko je bilo malo število inšpektorjev dela, katerih naloga po zakonu je bila, da pregledajo najmanj dvakrat na leto vsa podjetja, v katerih je delalo en in pol milijona delavcev. V vsej državi je bilo leta 1936. komaj 15 inšpektorjev in še ti so se v glavnem ukvarjali z drugimi posli. Kadar so pregledovali podjetja, se niso najprvo obračali na delavske obratne zaupnike, kateri so vršili pomožno inšpekcijsko službo, marveč običajno le na upravo podjetja. Namesto da bi ščitili te zaupnike, kakor je predvideval zakon, niso priznali njihove izvolitve ali jih razrešili njihove zaupniške dolžnosti, ter na ta način dali podjetnikom proste roke, da so jih lahko metali na cesto.
Vajenci dejansko niso bili zaščiteni, mojstri so jih brezmejno izkoriščali in jih zaposlovali povsod, samo tam ne, kjer bi se učili svoje stroke. Za enako delo z možem žene niso prejemale enakih mezd in plač, ženam so onemogočali zaposlitev.
Javne socialne ustanove — SU-ZOR, Borza dela in druge so bile v rokah državne oblasti, niso pa bile razpisane volitve, kakor jih je predvideval zakon. Upravljali so jih od oblasti postavljeni komisariati.
Fond za nezgodno zavarovanje, kamor so po zakonu morali plačevati samo delodajalci, je leta 1936. imel 74 milijonov 462.126 dinarjev primanjkljaja. Dolg delodajalcev fondu za bolezensko zavarovanje je znašal 160 milijonov 398.131 dinarjev. Država ni ničesar storila, da bi se to stanje popravilo. Ona niti ni prisilila delodajalce, da plačajo svoj dolg, niti ni dala iz državne blagajne podpore, da bi zavarovanje lahko nudilo pomoč svojim članom. Dobički naših reakcionarjev so bili plačani z delavsko krvjo. Statistični podatki, objavljeni leta 1936., kažejo, da je število delavskih nesreč od leta 1929., ko je znašalo 836, zraslo v letu 1934 na 9969, v letu 1936. pa na 11.112 primerov. Po isti statistiki je ugotovljeno, da se je vsakih dvajset minut * zgodila huda nesreča in da je vsak drugi dan padla ena delavska žrtev na bojišču dela. Tako je v praksi izglodala delavska zakonodaja v Jugoslaviji.
nosti, ker jim je bilo več za svoje sebične interese kakor pa za koristi delavstva. Kljub temu pa je že v stari Jugoslaviji prišlo pod pritiskom delavskih množic do takih nastopov. Take skupne akcije so bile na primer stavke trboveljskih rudarjev 1. 1934., stavka jeseniških kovinarjev 1. 1935. in stavka tekstilnega delavstva v Kranju leta 1936. Reakcionarna vodstva nekaterih strokovnih organizacij so se tem akcijam upirala in jih niso dovolila. V nekaterih krajih je prišlo do
Maks Krmelj:
Pot v novo zadružništvo
Na skupščini mora predsednik nadzornega odbora podati točno poročilo o poslovanju upravnega odbora. Če je ta vodil delo v redu in pravilno, tedaj predlaga, da se da upravnemu odboru razrešnica. Obenem pa sklepa skupščina na predlog enega izmed članov tudi o razrešnici nadzornemu odboru. S to razrešnico, ki jo daje skupščina upravnemu in nadzornemu odboru, prevzdme skupščina vsa morebitna bremena na svoje rame, ki sta jih morda skupno naredila
ustanovitve medstrokovnih akcijskih, upravni in nadzorni odbor in sta odborov za izvojevanje določenih za- nje do sedaj nosila odgovornost sama.
Politično »nevtralni« sindikati morejo za trajno izvojevati uspehov.
URSS-ove organizacije, ki so stale na stališču Amsterdamske interacio-nale, so s svojo znano izjavo sarajevske konference in drugimi izjavami in okrožnicami poudarjale svojo politično nevtralnost in lojalno zadrževanje proti reakcionarnim režimom ter poudarjale, da se borijo samo za ekonomske koris>ti svojih članov. Zato so opozarjale na različna levičarska gibanja v svojih organizacijah, izključevale v množicah članstvo in podružnice, katere so dosledno vodile borbo za delavske pravice. Ves razvoj delavskega gibanja v 23 letih stare Jugoslavije pa je pokazal, da je tako naziranje nepravilno in škodljivo in da delavski razred lahko doseže in obvaruje svoje pravice le, če vodi tudi politično borbo proti reakcionarni oblasti, ki mu teh pravic ne prizna.
Med delavstvom samim je bil vedno zdrav smisel za enotnost in skupne borbene nastope. To težnjo je z vsemi močmi podpirala in gojila Komunistična partija, ki je videla v združenih delavskih množicah edino
htev delavstva. Vendar so take odbore reakcionarni voditelji nekaterih organizacij kmalu razbili.
Delavstvo gre v boj za svojo domovino
Vojna je dokončno pokazala, kdo je resničen prijatelj svojega naroda. Pomlad leta 1941. je bila ena najtemnejših v zgodovini jugoslovanskih narodov. Fašizem, ki je prfegazil s svojim krvavim škornjem skoraj vso Evropo, je napadel tudi nas, nas razkosal, misleč, da nas bo na ta način uničil. Toda prav delavci, ki so v stari Jugoslaviji imeli najmanj pravic, ki so bili brutalno zatirani, prav ti delavci, katerim so očitali, da so pro-tinarodni in protidržavni, so 1. 1941. prvi izpolnili svojo dolžnost do naroda in domovine. Oni so se seprvi odzvali Komunistični partiji, da branijo Jugoslavijo in da gredo v boj proti okupatorju. V prvih partizanskih edi-nicah in prvi aktivisti na terenu so bili delavci in prav oni so bili tisti, ki so pod vodstvom Komunistične partije zbrali okrog sebe vse, kar je bilo zdravega in poštenega v narodu, vlivali množicam borbenega duha in tiste velike vere, ki nas je držala po-koncu tudi v najtežjih dneh naše borbe. Delavstvo se je dobro zavedalo, da zmaga narodno-osvobodilnega gibanja pomeni ustvaritev temeljnega kamna za boljšo bodočnost delavskega razreda.
Delavski razred je odigral zgodovinsko vlogo v zedinjevanju najširših plasti jugoslovanskih narodov v enotno osvobodilno gibanje. Utrjevanju edinstva našega naroda, osvobodilnega gibanja in enotnosti ter bratstva jugoslovanskih narodov je delavski razred posvetil vse svoje napore. V tej borbi se je skovala nerazdruž-Ijiva vez delavcev, kmetov in delovne inteligence, ki tvori osnove naše narodne in ljudske oblasti.
Enotne strokovne zveze v demokratični federativni Jugoslaviji
Čim je bila večina naše domovine osvobojena, se je pojavilo takoj vprašanje oživljanja strokovnega gibanja. Danes ni s strani države nobenih ovir več za združevanje delovnega ljudstva. Nasprotno, osnovne ljudske množice predstavljajo danes oblast in je tako onemogočeno vsem d-žavljanom, ročnim in duševnim delavcem brez razlike, da se organizirajo v svojih strokovnih orgaa zacijah.
Jasno je, da se v teh spremenjenih razmerah in odnosih do oblasti
Zato je treba tukaj na vsak način previdnosti.
