PRIMORSKI DNEVNIK
Posumi« piacana v gotovini	g"« _ _ OCT I* Abb postale 1 gruppo	“ Li6QE Ot) lil*	Leto XVIII. - Št. 65 (5149)	TRST, sobota 17. marca 1962
Delo razorožitvene konference	v Ženevi	Volilni govor Hruščeva v Moskvi
Segni predlaga delovne pododbore Krišna Menon pa tudi zasebne seje
Ob ponedeljka dalje se bodo voditelji delegacij sestajali popoldne na neuradnih sejah - Važen govor brazilskega zunanjega ministra Dantasa - Z AR napoveduje svoj načrt o razorožitvi
ŽENEVA, 16. — Ob zaključku današnje seje ženevske konference o razorožitvi so objavili naslednje uradno poročilo: «Kon-ferenca osemnajstih držav ° razorožitvi je imela danes tretjo sejo pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra Vaclava Davida. Predstavniki Brazilije, Italije in ČSSR so podali izjavo. Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 10. uri.»
Egiptovski tisk javlja, da Je predsednik Naser odredil, naj delegacija ZAR na ženevski konferenci predloži nov načrt o razorožitvi.
Italijanski zunanji minister Segni, ki je govoril prvi, je Poudari) veliko važnost obno-vttve pogajanj o razorožitvi in tud) pripomnil, da izjava o sPlošnih načelih, o katerih sta se sporazumeli ameriška in so-vjetska vlada, pomeni važno stično točko. Dodal je, da je treba biti realisti in potrpežljivi pri razgovorih in odstraniti nezaupanje. Dejal je, da Se ie italijanska vlada že pridružila ameriškim predlogom, 'b pripomnil, da so ti predlogi dobra podlaga za pogajanja. Vendar pa je italijanska delegacija pripravljena proučiti Vse predloge in vse načine dela.
Zatem je Segni izjavil, da Pripisuje italijanska delegacija Veliko važnost metodam, da se doseže smoter, t. j. ne metodam, ki se tičejo postopka, Jemveč konkretnim sredstvom, ■t' naj olajšajo sporazum. Pred-agal je, naj bi ustanovili de-iovne pododbore, ki naj bi isto. rasno razpravljali o raznih vprašanjih, tako da bj hitro in Vzporedno dosegli pozitivne rezkate na raznih sektorjih.
. Segni je poudaril, da je vprašanje razorožitve tudi medse-“°njega zaupanja, in zato sb fPtrebni posebni rezultati, ki Saj ustvarijo to zaupanje, frazilski zunanji minister Da«-tas je izjavil, da pripada Bradlja politično in kulturno Zahodu ter skuša rešiti svoja .trašanja «v okviru predstavniške demokracije«. ((Hkrati pa, Je pripomnil, se Brazilija ne dati vezana na noben političen ali vojaški blok, ne glede na da sodeluje pri pogajanjih ?a medsebojno pomoč za o-“rambo ameriške poloble.
O stališču Brazilije do razorožitve je Dantas izjavil: *°razilija žel) prispevati in Podpreti sleherno rešitev, ki P' Prispevala k miru, ter odganja vse, kar bi ustvarjalo dolemiko in nasprotja ali pa Vzburjalo javno mnenje.
Češkoslovaški zunanji minister David je v svojem govoru izjavil, da je sovjetski načrt ((najboljša podlaga za konkretno delo«, medtem ko ameriški predlogi ne nudijo gotovosti, da bo splošna in popolna razorožitev dosežena.
David je očital Rusku, da predlaga samo delne razoro-žitvene ukrepe, da predvideva nadzorstvene ukrepe, ki pre-
segajo razorožrtvene ukrepe, ter da v nekaterih primerih postavlja nadzorstvo pred razorožitev.
David je podprl načrt Ra-packega za neatomsko področje, ki bi zajemalo obe Nemčiji, Poljsko in CSSR. Zahteval je, naj se Zahodni Nemčiji ne izroči atomsko orožje ter naj se umakne orožje, ki ga že ima, ker bi ji to
, bantes je izrekel mnenje, so napori ZDA in Sovjetih zveze hvalevredni, toda Parati niso poizkusi, da bi ^skladili postopno razorožitev . učinkovitim mednarodnim Gorstvom še, zdaleč izčrpni. Razen tega gre, tu za vr®lje vprašanje velike važ-»Gre za spremembo gospodarstva, kjer prevladuje o-(.°zie, v miroljubno gospodarno. Bogastva posameznih de-p,> ki so danes imobilizirana imenu svetovne varnosti, bi J" morala združiti v medna-jOdno organizacijo, ki bi ime-s® nalogo rešiti druga svetov-v® vprašanja, kakor sta od-/ava revščine med narodi in pnašnjo gospodarsko neena-v°st. Dantes je mnenja, da Pomanjkanju jasnega gospo-arskega načrta lahko pomeni azorožitev tudi za oborožene -ržave nevarno neuravnovešenost,
j Dantes je poudaril tudi vpra-5®Pje specifične varnosti dr-JjV- ki nimajo jedrskega o-t{?2ia.' Pripomnil je, da je j *oa to vprašanje rešiti s DJb, da se nejedrske države (vjdružijo dvema resolucijama in sicer od 26. novem-jo® 1959 in do 28. novembra Jp. ki določata prepoved u-dpabljanja jedrskega orožja v® antarktičnem in afriškem puročju. Po njegovem mne-je tudi potrebno, da se »r ?Ye- ki nimajo jedrskega v °aja, obvežejo, da bodo za->„P'le vsako ponudbo tega o-0*)a.
HjD jedrskih poizkusih je mi-Ij.ster poudaril, da je Brazi-SL? obsodila obnovitev jedr-tj 'j1 poizkusov v SZ in hkrati‘kazila upanje, da bo ame-DSlta namera v tem smislu eklicana.
fjDrnenil je včerajšnji govor ,jtomika in Ruska in dejal, ® nista prinesla nobene bi-^ne spremembe v stališču j držav. Vendar pa se lah-I).. opažajo nekateri odtenki k' obrazložitvi nekaterih vpra-. zlasti kar se tiče vpra-v^Ja jedrskega orožja. Teža-niso nepremostljive, to bolj, ker se izvedenci
(S® ooij, Ker 0LKaterih držav strinjajo, da ^lajajo učinkovita sredstva j0 Podmorsko, atmosfersko in ^Posfersko nadzorstvo brez Ponovnega nadzorstva. Glede ^ozemeljskih poizkusov pa ijj.Ptorali začeti temeljite štu-Vj{e. da se dogovorijo o šte-potrebnih inšpekcij na l)j®iu samem. Sporazum o tem j. ®e lahko sklenil takoj v •*bnem pododboru.
Home, Rusk in Gromiko, kakor jih je narisal Bilj Berry za «Newsweek»
orožje lahko omogočilo, da izvede svoje revanšistične načrte. Na koncu se je David izrekel za osebno udeležbo državnih in vladnih poglavarjev na konferenci.
Po današnji seji sta indijski predstavnik Krišna Menon in ameriški državni tajnik Dean Rusk ostala v dvorani in imela privaten razgovor. Govori se, da se bosta jutri sestala Rusk in Gromiko. S tem v zvezi se je zvedelo, da sta imela njuna namestnika nocoj pripravljalni razgovor.
Kanadski zunanji minister Green je izjavil, da namerava njegova delegacija predložiti prihodnji teden seznam šestih vprašanj, ki so povezana z
razorožitvijo in o zdi mogoč nagel med Vzhodom
katerih se sporazum Zahodom.
Pripomnil je, da se vse delegacije zavedajo, da je čas velike važnosti spričo nadaljevanja jedrskih poizkusov in obstoja roka (1. junij), do katerega je treba poslati OZN poročilo o delu odbora. Green bo verjetno govoril o ponedeljek. Dalje je Green izjavil, da je potrebno bolje ugotoviti vprašanja, o katerih so nesoglasja največja, in je izjavil, da se strinja s teza osmih nevezanih držav, da bi morali imeti neuradne seje, ki bi lahko pospešile delo konference.
Nov sovjetski satelit okoli Zemlje in «neranljiva» medcelinska raketa
Hruščev je izjavil, da ZDA niso sedaj več neranljive spričo sovjetske «globalnc raketo Nemška mirovna pogodba bo podpisana - Podpora kolonialnim narodom, ki se borijo za neodvisnost
MOSKVA, 16. — Kakor napovedano, je predsednik sovjetske vlade Hruščev govoril danes na velikem volilnem zborovanju v moskovskem okrožju «Kalinim, kjer kandidira za vrhovni sovjet.
Veliko senzacijo so povzročile njegove izjave, ko je prekinil govor akademika Ilčinskega, ki je govoril
pred njim o vesoljskih dosežkih Sovjetske zveze. Hruščev je vzkliknil:	»Danes
smo izstrelili nov satelit, ki kroži okoli Zemlje že tri tire.« Dejal je, da so izstrelili satelit v okviru nadaljevanja vesoljskega raziskovanja. Kmalu zatem je agencija Tass to potrdila z dodatkom, da gre za satelit, ki ima na krovu celo vrsto znanstvenih aparatov. Satelit napravi en krog okoli Zemlje v 96 minutah. Njegov apogej znaša 980 km, perigej pa 217 km.
Satelit ima aparate za raziskovanje višjih plasti atmosfere in učinkov kozmičnega žarčenja. Sporočeno je bilo, da bo Sovjetska zveza izstrelila letos več satelitov z raznih krajev sovjetskega ozemlja z namenom raziskovanja višjih plasti atmosfere.
Agencija Tass je pojasnila, da sledijo poletu satelita z vseh postaj na sovjetskem ozemlju. Tudi observatorij v Bochumu v Zahodni Nemčiji je javil, da je ujel znake novega satelita.
Hruščev je v začetku govoril o uspehih komunizma in dejal, da socializem ni danes več sen, temveč je postal stvarnost. Govoril je nato o sovjetskem volilnem sistemu in obsodil ameriški volilni si-
(Nadaljevanje na 2. strani)
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
Pogajanja v Evianu zelo ugodno napredujejo
Ne gre več za načelna vprašanja temveč samo za nekatere podrobnosti
Predstavnik francoske vlade je izjavil, da gre sedaj «za ure» Ustavitev sovražnosti bosta razglasila Ben Heda in de Gaulle Nova zločinska dejanja francoskih fašistov
EVIAN, 16. — Po poročilih iz francoskih virov je bil spor o glavnih vprašanjih med pogajanji v Evianu dokončno rešen in pričakuje se vsak trenutek sporočilo o sporazumu. Ob zaključku konference bodo objavili uradno poročilo v Evianu, toda uradna razglasitev ustavitve sovražnosti bo nekaj ur pozneje v Parizu in Tunisu.
V Parizu je danes državni tajnik za informacije De La Malene izjavil, da konferenca v Evianu «zelo u-godno napreduje«. Dodal je, da ne gre več za dneve temveč za ure. Vendar je pripomnil: «Na vsak način moram pojasniti, da ure lahko sestavljajo tudi dneve.« Na koncu je še izjavil, da ni več načelnih vprašanj, ki razdvajajo obe strani, temveč gre samo za podrobnosti.
Zvedelo se je, da bo predsednik alžirske vlade Ben He. da razglasil v Tunisu ustavitev sovražnosti. Takoj nato bo odpotoval v Rabat, da tam sprejme Ben Belo in ostale ministre, ki jih bodo izpustili. V zvezi s tem je danes posebni odposlanec maroškega kralja izjavil; »Novice, ki pri-
S tiskovne konference Draga Kunca
Pozitivna ocena Gromikovega predloga neatomskih področij
Vidic o sodelovanju med balkanskimi državami - Schmid za zboljšanje odnosov med FLRJ in Zahodno Nemčijo
(Od nagega dopisnika)
BEOGRAD, 16. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc se je na današnji tiskovni konferenci dotaknil netočnih vzrokov, ki jih navaja grško časopisje kot razlog, zaradi katerega je grška vlada začasno prepovedala prehod grškim državljanom v Jugoslavijo na podlagi sporazuma o malem obmejnem prometu. Kunc je ugotovil, da je bilo dvoletno izvajanje sporazuma čeprav je bilo omejeno samo na 3000 koristnikov z obeh strani, zadovoljivo, in oa je zato nepričakovan sklep grške vlade obžalovanja vreden, posebno ker sporazum predvideva mehanizem za u-spešno reševanje in ocenjevanje posameznih sporov, kar je potrdila tudi dvoletna praksa. Kunc je dodal, da jugoslovanska vlada ni prepovedala svojim državljanom odhajanja v Grčijo.
Odgovor sovjetskega zunanjega ministra Gromika generalnemu tajniku Združenih narodov U Tantu na njegov predlog o ustanovitvi neatom-skih področij je Kunc ocenil kot pozitivno podporo in pripravljenost jedrske sile, da s svoje strani ne bo storila ničesar, kar bi pomenilo razširitev jedrskega kluba. »Kar se tiče ukrepov, ki bi imeli namen preprečevanje razširitve jedrskega kluba, je dodal Kunc, mi v tem ne vidimo sredstva za sankcioniranje a-tomskega kluba, temveč nasprotno prispevek k ustvarjanju pogojev za njegovo postopno ukinitev.«
V zvezi z vestmi o možnosti pogajanj za mirno reši-
tev vprašanja Zahodnega Irana je zastopnik državnega tajništva rekel, da bi bilo to pozitivno, v kolikor bi Indonezija in Holandija našli skupno osnovo za pogajanja za mirno rešitev spora.
V zvezi z vestmi, da se zahodnonemško vojno ministrstvo interesira za možnost, da grški otok Kreta uporabi za vojaške vaje, in da bo a-tlantski pakt zgradil na otoku center za šolanje vojaških strokovnjakov za manipulacijo s teledirigiranimi projektili, je Kunc dejal, da zgraditev oporišč na tem ozemlju lahko samo negativno vpliva na ozračje v tem delu sveta.
Pred dnevi je tisk objavil vest, da je ameriška banka za izvoz in uvoz odobrila Jugoslaviji posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev. Kunc je pripomnil, da ne gre za nov kredit, temveč za del kredita, ki ga je banka odobrila Jugoslaviji lani za izvedbo devizne reforme.
Vodja delegacije Jugoslovanske lige za mir in enakopravnost narodov, ki se je udeležila nedavnega sestanka balkanskih odborov za sporazumevanje in sodelovanje v Sofiji, Dobrivoje Vidič je po vrnitvi v Beograd izjavil, da so vse delegacije poudarile nujnost uporabe politike sožitja v svetovnih odnosih in v odnosih med balkanskimi državami, «Toda, je ugotovil Vidič, ne gre za to, da se med seboj prepričujemo o nujnosti koeksistence, temveč za to, v kakšni meri se v vsakodnevni praksi načela mirne koeksistence tudi izvajajo. Na sedanje *ežave o ureditvi odnosov na Balkanu vplivajo razni činitelji, med nji-
mi tudi splošno stanje zaostritve mednarodnih odnosov. Te zaostritve se lahko normalizirajo z vsestranskim razvojem gospodarstva, kulturnega, športnega, družbenega in drugega sodelovanja, kar je bilo ugotovljeno tudi v skupnem sporočilu. Zato je potrebno odstraniti vse manifestacije, ki so nasprotne tem smotrom, to tem bolj, ker manifestacija, kolt na primer dvoletna izzivalna politika albanske vlade in neke druge, za katere se ne bi moglo reči, da so navdahnjene z duhom dobroso-sednih odnosov, niso v skladu s stremljenjem balkanskih narodov.«
Podpredsednik zahodnonem-škega Bundestaga prof. Carlo Schmid, ki je bil tri dni gost InHituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, je danes pred odhodom v domovino izrazil upanje v izboljšanje odnosov med Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo. Schmid je izmenjavo obiskov med obema državama omenil kot najkoristnejšo pot za zboljšanje teh odnosov in izrazil željo, da bo po njegovem obisku skupina jugoslovanskih parlamentarcev obiskala Zahodno Nemčijo. Svoje razgovore s člani zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in z zastopniki zvezne skupščine je Schmid ocenil kot zelo zanimive. Poudaril je, da odnaša najlepše vtise iz Beograda, posebno z obiska v Tovarni motorjev v Rakovici, kjer se je razgovarjal z delavci o delavski samoupravi, in pa z obiska galerije srednjeveških fresk, ki so napravile nanj globok vtis
B. B.
hajajo iz Evlana, se zdijo spodbudne in dajejc- upati v bližnjo rešitev za alžirske vo. ditelje, ki so zaprti v Aunoyu. Kar se mene tiče, se strogo držim meja poslanstva, ki mi ga je poveril maroški kralj, in čakam tu, da dobim navodila za njih pričakovani povratek v Rabat.«
V	Parizu menijo, da bi u-tegnilo priti do podpisa jutri, če bo šlo vse v redu. Zatrjuje se, da so bila najbolj sporna vprašanja ((praktično reše. na«. Pravijo, da je Joxe dobil od de Gaulla zelo elastična navodila, toda je namenoma tolmačil ta navodila zelo ozko do zadnjega. Včeraj so Francozi baje končno popustili, kar se tiče razmestitve alžirske vojske po ustavitvi so-vražnosti. Tako bodo francoske in alžirske čete imele skoraj popolno svobodo gibanja. Obe poveljstvi pa bosta morali skrbeti, da se preprečijo nevarni stiki. Zatrjuje se, da gre za sporazum, ki temelji predvsem «na medsebojnem zaupanju«.