Naš odnos do starih zadrug — fuzija zadrug
Vsi bivši jugoslovanski proti-Ijudski režimi so razbijali naše ljudstvo strankarsko-politično in na vse mogoče načine ščuvali pripadnike ene stranke proti pripadnikom druge ter s tem povzročili, da so se besno sovražili med seboj. Tako razcepljenost so potem z vsemi mogočimi načini lahko izkoriščali in pri tem izžemali ljudstvo ter tako brezvestno počenjanje imenovali vladanje.
Isto so delali tudi v zadružništvu. Tudi zadružništvo so razdelili na tri strankarsko-politične skupine zaradi svojih lastnih koristi. Te skupine so se delile v klerikalno, liberalno in socialdemokratsko. Med temi skupinami ni bilo nika-kega pravega zadružnega soglasja in enotnosti, kar pa je seveda go-
dilo njihovim voditeljem. Delavno ljudstvo, ki je vseskozi živelo v težkem položaju, se je organiziralo v zadrugi zato, da bi tudi res imelo nekaj koristi od tega, dočim so vodilni zadrugarji, špekulanti, računali drugače. Ustanavljali so zadruge brez vsakega enotnega načrta, vsak zase, kolikor se je pač dalo. Tako se je dogajalo, da smo imeli v enem in istem kraju po več enakih zadrug .bodisi kreditnih ali konzumnih, ki so bile največkrat med seboj v ostrem političnem in gospodarskem boju.
Takih primerov, da je bilo v enem kraju po več skoraj enakih zadrug, ki so se ločile med seboj samo po politični pripadnosti svojih članov in morda še po naslovu, ki so ga imele, je bilo mnogo
Zadružništvo, v katerem se je organiziralo delavno ljudstvo, bi moralo biti na vsak način pod enotnim zadružnim vodstvom, če bi hotelo dati zadružnikom res tisto, kar so od njega pričakovali.
Prav zaradi te strankarsko-poli-tični; -adružne razcepljenosti so zadružniki imeli le malo koristi od zadrug Zato pa so r,neli več koristi razni politični špekulanti, ki so zadružništvo izkoriščali v politične in profitarske namene. Še več, m d raznimi zadrugami je namesto zadružne sloge vladalo pravo sovraštvo, ki so ga netile politične skupine. katerim so zadruge pripadale.
S takim ravnanjem zadružništva so naši bivši politični zadrugarji tudi sami dokazali ljudstvu, da niso
bili pravi voditelji ljudskih zadrug in da jih tudi ni vodila pri delu prava zadružna ideja Ker so delali proti zadružnim načelom, niso skušali združiti in učvrstiti zadruge in s tem res pomagati ljudstvu v borbi proti špekulantstvu
Po fašistični okupaciji je bilo v Sloveniji veliko zadrug razpuščenih, oziroma so jih združili in dali pod kontrolo fašističnim komisarjem, ki niso bili zadružnikom naklonjeni. Ti komisarji so imeli nalogo zadružnike gospodarsko izkoristiti in tako lepo počasi uničiti zadruge, oziroma jih spremeniti v fašistične organizacije.
Danes, ko lahko rečemo, da se polagajo novi temelji bodočega zadružništva, je naša dolžnost, da obnovimo tudi zadruge, ki so bile že pred vojno, ki so jih pa fašisti razpustili ali kako drugače uničili. Očistiti moramo raznih slabih elementov tudi vse tiste zadruge, ki so med okupacijo delale in tako podpirale okupatorja. Vendar pa moramo stremeti, da se v krajih, kjer je bilo več enakih zadrug be lisi hranilnih in posojilnih, bodisi raznih konzumnih zadrug vseh barv, ki so konkurirale med seboj, da se vse po stroki enake zadruge že pri obnovi združijo v eno samo močno zadrugo. Jasno je, da marsikateri stari strankarsko zagrizeni zadružniki ne bodo mogp ali pa ne bodo hoteli tega takoj razumeti. Mi pa, ki hočemo, da bo bodoče zadružništvo resnično služilo delavnemu človeku ne pa špekulantom, moramo nujno odpraviti vse take slabe strani zadružništva.
(Nadaljevanje sledi.)
OD TEDNA DO TEDNA
osnovi menjajo tudi značaj in naloge naših strokovnih organizacij.
Ne več negativna borba za obrambo ozkih delavskih pravic in vsiljena borba proti državi kot nosilki reakcije, temveč narobe, obramba državne oblasti, ki je pridobljena s krvjo delovnega ljudstva.
V dneh 23. do 25. januarja tega leta je v Beogradu zborovala vsedržavna konferenca delavcev in nameščencev, na kateri so bili navzoči delegati iz vse Jugoslavije. Slovensko delavstvo so zastopali znani delavski borci iz preteklosti Leskošek Franc, Pepca Kardelj, Tone Fajfar in Svetek Franc. Ta konferenca je, upoštevajoč vse zgoraj navedene izkušnje iz preteklosti, postavila temelje enotnemu strokovnemu gibanju, ka-ter^ bo zbral v svoji sredini vse delavce, nameščence in državne uradnike, da jih prevzgoji in združi, da se tako ustvari mogočna tovariška skupnost, ki bo kos vsem poskusom reakcije in sposobna zagotoviti delavske-
katere
Dne 22. t. m. je praznoval gene-ralisimus Stalin svoj 66. rojstni dan. Vsi narodi Sovjetske zveze, pa tudi resnično demokratični narodi v Evropi in na svetu sploh so se ta dan spominjali lega najvefjega politika In stratega sedanje dobe, saj se mora ves svobodoljubni svet zahvaliti njemu, njegovi politični modrosti in vojaškim sposobnostim, da se je'ta vojna končala z zmago demokratičnih sil, da ni svet postal suženj najpodlejših zamisli svetovnih fašistov Nemcev in Japoncev. Z modro zunanjo politiko je Stalin skoval protihitlerjevsko zvezo in jo ohranil kljub poskusom fašistov, da bi jo razbili, in tako ustvaril temelje za sodelovanje Združenih narodov po vojni, ustvaril temelje za miren razvoj svobodoljubnih narodov. V Krimski, Teheranski in Moskovski konferenci so oživotvorjene njegove velike zamisli o bratskem sodelovanju narodov sveta. Potsdamska konferenca se bavi z usodo Nemčije in dokazuje svetu, da so Veliki trije enotni v načelnih vprašanjih ureditve sveta, sedanja konferenca zunanjih ministrov v Moskvi pa že določa, da se bo mirovna konferenac začela najkasneje 1. maja 1946. Nadalje so se na tej konferenci sporazumeli, da bo v I sestavljalo mirovno konferenco pet članov sveta zunanjih ministrov, kakor tudi vsi člani Združenih narodov, ki so se aktivno udeležili vojne proti sovražnim državam v Evropi.
Kljub temu, da si resnično demokratični narodi prizadevajo na osnovi teh dogovorov zgraditi boljše odnose s sosednimi državami, ki so nujno potrebni za miren in uspešen razvdj vseh, pa te države ne razumejo oziroma nočejo razumeti, da je politika bratskega sodelovanja prav tisto, kar ustvarja blaginjo in pospešuje napredek teh držav.
pot, ki lahko usoešno kljubuje posku- mu razredu vse pravice, za katere so som reakcije po brezmejnem izkori-! naši najboljši delavski borci žrtvoval, ščanju in zatiranju delavstva. Reak-1 tudi svoje življenje. Ta sila bodo donami in korumpirani elementi, ki J enotne strokovne zveze delavcev m so se vrinili v delavske strokovne j nameščencev Jugoslavije, organizacije, so se upirali vsaki enot- [	(Nadaljevanje sledi.)