Drugo vojaško vprašanje, ki je bilo rešeno, pa se tiče francoskih čet v Alžiriji. Baje so se sporazumeli, da bodo francoske čete ostale tam še 10 mesecev. Zatem bo ostalo v Alžiriji okoli 80.000 francoskih vojakov in žandarjev, ki bodo repatriirali v treh letih. Izbira čet, ki naj prve odidejo, pa pripada Franciji.
Tretji sporazum je, določitev pristojnosti visokega ko. misarja in začasne izvršilne oblasti. Danes sta obe delegaciji razpravljali o sestavi začasne izvršilne oblasti, glede katere so baje precej napredovali. Znova se govori, da bo za predsednika te oblasti imenovan bivši predsednik alžirske skupnosti Fares, ki je zaprt v Franciji.
Rešiti je treba še nekatere podrobnosti in vprašanje postopka za zaključek konference. Francozi se še vedno izmikajo, ker nočejo uradno priznati alžirske vlade ali pa alžirske osvobodilne fronte. S francoske strani se govori, da bosta dokument o ustavitvi sovražnosti podpisala v Evianu general Camas, za Alžirce pa polkovnik Ben Auda. Pripominjajo, da bo šlo za strogo vojaški dokument. V Parizu bo ustavitev sovražnosti razglasil de Gaulle, v Tunisu pa Ben Heda. V Evianu bodo samo sporočili konec konference.
V	podkrepitev domnev, da gredo pogajanja h koncu, je tudi dejstvo, da se Je popoldanska seja zavlekla do 23, ure. Kakor poroča agencija Reuter, pa so v alžirskih in francoskih krogih nocoj izjavili, da se uradno sporočilo o ustavitvi sovražnosti pričakuje za jutri pozno popoldne ali zvečer po končni seji obeh delegacij.
V	Parizu poročajo, da bi de Gaulle utegnil napovedati u-stavitev sovražnosti po radiu okoli 20. ure, če se bodo v Evianu sporazumeli, da de Gaulle to javi na ta način.
Zatrjuje se, da bodo Ben Bela in ostali zaprti alžirski voditelji Jutri zvečer izpuščeni in bodo odpotovali z letalom v Rabat.
Teroristična dejavnost francoskih fašistov v Alžiriji in
stem, «kjer je edina razlika med obema strankama v znakih, ki sta osel in slon, kar ne dopušča velike izbire med volivci«. Poudaril je nato, da je zmaga komunizma nad kapitalizmom samo vprašanje časa. Pobijal je vse očitke Zahoda, da on poziva na svetovno revolucijo in je dodal: ((Gospodje kapitalisti, vi hočete zmago kapitalizma na zemlji. Cernu torej bi nam hoteli odvzeti pravico do obrambe?«
Hruščev je na dolgo govoril o prednosti komunizma nad kapitalizmom in poudaril, da bo končna zmaga pripadala komunizmu. Dalje je govoril o dosedanjih uspehih Sovjetske zveze v industriji in kmetijstvu in je nato ponovil izjavo o izstrelitvi novega satelita.
Govoril je zatem o uspehih Sovjetske zveze v zunanji politiki. Dejal je:	»Sedaj mo-
rajo imperialisti paziti. Sedaj nimajo več monopola v atomskem orožju in v drugem uničevalnem orožju, to tem bolj, ker imamo mi boljša vozila. Izbruh jedrske vojne bi za imperialiste pomenil samomor, ker imamo mi potrebne sile, da lahko odgovorimo na vsak napad.
Bistveno vprašanje v sovjetski zunanji politiki je sklenitev nemške mirovne pogodbe in ureditev zahodnoberlinske-ga vprašanja na tej podlagi. Poudaril je, da sovjetska vlada ni postavila nobenega roka za sklenitev nemške mirovne pogodbe. Vendar se motijo tisti, ki hočejo v nedogled odlašati rešitev tega vprašanja. To vprašanje se mora rešiti in bo rešeno.
Dalje je Hruščev izjavil, da je postavitev zidu v Berlinu omogočila Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji in ostalim socialističnim državam njih borbo za sklenitev nemške mirovne pogodbe z okrepljenega položaja. Dodal je, Ja želi SZ podpisati nemško mirovno pogodbo skupno z ostalimi državami, ki so bile v vojni z Nemčijo, in je očital zahodnim državam zavlačevanje. Nato je Hruščev dejal, da ZDA in ostale države zanima predvsem dostop v zahodni Berlin.
Ko je govoril o oboroževalni tekmi, je Hruščev poudaril 'nujnost sporazuma o razorožitvi in pripomnil: «ZDA sedaj hišo neranljive, tem bolj, ker se je položaj temeljito spremenil. Naši znanstveniki in naši inženirji so izdelali novo medcelinsko raketo, ki so jo označili za »globalno raketo«. Ta raketa je neranljiva in je ne more zadeti protiraketno orožje. Poznamo na« še orožje in zaradi tega pravimo, da je potrebna razorožitev. Mi vemo, da je to po«
Senatorji KD in PSI predlagajo reformo sedanje šolske ureditve
Franciji pa se kljub vsem zatrjevanim varnostnim ukrepom nadaljuje z nezmanjšano ostrino. Danes so fašisti izvršili v raznih alžirskih mestih številne atentate, ki so povzročili večje število smrtnih žrtev. V Oranu je poveljnik oasovske skupine ustavil policijski avtomobil, v katerem so bili trije aretirani Alžirci. Ukazal jim je, naj izstopijo, in jih je ustrelil. Nemoteno je zatem odšel. Razen tega so fašisti ranili enega alžirskega policijskega častnika. Nato so sledili ambulanti, ki ga je peljala v bolnišnico, in so ga ubili, preden je ambulanta prišla do bolnišnice. Tudi v tem primeru so morilci nemoteno odšli.
V Alžiru je v alžirski del mesta prišlo zadnje dni 300 agentov alžirske osvobodilne fronte, da tam nadzorujejo množične demonstracije Alžir-cev proti izzivačem OAS. Drugih 200 agentov pa je prišlo
v alžirske dele Orana. Uvedli so_ nadzorstvo nad vsemi množičnimi demonstracijami ter skrbno pazijo, da se ne razširijo na druge alžirske predele mesta in na francoske predele. Razen tega imajo a-genti nalogo, braniti alžirski del mesta pred infiltracijo alžirskih izdajalcev, ki jih plačuje OAS.
Tudi v Franciji se je danes dejavnost OAS poostrila. Danes so fašisti izvršili v Parizu nov bombni atentat, si* noči pa je v neki restavraciji eksplodirala bomba, ki je ranila dve osebi.
——«»-----
KOPENHAGEN, 16. — Danska vlada je sklenila odobriti resolucijo ministra Undena od 4. decembra lani, v kateri je rečeno, da Danska ne bo izdelovala jedrskega orožja in tudi ne bo dovolila, da bi tako orožje bilo na njenem ozemlju. To je danska vlada uradno sporočila tajniku OZN
Predsednik republike Gronchi sprejel predsednika Kostarike Orlicha in predsednika Irske de Valero Glavni odbor CGIL zaključil svoje zasedanje
(Od našega dopisnika)
RIM, 16. — Predsednik republike Gronchi je sprejel danes dopoldne predsednika irske republike Eamona de Valero in se je zadržal z njim v razgovoru; razgovoru je prisostvoval tudi predsednik vlade Fanfani. Po tem razgovoru je Gronchi sprejel tudi predsednika Kostarike Francisca J. Orlich Bolmarchicha. Tudi temu razgovoru je prisostvoval Fanfani. Po razgovoru je Gronchi zadržal gosie na kosilu.
Prihodnji torek bo zasedanje senata, ki ima na dnevnem redu tudi številne ratifikacije mednarodnih sporazumov.
Belisario (KD), Baldini (K D), Benedetti (KD), Caleffi (PSI) in drugi demokristjan-ski in socialistični senatorji so predložili danes v senatu zakonski osnutek, ki uvaja ne-, katere pametne spremembe v sedanji italijanski šolski ureditvi, Ta zakonski osnutek določa: 1. da se v vseh osnovnih in srednjih šolah uvedeta dve uri neobveznega dodatnega pouka za učence, ki jim redni pouk ne zadošča; za učitelje In profesorje je ta pouk obvezen; 2. učiteljem in profesorjem v službi je najstrože prepovedano dajati privatne lekcije; 3. ukinitev popravnih izpitov v jesenskem roku in začetek pouka s 1, septembrom. Za ta dodatni pouk je za učitelje in profesorje predviden honorar v višini od 30 do 45 tisoč lir na mesec in po 10.000 lir doklade za vsakega člana družine. Ustanovitev dodatnega pouka na o-snovnih in srednjih šolah skuša odpravili diskriminacijo na škodo otrok nepremožnih staršev, ki ne morejo nuditi svojim otrokom, v primeru potrebe. privatnega pouka.
Danes so se sestali predsednik poslanske zbornice Leone, predsednik senata Mer-
zagora ter glavna tajnika Pi-cella in Piermani; sestanek je bil v zvezi s postopkom, ki ga 85. člen ustave predvideva za izvolitev predsednika republike. 11. aprila (to je 30 dni pred potekom mandata predsednika republike) je treba oojaviti datum sklicanja poslanske zbornice in senata na skupno zasedanie. Leta 1955 (ko je bil izvoljen sedanji predsednik republike) se je to skupno zasedanje vršilo 28. aprila, naslednjega dne pa je bil izvoljen Gronchi (proti uradnemu kandidatu KD Merzagori).
Sindikalne organizacije, ki so vključene v medsindikalni šolski zvezi (ANCISIM, SA-SMI, SNASE, SNIA, SNDBR in SNBPPR) so poslale predsedniku vlade in prosvetnemu ministru brzojavko, v kateri izražajo svojo zaskrbljenost, ker v vladni izjavi ni nič o-menjeno glede raztegnitve začasne dodatne doklade osebju osnovne in srednje šole ter umetniških šol, kakor so jih že priznali drugim državnim nameščencem, in zahtevajo razgovor s predsednikom vlade in prosvetnim ministrom
v teku prihodnjega tedna, da bi poravnali ta dolgotrajni spor, kajti ricer bodo obnovili sindikalno akcijo, da bi rešili čim prej to vprašanje.
Glavni odbor CGIL je danes nadaljeval in zaključil svoje delo. Na dopoldanskem’ zasedanju je spregovoril drugi generalni tajnik organizacije, socialistični poslanec Santi, ki je podčrtal, da so vsi govorniki priznali, da je CGIL zavzela pravilno stališče do gospodarskega jn socialnega dela vladnega programa v novem političnem položaju, ki nosi v sebi nnovo vsebino in nove perspektive«. Spričo okoliščine, da CGIL vključuje delavce različnega političnega prepričanja, so se v ocenj vladnega programa omejili na nje-
gov gospodarski jn socialni del, ker delavce zanima predvsem ta plat. «To pa ne pomeni — je nadaljeval Santi — da ne bomo zavzeli stališča tudi do drugih točk programa, če bomo to smatrali za potrebno in primerno«. Santi je hkrati poudaril potrebo po popolni avtonomiji in svobodi sindikata, da bi mogli doseči od vlade ((gospodarsko politiko uravnovešenega razvoja, ki naj poveča zaposlitev in dohodek, večji del tega dohodka delavcem, večji poseg države na področje gospodarske dejavnosti, da bi omejili gospodarsko in politično moč monopolističnih skupin«. CGIL zahteva, da vlada ostvari gospodarske, politične, socialne in pravne pogoje, v katerih se morajo svobodno razvijati pobude in dejavnost sindikata; CGIL hoče hkrati — v enakopravnem po. ložaju z ostalimi sindikati — sodelovati v delavskem predstavništvu v Ženevi in v socialnih organizmih evropskega tržišča. Glede tega poslednjega je Santi zatrjeval, da predstavlja stvarnost, kj bi jo bilo nespametno zanikati; v njegovem okviru se razpravlja o vprašanjih, ki neposredno zanimajo italijanske delavce. Na koncu je Santi govoril tudi o sindikalni enotnosti in zatrjeval, da obstajajo vs) pogoji za njeno utrcitev. tudi če stališče CISL glede tega kaže, da se je ta sindikalna organizacija povrnila na stare polemične pozicije nasproti CGIL, kakor to potrjuje govor poslanca Stortija v poslanski zbornici. Zaključil je, da delavci pričakujejo nekaj novega in boljšega od nove vlade in dodal, da delavci pričakujejo v novem političnem položaju mnogo in več od svojih sindikatov:	»Naša giavna nalogn je
delati tako. da ne hi mo razočarali upravičene* pričakovanja delavcev«.
A. P.
trebno, toda zdi se, da Američani tega ne morejo razumeti. Za svojo obrambo so ameriški vojaki ustvarili zatrjevano pregrado sistemov na podlagi radarja itd. za prestrezanje izstrelkov. Toda nove globalne rakete lahko letijo okoli zemeljske oble v vsaki smeri. Natančnost računov se lahko primerja natančnosti za kozmični ladji »Vostok I in II*. Radarski stemi v Združenih ameriških državah nimajo več vzroka za obstoj. Z obstojem globalne
(Nadaljevanje na 2. strani)
Carapkin obtožuje ZDA in Anglijo
ŽENEVA, 16. Voditelj sovjetske delegacije na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov Carapkin je obtožil danes ZDA in Veliko Britanijo, da hočejo ustvariti položaj, ki naj jim omogoči obnovitev jedrskih poizkusov v zraku. Carapkin je na tiskovni konferenci izjavil, da spremenjen zahodni predlog za prepoved jedrskih poizkusov ni noben resen poizkus za rešitev vprašanja, in to dokazuje, da zahodne države nočejo sporazuma. Na koncu je Carapkin izjavil, da je potrebno, da tudi Francija podpiše vsak sporazum, ki bi ga sklenili z drugimi državami glede jedrskih poizkusov.
----«»----
Pred pogajanji
Indonczija-Holandska
DŽAKARTA, 16. — Zvedelo se je, da se bodo pripravljalna pogajanja med Nizozemsko in Indonezijo o Zahodni Novi Gvineji začela v ponedeljek ob navzočnosti ameriškega visokega funkcionarja. V Džakarti izjavljajo, da niso preveč optimisti glede sporazuma.
iiiiiiiaiiiiiiitiiHiiMiiiMitiiiiiiimiiiiiiitimuiM
DANES
«Ne *re več za dneve, temveč za ure«, je izjavil včeraj državni tajnik za informacije v Parizu o pogajanjih v Evianu. Vse kaže torej, da bodo že danes sporočili, da so razgovori v Evianu zaključeni, nato bosta de Gsulie v Parizu, Ben Heda pa v Tunisu po radiu in televiziji napovedala ustavitev sovražnosti. Ta vest pomeni, da so Francozi nocoj končno popustili, in sicer: glede razmestitve alžirskih čet, glede francoskih čet v Alžiriji, kjer bodo ostale še deset mesecev, o-krog 80.000 vojakov in orožnikov pa bo odhajalo postopoma v treh letih, ter končno glede pristojnosti visokega komisarja in začasne izvršilne oblasti. Ni potrebno se posebej poudar. jati, da so tudi včeraj zločin-ski fašisti od OAS v Alžiriji nemoteno ubijali ljudi in povzročili večje število smrtnih žrtev, v Parizu pa izvršili dva bombna atentata.