V primeru Jugoslavija*Italija
je članek tov. Tita, ki ga je objavila tudi naša »Primorska Borba«, javno pokazal vzroke, ki ovirajo prijateljsko sodelovanje obeh držav. Italija, namesto da bi priznala svojo krivdo v tej vojni in ogromno škodo, ki jo je povzročila v času okupacije samo v Jugoslaviji, ta Italija dopušča oziroma v svojem tisku sama vrši silovito gonjo proti demokratični Jugoslaviji in njenim pravicam do slovenskega in hrvatskega ozemlja v mejah bivše Italije in se pri tem poslužuje najogab-nejših obrekovanj na račun narodov Jugoslavije, ki so toliko trpeli prav zaradi nasilja italijanskih fašistov.
Možnost prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo obstoji v tem primeru, da Italija prizna, da je bila Jugoslavija žrtev osvajalskega napada od strani Italije ne glede na Mussolinija ali koga drugega, da prizna italijanska vlada ogromne žrtve in škodo, ki jih je pretrpela Jugoslavija v času med okupacijo, in tretjič, da prizna Italija upravičenost teritorialnih zahtev Jugoslavije.
Da do tega priznanja in po njem do prijateljskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ne pride, je krivda ne samo v italijanskih uradnih krogih, ampak tudi v tem, da si je svetovna reakcija izbrala ravno Italijo za svojo izhodiščno točko v borbi proti svobodoljubnim, demokratičnim silam sveta. Maršal Tito končno izraža željo, da bi naši zavezniki spoznali, da ni krivda Jugoslavije, če še do danes ni prišlo do izboljšanja odnosov z Italijo.
Popolno razumevanje in pogumno reševanje vprašanj, ki se tičejo Jugoslavije v zvezi z Italijo, bo brez dvoma pripomoglo k utrditvi miru, ker se s tem odstranjujejo elementi nemira in negotovosti v tem delu Evrope. Angleško in ameriško časopisje poudarja, da je članek maršala Tita važen doprinos za utrditev miru v Evropi.
Medtem ko v Jugoslaviji vse ljudstvo živahno in stvarno razpravlja o osnutku nove Ustave, ko daje nove predloge za izpopolnitev iste in tako poudarja široko demokratičnost, medtem ko ljudstvo v borbi za dokončno uničenje vseh ostankov fašizma sodi narodne izdajalce — mihajlovičevce, rupnikovce in drugo svojat, ki je povzročila toliko gorja, pa se po nekaterih državah, ki se tudi »borijo« proti fašizmu, fašisti nemoteno sprehajajo, še več — prirejajo celo javna fašistična zborovanja in demonstracije po Londonu in drugih mestih.
To so torej
čudna nesoglasja,
ki se kažejo zlasti v angleški politiki. Vprašanje, čemu so angleške čete v Egiptu, v Turčiji, Siriji. Libanonu, kaj delajo angleške čete v Indoneziji, ki je zanje čisto tuja dežela, zakaj so čete ZDA na Kitajskem?
Ozadje tem mučnim vprašanjem nfun razkriva dopisnik moskovske »Pravde« Zaslovski s svojim člankom o tako imenovani skupini imperialne politike v angleškem parlamentu, katere člani so sami lordi. Politični značaj te skupine pa nam je jasen, če
vemo, da so ti lordi predsedniki društev s takimi naslovi: »Društvo an-gleško-neniškega prijateljstva«, »društvo prijateljev nacionalistične Španije« itd.
Pred vojno pa je nn cnj ie supine pomirjenje z Nemčijo in našču-vanje iste za vojno proti Sovjetski zvezi. Imeli so pred seboj samo svoje trgovske interese in zaradi tega tudi niso hoteli krepiti Nemčije, da bi postala najmočnejša sila na evropskem kontinentu. Obenem pa so podpirali spolzko politiko Chamberlaina, ki je bil sam predsednik upravnega sveta pomembnega, dobičkanosnega industrijskega koncerna. Iz te skupine je tudi večina tistih prič, ki jih Goring in Ribbentrop zahtevata v Niimberg, da bi ju razbremenili.
Če vse to vemo in upoštevamo, potem se nam ne zdi več tako čudno, da angleška demokracija dovoljuje fašistične shode in demonstracije v Angliji, ki dajejo, pobudo in podporo nazadnjaškim gibanjem v Evropi in drugod po svetu. Potem se nam ne zdi tako čudno, da
ameriške čete na Kitajskem
posegajo v notranje razmere naroda, ki se je z vso odločnostjo zoperstavil imperialistični sili Japonske in s tem ogromno pripomogel k zmagi zaveznikov. In prav tistim, ki so se najbolj odločno borili, danes ameriške čete onemogočajo, da bi sami odločali o svoji usodi. Vse to je — preprosto povedano — posledica sebičnih interesov angleškega in ameriškega finančnega kapitala. Anglija, ki je v tej vojni gospodarsko in finančno precej trpela, je dejansko odvisna od ZDA in je 12. XII. 1945 sklenila pogodbo o posojilu štirih milijard dolarjev. Da se nahaja Vel. Britanija v resnično težkem finančnem položaju, dokazujejo izjave angleških parlamentarcev. Laburistični poslanec Norman Smith je rekel: »Britanija se nahaja v začetku boja za neodvisnost proti nadvladi ameriškega kapitalizma. S to pogodbo se prenaša kontrola nad financami britanskega imperija z britanskega parlamenta na Mednarodni fond v Združenih državah severne Amerike.«
Ta težka gospodarska in finančna stopnja in pa sebični interesi finančnih mogotcev, industrijskih koncernov in trustov. ki iščejo v prvi vrsti svojih dobičkov in finančne nadoblasti, so krivi za nedosledno politiko v boju proti reakcionarnim silam sveta.
SIROM primorske:

Srečno novo leto 1946!
Iz Tolmina so odšli demobiliziranci
Dne 4. decembra so se od nas poslovili hrvatski demobilizirani borci, ki se po dolgih letih zopet vračajo v svoje rojstne kraje. Težko nam je bilo pri srcu, ko so nas zapuščali, ker vsi se zavedamo, kako je bil ogromen tudi njihov doprinos k osvoboditvi Primorske. Mladina iz vseh okoliških vasi Tolmina, iz Zatolmina, Žabč je prišla z zastavami v Tolmin in prinesla zavojčke ter polne košare jabolk, da je obdarila demobiliziran-ce. Spremljala jih je do mosta; tu jih je v imenu vseh pozdravila tov. Pavla in se jim zahvalila za vse, kar so doprinesli k zmagi jugoslovanskih narodov nad fašizmom. Ob cesti jih je čakala mladina iz Poljubina, Prapet-ua in Ljubina, ki jih je spremila do postaje Sv. Lucija. Na postaji pa jih je že čakala mladina iz Bače, Idrije in Sv. Lucije, ki jih je obsula' s cvetjem in jih obdarila s paketi. Vlak je bil okrašen s cvetjem in zastavami. Ob slovesu so jim mladinke podale svoje naslove, da si bodo lahko dopisovali. Doneli so vzkliki: »Živeli naši borci!«, »Živeli naši bratje Hrvati!« To so bili izrazi hvaležnosti naše mladine nasproti borcem, našim osvoboditeljem, ki so toliko žrtvovali, prenesli toliko trpljenja, ko so v štiriletni borbi ustvarjali srečno bodočnost naši mladini.
Bovec protestira
Ljudstvo iz vseh vasi bovškega okraja se je 14. decembra zbralo v demonstracijo zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika«. Iz vseh vasi so prihajali v povorkah in se slednjič združili z Bovčani pred Bovcem. Skoraj dvatisočglava množica je korakala skozi Bovec in nazaj na trg pred občinsko poslopje, kjer je sedež ZVU. Ljudstvo je nosilo transparente z na--»iloyoMio -ttutìo omvice!«- »JLIo-. čemo naš Primorski dnevnik!«.
Kmalu nato je šla do guvernerja delegacija in mu predložila zahteve vsega bovškega ljudstva in mu izročila resolucijo s podpisi vsega prebivalstva. G. guverner je poslušal izjave delegacije in obljubil, da se bo zavzel na višjem mestu za to, da bi bile naše zahteve izpolnjene. Še vedno je množica vzklikala o zahtevah, ki so jo privedle do protestne demonstracije. Kmalu se je delegacija vrnila in sporočila odgovor g. guvernerja. V upanju, da bodo zavezniki držali svojo besedo in ugodili zahtevam ljudstva, se je množica v redu razšla.
Ta pa ne vžge
V Idriji ob Bači so res »brihtni« ljudje in to tisti, ki se ne postavljajo v isto vrsto z ljudstvom, to so tisti, ki so včasih živeli na račun ljudstva, to se pravi po naše reakcionarji. In ti »brihtni« reakcionarji so v teh dneh »pogruntali« novo raco, s katero bi hoteli pridobiti za svoje interese »svojeglavo ljudstvo«, ki sanja o neki ljudski oblasti itd. Vedo ti prav natančno povedati, da v Banatu, ki je žitnica cele Jugoslavije, in od koder so pred vojno prodajali žito tudi Nemčiji in drugim državam, da v tem Banatu danes ljudje umirajo od lakote. Čudno se nam le zdi, da ti rodoljubi, ki toliko pomilujejo ubogo ljudstvo v Banatu, ne pokrenejo kake nabiralne akcije in sami ne darujejo za stradajoče v Banatu.
Svetovali bi tem »brihtnim gospodom«, naj »pogruntajo« kako drugo, ta ne užge!
Gluhonemnica v Portorožu
Kakor smo že poročali, je Poverjeništvo PNOO otvorilo za gluhoneme otroke slovenske narodnosti v Porto-rožalt pri Piranu v Istri gluhonemnico. Posebna komisija bo sprejemala dne 7. januarja 19i6 otroke v ta /.avori.
Starši naj odpeljejo 7. januarja svoje otroke v Portorože v stavbo »Virginia«, kjer bo nastanjen zavod. Otroci morajo biti duševno in telesno zdravi ter sposobni za pouk. Pouk bo brezplačen, starši bodo plačevali mesečni prispevek za oskrbo po premoženjskem stanju. Okrožni in okrajni NO odbori so bili naprt šeni. da obveste vse starše gluhoneme mladine v svojem delokrogu o tem sprejemu, zato naj se obračajo za različne informacije nanje. Podrobna določila o sprejemu otrok v to gluhonemnico je prinesel naš list dne 8. decembra t. I.
Tržaška mladina je obiskala Ajdovščino
Preteklo nedeljo je tržaška protifašistična mladina obiskala Ajdovščino. Z veselim vzklikanjem in petjem borbenih pesmi se je mladina pripeljala na trg v Ajdovščino, kjer so jo prisrčno sprejeli zastopniki vojske, ljudske oblasti ter protifašističnih organizacij. Že iz samih pozdravnih govorov je tržaška antifašistična mladina spoznala, da je prišla na tla, kjer ljudstvo samo daje ton življenja, kjer ima ljudstvo oblast v rokah, kjer ljudstvo požrtvovalno dela za obnovo domovine in se nenehoma uspešno bori proti fašističnim ostankom. Zastopniki tržaške mladine so se navdušeni zahvaljevali za pozdravne besede ter ob tej priliki ogorčeno obsojali vse tiste, ki danes po Trstu še krate pravice delovnemu ljudstvu.
»Zavidanja ste vredni, ker imate svojo ljudsko oblast, ker lahko posvetite vse svoje sile delu za obnovo, ker lahko pišete pravično kazen špekulantom, črnoborzijancem in fašistom. Pri nas to ni mogoče: vzeli so nam oblast, vzeli so ljudska sodišča, skušajo nam vzeti vse.« Približno tako je govoril zastopnik tržaške mladine, ki je potem tudi pokazal vse strašne posledice teh protidemokratičnih ukrepov. V Trstu je danes možno ukinjati slovensko antifašistično glasilo, po Trstu se danes svobodno sprehajajo fašisti in izdajalci vseh kalibrov, po Trstu si upajo streljati fašisti na pošteno delovno ljudstvo. H koncu je tržaška mladina izrazila neomajno voljo vsega poštenega ljudstva cone A, da
vztraja v borbi za uničenje ostankov fašizma in za zmago ljudske demokracije,, da vztraja v tem, da bodo tudi oni priključeni k Titovi Jugoslaviji.
Po sprejemu si je tržaška mladina ogledala žago v Ajdovščini. V tovarni so mladino sprejeli in pozdravili delavci, zastopniki Enotnih sindikatov in v nekaj pozdravnih besedah predočili mladini življenje delavca v deželi, kjer je ljudska oblast. Delavec je pri nas udarnik, on z vsemi silami gradi in soustvarja; in tudi preteklo nedeljo dopoldne so vsi delavci v tovarni delali in svoj zaslužek poklonili za vojne sirote. Mladina je z začudenjem strmela na normalni tempo dela, saj v coni A tovarne ne obratujejo, hiše, mostovi, ceste se ne obnavljajo, čemur nujna posledica je brezposelnost, lakota in beda delovnega ljudstva. Ponovno je spoznala tržaška mladina, .a ovirajo reakcionarji Trstu, da bi svobodno zadihal samo zato, ker hočejo še naprej izkoriščati delovnega človeka in uživati plodove njegovega dela.
Popoldne je mladina na skupni zabavi z borci junaške Jugoslovanske armade spoznala, kaj pomeni ljudstvu ljudska vojska. Ponovno je mladina izrazila zahtevo, da se ta junaška osvoboditeljica Trsta vrne na pravične, s krvjo delovnega ljudstva zaznamovane meje.
Po šesti uri zvečer je mladina, prepojena še z močnejšim borbenim duhom, odšla v Trst in ponesla tja pozdrave iz Ajdovščine.
Tudi Ajdovci ne spe
Iz pisem obdarovancev
Nedavno je RKS v vasi Pomjan blizu Kopra delil darila ameriških Slovencev prizadetim, potrebnim družinam v tej vasi. Na Glavni odbor prihajajo sedaj pisma, pisana z okorno roko istrskega kmeta-delavca, ki izražajo globoko hvaležnost daroval cem, obenem pa kažejo tisto samozavest in ponos novega slovenskega človeka, ki sta v tej vojni proti fašiz-
A&laia.	/ahe« jim
za pomoč, ne zato, ker so dobili oble-ko, ampak zato, ker so zavedni ameriški Slovenci s tem podprli borce proti fašizmu, zavojevalcem slovenske zemlje. Darovalcem v spomin pošiljajo slike obdarjenih otrok. Pomjanka Sta-kovič pravi, naj bo darovalec prepričan, da sta dobila podporo dva res potrebna otroka, siroti brez strehe, brez obleke itd.