V	Ženevi so bili včeraj na vrsti trije govorniki: iz zahodnega bička Segni, iz vzhodnega David (CSSR), od nevezanih držav pa je govoril brazilski zunanji minister Dantas. Prvi je pohvali) ameriški pred. log, drugi sovjetskega, tretji pa je dejal, da z obema predlogoma se zdaleč niso izčrpani poskusi za vskladitev postopne razorožitve z učinkovitim nadzorstvom, in Je poudarit nujnost jasnega gospodarskega načrta, katerega pomanjkanje lahko po razorožitvi za oborožene države povzroči nevar. no neuravnovešenost. Za prihodnji teden se napoveduje zanimiv govor kanadskega zunanjega ministra Greena, ki bo predložil seznam šestih vprašanj o katerih se zdi mogoč nagel sporazum med Vzhodom in Zahodom. Včeraj je bilo na predlog indijskega zunanjega ministra Krišne Menona sklenjeno, da se bodo začeli vsako popoldne zasebni razgovori za proučevanje vprašanj, ki bi jih sproti omenjali zunanji ministri v svojih izjavah, zato da bi bilo delo konference hitrejše, ker mora biti poročilo o doseženih rezultatih predloženo do 1. junija.
V	najtesnejši zvezi s konferenco je govor Hruščeva, v katerem je včerai med drugim povedal, da ima Sovjetska zve. za novo medcelinsko raketo, ki Je neranljiva, ker Je ne more zadeti protiraketno orožje, in jo imenujejo tudi eglobšdno raketo*. Glede najvažnejšega vprašanja konference — nadzorstva — je izjavil, da so v SZ nedavno napravili podzemeljski jedrski poskus, ki so ga tudi v ZDA takoj ugotovili, ter da je to dokaz, da Je nadzorstvo nad eksplozijami na kraju samem nepotrebno. Glede nemškega vprašanja Je dejal, da je bistveno vprašanje sovjetske zunanje politike sklenitev nemške mirovne pogodbe, dodal pa je, da za to v!-d» SZ ni postavila nobenega roka, kar pa še ne pomeni, da sc lahko podpis odlaša T nedogled.
Sredstva za oboroževanje ali za odpravo revščine
Pred kratkim so strokovnjaki Združenih narodov izračunali, da znašajo na svetu izdatki za vzdrževanje vojaških naprav, moštva m za nabavo novega orožja okoli 120 milijard dolarjev na le-ir>. Od tega potrošijo 05 % Združene države, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Kitajska, Francija in Zahodna Nemčija. Vse druge dežele na svetu potrošijo po tej cenitvi za oborožitev nekaj manj kakor 20 milijard do-larj ev.
Vsota 120 milijard dolarjev ustreza približno desetini skupne vrednosti letne svetovne proizvodnje ter se skoraj ujema s celotnim dohodkom, ki pripade 70 % prebivalcev na svetu, živečih v ekonomsko nerazvitih območjih sveta. Sklepi, ki nam jih narekuje logika teh podatkov, opozarjajo na enega najhujših paradoksov našega časa Medtem ko živi pretežni del človeštva v revščini, ko nenehno in čedalje bolj zaostaja v ekonomskem razvoju za evropskimi in severnoameriškimi deželami, pa te države, organizirane v bloke in tekmujoče v oboroževanju, trošijo velikanska sredstva za ekonomsko neproduktivne namene.
Tekmovanje v oboroževanju deluje potemtakem kot dopolnilni vzrok, da se poglabljajo nesorazmerja v mednarodnem ekonomskem razvoju. ker vsrkava materialne dobrine in s tem otežuje, da bi bilo mogoče zagotoviti sredstva za pospešitev ekonomske rasti nerazvitih območij na svetu. Razen tega imobilizira finančna sredstva, industrijske in delovne zmogljivosti in s tem vpliva na deformacijo razvoja proizvajalnih sil, navaja jih, da proizvajajo sredstva, katerih u-porabna vrednost je lahko ekino uničevanje. Zategadelj je očitno, da deluje proces oboroževanja kot činitelj, ki zavira družbeno - ekonomski napredek na svetu.
Vendar pa ekonomski učinek tega procesa ni enak v vseh deželah, niti ne v večini dežel. Edino, kar jim je skupno, je to, da razsipavajo s tem določen del narodnega bogastva, da to bogastvo zamira ali se uničuje. To ffi rgzlično kaže v ekonomski rasti vsake dežele; kako, je v glavnem odvisno od njenega splošno ekonomskega razvoja, veliko pa tudi od družbeno - ekonomskega sistema. Ravno zaradi tega se pogosto sprašujejo, ali so vse, zlasti še industrijsko močno razvite dežele ekonomsko zainteresirane, da preneha tekmovanje v oboroževanju. Ce abstrahiramo vse druge komponente in upoštevamo samo ekonomski vidik problema, je odgovor na to vprašanje za veliko večino dežel, vštevši tudi industrijsko močno razvite, nedvoumno pritrdilen. V tem pogledu so mogoče določene omejitve in pridržki samo, če imamo v mislih položaj Združenih držav Amerike.
Združene države trošijo danes nekaj več kakor 9 % od svojega nacionalnega bruto proizvoda za vojaške izdatke; med deželami zahodnega bloka trošijo ZDA za oborožitev ne samo zdaleč največjo vsoto sredstev v absolutni vrednosti, ampak tudi največji odstotek nacionalnega dohodka. S tem v zvezi se sprašujemo; ali bi ameriško gospodarstvo moglo vzdržati brez hujših motenj novo razporeditev nacionalnega dohodka, v kateri bi se pojavil presežek 50 milijard dolarjev. Se posebno, če pomislimo, da doživlja ameriško gospodarstvo že pri sedanji strukturi potrošnje, v kateri izdatki za obrambo absorbirajo zelo pomemben del -proizvodnih presežkov*, izmenično obdobja relativnih vzponov in padcev.
V povojnem obdobju se je ameriško gospodarstvo dvakrat znašlo v položaju, da je moralo reševati to nalogo. Takoj po vojni so ameriške vojaške izdatke zmanjšali od 57 na 14 milijard dolarjev, kar ni povzročilo hujših ekonomskih težav. Sodijo, da je v tem odigrala posebno vlogo povečana kupna moč o-sebne potrošnje, ki je bila med vojno omejevana. V štiriletnem obdobju, ko so o-mejevali osebno potrošnjo, so se nakopičila tako velika sredstva kakor tudi velike potrebe, tako da se je vojaška industrija brez posebnih težav preusmerila na zadovoljevanje civilnih potreb. Nagla ekspanzija proizvodnje potrošnih dobrin je omogočila, da je dobila zaposlitev tudi demobilizirana armada. Kot dopolnilni činitelj je vplivalo tudi dejstvo, da je bila Evropa razdejana, da je imela ameriška industrija velikanske možnosti, ker je preskrbovala -stari kontinent* ne samo s potrebnimi po-trošnimi dobrinami, ampak tudi z industrijskimi napravami in opremo.
Toda po korejski vojni, ko so vojaške ozdatke zmanjšali od 50 na 40 milijard dolarjev, je v ameriškem gospodarstvu nastopila recesija, ker niso delovali ti in po-
dobni činitelji. Zmanjšanje davka, ki ga je uvedla republikanska vlada in ki naj bi spodbudilo osebno potrošnjo, ni bil učinkovit instrument. Zategadelj tudi zdaj menijo, da bi se znašlo a-meriško gospodarstvo pred zelo zamotano nalogo, če bi prišlo do večjega zmanjšanja ali popolne odprave izdatkov za oboroževanje. Ce bi ekonomska politika ZDA obdržala tradicionalne instrumente uravnovešenja proizvodnje in potrošnje, je verjetno, da bi utegnilo zmanjšanje vojaških izdatkov povzročiti velike težave, nemara pa celo ciklične motnje večjega obsega.
Dejstvo pa je, da to ni neizogibno. Večina ameriških e-konomistov se strinja v tem, da bi se bilo mogoče z obsežno zamišljenim programom javnih del in s planiranimi akcijami ustvarjanja kupne moči na drugih področjih, znotraj dežele in na mednarodnem torišču, izogniti vsakršnim negativnim posledicam. Do sedaj niso- izdelali še nobenega uradnega načrta, vendar pa je veliko predlogov posameznih organizacij in ekonomistov, ki upoštevajo povečanje izdatkov za socialno zavarovanje in prosveto, dotacije za gradnjo stanovanj in zmanjšanje davkov.
Kar se tiče drugih dežel, je jasno, da bi bilo zmanjšanje njihovih vojaških izdatkov zanje razbremenitev in vir sredstev, zelo potrebnih in nedvomno koristnih sredstev za reševanje raznih notranjih ekonomskih problemov. To velja predvsem za vse industrijsko nerazvite dežele, za socialistične dežele, precej pa tudi za zahodnoevropske industrijske sile, katerih vojaški izdatki z večjim odstotkom obremenjujejo nacionalni dohodek.
Razen tega je treba upoštevati, da daje organizirana akcija na področju mednarodne ekonomske pomoči izredne možnosti za odpravljanje vseh težav, ki bi nastale v zvezi s preusmeritvijo vojaških izdatkov. Sedanja raven mednarodne ekonomske pomoči je skrajnje nizka. Niha približno v mejah vsote 5 milijard dolarjev na leto kar komajda pokriva izgube, ki jifi imajo ekonomsko nerazvite dežele zaradi neugodnega delovanja svetovnih cen na njihove plačilne bilance.
Ce bi sredstva, ki jih danes trošijo za oboroževanje, usmerili tako, da bi v večji meri finansirali ekonomski razvoj nerazvitih območij na svetu, bi to omogočilo, da bi nastalo novo, dopolnilno povpraševanje po proizvodnih presežkih ekonomsko razvitih dežel, kar bi olajšalo preusmeritev njihovih proizvodnih zmogljivosti. Tako bi lahko postala ta sredstva hkrati učinkovit instrument za odpravljanje revščine, ki vlada zdaj po svetu.
ZDRAVKO MICIC
V teh dneh Je sneg pobelil pobočja Vezuva
Letalo dokončno izgubljeno?
Nikjer sledu o letalu ne o osebah na njem
Najbrž je 97 vojakov ter 17 članov posadke za vedno izginilo v valovih Pacifika
MANILA, 16. — Ameriško talo ni strmoglavilo v morje,
vojaško letalo »Superconstel-lation*, na katerem je bilo 93 ameriških in trije južno-vietnamski vojaki ter 17 o seb posadke — je padlo v Pacifik. Včeraj ob 15.22 uri je bilo z letala poslano zadnje sporočilo; letalo je imelo tedaj še za 8 ur goriva. Med posadko so bile tudi štiri ženske.
Ponesrečeno vojaško letalo iščejo sedaj številna druga letala, od katerih jih je šest odletelo z letališča ameriškega oporišča Clark, štiri pa z otoka Guam, dve z ameriškega oporišča Naha na Okinavi. Pri iskanju sodeluje tudi devet letal sedme ameriške flote ter anfibijska obalna letala z oporišča Sangley Point.
Vzdolž letalske proge, po kateri je letalo letelo, ni otokov. V primeru — kar pa je zelo malo verjetno — da le-
bi mu ostal samo poskus pristanka na morju. Poročila o nesreči dodajajo, da so bili vsi vojaki namenjeni v Sai-gon v Južnem Vietnamu. Gre za prevozno letalo, ki ga je najela «Military Air Transport Service* (MATS). Na tej progi prevaža družba *Flying Tiger* čete na Daljni vzhod že deset let. Iz Tokia pa poročajo, da v zadnjem času prevažajo na tej progi ameriške čete v Južni Vietnam.
V Sangley Pointu so zvečer sporočili, da so letala, ki ;o se vrnila, javila, da ni nikjer sledu o izgubljenem letalu. »Constellation* je najbrž izginil v morju, ne da bi za njim ostal kak ostanek. Desetine ameriških letal in vojnih ladij so danes pregledale področje 42.000 kvadratnih milj zahodnega Pacifika, toda brez uspeha.
iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiMMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kakor da se je zima šele sedaj zares začela
Zaradi snega strašno prizadeti predvsem južni predeli države
Tudi po skoraj vsej Jugoslaviji zopet sneg - Na Koroškem je bilo pri Beljaku 20, na Salzburškem pa celo 28 stopinj pod ničlo
RIM, 16. — Medtem ko iz nekaterih krajev države ri poročil o posebno slabem vremenu — ponekod v Romagni pa je nastopilo celo izboljšanje — pa so poročila, ki prihajajo z juga države, obupna. Kaže, da so posebno prizadeti Abruci, vendar sega slabo vreme s snežnimi meteži tudi bolj na jug in še na Sicilijo.
Tako poročajo iz Pescare, da se je stanje še poslabšalo zaradi snežnih viharjev, ki so divjali vso noč brez prestan-ka. V Molisu je vse cestno c-mrežje paralizirano in 124 občin je izoliranih. To je toli. ko huje, ker v teh področjih tudi oddaljenejši kraji niso sposobni dlje časa vzdržati odtrgani od ostalih središč, iz katerih se sproti oskrbujejo z živežem. Ob cestah je na stotine avtomobilov, ki morajo čakati, da se bodo rešili iz snežnega objema, potniki pa so se morali zateči v naj. bližje hiše. Pri Campoliet.u (Campobasso) je cestna polici, ja rešila štiričlansko družino, ki je bila sredi snega blokirana v svojem avtomobilu. Podobnih primerov se je v
Hud vihar, ki Je divjal v Rimu, Je v okolici podrl razvalino starega vodovoda, ki je zgrmela na neko barako. Posledice so bile strašne: ubilo Je mater s tremi otroki, močno ranjena pa Je bila 6-mesečna hčerka. Na sliki so gasilci pri neprijetnem poslu, ko v ruševinah iščejo trupla žrtev
raznih krajih dogodilo še več in včasih so bili vozniki že na pol zmrznjeni. V Campobasso že dva dni ne vozi vlak,
V	pokrajini Chieti so prav tako skoraj vse občine izolirane. Temperatura je padla do 8 stopinj pod ničlo. Gasilci iz Chietija so preteklo ncč potrebovali šest, ur, da so prišli 3 km daleč iz Migliamca na postajo Montopoli, kamor so peljali neko babico, Katere pomoč je zaprosila neka porodnica. Na odseku Tollo-Ortona-San Vito na jadranski cesti je blokiranih na stotine avtomobilov. Avtomobilistom so prinesle živež patrulje cestne policije. Y mnogih krajih so brez električnega toka, ponekod pa ni tudi vode,' kar hudo občutijo zlasti bolnišnice. Tudi na področju Sangra nič ne kaže na izboljšanje. Sneg je ponekod visok 3 m. Železnica ne vozi.
V	sami Pescari je snežna odeja debela 35 cm, toda bolj v notranjosti in v višjih krajih je sneg dosegel 3 m. Razen redkih izjem so vse ceste prekinjene. Zaradi snega je potniški vlak obtičal med Čampo di Giove in Paleno. Rešile so ga tri lokomotive, ki so prispele iz Sulmone.
Slabo vreme še naprej divja tudi po vsej Apuliji. Na progi Foggia-Benevento je še vedno ovira med postajama Bovino in Cervaro in vlaki proti Rimu morajo voziti čez Pescaro. Tudi na drugih progah je vožnja ovirana ali sploh nemogoča. Pri Spinazzoli se je vlak za čiščenje snega, ki se je zaletel v neki zamet', iztiril. Ko je šel temu na pomoč drugi podoben vlak, se je iztiril že 9 km prej. Potem je iz Barija odpeljal še tretji vlak z raznimi pripravami. V pristanišču v Bariju ne nakladajo ne razkladajo, ker je morje zelo nemirno. Tudi iz Brindi-sija poročajo, da je po državnih in pokrajinskih cestah promet težak zaradi snega.
Pozneje se je zvedelo, da je osebje lokomotive pri Spinazzoli moralo zapustiti tisti kraj zaradi bližine volkov.