Jerman Franc pa piše: Najlepša Vam hvala za obleke, ki ste nam jih poslali, saj so nam fašisti uničili dom, prav vse, očeta so umorili v taborišču, dva brata pa sta padla kot borca za našo svobodo. Ostalo nas je le pet mladih, nepreskrbljenih.
Iskrena hvala za Vašo pomoč!
in vendar mu je RKS, ki to pomoč organizba, sam nakazal. Dalje pravi: Enako sem vesel, da je dobilo pomoč toliko sirot po vsem Slovenskem Primorju, katerim so fašistične bande požgale in izropale vse premoženje.
Kocjančičevi opisujejo tov. Abelu Ljuboču v Ressemerju v Pensilvaniji borbo z okupatorji in zaključujejo: »Borili smo se tudi za Vas, za lepšo
nih narodov!«
Pisma končujejo s pozdravi vsem rojakom v Ameriki in dajejo poleg svoje naslove, ki v celoti potrjujejo njihovo odločno voljo po priključitvi, saj je na slehernem naslovu napisano: Istra — Jugoslavija.
Nekateri so pri prejemu daril prispevali za RKS, pa čeprav samo po 5 lir. Ponosni so in se zavedajo, da razdeljevanje oblačila ni podpora, temveč oddolžitev za njihovo borbo in trpljenje. Nočejo miloščine ali plačila za prelito kri, saj so se borili za dobrobit vseh svobodoljubnih naro dov in sedaj upravičeno pričakujejo razumevanja pri uveljavljanju svojih
Ko smo zvedeli, da bomo imeli svoj list, slovenski list, ki bo izhajal v našem okraju, smo se razveselili. Z nekakim ponosom smo govorili o tem in pričakovali prve številke. Da, morda smo se po vseh velikih dogodkih, ki so se vršili v našem malem kraju z veliko naglico, kakršne nismo bil:	vajeni, tudi nekoliko prevzeli,
morda smo. postali malo domišljavi, pa smo pričakovali, da se bo list bavil le z nami, povedal vse, kar se godi pri nas in še vse drugo, kar bi hoteli, da tu'1' drugi izvedo iz naše vipavske prestolnice. Pa je prišla prva številka, druga, tretja; pa smo prebirali in čakali in gledali. In smo bili nekoliko razočarani. V Ajdovščini so se še naprej vrstili veliki dogodki, za nas tem večji in važnejši, saj smo jih čakali sedemindvajset dolgih let; manifestacije, prireditve, delo, vse je šlo dalje svojo udarniško pot, a v listu ničesar. Kakor bi hoteli Ajdovci obdržati vse samo zase. Pa smo se pogosto vpraševali zakaj — da, samo vpraševali smo se; nismo pa pomislili, da je tudi tu treba le dela, treba je, da se vsedemo, pa napišemo članek o vsem tem kar nas zanima, o tem, kar
Prosvetno društvo za Ajdovščino in Šturje tudi lepo napreduje. Število članov raste, posebno pa aktivno sodelujočih članov dramatskega, pevskega in šahovskega odseka, Dramat-ski odsek ima svoj stalni oder in je zanimanje za njegove predstave že tako veliko, da mora svoje prireditve večkrat ponoviti, da pridejo vsi gledalci na svoj račun. V kratkem bo dramatski odsek podal svojo šesto predstavo, kar je že lepo število, če pomislimo, da je večina delujočih članov zaposlena po delavnicah, pisarnah in raznih obratih, poleg tega pa se udejstvuje še v raznih drugih odsekih. Skupno z dramatskim odsekom nastopa večkrat tudi pevski odsek prf svojih in tudi pri prireditvah drugih organizacij. Šahovski klub ima že lepo število članov. Zanimanje za to lepo panogo pa stalno raste in se bo v kratkem pričela tudi šahovska šola, kjer bo tudi ukaželjna mladina bolje uporabila svoj prosti Čas, ki ji sedaj, žalibog brez uspeha poteka večkrat na prepogostih plesih. V šahovskem klubu se pripravlja tudi turnir in simultanka.
In še in še bi lahko pripovedovali
bi hoteli povedati tudi drugim, pred- o dogodkih pri nas, saj so za nas do-
vsem pa o tem, da v Ajdovščini ne spimo, kakor izgloda, ampak delamo, delamo udarniško in kjer je potrebno za obnovo naše lepe nove domovine.
2e večkrat so se tu vršile manifestacije za priključitev Primorske k naši pravi domovini, demokratični federativni Jugoslaviji, za naš Trst, za našo Gorico in Istro. Prebivalstvo se je manifestacij množično udeležilo.
Naša mladina tudi pridno dela. Sodelovala je skupno z vojsko pri večjih prireditvah, pri nabiranju železa, pri okrasitvah kraja in pri nabiranju drv za šole in urade. Šla je naproti delegatom sovjetske mladine v Postojno, nesla jim je pozdrav naše lepe dolinice in se vračala s pesmijo na ustih, z veseljem v srcu, da je končno mogla pozdraviti v svoji sredi zastopnike naše velike zaščitnice Sovjetske zveze.
In tudi naši pionirji se pridno udeležujejo javnega življenja. S svojim zborom, z lastnim dirigentom, nastopajo in žanjejo lepe uspehe. Imeli so celo svojo prireditev, ki je lepo uspela in pokazala, da so naši najmlajši na pravi poti in da po svojih močeh sodelujejo pri obnovi vsega, kar so nam dolga leta tlačenja uničila.
macine, ki smo dolga leta ždeli v kulturnem brezdelju in otopelosti, vsi zanimivi. Poleg drugega še to, da se v Šturjah obnavlja stari tamburaški zbor.
Tudi našega Planinskega društva ne smemo pozabiti. Priredilo je že 4 skupne izlete, ki so bili dobro obiskani in so lepo uspeli. Pri zadnjem planinskem slavju pa Stari Babi je mladina sodelovala z raznimi šaljivimi tekmovanji. Pa tudi stari člani se niso pustili spraviti v koš. Planinskemu društvu se je posrečilo združiti člane vseh starosti in slojev in si tako na Stari Babi lahko videl male, osem, šest in celo triletne pionirčke, poleg starih izkušenih 65 letnih planincev, delavce in uradnike, nameščence vseh vrst. Vse je ob zaključnem govoru tovariša predsednika in ob skupnem petju himne »Hej Slovani« prevevala ena sama misel, da smo tudi mi pripravljeni vedno sodelovati za dosego istega cilja: za priključitev našega Primorja k Titovi Jugoslaviji, v kateri edini bomo mogli doseči uresničenje naše sedemindvajsetletne borbe.
V potrditev tega sklepa pa je nad prepevajočimi že vihrala velika trobojnica, na kateri je v zadnjih večernih žarkih žarela rdeča zvezda, simbol tega uresničenja. Ajdovka.
Neki obdarovanec piše, da je po-1 pravic in pomoči pri zadoščanju naj-moči tem bolj vesel, ker je ni prosil, | osnovnejših življenjskih potreb.
Zbor volivcev v Tolminu
Dne 18. t. m. je MNOG pred zborom volivcev polagal račun o storjenem delu, obenem pa je zbor volivcev sklepal o bodočih nalogah.
Najprej je tov. Brovč podal politični pregled in prikazal velik napredek v Jugoslaviji od proglasitve republike do osnutka nove Ustave, ki je dana ljudstvu v pretres.