Iz Foggie poročajo še vedno o snežnih metežih in vetru. Telefonske in telegrafske napeljave so večinoma pretrgane. Razen ceste Foggia-Ba-ri so vse ostale prekinjene. Vlaki prihajajo z najmanj 12
ur zamude. Vozilo z gosenico, s katerim razpolaga cestna policija, je obtičalo, ko je šlo na pomoč osebam v avtomobilu, ki je bil namenjen v Neapelj. Tudi dve vozili gasilcev, ki so hoteli na pomoč neki ženski v smrtni nevarnosti, !tla obtičali. V San Severu je nenadni sunek vetra razkril neko hišo; opeke so zadele več oseb, od katerih se dve nahajata v hudem stanju.
V	Neaplju se je splošno vremensko stanje izboljšalo, vendar je še mraz.
V	Lukaniji je snežilo 48 ur in v pokrajini Potenze je položaj kritičen. Agentje cestne policije, karabinjerji, gasilci, agentje javne varnosti in civilne osebe skušajo pomagati osebam, ki jih je kakorkoli prizadelo nenavadno slabo vreme. Na nekem mestu je sredi snega blokiranih okrog 80 oseb, potnikov avtobusov in zasebnih vozil; na pomoč jim gredo razne skupine. Prefektura je poslala živila kakim 20 osebam, ki so blokirane na neki železniški poslaji. Nekje drugje je spet blokiranih okrog 10 potnikov avtobusa. Uspešno so pripeljali neko porodnico iz Rifredda v bolnišnico, medtem ko ni bilo še mogoče prepeljati v bolnišnico neke druge porodnice. K tej so včeraj zvečer prišle reševalne skupine z zdravnikom in babico, toda ženska je v nekem kamionu rodila mrtvo dete. Porodnico so spravili v neko hišo, kjer se nahaja v zelo hudem stanju.
Irpinia je prav tako prizadeta in tudi tukaj je mnogo vozil blokiranih v snegu, ki je tamkaj meter visok. Patrulje cestne policije iščejo iv. tocisterno, polno bencina, ki je pred dvema dnevoma odpeljala iz Avellina v Potenzo. Z njo je bilo pet oseb, ki že 48 ur ne dajo nobenega sporočila.
Mesto Matera je pokrito s 30 cm debelo snežno plastjo, toda izven mesta je snega še več. Neka patrulja cestne policije je s precejšnjo težavo rešila nekega 12-letnega dečka, ki se je odpravil v Craco, 15 km oddaljeno vas, da bi družini prinesel kruha. Ko ga je patrulja našla, je bil na pol zmrzel. V snegu pa so obtičali gasilci s svojim avtomobilom, ko so hoteli na
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiM....
Prišel je s kmetov in predelal v 5 mesecih snov srednje šole
LYON, 16. — Mladi — deveti — sin nekega kolona iz vasi Longes blizu Lyona ni bil do vojaškega nabora nikoli v velikem mestu. V rojstni vasi sta ga poučevala vaški učitelj in vaški župnik, ki pa nista opazila na njem nič izrednega. Ko je pred pol leta mladi Jean orišel v Lyon na vojaški nabor, so ga pregledali tudi v psihotehničnem vojaškem uradu. Na svoje veliko začudenje so strokovnjaki ugotovili, da imajo pred seboj pravega genija. Ravnatelj urada je takoj ugotovil, da se Jeanova inteligenca sploh ne more primerjati z inteli-
genco 40.000 mladincev, ki jih je pred njim pregledal. Zdravnik je zaradi tega ukazal, da se njegov vstop v vojaško službo odloži in da se mu omogoči študij na državne stroške. Tako se je tudi zgodilo: poslali so ga na srednjo šolo, kjer je v petih mesecih predelal in obvladal program osmih let in položil gimnazijsko maturo. Njegovi profesorji želijo, da bi se sedaj vpisal na državni zavod za aplicirane vede. Mladi Jean Fre-ne pravi, da nima nič proti in dodaja, da ne čuti nobene naklonjenosti za kak poseben poklic. Izjavil je, da
bo storil vse, kar bodo od njega zahtevali, pri čemer pa ni mogel prikriti domotožja za svojo rojstno vasjo in za kmetovanjem.
---«»----
Slab pristanek letala ena oseba mrtva
ADAK (Aleutski otoki), 16. — Neko letalo družbe *Flying Tiger* je strmoglavilo med vožnjo pri Adaku, medtem ko je poskušalo nristati, da bi se oskrbelo z gorivom. V letalu je bilo 7 mož posadke, od katerih se je eden smrtno
ponesrečil Letalo je tipa »Super Constellation* in je prevažalo ameriški vojaški material za letalsko oporišče v Tačikavi na Japonskem. Odletelo je iz Praisg v Kaliforniji in prvi pristanek je bil v Godsbay na Aljaski.
Do nesreče je prišlo, ker je letalo nepravilno pristalo: prekoračilo je namreč betonirano vzletišče in kolesa so poskakovala okrog 700 metrov po neprimernem terenu, zaradi česar se je letalo zdrobilo in začelo goreti. Iz razbitin je uspelo samo šestim članom posadke srečno izstopiti. Sedmi je zgorel v plamenih.
pomoč učiteljicam in otrokom, ki so že 24 ur izolirani v neki podeželski šoli.
Na Siciliji so prav tako občutne posledice sedanjega vremena, saj je tudi na tem otoku na jugu ponekod na cestah v višjih legah po meter snega. Na Etni je sneg pobelil pobočje še pod 500 m. Na otoku Linosa južno od Sicilije pa so vsa tla prekrita s tanko plastjo soli, ki jo je pu-stilo razburkano morje. Med plimo pa je voda zalila otok 300 m globoko v notranjost. Pri Trapaniju in drugod je plima naredila veliko škodo. Več ribiških ladij je ob o-brežju utonilo.
Sele pozneje so pričele prihajati vesti o snegu z vetrom in hudim mrazom tudi iz severnih predelov države. Tako poročajo iz Bočna, da se je položaj popoldne še poslabšal, čeprav je bilo že ponoči ponekod mraz kot v pravi zimi; 18 stopinj pod ničlo. Mrzel veter je segal vse do Tri-denta in Verone ter Gardskega jezera, Na prelazu Rolle je termometer pokazal 20 stopinj pod ničlo.
BEOGRAD, 16. — Malo je krajev v Jugoslaviji, ki niso bili pokriti z debelo odejo po skoraj tridnevnih neprekinjenih snežnih padavinah,
V	Beogradu je na primer zapadlo okrog 100 cm snega, v Kotoru 2 cm. V srednji Bosni, Gorskem Kotaru in v Liki pa so v mnogih krajih zameti visoki po dva do tri metre. Skoraj iz vseh krajev Jugoslavije javljajo, da je deloma ali popolnoma prekinjen cealni promet, medtem ko se železniški promet razvija z veliko težavo in zamudami. Več vlakov je bilo danes ponoči zajetih po snežnih zametih na odprtih progah. Tako so na progi Split-Knin šele danes zjutraj osvobodili vlak, ki je sinoči obtičal v snegu. V Bosni so morali štiri vlake zaradi zametov pri Vrhovini usmeriti na druge proge.
Sarajevsko letališče je bilo danes neuporabno za promet. Z beograjskega letališča so odletela samo tri letala. Glavno mesto Makedonije Skoplje je zaradi mraza in snega, ki je nad 60 cm visoko pokril vse ceste, skoraj popolnoma odsekano od ostalih krajev republike. Podoben je ,položaj tudi v srednjem delu Črne gore. V Bosni pri Banja Luki je zunaj čreda ovac, ki jo je včeraj sneg presenetil; po zadnjih poročilih je zmrznilo okrog 400 ovac.
V	Sloveniji je sinoči močan sunek vetra odnesel streho s hiše komunalnega podjetja v Pristani pri Tržiču in z avtobusne postaje v Radovljici. Veter je prizadejal precej ško-de tudi v Celju.
DUNAJ, 16. — V Sonnblicku na Salzburškem je temperatura padla 28 stopinj pod ničlo, pri Beljaku na Koroškem pa 20 stopinj. Tudi na Dunaj se je povrnil polarni mraz z ledenim vetrom, v katerem plešejo drobne in redke snežinke. Pri Wagramu na Nižjem Avstrijskem so našli nekega 73-letnega moža zmrz-lega.
PARIZ, 16. — Podjetni ameriški lastnik nočnih lokalov v Las Vegasu je kupil celotno gledališče «Folies-Bergčre» za eno milijardo frankov, ki jo
ho ravnatelj gledališča Paul Derval prejel v petnajstih letih. Američan je ponujal Der-valu sicer 600 milijonov v gotovini, na kar pa Parižan ni hotel pristati.
Sodno preganjanje voditeljev KP v ZDA
W ASHIN GTON, 16. — Fede-ralni «Grand Jury» je obtožil dva voditelja komunistične partije ZDA, da sla prekršila določbe zakona «za nadzorstvo subverzivnih aktivnostin. Prvi obtoženec je generalni sekretar partije Gus Hall, drugi pa nacionalni sekretar Benia-min Davis. Na podlagi orne-njenih predpisov bi morala partija med drugim predložiti sezname svojih članov in voditeljev, toda doslej se še nikoli ni zgodilo, da bi zaradi tega v ZDA sodno postopali proti posameznikom, za katere predpostavljajo, da so člani komunistične partije. Gus Hall in Benjamin Davis sta bila sinoči aretirana v New Yorku, nato pa izpuščena proti kavciji pet tisoč dolarjev. V ponedeljek se bosta morala zagovarjati pred sodnikom.
V bližini Ancone
Huda nesreča libanonske ladje
Tri osebe mrtve, sedem pa jih pogrešajo
ANCONiA, 16. — Včeraj zjutraj so sporočili, da se je verjetno neka libanonska ladja potopila ob obali blizu Ancone, potem ko je prej nasedla. Obala je tako blizu, da se vojaška topničarka «Bracco» ni mogla približati. Najprej so opazili samo člane posadke. Sele skupina reševalcev, ki jo je organizirala anconska prefektura in ki jo je vodil orožniški maršal iz Numane, je dokončno vendarle dospela do neke barake na obali, kjer je našla 11 članov posadke. Dostop je bil zaradi zelo visokega snega zelo težaven.
Vsa posadka je štela 21 o-seb, od katerih so 3 mrtve, 7 pa jih še niso našli. Od 11 preživelih so jih 10 prepeljali v bolnišnico mesta Sirolo; e-najsti je bil hudo ranjen in ga niso mogli prenesti v bolnišnico, temveč so ga pustili v baraki, kjer skrbijo zanj nekateri dobri ljudje, ki so se prostovoljno prijavili. Med člani posadke, ki jih niso našli, je tudi poveljnik ladje, za katero so ugotovili, da se imenuje «Potho», da je last neke grške plovne družbe in da pluje pod libanonsko za-stavo.
Pozneje so našli še tri trupla izgubljenih; eno v pristanišču. Recanati, drugo v Si-rolu," tretje pa v Numani. Od desetih mornarjev, ki so jih pripeljali v bolnišnico, jih je devet grške eden pa hrvaške narodnosti.
----«»—
Pri Rimu nesreča ameriškega pulmana
RIM, 16. — Danes ob 9. uri se je zgodila na 31. km Vie Pontine huda prometna nesreča. Pulman je prevažal ameriške turiste in je trčil s tovornim avtomobilom ter se prevrnil. Ponesrečilo se je petnajst potnikov, toda med njimi ni nobenega mrtvega. Vseh potnikov je bilo 44. Najhuje je ranjena 51-letna Silvia Green iz New Yorka. listale potnike, ki so bili laže ranjeni, so bolničarji cestnega oddelka Rdečega križa za prvo pomoč obvezali kar na cesti.
----#»---
V	ZDA en avtomobil
na tri osebe
PARIZ, 16. — Vseh avtomobilov v šestih državah evropske gospodarske skupnosti je bilo v začetku letošnjega leta 15.600 X00 za 173 milijonov prebivalcev. V ZDA pa je za 185 milijonov prebivalcev 63 milijonov avtomobilov.
V	Franciji je 6.187.000 avtomobilov; od teh je 5.785.000 domače proizvodnje. V ostalih državah evropske gospodarske skupnosti pa je okrog 600.000 avtomobilov francoske proizvodnje in je Francija v tem pogledu zelo aktivna, Samo lani so francoske tovarne prodale ostalim petim državam skupnosti 146.000 avtomobilov in sicer največ iz tovarne Renault.
Od ostalih držav skupnosti
je izvozila v letu 1961 Italija 29.083 avtomobilov, uvozila F* 31.000; Zahodna Nemčija 44 tisoč 650 in 38.464; Belgija* Luksemburg 81.298 in 437. 0-stale države: ZDA 42.317 in 2629; Velika Britanija 5097 i» 2629; Švedska 9985 in 286. --------------«»----
Ouadros o vzrokih svoje ostavke
RIO DE JANEIRO, 16. * Bivši predsednik BraziliJ® Quadros je govoril sinoči P® radiu in televiziji in izjavili da je bila njegova ostavka posledica «zarote, ki jo je kovalo protislovno zavezništvo velikih gospodarskih interesom in komunistov«. Quadros j? napovedal, da bo vodil «kri* farsko vojno kot navaden dr* žavljan proti korumpiranifli reakcionarjem, proti komuni; stom in proti vsem tistim, ki plenijo narod«.	.
Quadros je odkrito napad®1 bivšega guvernerja država Guanabara Carlosa Lacerd°> o katerem je izjavil, da ga J® ob navzočnosti perujskega predsednika obtožil, «da p' stvarja iz Brazilije mostišč® za komunizem«.	,
Quadros je omenil tudi ve® primerov tujega vmešavanj*
v	brazilske notranje zadev*' član ameriškega državnega departmaja in koordinator *® južnoameriške zadeve Berl® mu je izrazil svojo »zaskrbljenost« zaradi obrambe po11'
tike Kube do samoodločb®' Tedanji ameriški poslanik ’ Braziliji Cabot Lodge je i*)*" vil, da »Brazilija ne more v* ljati za nevezano državo 'iV radi njene pripadnosti k v s®* ameriškemu sistemu«. Zate®-je Quadros kritiziral tudi z*‘ hodnonemškega poslanika H®‘f berta Titmana, ki je pok#** ((razdraženost« svoje vlade z*‘ radi odhoda brazilske deleg " cije v Vzhodno Nemčijo.
Dalje je Quadros izjavil, ®* je sklep kongresa, da ustan1
vi	stalno preiskovalno kom sijo, ki naj ugotavlja utem J ljenost obtožb Lacerde Pr°. njemu, povzročila njegov <’ stop. Pripomnil je, da je P la ustanovitev te komisij pravo izzivanje za predsedn ško oblast, ki je bila že r četa s kampanjo, ki _ so •’ vodili nekateri politični vojaški krogi proti odlikov^ nju kubanskega ministra <-ju' vare z odlikovanjem «Juzn ga križa*.
Bivši predsednik je naj® poudaril, da so bile mog°‘. razne rešitve, kakor na Pr‘ mer državni udar ali pa. j deralna intervencija v drza Guanabara. Pripomnil J®j, »Zavrnil sem obe rešitvi. * nisem bil izvoljen, da bi 1 dal svojo prisego. Izključen.^ je bila moja odstavitev sp' čo ministra za vojno, s ka rim sem razpolagal. Km*
sem zvedel za investitu svojega naslednika. Z neka*., rimi izjemami je v Brazi1 vladalo veselje. Parlamen.* ni režim je bil uveden s* raj kakor da bi uvedli ® narhijo. toda jaz ga ne zavr čam a priori *
Quadros je dodal: «PriPr‘)VJ Ijen sem obnoviti borbo f vsemi poštenimi, s kmeti, delavci, s študenti in z d_e dajalci, da se zgradi mocn zdrava in neodvisna Braz
Na koncu je Quadros dej*|j da se je vedno boril Pr°,e komunistom in da se bo dalje boril.
iiii*
IIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIMIIIIIItllHIIItllllHIIIIII,,,,, MiiiniiiiiHIIIIIIIIIIIIIII HlltlllllMIIIIIIIIIIIIIIIIflllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllll1"*1'
Volilni govor Hruščeva
(Nadaljevanje s 1. strani)
rakete so vsa obrambna sredstva zgubila svoj pomen*. Pri, pomnil je, da je razorožitev najboljše sredstvo obrambe proti uničenju človeštva zaradi jedrske vojne. SZ bo še dalje storila vse, da pride do razorožitve.
Ko Je govoril o nekoristnosti nadzorstva nad jedrskimi poizkusi, ko bi ti bili prepovedani, je Hruščev izjavil: »Nedavno je bil izvršen v Sovjetski zvezi podzemeljski jedrski poizkus. Istega dne so ZDA omenile to eksplozijo. Ali je potreben še kak drug dokaz, da se dokaže, da je nadzorstvo na kraju samem nepotrebno?*
Dalje je Hruščev dejal, da se zahodni narodi ne zavedajo še v celoti vse nevarnosti atomske vojne. Ne da bi ti narodi odobravali politiko svojih vlad, se pozibavajo v utvari, da se bodo lahko branili v hipotetičnih zakloniščih. Potrebno je, da «e zavedajo, da ni nobene obrambe proti jedrski vojni, in zato se morajo vsi narodi upreti jedrskemu oboroževanju.
Hruščev je zatem govoril o potrebi popolne dekolonizacije in je s tem v zvezi omenil Alžirijo ter izrekel upanje, da se bodo pogajanja srečno končala in pripeljala do uresničevanja pravičnih teženj alžirskega ljudstva.
Nato je nadaljeval: »So nekateri, ki netočno ali potvorjeno tolmačijo sovjetsko stališče o razorožitvi. Trdijo, da so naši pozivi na razorožitev škodljivi in nevarni, češ da škodijo tistim državam, ki se borijo za osvoboditev izpod kolonialnega jarma, in tistim državam, ki so pridobile politično neodvisnost, toda se niso še osvobodile jarma tujega kapitala*. Pripomnil je,
da je mnenja, da narodi, ki se niso še osvobodili kolonializma, se lahko osvobodijo samo z borbo in eventualno u-porabljajo orožje. Tisti, ki so se osvobodili, lahko branijo svojo neodvisnost samo z borbo. Omenil je, da Sovjetska zveza nudi gospodarsko pomoč in orožje državam, ki to zahtevajo za borbo proti imperialistom in kolonialistom. Dalje je Hruščev izjavil, da i-majo vsi narodi pravico izbrati lasten način življenja. Zato ni nobenega opravičila za ameriško politiko do Kube, kajti tu gre samo za požrešnost ameriških monopolistov. Hruščev je omenil, da je jasno, da je eden od vzrokov, zaradi katerih imperialisti nočejo razorožitve, ker brez orožja ne bi mogli držati drugih narodov pod svojo oblastjo. Razorožitev ne bi bila koristna tistim, ki dušiio svobodo narodov, temveč narodom, ki se upravičeno borijo za svojo osvoboditev.
Hruščev je nato omenil sedanje osvobodilne borbe v Angoli, v Kongu, in v Viet. namu. Omenil je pravične zahteve Indonezije do Zahodne Nove Gvineje in obsodili ameriško stališče do Laosa Takoj po zaključku govora Hruščeva je moskovski radio oddajal uradno poročilo o izstrelitvi novega satelita.
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Ženeva
(Nadaljevanje s 1. strani)
Davi so imele delegacije skupno sejo, da proučijo nekatera nerešena vprašanja. Indijski delegat Krišna Me-non je omenil Segnijev govor in zahteval, naj konferenca začne takoj konkretno delo, s tem da ima popoldanske se-
je, na katerih bi pr‘>u' vprašanja, ki bi jih sproti ^ menjali zunanji ministri svojih izjavah. Krišna M®11",, je dejal, da dolgi govori nistrov ne bodo nič pom*® k napredovanju. Pripomnil j’ da bodo zunanji ministri o*' li v Ženevi samo nekaj / zato morajo konkretno del* Privatni razgovori bi se '* ko začeli še preden konferenca delati v odbor^ zunanja ministra EtmP ^ in ZAR sta podprla Pre a Menona, nigerijski deleg* ., .................. lisa ti '
je izjavil, da želi s
»ti
voditelji delegacij brez sV valcev in ne da bi vod-- #
di mnenje drugih dežel, L 0. Velike Britanije, preden s j, resniči predlog indijskega ,j nistra. Lord Home ie ,n podprl predlog Menona predlagal, naj se privatni ,
govori začnejo med sarn ,.y ...jii.i-	----k-ez sve
odih
pisnike. Menonov predlo® bil sprejet in delegati so ^
zvali oba sopredsednika,
skupno proučita najbolj e meren način za u resni® predloga.	bodo
Sporazumeli so se. da j. od ponedeljka dalje ne ^ ni razgovori voditeljev y gaeij in pa dveh svetov8 za vsako delegacijo.	vo-
Zvedelo se je, da so s® v,,. ditelji delegacij osmih ^gfi. zanih držav na ženevski ,, ferenci sestali včeraj P dne na privatni seji |n ^ jetno se bodo še sestaj® ’ ^ se posvetujejo o stahs® ’ e naj ga zavzamejo. Te_,...pijs. so Burma, Brazilija. Etl.vej-Indija, Mehika, Nigerij®' 6 ska in ZAR.	, j*
Zvedelo se je tudi, _	^
v Ženevi navzoč neU£f —čije' pazovalec Vzhodne ”e e,p To je načelnik odseka ** gUnn-narodne organizacije v,,ngnd njem ministrstvu Eer Thun.
17. marc» 1962
UGOTOVITVE STROKOVNJAKOV OZN
Človekova sreča je v razorožitvi
7 odpravo vojne nevarnosti, bi bilo prihranjenih 120 milijard ■ Ugodne posledice za nerazvite dežele
Na razorožitev se, takisto kot na Združene narode, lahko gleda z različnimi očmi. Nanjo lahko gledamo z očmi upanja, pesimizma, lahko i-dealno in optimistično, lahko, postavimo, tudi cinično -- kot nekaj, kar je nedosegljivo, in to baje iz ekonomskih razlogov. In kdor se postavlja na to, zadnje, stališče, meni vsekakor tako zato, ker predstavljata danes vojska in orožje v nacionalnih proračunih, posebno onih velikih sil, tako važna činitelja, da bi neminovno nastopile zelo resno gospodarske reperkusije in krize, če bi za diplomatsko mizo iznenada prišlo do sporazuma o razorožitvi.
Prav nasprotno pa bi hotel dokazati — in s svojimi izsledki to tudi dokazuje — dokument OZN, katerega objava se, bržkone ne slučajno, tako lepo ujema z začetkom ženevske konference.
V tem dokumentu je rečeno, da je razorožitev, v nasprotju z nekaterimi tezami, gospodarsko povsem utemeljena, in to. v taki meri, da bi zagotovila najkrajšo pot v najširše blagostanje v svetovnem merilu, nikakor pa ne v depresijo. Tako je zapisano v tem dokumentu 74 strani. ki je zanimiv tudi zaradi tega, ker so pri njegovi sestavi sodelovali najrazličnejši ljudje. Njegovi avtorji so najuglednejši ekonomisti dežel, ki so si tako malo podobne, kot Francija in Pakistan, in po družbenih sistemih tako nasprotne, kot Sovjetska zveza in Združene države A-merike.
Dokument, oziroma poročilo, je skupno delo tako Vzhoda kot Zahoda in nevezanih dežel. To skupino si je bil zamislil in posamezne ekonomiste — deset po številu — izbral še pokojni tajnik OZN Dag Hammerskjoeld. V njej so bili zastopani po en predstavnik SZ, ZDA, Cehoskuva-ške, Poljske, Indije, Sudana, Venezuele, Velike Britanije, Francije in Pakistana.
Predsednik tega odbora, Jakob Mossak, sicer direktor Oddelka za gospodarska vprašanja pri OZN, je ob priliki objave samega dokumenta smatral za važno podčrtati, da je ta študija uspela pobi-ti dve močno razširjeni mnenji: prvič, da bi razorožitev utegnila povzročiti svetovno gospodarsko depresijo in, drugič, da bi znala ustvariti velike družbene težave pri poskusu dežel, da bi se prilagodile novi situaciji.
Nobena teh trditev ne drži, pravi poročilo, in to ob soglasnem mnenju vseh desetih avtorjev, ki predstavljajo deset različnih dežel. Pač pa so, nasprotno, docela prepričani, da bi prilagoditev bila danes lažja, kot pa bi to bile nepo-sredno po končani drugi svetovni vojni.
«Ta povojna preobrazba,)) je rečeno v poročilu, «je bila mnogo širša in je zahtevala mnogo večjo naglico, kot bi jo danes zahtevala razorožitev. Svetovni vojni izdatki in pa število ljudi v uniformi so bili neposredno po vojni štirikrat večji kot danes.»
V poglavju o ZDA je dalje rečeno, da je med letoma 1945 in 1946 šlo štiri petine ameriškega državnega proračuna za vojsko in vojne namene, kakor tudi, da je Amerika v tem času imela devet milijonov ljudi pod orožjem. Navzlic nagli spremembi, ki je nastopila ob koncu vojne, je Amerika leta 1946 imela vsega štiri odstotke brezposelnih. V primeru razorožitve, bi jih danes bilo okrog
4.5	milijona, od katerih bi
2.5	milijona odpadla na uniformirane osebe, 700.000 na civilno vojno osebje in nekaj nad milijon na delavce v vojni industriji.
Ameriški strol&vnjak iz skupine desetih je, ko je odkril te podrobnosti, izjavil, da bi se, ob povišku samo enega odstotka dosedanjih državnih in privatnih izdatkov, raven zaposlenosti v ZDA lahko ohranila na isti stopnji kot danes tudi v primeru razorožitve.
Najučinkovitejši del poročila pa je oni, kjer je govora o tem, kaj vse bi svet pridobil, če bi se otresel ogromnih stroškov za vojsko in orožje. Vsota, ki bi se v tem primeru prihranila, je takšna, da se čuje naravnost fantastično. Rečeno je, da bi dosegla 120 milijard dolarjev letno, kar bi predstavljalo okrog 8—9 odstotkov vse svetovne pro-
izvodnje materialnih dobrin ter uslug. Ta velikanska vsota postane docela razumljiva, brž ko se jo ilustrira s še nekaterimi dopolnilnimi podatki, kot na primer, da še danes okrog 50 milijonov ljudi dela za vojsko in vojne namene, od katerih 20 milijonov kot vojaki v uniformi, a 30 milijonov kot proizvajalci oiožja.
Samo sedem dežel, je rečeno dalje v poročilu, in sicer: SZ, Kitajska, ZDA, Velika Britanija, Francija, Kanada in Zahodna Nemčija, je udeleženih v svetovnih izdatkih za orožje s 85 odstotki.
((Uresničitev splošne in popolne razorožitve,« pravijo o-menjeni strokovnjaki, «bi predstavljala nedopovedljivo srečo.» Obenem zatrjujejo, da bi s tem bilo ogromno poma-gano tudi nezadostno razvitim, zaostalim deželam, ki bi valutna sredstva za oboroževanje v svrho obrambe lastne svobode v tem primeru lahko uporabile z mnogo večjim pridom za dvig svoje življenjske ravni in kulture,
—POUČNO ŠREČAm NA LETALIŠČU V DANAMA CITYJU \
Ob Panamskem prekopu se še vedno «zlati» ljudje ločijo od «srebrnih»
Ze ob pristanku vidiš, da si sicer v Panami, toda ameriški - Ne smeš daleč od prekopa - Vse se ti ponuja, tudi lepe mulatke, toda le za dolarje...
(Nadaljevanje na 6. strani)
Skozi odprta vrata utrujenega letala se je pokazal visok drog z zvezdnato plavo-rdečo zastavo. Komaj smo izstopili, nas je na letališčni palači pozdravil napis; «Pa-nama City», nato takoj spea-kerjev glas:	((Fotografiranje
je strogo prepovedano!« Sicer pa kdo bi tu fotografiral, v tej vročini.
V prostrani veži čakalnice pa je tako prijetno, kot bi bilo, če bi iz saharske vročine stopili pod hladno prho. Toda tudi živo je tu. Tu imaš črnce in mulate, ki strežejo belcem: Američanom ali Evropejcem. Tu imaš vrsto stojnic in trgovinic, na katerih najdeš vse: Nakit iz pravega in lažnega zlata, debele cigare iz Trinidada, indijanske brisače, črnske figure iz slonove kosti, razglednice po dolar, ki ti zaigrajo najnovejšo popevko, argetinske kovčke iz najboljšega usnja, Budove kipce in najfinejše kreme francoske kozmetične industrije, pa tudi knjige klasikov in najnovejše detektivke, ob mizicah pa sp ti ponujajo tudi vitke mulatke, ki jim je krilo zlezlo nekam
:Senilnost»?
Claudia Cardinale, ki igra glavno vlogo v filmu aSenil-nosl» po istoimenskem romanu Itala Sveva, J« izredno delavna. V zadnjih letih gre tako rekoč od študija do študija, od filma do filma. Njena pot gre stalno navzgor
daleč nad kolena. Vse se ti tu ponuja, le v žep moraš seči po dolar, kajti tu je v veljavi le ameriški dolar, pa čeprav smo v Panami.
Sredi velikanske veže pa je nekaj v pravokotniku razvrščenih miz, kjer se vrši policijski in carinski pregled za one, ki nameravajo tu ostati,
Pa čeprav le za nekaj dni.
In ti funkcionarji imajo veliko dela, celo oni. nad katerimi visi napis: ((Naselitveni u-rad». Pred njim stoji trenutno kakih deset mulatov iz bližnjega Karibskega morja, kajti v Panami se vedno najde kaka zaposlitev. Prekop potrebuje vedno nekaj težaške delovne sile, ki naj bi ga držala v redu in tudi takih težakov, ki bi bili pripravljeni tudi v tem vročem in malaričnem predelu utirati skozi džunglo nov asfaltni trak od Atlantika do Pacifika, seveda po najnižji ceni.
Pred 59 leti je bila Panama zapuščena provinca, le kotiček Kolumbije. Sedaj pa živi ločeno, zase in za panamski prekop, bolje od panamskega prekopa. Toda ne vsa. Panama šteje milijon državljanov. Vsak deseti je belec, vsak osmi je črnec, vsak deseti je Indijanec, od desetih Panamcev pa se jih devet ukvarja s kmetijstvom. Tako pravijo statistike.
Toda konkretnejšo, otiplji-vejšo sliko Paname sem do; bil po naključju. K temu ni pripomogla moja poklicna radovednost, pač pa zgovornost «senori» Morena, s katerim sva se takoj spoznala, poseb. no ko sem mu povedal, kdo sem.
«To tu, okoli naju, to vam je Amerika, — je začel Panama, prava Panama je vse kaj drugega. Stopite iz Panama Cityja ali iz Christoba-la le kako miljo in že boste srečni, če vas ne bo pokončala kaka strupena kača.
«Menda jih ni toliko?« — sem se drznil ugovarjati.
((Zoologi pravijo, da jih je trideset vrst. In to najbolj strupenih. Ce pa zabredete nekoliko globlje v džunglo, se vam kaj lahko primeri, da vas Indijanci plemena Kunja pospravijo za zajtrk.«
«Kar zabavni se mi zdite,« sem mu odvrnil.
«Prav nič ni to zabavno. To je veliko bolj žalostno, kot se zdi. Nihče, ki je šel nekoliko globlje v džunglo, se ni vrnil. Le dve milji od prekopa, pa smo že tam...«
Ko je medtem izpil kožar-ček viskija in koj naročil drugega, je nadaljeval:
«Ste kdaj slišali za ((srebrne« in za «zlate» ljudi?«
Ob tem ga le gledam. ((Pomeni, da niste. Dragi moj, v tej deželi so «zlati» in so «srebrni» ljudje. In ne gre za igro besed, pač pa za stvarnost. Veste, v dobi, ko so kopali prekop, so Američani dobivali plačo v zlatu, domačini in siromašni Evropejci, ki so prišli sem na delo, j)a v srebru, kajti takšna je bila tedaj naša valuta. Od tod »zlati« in «srebrni» ljudje.«
«Kaj se to ni pozabilo, v šestih desetletjih?«
»Ne, se ni. Ameriški delovodje in inženirji so dobivali zlato, težaška sila pa srebro. Pri delu so bili skupaj, izven dela pa vsak zase. Pravzaprav niti na delu niso bili skupaj, kajti «zlati» ljudje, Američani, so imeli svoje vodnjake, do katerih ((srebrni« človek ni smel. Zunaj pa je »zlati« človek imel svoje trgovine, svoje lokale, svoje
življenje, ki je bilo ločeno od življenja «srebrnih» ljudi.«
»Prav, ali na to še niste pozabili, saj danes ni več tako?«
«Ne, v tem merilu ni več tako, toda v Panami so še vedno »zlati« in «srebrni» ljudje. Nekoliko izven Panama Cityja je velik hotel. Zgradila ga je država. Njegovo razkošje je samo za «zlate» ljudi, pa čeprav ni niti «srebrnim» vanj prepovedano. Pa je vendarle tako urejeno, da «srebrni» vanj ne morejo«.