Sledila so poročila posameznih referentov. Referent za socialno skrbstvo je poročal, da bo v kratkem otvorjen v Tolminu »Dom vojnih sirot«, kjer se bo skušalo osemdesetim otrokom nadomestiti domače ognjišče. Pozval je vse, naj podprejo ta dom zlasti s posteljami in perilom, saj je naša sveta dolžnost, da se vs^j na tak način oddolžimo padlim borcem!
Sestavili so pripravljalni odbor »Zadruge vojnih oškodovancev«, ki so se s pomočjo države posvetili obnovi porušenih domov.
Referent za finance poroča, da je bilo od zadnjega zbora volivcev do danes 106.603 lir dohodkov in 6399 lir izdatkov, preostali denar so oddali finančnemu odseku okrajnega NOG za Tolminsko.
Referent za notranje zadeve poziva navzoče, da v redu prijavljajo gibanje tujcev in prebivalstvo sploh, da prijavljajo rojstva in primere smrti odseku za notranje zadeve in da izpolnijo družinske pole še poslednji
zamudniki, da se bo končno lahko uredil Anagrafski urad.
Tudi kulturno prosvetno delo se je v okrožju Rokodelskega bralnega društva »Mirka Skočirja« precej poživilo. Uprizorili so Jurčič-Govekar-jevo igro »Deseti brat«.
Tudi ZMS in AFŽ pripravljajo igre in druge kulturne prireditve. V januarju bo obnovljena obrtna šola.
Debata o klavnici in tehtnici na sejmišču je končno rodila uspeh, da obe ustanovi še nadalje upravljajo MNOG.
Zbor volivcev je nadalje sklenil, da prepusti Gozdarskemu odseku okrajnega NOG v Tolminu posek gozda v Kuntarju, zato podeli MNOG 12 odstotkov drv.
Nadalje je zbor volivcev pooblastil' MNOG, da postavi posebnega pooblaščenca KUNI-ja, ki bo v soglasju pooblaščenca KUNI-ja pri Okr. N00 upravljal narodno imovino, kolikor je je na ozemlju MNOG.
Določili so tudi nov prostor za športno igrišče mladine, ker so dosedanjega preorali za vrtove.
Končno so sklenili, da bodo organizirali posebno akcijo za podpore potrebnim družinam. Vsi lastniki prašičev bodo ob zakolu istih oddali določeno količino maščobe za podporo tem družinam.
Le s skupnim delom in požrtvovalnostjo bomo brez velikih težav prebredli sedanje težke razmere.
žene so zborovale
V nedeljo 16. t. m. so se zbrale žene iz vsega okraja Ilirske Bistrice na svojo predkongresno konferenco.
Prišle so deset, petnajst kilometrov daleč, iz najbolj oddaljenih vasi, v mrazu in burji, da se skupaj pripravijo na dna prvega kongresa AFŽ v Julijski Krajini, ki se bo v kratkem sestal.
Z velikim, zanimanjem so žene sledile govorom, ki so jih podali tov. Perovšek Franc, poverjenik PPNOO, tovariš Primožič Jože, predsednik ESZDN za Julijsko Krajino, tov. Čurin Ivo, kapetan XX. udarne divizije, tov. Marta, članica okrožnega odbora AFŽ, tov. Vera, članica okrajnega odbora SIAU, in tov. Slava, tajnica okrajnega odbora AFŽ II. Bistrica.
Govorili so o današnijh nalogah žene, o njenem političnem udejstvovanju in politični vzgoji. Dalje so pojasnili pomen nove Ustave posebno za nas Primorce, pojasnili stališče odnosa cerkve do države in končno pojasnili pravice, ki jih določa nova Ustava ženam kot enakopravnim članom človeške družbe.
Prav živahno so diskutirale o vseh vprašanjih.
Tov. Antonija Marinčičeva iz Kne-, žaka, mati treh padlih partizanov, | kateri je okupator požgal in izropal vse imetje, je končno pozvala žene k vztrajnosti in požrtvovalnemu delu pri obnavljanju. »Naša naloga je, da vodimo najedločnejšo borbo proti vsem ostankom fašizma, proti črnoborzijancem in špekulantom, da vodimo boj za priključitev k Titovi Jugoslaviji, ki nam edina more zagotoviti vsestranski razvoj, mir in brat-
sko sožitje z vsemi narodi Jugoslavije.«
Žene so s te konference poslale resolucije maršalu Titu, Glavnemu odboru AFŽ v Beogradu in Ustavodajni skupščini.
Kot žrtve ste padli...
Na pokopališče v Gornji Lokavec so dne 19. t. m. pripeljali zemeljske ostanke našega borca, ki je že 1943. leta padel pri Solkanu. Lep sprejem smo mu napravili Z venci in zastavami smo šli naproti eno uro daleč iz Srednjega Lokavca. Vsi odbori SIAU, NOO, vsa mladina, AFŽ, sploh vse ljudstvo se je udeležilo pogreba za našo svobodo padlega borca.
Vse ljudstvo je pelo: Kot žrtve ste padli v borbi za nas; zastave so se sklonile globoko k zemlji, v katero so polagali k večnemu počitku padlega borca.
V srcih vseh pa se je krepila zavest, da moramo vztrajati v boju za dokončno uničenje fašizma, ki je povzročil toliko žrtev in gorja.
Sad skupnega dela
Iz Bače pri Modreju poročajo, da so do sedaj imele električno razsvetljavo samo nekatere hiše v vasi, medtem ko so bile druge brez nje.
Zato so se lastniki teh poslednjih združili in šli skupno na delo, ki je rodilo lepe uspehe, saj je te dni zagorela po vseh hišah električna luč, katera je posebno v teh dolgih zimskih večerih res neprecenljive vrednosti.
Česar ni bilo mogoče storiti v pet in dvajsetih letih fašistične vlade, je bilo sedaj napravljeno v nekaj dneh, v res rekordnem tempu.
Aktivisti! Proučujte osnutek ustave FkltJ, predgovor ministrstva za konstituanto k osnutku ustave in vse načelne članke o ustavi v našem tisku!
Ob drugi obletnici rojstva
Vstala Primorska si v novem življenju, z dvignjeno glavo korakaš v nov ras. V svojem povišanju v svojem
trpljenju
našla si kontno svoj pravi obraz.
Po kapitulaciji italijauske vojske je završčalo na Primorskem. Ljudstvo je zajel val silnega navdušenja, množice so se valile proti mestom, prirejale demonstracije in po vzgledu partizanskih edinic raz-oroževale cele kolone Italijanov. Dvignila se je silna armada oborožena z modernim italijanskim orožjem, dvignila se je mlada sila Primorske, ki je 25 let z upognjenim hrbtom ječala pod fašisti in čakala svojega kralja Matjaža. Ta mlada neizkušena vojska, ki je imela nad-človeško vol jo boriti se, doseči svoj cilj, se je vsula na nemška gnezda. i>Na Gorico«, je bil bojni klic oborožene množice. Velika in sveta, je bila misel osvoboditi srce Slovenskega Primorja, zato niso gledali na žrtve, na trpljenje, vedeli so le to, da je treba za svobodo naše zemlje žrtvovati vse — tudi življenje.
In baš na goriški fronti je prišel, do izraza, prvi val upravičenega maščevanja nad fašizmom. Tam je govorila množica, tam je zmagala volja naroda, tam je bil izvršen prvi veliki, svobodni plebiscit Primorcev, ki so pred svetom odločno dokazali, da je ta zemlja res njihova, da ne trpe na njej tujega gospodarja in da so odločeni hoditi po poti, ki sta jo začrtala OF in veliki voditelj maršal Tifo.
To je bil tisti veličastni osvobodilni polet primorskega ljudstva, ki je po 25 letih raztrgalo spone, v katere ga je vklepal fašizem, in navalilo na Nemce in domače izdajalce. Brigade so se podvojile, podesetorile. Zato lahko smatramo kapitulacijo Italije 8. septembra lOi' za rojstvo IX. korpusa, čeprav se je isti formiral šele 25. decembra 1945. leta. Zato je tudi IX. korpus — primorski korpus, udarna pest primorskega ljudstva, ki se je zgrnilo v brigade, ki sestavljajo ta korpus, ali pa s svojim delom in materialnimi sredstvi podpiralo in vzdrževalo svoje borce, trpelo in se borilo z njimi, z njimi umiralo za svojo svobodo, za združitev z brati v Jugoslaviji.
Do kapitulacije Italije sta na vsem sektorju Primorske operirali samo dve brigadi in to Gradnikova in Gregorčičeva, ki sta bili ustanovljeni v maju 1945 ter Primorski odred. Ogromen dotok mladih sil v vojaške edinice pa je nujno zahteval formiranje novih edinic in organizacijo naše vojske, da bo zmožna načrtno izvesti operacije večjega obsega.
Vso to vojaško silo je bilo treba zbrati, ji dati smisla za trdno medsebojno povezanost, jo utrditi, ji pokazati nujnost enotnega vodstva in jo enotnemu vodstvu podrediti, ji vcepiti smisel za qrganizaeijo in jo iz gverilske vojske spremeniti v redno armado.
To je zahteval tudi strateški položaj Primorske, kjer se križajo pota iz Balkana v Srednjo Evropo in iz Podonavja na Sredozemlje. In ta geografsko in strateško važni prehod so si Nemci morali zasigu-rati, če so hoteli nadaljevati vojno. Uporabili so vse sile, da si zagotove Trst in da obvladajo važno križišče Gorico. Zato so vzdrževali na ozemlju Primorske 50.000 do 40.000
Devetega korpusa
i»» i
Bazoviška brigada v Kozjih stenah med letošnjo iebruarsko ofenzivo
vojakov, da bi si zagotovili komunikacije in da bi onemogočili razmah partizanskih edinic, katerih moč in borbenost je iz dneva v dan rasla.
Nemci so v času po kapitulaciji Italije nastopili z vso surovostjo, da bi zatrli osvobodilno gibanje na Primorskem. Vpadali so na osvobojeno ozemlje, kjer so zverinsko mučili in pobijali ljudi, požigali vasi, s seboj pa so pripeljali tudi slovenske judeže — belogardiste, da bi na tak način razdvojili enotno, strnjeno Primorsko ljudstvo, ki je v borbi za svojo svobodo junaško prenašalo vse grozote, ki so jih uprizarjale hitlerjevske bande, ki je žrtvovalo svoje premoženje in nešteto življenj svojih sinov in hčera.
Vojaške edinice so bile postavljene pred težko nalogo. Kljub silnemu sovražnemu pritisku je bilo treba vzdržati na svoji zemlji, tolči okupatorja na vsakem koraku, rušiti komunikacije, preprečevati širjenje bele garde, osvobajati ozemlje, vezati čim več sovražnikovih sil na naš teritorij in s tem pomagati zavezniškim silam, ki bijejo fašiste na vseh frontah, Za te naloge je bilo treba močne, organizirane in disciplinirane vojske, ki bi poleg predanosti in požrtvovalnosti popolnoma obvladala tehniko modernega bojevanja. Da bi se izvršila reorganizacija vojske, utrdila in povečala njena udarna sila na tem važnem delu slovenske fronte proti fašizmu, je Glavni štab NOV in POS poslal na ta sektor
UIVOD
d. z o. z.
naš uvozni in izvozni zavod ima svojo ekspozituro v Gorici, Viale 24 Maggio 18/1, tele!. 487 (nad gostilno Cavalin)
tovariša Dušana Kvedra - Tomaža, ki je prevzčl polit - komisarijat Operativne zone in tovariša Novljana - Lada Ambrožiča, kot komandanta Primorske operativne cone. v kateri so se začele formirati brigade. Ivan Turšič - Iztok je šel na Kras, da tam formira Kosovelovo brigado, vojska, ki je operirala na goriški fronti, bi tvorila »Goriško brigado«, ostalo moštvo po Vipavskem pa »Vipavsko brigado«.
Plamen osvobodilne borbe je zajel tudi Brda, Tolminsko in Cerkljansko. V Brdih je tovariš Kneževič Vladimir - Volodja, formiral Soško brigado. Pozneje je bil osnovan Operativni štab s tremi brigadami:	Gregorčičevo, Soško,
današnjo Bazoviško in XX.. ki je odšla na sektor slovenske Benečije.
Večje število slovenskih internirancev, ki so se vračali iz internacije v Italiji, se je ustavilo v Brdih, kjer so skupno z domačini formirali svojo brigado. Na Cerkljanskem pa se je formirala Vojkova brigada, katero je vodil tov. Milan Tominc.
Z Dolenjskega je preko Dolomitov prišla pod vodstvom tovariša Duleta še Prešernova brigada, ki je skupno z Vojkovo brigado začela uničevati sovražne postojanke na Gorenjskem. Z likvidacijo teh postojank je bil storjen prvi korak za polet naših brigad in njihovo svobodno premikanje po teritoriju samega »Reicha«. Nemškim obmejnim postojankam pa je bil vcepljen strah pred naraščajočo partizansko silo, ki se je ta čas formirala v XXXI. divizijo — Prešernove, Vojkove in Gradnikove brigade. Te sile sp vedno tesneje sklepale obroč okoli teritorija Poljanske doline, zrušile vse okoliške nemške postojanke in končno tudi Žiri. S tem je bila predstava o nemški nezlomljivi in neuničljivi sili zrušena.
Doba med formiranjem Vojkove brigade in prihodom Prešernove na Gorenjsko in osvoboditvijo Ži-rov spada med one, ki zapuščajo v zgodovini narodov in njihovih bojev sledove. Gorenjsko, ki so jo švabski vsiljivci smatrali za popolnoma svojo in niso dopuščali razmaha partizanskim edindcam, so uspehi XXXI. divizije povedli v še
silnejši osvobodilni polet in jo povezali s Primorsko, ki je bila tako dolgo nasilno ločena od svojih bratov.
Meja, ne samo kot simbol ločitve in raznarodovanja slovenskega ljudstva, ampak tudi kot dejanska prepreka za razmah osvobodilnega boja je bila razbita in upostavljeno najtesnejše sodelovanje med Gorenjsko in Primorsko. Obenem pa je bilo ustvarjeno zaledje, kjer so se zbirale glavne sile naše vojske in odhajale v napad za osvoboditev Gorenjske. Izginile so vse meje, ki so krivično in nasilno delile Primorsko od ostale Slovenije, kri primorskih borcev, plameni zažganih primorskih vasi, trpljenje nadčloveška volja vsega ljudstva, so jih uničile za vedno. Kri Titovih borcev v Bosni in Črni gori, v Srbiji, Hrvatski in tu v Sloveniji je porušila vse sanje domačih in tujih reakcionarjev. Enotna volja, enoten nastop borcev tu ob Soči in onih. ki so se bili za osvoboditev Beograda, je odločno povedala, da smo eno telo in da bomo kot tako tudi ostali.