«Kako?»
((Enostavno. Pot vodi skozi džunglo in skoznjo moreš le z avtomobilom, saj sem vam že povedal, kako je dve milji od prekopa. Hotel sicer slabo posluje. »Zlatih« ljudi je premalo zanj. Toda raje tako, kot bj «srebrne» pustili vanj. Sicer pa krijejo deficit tega razkošnega hotela Američani, ki so tudi kreditirali gradnjo hotela: 4 milijone dolarjev.«
Nato me je »senor« Moreno potrepljal po rami in ponovil to, kar mi je rekel že v začetku, da je škoda, da
ne ostanem v Panama Cityju.
»Videli bi mesto v polni konjunkturi, prepolno turistov, trgovskih potnikov, mornarjev, cerkva in predmestnih kolib, razkošnih lokalov in trgovin, v katerih se prodaja naj razno vrstnej še pritihotapljeno blago z vseh strani sveta. Toda to blago je povečini za onih petdeset «zlatih» družin, in za nekaj tisoč trgovcev in birokratov, kajti milijon kmetov se bori s tuberkulozo in malarijo, kajti miljo, dve od prekopa že ni več Zdravnika. Panama je nekoliko romantična, hkrati pa žalostna mešanica, v kateri se vsakdo znajde kot se more.
»Kako ste se pa znašli vi ,senor’ Moreno? — sem se predrznih
«Kot vidite, ne preveč slabo. Cez poletje odhajam v Florido in delam, kar mi je moč. da bi se vrinil med ,zlate’«.
»Senor« Moreno je namreč inženir in v Miamiju na Floridi je gradil hotele in se u-veljavil. Sedaj ga gledam kako širokopleč stopa po stopnicah v letalo, ki ga bo odpeljalo ha Florido, kjer gra-
di majhen hotel. Kaže, da se bo zares vrinil med «zlate». In ko sem mu tik preden se je izgubil v trupu letala pomahal, se mi je zazdelo, da je imel prav, ko mi je rekel, da bi bilo prav, če bi za nekaj časa ostal v Panama Ci-tyju.
Sicer pa kaj naj bi tu počel. Tu med nebotičniki, tu kjer je pred 250 leti pacifiški morski ropar Morgan ropal in požigal.
Pol ure pozneje sem iz letala, ki se mu mudi proti Ekvadorju, gledal rumeno-moder trak Panamskega prekopa sredi zelenega oceana džungle. Z leve strani letala spet neskončne džungle Kolumbije in nato z desne mirni Pacifik ves v zlatih sončnih žarkih. Na pacifiških vodah se ne zibajo več karavele morskega roparja Morgana, zato pa režejo njegove vode sedaj drugi morski roparji. Zelo pogosto morski roparji z zvezdnato rdečo^plavo zastavo, kakršna se vije tudi pred letališčem v Panama Cityju. In ti moderni morski roparji se štejem med .zlate’ ljudi.
V. S.
■A
,.<- .'...-'-iilš
Zima, ki se je z nami poigrala vprav sedaj, ko smo te čakali na pomlad, je na Reški cesti, komaj iz mesta, ustvarila takšen slap ledu
................................................................................................................................................................................................... „,i,ii„ii»iniii„iiiiimi
ZIVINOZDRAVNIK SVETUJE IN POJASNJUJE
Kaj vse je potrebno napraviti da se teliček ne okuži in zboli
Osnovni pogoji: čist in zračen hlev, suha in prezračena stelja
Razvijajoči se plod ima v materinem telesu lastno krvno ožilje, ki je povezano z materinim ožiljem preko popkovine, skozi katero gredo ži-le odvodnice in dovodnice.
Skozi žile dovodnice prihajata v teletov organizem prepotrebna hrana in kisik, skozi odvodnice pa tele preko krave izloča ogljikov dioksid in druge škodljive snovi. Ob porodu se te krvne žile pretrgajo, vendar se ne zacelijo takoj, temveč ostanejo nekaj časa odprte. Taka odprta rana se kaj rada onesnažli na hlevskih tleh, kjer je največkrat vse polno kužnih klic. V primeru, da se take kužne klice zanesejo na odprte žile, ki so polne strjene krvi, se tamkaj pričnejo hitro razmnoževati in istočasno prodirati po žilah v notranjost telesa.
Več ali manj se take kužne klice nahajajo v večjih ali manjših množinah v vseh hlevih ter pridejo v dotiko teletovo popkovino, ki je še nezaceljena. Vendar po po-rodu zbolijo le redka teleta zaradi okuženja popkovine. To pomeni, da ima kakor vsako živo bitje, tudi teliček v svoji krvi m telesnih sokovih obrambne snovi — takozvana protitelesca, ki preprečujejo razvoj kužnih klic. Včasih jih tudi v kali uničijo in kmet se niti ne zave, da je bilo
......................................................................................................................................................................................■•«>•>...................
1 ŠE EN ZLOČIN FRANCOSKIH FAŠISTOV IZ VRST PAS
Umor Moulouda Feradouna, avtorja del «Zemlja in kri» in «0troci siromaka
Ko so predvčerajšnjim pri- \ hajale vesti iz Alžirije, je bila med njimi tudi kratka] vest, ki je sporočala, da je tolpa oboroženih francoskih fašistov, zločincev iz tajne organizacije OAS, vdrla v predmestju Elbiar v šolo, kjer je zalotila skupino ljudi pri delu. Prebrala je šest imen; tri alžirska in tri francoska. In teh šest mož je tolpa odgnala na cesto, jih postavila k zidu in z brzostrelkami pokosila. Pet jih je bilo na mestu mrtvih, eden pa kmalu zatem. Bil je to eden tolikih zločinov, ki so v Alžiriji in tudi v Franciji že na dnevnem redu. Rekli bi, torej, nič posebnega za sedanje razmere. Toda oni šesti, ki ni takoj
umrl, je bil Mouloud Fera-doun, zato je ta zločin še tem straš nejši.
Mouloud Feradoun je namreč onih redkih Atžirceu, ki so se tudi v teh nesrečnih o-koliščinah lotili peresa. In to z velikim uspehom. Leta 1953 je za svoje prvo leterarno delo »La terre et le sanp» (Zemlja in kri) dobil prvo literarno nagrado, dve leti pozneje je izšlo njegovo drugo delo «Le fils du paupre« (Otroci siromaka), za katero je prav tako bil nagrajen v Alžiru samem.
Sicer pa je bil Mouloud Feradoun po rodu iz Kabilije, tore j iz tistega dela Alžirije, ki je že sedem let eden od najbolj prizadetih predelov te
dežele in hkrati glavno oporišče alžirskih partizanov. Toda Mouloud Ferudoun ni živel v svoji Kabiliji, pač pa je več let preživel v Parizu, kjer se je spoznal z mnogimi francoskimi literarnimi ljudmi in kulturnimi krogi. Francijo je zato tudi vzljubil, vendar pa ne tako, da bi pozabil na svojo Alžirijo, kamor se je vrnil, da bi tudi sam da! svoj delež za osvoboditev svojega ljudstva. V partizune, v enote alžirske osvobodilne vojske ni odšel, pač "a )e postal učitelj in vse svoje sile posvetil svojemu' ljudstvu V razgovoru s prijatelji, tudi Francozi, z onimi, seveda, v katere je zaupal, ie rad poudarjal, da mu sedaj, ko se
,....lil,,,,,m,mili,m,   iiiiiiiiiiiiiii........................................mili...............................m"1"......
Poslovno pismo ah vest z zelo
ate
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite sistematični in ne trošite po nepotrebnem svojih sil. Neko novo prijetno prijateljstvo.
BIK (Od 21.4. do 20.5.) Nekdo se vam bo prilizoval, toda pazite, če ni za tem neka špekulacija. V čustvenih zadevah nesporazum.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Predstojniki vas sicer čislajo, vendar ne toliko, da bi si mogli privoščiti vse.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nove zamisli in novi načrti, ki jih ne smete zanemariti. Kar se ljubezni tiče, ste lahko povsem brej, skrbi.

Sli
LEV (od 23.7. do 22.8.) Premalo ste kritični nasproti drugim in tudi nasproti sebi. Neko prijateljstvo bi se znalo spremeniti v ljubezen.
DEVICA (od 23.8. do 2,2.9.) S tekmeci se boste morali pobotati, kajti sicer bodo šli posli narobe. Preveč idealno gledate na ljubezen.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V težavah se boste znašli, toda nagla pomoč vas bo rešila iz zagate. Veliko več sreče bo v ljubezni.
ŠKORPIJON (od 24.10, do 22. 11.) Edino v običajnem poslovnem življenju se boste znašli, zato se drugega ne lotevajte.
STRELEC (Od 23.11. do 20.12.)
prijetno vsebino. Malo več diplomacije, da ne bodo šla družinska razmerja po zlu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nakazuje se vam uspelo poslovno življenje z velikim dobičkom. V čustvenih zadevah se bodo razmere popravil?.
VODNAR (Ol 21.1. do 19.2.) Izkoristite ves čas. ki ga imate na razpolago. Utrdite si položaj. Ne jemljite čustvenih razpok na lahko.
RIBI (od 20 2. do 20.3.) Nepričakovan dobiček ali posloven u-speh. Vse svoje sile boste morali dati, da bo spet mir.
njegovi sorojaki borijo s puško v roki, ni prijetno iiza-pravljati čas s pisalom«, ve. liko prijetneje, veliko bolj moško bi tudi zanj bilo, če bi bil v rodni Kabiliji, med tisoči drugih Kabilijcev. Toda razmere so hotele, da je v enem izmed predmestij skromno preživljal svojih sedmero otrok in se z vso odgovornostjo pripravljal na dan, ko bo treba prevzeti od go. varnejše mesto. Zasačili so ga na sestanku, ko je z Alžirci in tistimi Francozi, ki ne mislijo tako kot Salan, razpravljal o tem, kako bo treba u-rediti razmere sedaj, ko bodo brzostrelke v Alžiriji utihnile
K desettisočem alžirskih mož, ki so padli, se je tako pridružilo še eno ime. Proti svoji volji je padel brez puške v roki, toda zato nič manj častno. Sicer pa je bil že dosedanji njegov delež alžirski stvari velik. Milijoni ljudi so preko njegovih literarnih del mogli spoznati, zakaj se je alžirsko ljudstvo u-prlo, milijoni ljudi so mogli brati, kako je eden izmed vzrokov več kot sedemletne alžirske borbe tudi (dakota, stara in podmolkla, ki te ne pusti spati in ki ti daje misliti«, kot je zapisal v svojih «Otrocih siromaka«.
zdravje teleta ogroženo. Prav zaradi tega take kužne klice ne morejo takoj prodreti v obtok krvi, kjer bi povzročile obolenje telesa ali celo pogin živali. Zaradi borbe v rani sami med protitelesci in kužnimi klicami nastane vnetje, ki je omejeno le na po-pek in njegovo bližnjo okolico. Otekli popek pa postane občutljiv in vroč, ostala ovojnica, ki visi od popka, se pa zelo počasi suši. Tak popek ne smemo nikdar stiskati. Ce to kljub vsemu storimo, priteče iz popka rumenkasto-rjava smrdljiva snov. Y takih primerih bomo pa pod kožo od popka proti prednjim nogam otipali zatekle žile, ki so na prijem trde in za pest debele. Tako vnetje se v večini primerov ne razširi, ampak se po dajjšem času celo zmanjša in polagoma izgine.
Večkrat se pa vneti popek zagnoji in predre in rana se zaceli, ne da bi ostale kakšne posledice. Ce bomo pravočas-no posegli vmes in žival zdravili, se bo ozdravljenje tele-tove popkovine pospešilo, kar bo pripomoglo, da se bo teliček razvijal normalno in ne bo zaostajal v rašči.
Včasih se zaradi teletove šibkosti, zaradi nehigiene ali pa tudi zaradi masivne okužbe, klice silno razmnožijo in premagajo protitelesca oziroma napaden organizem podle, že bolezni. V teh primerih kužne klice prodrejo po žilah trebušno votlino in dosežejo jetra, kar je za življenje teleta večkrat usodno.
Kužnih klic, ki povzročajo obolenje, je več vrst. Vsaka izmed njih ima svoje posebne lastnosti in povzroča razne o-blike obolenja. Na splošno smo pri takih obolenjih priča naslednjim pojavom; mladiča po. pade huda slabost združena z visoko vročino. Tako oboleli teliček preneha sesati, je pobit in žalosten in večkrat ta-ko onemogel, da neprestano leži. Ce ga postavimo na noge, se bo -komaj držal pokonci, pa ne za dolgo. Kmalu bo omahnil in se ponovno zleknil po tleh. V slučaju naglega razvoja obolenja, bo to trajalo samo par dni, nakar bo teliček poginil zaradi zastrup-ljenja krvi.
V	primerih, da se bolezen razvija počasi, bomo v določenih primerih opazili boleče in vroče otekline v nožnih kostnih sklepih. V takih slučajih zelo radi obolita ko-.leni prednjih nog in pa skočna sklepa na zadnjih nogah. Take otekline včasih zginejo same od sebe, a se največkrat zagnojijo in predrejo. Iz tako nastalih ran se cedi gost, rumen gnoj. 't
V	slučaju, da se bolezenske klice vgnezdijo v pljučih, se bo bolezen tamkaj razvila. V takih primerih teliček sprva boleče kašlja in težko diha. Temu sledi izcejanje gnojnega smrklja iz nosa. Telički z vnetimi pljuči ne ležijo na strani, temveč vzravnani, da si tako olajšajo dihanje.
Dogodi se tudi, da se bolezen zanese v možgane, zaradi česar živali omedlijo in se ne zmenijo za svojo okolico. Sem I pa tja se v takih primerih o-I pažajo tudi krči in celo ohro.
melost raznih delov telesa. Tako bolne živali imajo poleg vsega še smrdljivo drisko in večkrat jih tudi ščiplje v trebuhu, kar lahko ugotovimo po tem, da ležijo skrčene in da se zvijajo. Take živali tudi mokrijo pogosto, istočasno pa driska postaja vedno hujša in ščasoma ne morejo več zadr. ževati ne vode, ne blata. Medtem teliček hitro hira in hujša, dokler ga popolnoma ne zapustijo moči in ne pogine.
V izjemnih‘ slučajih se bolezen vleče tudi dalj časa. V teh primerih bo teliček le polagoma hiral in bo poginil še. le čez nekaj mesecev. V gotovih primerih bolna žival tudi okreva, a to se le redkokdaj zgodi. Vsekakor, če te-liček ne pogine v prvih dneh obolenja, bo bolezen trajala dva do tri tedne.
Za tovrstna obolenja so najbolj dovzetne živali plemenitih pasem. V nekaterih hlevih je bolezen posebno trdovratna. Tamkaj bo ves zarod poginil če se ne bo pravočasno pomagalo.
Ker klice obolenja pridejo v telo skozi žile na popku, bomo pazili, da taka okuženja preprečimo s tem, da skrbimo za snago v hlevu in da po porodu popek negujemo. Hlev naj bo v takih pri. merih suh in dobro zračen.
Hlev tudi večkrat skidajmo, da bodo ležišča suha. Jame, kjer zaostaja gnojnica, ki kuži zrak,^ pa zadelajmo. Ce je mogoče, postavimo kravo par dni pred porodom na poseben suh prostor.
Nasteljimo ji s suho in dobro prezračeno slamo. Spolovila in gornji del repa ji u-mijmo nekaj dni pred porodom vsak večer s toplo vodo in milom. Vodi dodamo na vsak liter po eno žlico kreo-lina ali lizoforma.
Takoj po porodu mladiča po. stavimo na suho in čisto steljo. V tistih hlevih, kjer so taka obolenja pogosta, je priporočljivo, da mladiča ujamemo na čisto in vroče zlikano rjuho. Tisti pa, ki pri porodu pomagajo, naj imajo roke skrbno umite s toplo tekočo vodo in milom. Zlasti še naj imajo čiste nohte. Poleg tega pa naj si opašejo še čist dolg predpasnik, da popkovina ne pride v dotiko z zamazano o-bleko.
Zveze med materjo in plo-dom pa ne smemo sami pretrgati z rokami. Pustimo raje, da se prekine sama. Ko se bo to zgodilo, naprašimo popkovino s sulfamidnim ali peni-cilinskim praškom, ki sta o-dlični sredstvi proti gnojenju. Tako prašenje pa je pametno vršiti parterat dnevno, dokler
se ovojnica ne osuši in odpade. Ce nimamo pri roki ta. kih praškov, pa razkužimo popkovino z jodovo tinkturo ali drugim enakovrednim razkužilom.
V tistih hlevih, kjer je prišlo do takih obolenj, moramo po ozdravljenju ali pa po poginu telička, hlev dobro raz. kužiti, kajti bolna žival izto. ča s svojimi izrebki ogromne količine bolezenskih klic, ki so zelo kužne in se zadržujejo v hlevu virulentne tudi po več mesecev. Zaradi tega ogrožajo tudi zdravje drugih teličkov, ki bi se naknadno storili v hlevu. Zato je treba take kužne klice odstraniti ali uničiti. V ta namen bomo izvozili iz hleva ves gnoj, opra. li prostor pod živaljo in kole ter jasli z vročim lugom ali podobnim ter pobelili zidove. Hodnik v hlevu pb moramo politi z gostim apnenim mle-kom, kateremu smo na vsak liter dodali po eno žlico kreo. lina. Ce letni čas in vreme dopuščata, je še najbolje, da imamo živino \ takih prim>. rih čez dan na prostem, hlev pa med tem časom pustimi odprt, da se prezrači in osuši. Ce se bodo naši živinorejci ravnali tako, bodo prepre. čili marsikatero obolenje v hlevu.
Dr. D. R.
ssm
tel
’AV/SMW,
vss/ssmv,
Sobota, 17. marca 10412
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Srečanje in slovo v lahki glasbi; 14.40: Jugoslovanske rlmtične popevke; 15.00: Mali koncert; 15.30: »Za hčer«, enodejanka; 16.05: Izbor domačih in tujih popevk; 17.20: Sem in tja PO lahki glasbi; 17.45: Alighieri: Božanska komedija-Nebesa: 18. Spev.; 18.15:	Umetnost, književnost
in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00:	Pomenek s po-
slušalkami; 19.30: Nov| glasovi; 20.00: Šport; 20.40: Slovenski oktet; 21.00: Za smeh in dobro voljo; nato Kernove in Berlinove melodije; 22.15:	V
ritmu in melodiji.
12.25:	Tretja stran:	14.20:
Simfonični koncert p. v. Franca Ferrarisa; 15.00: Drobci iz domače zgodovine; 15.15; Pianista Russo in Safred; 15.30: Zbor «Arturo Zardlni«.
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40; Lahka glasba; 12.45; Glasba po željah (II. del); 13.40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Nekaj veselih; 16.00:	Izbrali ste;
16.30; Dogodki in odmevi; 16.45: Pianistka Olga Jovanovič; 17.00; Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktail; 18.00: Prenos RL; 19.00- Poje Teresa Kesovija; 19.30:	Prenos RL;
22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih:
8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola. nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00: Najnovejše; 12.20: Glasbeni album: 15.15: Ital. folklorna glasba; 15.30: Tečaj nemškega jezika; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.20: Simfonični koncert za mladino; 18.55: Izžrebanje loterije; 19.30:	Enotni
razred; 19.45:	Knjige tedna;
20.00; Glasbeni album; 21.00: Magična flavta; 21.20:	Jean
Prevot. »Zvezde«; 22.30: Poje Giuseppe Negroni; 22.45: Do-kumentarij »Prijatelj medved«.
II.	program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Jutri bo nedelja: 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 14.40: Glasbeni kotiček: 15.00: Odmevi na prireditve v svetu; 15.15:	Album pesmi;
16.00: Program ob štirih; 17.00: Plošče; 17.30:	«Metuljček»;
18.50: ' Plešite z nami; 20.30: Puccinijeva opera »Lastovka«.
III.	program
17.00; Sonate za violino in klavir: Mozart, Brahms In Ravel; 18.30: Skladbe W. Ptsto-na in H. Genzmera; 19.15: Turizem v italijanskem gospodarstvu; 19.30:	Solerljev Tretji
koncert; 20.00:	Vsakovečernl
koncert; 21.30: Simfonični koncert:	23.25:	Pregled angleške
kulture.
Slovenija
5.00: Dobro Jutro!; 6.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštar-ček v mladinski redakciji; 8.35: Ali vam ugaja?; 8.55: Radijska Sola; 9.24: Odmevi iz starega Dubrovnika; 9.40: Improvizacije; 10.15: Od tod in ondod: 11.00; Zabavni zvoki; 11.15: Angleščina za mladino; 11.30:
Uvertura iz Wagnerjevih »Mojstrov pevcev«; 12.05: Kvintet Niko Štritof; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15; Obvestila; 13.30: Pihalni orkester JLA; 13.45; V tričetrtinskem taktu; 14.00: Delius: Simfonična suita »Florida«; 14.35: Naš) poslušalci čestitajo; 15 20: Napotki za turiste; 15.25: Veliki orkestri; 15.40: Zenski vokalni kvintet; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Gremo v kino; 17.50: Connlff s svojim orkestrom; 18.00: Aktualnosti doma Ih v svetu; 18.10: lz Puccinijeve «Tosce»; 18.45: Okno v svet; 19.05:	Domači zvoki;
20.00: Zabavne melodije: 20.20: Korporal se odpelje; 20.50; Za prijeten konec tedna; 22.15: Oddaja za izseljence; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
8.30, 14.00 in 15.00: TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.50: Nikoli ni prepozno; 19.20: Oddaja za delavce; 19 50:	Termodinamika;
20.00: Sedem dni v parlamentu; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Glasbeni program; 22.15- Detektivka »Mehiški obredi«; 22.50 TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.10: Mozartova opera »Magična flavta«; 23.25: Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 18.00: Tajn0 poslanstvo. Beograd 19.00; TV pošta; 19.15; S kamero oo domovini JRT 20.00: TY dnevnik Zagreb 20.20: Propagandna oddaja. Beo grad 20.35: Na tajnem kanalu. Italija 21.05: Zabavno glasbena revija. Ljubljana 22.15: Postna kočija — film Beograd 22.15: Vremeplov JRT 22.45: TV dnevnik — II.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.4, najnižja 2.1. ob 19. ui>l 3.8; zračni tlak 1011.8 raste, veter severovzhodnik 38 km s sun. ki 58 km, vlage 23 odst., nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja Z stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 17. marca
Jerica
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 18.13. Dolžina dneva 11.57. luna vzide ob 14.31 in zatone ob 4.32.
Jutri, NEDELJA, 18, marca
Edvard
Ob enih ponoči s posredovanjem vladnega generalnega komisarja
Po dolgotrajnem stavkovnem boju dosežen ugoden sporazum za pristaniške delavce
Sporazum predvideva pri večini operacij povišek tarife za S odst., izenačenje tarif in pomembne dodatne tarife
Ob 1. uri ponoči so predstavniki pristaniških delavcev in koristnikov pristanišča podpisali sporazum, ki določa nove tarife za delo pristaniških delavcev. Tajnik sindikata FELP-CGIL Muslin je na vprašanje našega urednika dejal, da je sporazum za delavce koristen, saj je prinesel nekatere bistvene spremembe in izboljšave. Tako je sporazum odstranil obstoječe anahronizme, ko so za isto delo delavci prejeli različno plačo in je tudi uvedel izenačenje na osnovi obstoječih najvišjih tarif. Glede dela v železniških vagonih in pri tovornih avtomobilih sporazum uvaja še enega moža. Na splošno pa zvišuje za 5 odst. skoraj vse tarifne postavke ter uvaja dodatke pri zapletenem delu. Sporazum velja eno leto ter istočasno tudi določa za eno leto sindikalno premirje.
Pogajanja, ki so se pričela Ob 6. uri na sedežu vladnega komisariata so se za delavce udeležili poleg tajnika tudi konzuli pristaniških družb kot tehniki sindikata. Za delavce so pogodbo podpisali poleg Muslina še Ghetz, Zuiz,
Ghert, Rustja in Apollonio, za koristnike pa so sporazum podpisali za Javna skladišča Tanasco, za industrijce Citta-dini, kapetan Praiani, inž
kapetan Fragiacomo, inž. Colautti, inž Suppani in kapetan Suppani
Na pogajanjih je uvodoma vladni generalni komisar dr Mazza pozval prisotne, na napravijo vse, da pride d: sporazuma, saj je sindikaln spor resno škodoval tržaške mu pristanišču. Tajnik sindi kata je podčrtal, da so bil pristaniški delavci vedno pri pravljenj na stvarna pogaja nja, istočasno pa je tudi opo zoril, da je celotno sindikat no akcijo vedno vodila samo FILP-CGIL in da je torej ne umestna prisotnost sindikalne organizacije FILP - autono ma. Po krajšem besednem bo ju s predstavnikom te sindi. kalne organizacije so člani FILP - autonoma pogajanja zapustili.
Nato so se pogajanja stvarno pričela ter so razpravljali o osmih vprašanjih, tako da je končno sporazum razdeljen na osem poglavij.
Kot smo že omenili, se nanaša prvo poglavje na operacije neposrednega vkrcavanja kjer so izenačili tarife za tovorne avtomobile s tarifami za železniške vozove. Tu »o povečali število delavcev od 3 na 4, tako da so ustanovili novo delovno mesto za delavca, ki dela izven železniškega’ vagona odnosno tovornega avtomobila, in ki bo prejemal po 3200 lir za delovni dan. Za ostale člane posadke pa ostane v veljavi dosedanja tarifa, in sicer 14.34 lir.
Prav tako so povečali posadko od 3 na 4 delavce, kadar gre za operacije brez mehaničnih sredstev, medtem ko bo ostala posadka (trije delavci) neizpremenjena, ko gre za odkrite vagone.
Pri vkrcavanju iz skladišč, izkrcavanju iz višjih nadstropij, ponovnem vkrcavanju itd. se vse tarifne postavke povišajo za 5 odst. Pri vseh teh operacijah so eliminirali razne nerednosti z uvedbo višje tarife.
Poleg tega so v treh primerih uvedli posebne dodatke.
1.	Pri manipulacijah in razdeljevanju raznega blaga po markah ali zaščitnih znakih (z izjemo suhega sadja izpod 15 kg) in preko decimalke za vsako marko prejmejo po 4,23 lir za kg.
2.	Pri manipulacijah kosov-
nega blaga na splošno (vključno suho sadje do 15 kg) znaša dodatek ,7.36 lir za 100 kg (povišanje znaša 35 odst.).
3. Kadar je treba premostiti višinsko razliko s pomočjo več plošč ali podpor: do 25 cm nobenega dodatka; od 26 do 60 cm vključno tehtanje s premičnimi tehtnicami dodatek 5.24 lir za 100 kg; od 61 do 120 cm dodatek 20 odst. na tarifno postavko 208 a; od
120 cm dalje povišanje za 20 odst. tarifne postavke 208 b.
Dolgotrajna in zelo ostra strokovna borba delavcev tržaškega pristanišča je bila torej uspešna, saj so rešena nekatera izmed perečih vprašanj, ki tarejo to kategorijo. Težko je oceniti, koliko znaša v vrednosti celotni povišek. ki ga je z novim sporazumom doseglo okoli 1200 tržaških pristaniških delavcev. Po približnih in nepopolnih podatkih naj bi dosegla ta vsota od 100 do 150 milijonov lir na leto.
Dclavci-komunisti na obisk v Slovenijo
Na pobudo centralnega odbora Zveze komunistov Slovenije so nekateri občinski, okrajni in tovarniški odbori Zveze komunistov Slovenije povabili na obisk delegacijo 46 delavcev, komunistov iz
tržaških tovarn. Delegacija odpotuje danes v Ljubljano in bo ostala v Sloveniji tri dni. V tem času bodo tržaški komunisti obiskali nekaj tovarn ter bodo imeli stike z voditelji ZKS.
----«»---
Stavka Iadjcdelccv
Od 12. ure dalje so včeraj stavkali delavci ladjedelniške industrije. Stavko je v pokrajinskem okviru proglasila FIOM-CGIL, ki že dalj časa vodi ostro sindikalno borbo za sklenitev posebne delovne pogodbe tega sektorja.
----«»---
Trgovine za Jožefovo
V ponedeljek, 19. t. m. za Jožefovo bodo zaprte vse trgovine razen: pekarne in mlekarne, ki bodo odprte od 7. do 12. ure; cvetličarne od 8. do 13. ure, slaščičarne od 8. do 21.30,
Mladinski pisatelj med našo zamejsko mladino
Seliškar v Gregorčičevi dvorani v Dijaškem domu in na Proseku
Tone Seliškar med mladino v Gregorčičevi dvorani
Včeraj popoldne se je pisatelj Tone Seliškar v Gregorčičevi dvorani srečal z mladino. Prišli so študentje iz višjih in nižjih razredov srednjih šol, a vmes so bili tudi otroci iz osnovnih šol. S ploskanjem so pozdravili pisatelja, brž ko se je pojavil, ena izmed dijakinj pa mu je izročila šopek nageljnov. Kratke pozdravne besede je nato spregovorila v imenu Prosvetne
ribarnice pa od 8. do 12. ure. I zveze tov. Tončka Čokova, na-
iiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiHiiiinfiiiiiiiMimimtiiitiiifiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitimmmitiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiitiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiintiniiiiiiiiiiiiiiu
S torkove seje pokrajinskega sveta
Država ie dolžna več prispevati za kritje primanjkljaja pokrajine
Prot. Kerna zahteval več demokratičnosti v pokrajinskem svetu Klavospev predstavnika KD delovanju pokrajinske uprave
Na zadnji seji pokrajinskega sveta se je pričela razprava o proračunu in doslej sta spregovorila predstavnika največjih strank; dr. Maly za demokristjane in prof. Šema za komuniste. Kot je bilo pač pričakovati, je dr. Maly pel proračunu hvalo, prof. Šema pa je seveda kritično ocenil. Oba diskutanta pa sta pretežno obravnavala le politično plat proračuna in se nista spustila v obravnavanje posameznih postavk dohodkov in izdatkov, to je čisto upravne plati.
Dr. Maly je v svojem go-
voru napravil pravzaprav obračun delovanja sedanjega odbora, ki upravlja pokrajino komaj dobro leto dni. Značilno za ta odbor, kakor tudi za občinski odbor je, da ga podpirajo liberalci in da vodi zato politiko centra, namesto levega centra, kot se dogaja sedaj v državnem merilu in tudi v raznih občinskih in pokrajinskih upravah.
Zato nas še tako lep govor ne more prepričati o nasprotnem, ker sloni pač vsaka politika na stvarnosti in dejstvih, ne pa na željah. In ta dejstva kažejo, da bo sedanja relativna večina upravljala tudi v prihodnje pokia-jino s podporo liberalcev ne glede na preusmeritev politike v vsedržavnem merilu. Sicer pa to ni v Trstu niti težko: dovolj je, da se sklicujejo na »nacionalne« vrednote, ki jih je treba braniti pred kdove kakšno prikaznijo.
Pa poglejmo na kratko, kaj pravi dr. Maly o delovanju odbora oziroma uprave. Ta se . je potegovala bodisi za zgraditev avtostrade Trst - Benetke bodisi letališča v Ronkah
nih posojil. Na področju skrbstva je pokrajina dala pobudo za ustanovitev združenja, ki skrbi za višjo šolo socialnega skrbstva v Trstu. Pokrajinska uprava se je nadalje vključila v združenje avtonomne ustanove stalnega gledališča ter podprla s tem gledališko dejavnost. Pri tem se mimogrede vprašamo, kdaj pa bo pokrajina prispevala kaj za naše gledališče, ko vendar upravlja tudi znatno število slovenskih prebivalcev.