Pohod XXXI. divizije v Slovensko Benečijo, je eden najslavnejših pohodov naših divizij. Boji ih zmage naših borcev v Slovenski Benečiji so zanesli plamen narodne vstaje tudi v najbolj oddaljene in zapuščene predele Slovenije. Ustanavljajo se prve partizanske bene-čanske edinice, ki prehajajo v boj proti okupatorju.
Preko Primorske se širi val narodnega upora v Furlanijo in Italijo, prve partizanske edinice vstajajo na našem teritoriju, se krepe ob našem vzgledu in stopajo v borbo proti Nemcem.
Ob prvih uspehih partizanske borbe se dvigneta Trst in Gorica, posnemata Ljubljano in se postavljata v vrsto z njo.
Zaradi velikega narodnega poleta so poskusi, belih v kali zatrti.
Partizanske sile v Slovenskem Primorju in Benečiji so tako na-rastle, postale tako organizirane in
udarne, vodile tako uspešne borbe v sklopu Jugoslovanske armade in s tem v sklopu zavezniške armade, da se je iz teh edinic, ki so dejansko že itak tvorile eno udarno telo organiziral 25. decembra 1945 IX. korpus Titove vojske s svojini sektorjem Primorska—Gorenjska.
25. december je torej pravi rojstni dan IX. korpusa, in od takrat naprej govorimo na Primorskem le še o IX. korpusu kot celoti, ali o divizijah, ki ga sestavljajo. Nič več ni raztresenih partizanskih edinic, ki so se posamezno neorganizirano borile proti okupatorju, pred nami stoji IX. korpus, udarna pest Primorske, sestavni del zmagovite Jugoslovanske armade, pod skupnim vodstvom velikega maršala Tita.
Akcije IX. korpusa dobivajo vedno večji mednarodni pomen v zvezi s prodirajočo zavezniško silo v Italiji sami.
Okupator, močno okrepljen z izdajalskimi, m ih a jloričevskim i, ne-dičevskimi in Rupnikovimi bandami, ki so bežale pred zmagovito jugoslovansko armado, je strahovito pritiskal na edinice IX. korpusa, da bi jih uničil.
Toda brezmejna požrtvovalnost in borbenost primorskih borcev, k! so se bili za svojo zemljo, za svoje matere, za svoje otroke, je vedno znova dokazovala, da vsi ti propadli fašistični izrodki z vsem modernim orožjem in z vsem svojim zverinskim postopanjem, ne morejo in ne bodo zlomili odpora in sile ljudstva, ki se bori za svojo sveto pravico.
In tako vztraja IX. korpus na ozemlju Primorske, tolče fašiste, prodira in zmaguje in se v borbi za Trst končno združi z zmagovito IV. armado. Danes se vse ljudstvo s ponosom spominja preslanega trpljenja, prelite krvi. S hvaležnostjo se spominja svojih borcev, ki so odločilno pripomogli k zmagi pravične osvobodilne vojne in prinesli po 25 letih sužnosti in zaničevanja — svobodo.
Odkritje spominske plošče Pinu Tomažiču in tovarišem na Opčinah
Dne 16. decembra okoli 10. ure do-
prmTne	vr^TTn	uv^VPrtrftF«!	ffWiiut
odkritja spominske plošče petim primorskim junakom, prvim antifašističnim borcem po zlomu Jugoslavije, ki so bili ustreljeni na strelišču pri Opčinah.
Ljudstvo se je zbralo pred Ljudskim domom, od koder so se • podali v sprevodu na strelišče. Na vzhodnem zidu strelišča, tam, kjer so bili pred štirimi leti ustreljeni primorski junaki, je vzidana spominska plošča, ki je bila pokrita z jugoslovansko zastavo.
Vse navzoče je najprej pozdravil tovariš Kukanja, ki je nato v svojem govoru prikazal pomen velikih žrtev Po njegovem govoru je bila odkrita spominska plošča, na kateri stoji sledeče besedilo:
»Le nikar ne jočite za nami, lepše nam bo pasti, če z rokami stisnjenimi v pest žalujete za nami.« Viko Bobek — Ivan Ivančič — Simon Kos — Pino Tomažič — Ivan Vad-njal — borci za svobodo — obsojeni na smrt, od fašistov — so bili tu ustreljeni — 15. decembra 1941.
Nato je govoril ljudstvu predsednik PNOO-ja, tov. Bevk, ki je med ostalim dejal: »Proces, ki se je vršil, ni izrekel obsodbe nad našimi junaki, ampak obsodbo nad fašizmom in ponovno se je razlegel v svet krik našega trpljenja in potrkal na vest Evrope. Pino Tomažič in tovariši so dokazali ljubezen in pripravljenost na žrtve za domovino ter premagali vsako bojazen pred smrtjo. To njihovo dejanje je vzbudilo nove sile in pognalo v boj vse naše ljudstvo za veliki svetli cilj. Vsi so umirali z vzkli-
kom: rajši smrt kakor suženjstvo!
STUtU^r. Jti OrVcr*»*»-Tl V TTfHgJ >»* ftl.!>•#"<»	«.v.
Trst predsednik dr. Pogassi, ki je med drugim dejal: »Polna vera v pravične zahteve Pina Tomažiča in njegovih tovarišev za našo stvar se je uresničila s padcem fašizma Bratstvo ljudstva obeh narodnosti, Italijanov in Slovencev, ki so skupaj prelivali svojo kri za skupne cilje in skupno svobodo, je na.jvečji uspeh, ki so ga uresničili vsi naši padli junaki. Ljudstvo obeh narodnosti naše pokrajine je utrdilo v borbi dosežene ideale, za katere so dali življenja ti prvi borci ljudskega pokreta. To bratstvo je porok mirnega sožitja in lepše bodočnosti našega ljudstva.«
Nato je govoril tajnik Pokrajinskega SIAU-a tov. Lavrenti, ki je poudaril veliki pomen žrtev petih junakov. Dejal je: Kljub temu, da je slovensko in italijansko antifašistično ljudstvo darovalo toliko žrtev za te ideale, opažamo, da se lahko danes nemoteno sprehajajo po Trstu kolaboracionisti in fašisti, ki jih na procesih osvobajajo, da se krati svoboda tiska in govora tistemu ljudstvu, ki si jo je priborilo v skupni borbi z zavezniki. Kdor skruni te pravice, ta skruni tudi spomin na vse borce proti fašizmu, ki so žrtvovali svoja življenja, za zmago demokracije.
Ob zaključku je predsednik Krajevnega odbora Opčine pozval vso mladino, naj zvesto čuva spominsko ploščo kot sveto mesto, naj vedno prinaša svežega cvetja, da bo vsak popotnik s Krasa, Vipave, Slovenije in cele Jugoslavije videl, kje se je rodila in razcveta naša težko priborjena svoboda.
Izpolnimo najvestnejŠe svojo dolžnost do naših borcev! Hvaležnost in priznanje, hi smo jim <ja dolžni, pohažimo s požrtvovalno pomočjo, ho se demohiliziranci vračajo na svoje
domove!
NAKUP
PRODAJO
IN ZAMENJAVO
lahko izvršite potoni našega u /oznega in izvoznega zavoda
UiVOD d. z e. z.
TRS T — Via Torre bianca 8/II1 »— tele!. 80-00
M
* **

f
\




i
»Primorska borba« Izhaja tedensko v Ajdovščini, — Urejuje Albreht Roman.