Na šolskem področju je pokrajinski svet odobril okvirne načrte za zgraditev znanstvenega liceja in ženske tehnične šole (načrte za slovensko gimnazijo je odobrila še prejšnja uprava - op. ur,'. Poleg tega je pokrajina dala pobudo za ustanovitev deželnega konzorcija, ki bo podpiral univerzo, za kar je r menila tudi prvi prispevek 3 milijonov lir. V okviru deželne zveze pokrajin pa proučujejo gospodarski položaj in razne vire, da bi pripravili deželni načrt gospodarskega razvoja.
Glede izboljšanja finančnega položaja pokrajine je svetovalec poudaril, da se bo izboljšal le s korenito reformo krajevnih financ, ki bodo zagotovile večje dohodke. Prav tako pa je treba tudi refor-
ter je v ta namen tudi sprejela jamstva za del potreb-
V okviru ciklusa «30 let italijanske zgodovine»
Predavanje prof. Valerija
0	izvoru fašizma v Italiji
1	Dvorana v gledališču Verdi je bila do kraja natrpana, kar potrjuje zanimanje javnosti za to pobudo
Sinoči se je v prostorih Kultumoumetniškega krožka pričela vrsta predavanj na temo »Trideset let italijanske zgodovine* s predavanjem prof. Nina Valerija, ki je govoril o izvoru fašizma, še pred določeno uro je bila dvorana že polna in mnogo ljudi je moralo zato oditi, kar kaže veliko zanimanje za to pobudo kakor tudi, da je dvorana za ta predavanja premajhna.
Predavanje je odprl pred-

sednik krožka Fonda Savio, ki je dejal, da bodo vsa predavanja na zgodovinski ravni in »vedra* ter da bodo predavali samo zgodovinarji in profesorji ne pa uro-tagonisti dogodkov z edino izjemo senatorja Parrija.
Prof. Valeri je že z začetnimi besedami potrdil ta program, saj je bilo njegovo predavanje izključno na ravni zgodovine, točneje povedano na ravni filozofije zgodovine. V uvodu je povedal, kako so dali za takšna predavanja prvič leta 1959 pobudo v Rimu, nato so se razširila po vsej državi Razlika s Trstom pa je v tem, da so drugod spregovorili tudi antifašistični borci sami. medtem ko bodo tu obravnavali snov samo zgodovinarji ter pridejo »pričevanja« na vrsto šele na kon-cu.
Po mnenju predavatelja se je pognala v začetku v boj proti fašizmu samo »kvalifici-. rana« manjšina in se je začela množična borba proti njemu šele po 25. juliju 1943. Fašizem ni padel zaradi revolucionarnega vala, ki ga pred letom 1943 ni bilo, pač pa na pobudo vojaških krogov. Revolucionarne sile leta 1943
niso še bile sposobne strmoglaviti totalitarnega aparata oblasti Vzrok za to stanje je treba iskati predvsem v konformizmu, saj je fašizem živel predvsem zaradi posredne podpore brezbrižnih ljudi in oportunistov.
Po tem uvodu, v katerem je prof. Valeri orisal svoje osebne poglede na polpreteklo zgodovino, je nakazal dve tolmačenji o pojavu fašizma. Po prvem tolmačenju je bil fašizem nekaj prehodnega, kot bolezen, ki mine in ne pusti mkakih sledov; po drugem pa je treba iskati zanj korenine v preteklosti, in sicer vsaj v neuspelem oziroma nedokončanem Preporodu. Prva je razlaga starih liberalcev, v Italiji predvsem Croceja, v Nemčiji Thomasa Manna itd., druga pa marksistov in tudi samih fašistov seveda s popolnoma drugačnimi smotri in zaključki.
Predavatelj je nato orisal, kako so si razlagali fašizem Salvemini, Gobetti, Giolli in angleški zgodovinar Mačk Smith. Za Salveminija je bil fašizem le posplošeni izrodek Giolittijevega transformizma, pri čemer ni upošteval nacionalističnih in interventističnih struj. Za Gobettija je treba
za razlago fašizma poseči dlje nazaj v Preporod, če ne celo v Renesanso. Za Gobettija je bil Preporod neuspela revolucija, kar je imelo svoje negativne posledice na ves nadaljnji razvoj.
Stališče Giollija se vidi iz njegove postumne knjige »Poraz Zahoda«, ki jo je objavila njegova vdova. Po njem, ki je umrl v Mauthausnu, se je treba vrniti k izvirnemu duhu Preporoda, k Mazziniju in Garibaldiju in Pisacanu in črpati iz njih silo za borbo proti zlu. Gre torej za etično gledanje na zgodovino. Tudi Mačk Smith išče počela fašizma v Preporodu in v konformistični in nenačelni politiki, ki jo je začel že Cavour. Ta nenačelnost se je pričela pri njem in končala pri Mussoliniju.
V bistvu je predavatelj pokazal, da se strinja z drugo tezo, to je, da ni fašizem slučajen pojav, kar dokazuje tudi razvoj v Franciji, Južni A-meriki itd. Ko se vodilnim razredom zdi, da ne morejo več sami ohraniti oblasti in svojih položajev, pokličejo na pomoč razne pustolovce, češ da jih bodo že s časom odslovili, potem pa se pokaže, da se jim le-ti usedejo na hrbet. To je glavna napaka teh razredov. Toda svoje predavanje je prof. Valeri tudi končal z nekakim eksistencialističnim zaključkom in omenil Jaspersa, češ zlo je v nas vseh in proti njemu se moramo boriti, kajti neracionalno v zgodovini često privre na dan.
mirati krajevne uprave, da zažive bolj samostojno in s tem bolj učinkovito življenje. Zatem je zagovarjal varčevanje v proračunu, češ da ne moremo zahtevati od države višjega prispevka za kritje primanjkljaja, ker bi bila to utvara.
Kar se tiče dežele, je vlada sprejela obveznost, da jo ustanovi. Skupina KD v pokrajinskem svetu se tega veseli. Hkrati pa zahteva tudi v okviru dežele decentralizacijo, tako da bodo imele pokrajine v deželi mnogo bolj važne naloge, kot jih imajo sedaj.
Prof. Šema se je v svojem govoru predvsem pritožil nad ozračjem, ki vlada v pokrajinskem svetu in nad dlakocepskim izvajanjem pravilnika, kar pomeni v praksi dušitev demokracije. Da je to res, se je kaj kmalu pokazalo: ko je svetovalec omenil nekaj podatkov, ki kažejo na gospodarski zastoj, ga je predsednik večkrat prekinil, kar je nekaj neobičajnega, saj imajo nasprotno predsedniki po navadi nalogo, da mirijo druge svetovalce, če vpadajo v govore z medklici.
Tako niso mogli v pokrajinskem svetu razpravljati o raznih važnih vprašanji^ ki so se tikala vsega prebivalstva, ker je odbor zavračal razne resolucije z izgovorom, da mora pokrajinski svet samo upravljati. Svetovalec je očital upravi tudi pomanjkanje jasnih pogledov na razna vprašanja in na način njihovega reševanja. To velja seveda tudi za deželo. Kako je mogoče pričakovati, da bi se sedanji odbor odločno z* vzel za uresničenje dežele, če pa je njegov obstoj odvisen od podpore liberalcev?
Tudi glede gospodarskega načrtovanja in priprave deželnega načrta za gospodarski razvoj vlada brezbrižnost. Po drugi strani pa ni Trst nič imel od gospodarskega napredka v državi, saj je tu še vedno največji odstotek brezposelnih, najmanj se je zvišal odstotek zaposlitve, ki je močno pod državno ravnijo, mesto glede števila prebivalstva nazaduje itd. Zato bi moral predsednik jasno povedati, kdo so tiste sile, ki zavirajo gospodarski razvoj Trsta.
Kar se samega proračuna tiče, je to proračun odpovedi. Zahteva po večjem državnem prispevku za kritje primanjkljaja ni nikaka fantazija, kajti ta prispevek je za državo dolžnost.
Svetovalec je končal svoj govor s pozivom, naj bo v bodoče v pokrajinskem svetu več demokracije ter naj se razpravlja o vseh življenjskih vprašanjih Trsta in pokrajine. V odgovor na to pa je predsednik dejal, da sploh ne bo prišla na dnevni red nobena resolucija, dokler ne bo odobren proračun.
kar je književnik sam mlademu občinstvu povedal nekaj o svoji življenjski in literarni poti. Ob veliki pozornosti je nato prebral nekaj zgodb iz knjige uDeklica z junaškim srcem«. Z navdušenim ploskanjem so poslušalci izrazili gostu svojo hvaležnost. Nekateri pa so prinesli s seboj tudi njegova dela, da jim je dal podpis.
Se prej kot v Ul. Geppa, je bil pisatelj Seliškar tudi na kratkem obisku v Dijaškem domu, kjer so ga gojenci Dijaškega doma prisrčno sprejeli v svoji čitalnici. Pisatelja je pozdravil gojenec Jadran Žerjal, ki je spregovoril približno te le besede: aV čast si štejemo imeti vas v naši sredi, v sredi občudovalcev vaših junakov, s katerimi trpimo in se veselimo, z njimi pohajamo po svobodnih gozdovih, živimo z njimi, skupaj z njitrii se borimo proti sovražnikom domovine in našega malega naroda. Ostanite med nami, kot da smo mi vaši junaki iz povesti, kajti taki se čutimo, ko preberemo vaša de. la. Se enkrat bodite pozdravljeni v naši sredi med vašimi občudovalci iz zamejstva.»
Nato mu je gojenka izročila šopek rdečih nageljnov. Z veliko pozornostjo so gojenci poslušali živo pripoved pisatelja, ki je našel takoj s poslušalci kontakt, saj jim je pripovedoval o svoji otroški dobi tako odkritosrčno, da so videli, da je bil on prav tak otrok kot so oni. Po opisu svojega lastnega življenja je prebral
5. uri pred kavarno «Pipolo».
2.	avtobus bo sprejel izletnike iz Brega. Ob 4.15 bo odpeljal izpred občinskega stadiona pri Sv. Soboti (za izletnike s Kolonkovca in od Sv. M. Magdalene), ob 4.30 iz Doline (pri Štrajnu), ob 4.40 iz Boljunca (na Gorici), ob 4.45 iz Boršta (križišče) in ob 4.50 s Ključa.
3.	avtobus bo sprejel izletnike iz Trsta in Nabrežine.
Ob 4.15 bo odpeljal s Trga Oberdan, ob 4.30 bo sprejel izletnike na Ul. Fabio Severo pri zadnji postaji filobusa «17», ob 4.35 se bo ustavil pri «Casa cantoniera«, približno ob 5.10 pa bo sprejel izletnike iz Nabrežine. • >'
4.	avtobus bo vozil na progi Bazovica Prosek. Ob 4.15 bo avtobus odpeljal iz Bazovice, ob 4.20 iz Padrič, ob 4.25 iz Trebč, ob 4 30 od Banov, ob 4.35 z Opčin in ob 4.45 s Proseka.
----«»----
Lepaki PSI v zvezi z deželo
PSI je razobesila po mestu lepake v zvezi z deželo Furlanija - Julijska krajina.
Stranka je za deželo, toda se vprašuje, za kakšno. Nova vlada se je obvezala, da jo do ustanovila takoj. Socialisti pa menijo, da bi bil brez posebne zakonodajne in upravne avtonomije ter integralne proste cone onemogočen vsak demokratični razvoj in gospodarski napredek Trsta. Zato naj Tržačani branijo svoje življenjske interese in s tem podkrepijo akcijo PSI za avtonomijo Trsta in njegovega o-zemlja v okviru dežele.
lllllllllllllllllllllMIIIIIIIMIIMIMlHIIIIMIIIIIIUIIIIliUlllltiMIIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIimi
Sestanek komisije za nadzorstvo nad trgi
Trije ukrepi za borbo proti podražitvipovrtnin
Imenovali bodo posebno komisijo, ki bo nadzirala kupčije na trgu na debelo
še črtico o «Pijani muli«. Po branju te črtice so se poslušalci zanimali zlasti za prevode Seliškarjevih del. Naštel jim je vse jezike, v katere so bila njegova dela prevedena in je napovedal, da izide v kratkem v Rimu drugo njegovo delo prevedeno v italijanščino.
Po razgovoru z gojenci, se mu je za obisk zahvalil upravnik Dijaškega doma.
Včerajšnji dan našega dragega gosta se je zaključil v večernih urah na Proseku, kjer so se prebivalci Proseka in Kontovela, v glavnem že zrela mladina, zbrali v prosvetnem društvu na enega najlepših kulturnih večerov. Bil je to dogodek, ki ga domačini ne bodo tako zlepa pozabili. Pisatelj je znal s svojim prikupnim načinom pripovedovanja o svojem življenju ter z branjem svojih del ustvariti neposreden živ slik s svojimi poslušalci do take mere, da se je marsikateri prisotni ženi orosilo oko ob spominu na težka preživela leta naše nedavne preteklosti.
Prisrčen večer se je potem podaljšal še ob pogrnjeni mizi, kjer je. ponovno tekel razgovor o tem in onem in kjer je bila ponovno izražena želja, da bi se pisatelj še kdaj povrnil in s svojo prisotnostjo oplemenitil naše duhovno življenje, ki se bo lahko le ob medsebojnih stikih razvijalo če že ne enako, pa vsaj skoraj vzporedno z duhovnim živ. Ijenjem v matični domovini.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vljudno vabi na literarni večer mladinskega pisatelja
TONETA SELIŠKARJA
Danes ob 20.30 v prosvetnem društvu v Dolini
KINO
J
VERDI
Danes ob 20.30 za red A v parterju in na balkonih ter za re,j C na galeriji in stojiščih prva predstava opere «Madame Butterfly». Dirigiral bo Glauco Curiel, glavno vlogo bo pela Gi-gliola Frazzonl, ostale pa Anna Maria Canali, Ruggero Bondino in Lino Puglisl. Zborovodja Gior-gio Kirschner. Režiser Aldo Mi-rabella Vassailo.
Jutri ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Viozzijeve opere »Poganski kamen«. Dirigira Gianfranco Rivoli.
Pri Magajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 20.45 za red I ponovitev Squarzinove komedije «Tri četrtine meseca«. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 24183) in pri glavni blagajni (tel. 356372).
Tržaški filatelistični klub «L. Košir« — Trst, bo imel svoj redni sestanek jutri 18. marca od 10. do 12. ure.


ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. marca 1982 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO:	57-letni	Ernesto
Ursini, 67-letni Giovanni Ste-gel, 88-letna Glovanna Bencicn por. Morelll, 64-letna Barbara Kuresioh 52-letni Giovanni Furlani, 48-letni Emilio De Ponzi, 82-letna Gianna Gugemberger, 69-letni Giuseppe Auber, 75-let-n! Mario Mattiazo, 99-letni Mas-slrno Grando, 81-letna Mercede Terran vd. Viola, 69-letna Elisa-betta Fabricci, 69-letni Giacomo Bani.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Due Mori, Trg Unith 4; Prendlni, Trg Tiziano Vecelllo 24.
Nazionale 15.00 «Boccaccio 70». Sophla Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini.
Fenice 15.00 »Senilnost« (Senill-tš). Claudia Cardinale. Prepovedano mladini,
Excelsior 16.00 «Nered» (II disor-dine). Tomas Milian, Renato Salvatori, Susan Strasberg. — Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Cartouche» — Eastmancolor. Jean Paul Bel-mondo, Claudia Cardinale.
Arcobaleno 16.00 «Nežna Je noč« (Tenera i la notte). Barve De Luxe. Jennifer Jones, Jason Robards ml.
Supercinema 16.00 «Ursus ln tatarsko dekle« (Ursus e la ra-gaza tartara). Eastmancolor. — Yoco Tani, Ettore Manni.
Alabarda 16 00 «Kratj kraljev« (11 re dei re). Technicolor. Jeffrey Hunter, Viveca Lind-ford.
Aurora 15.30 «Moja gejša« (La
mia gheisha).
Cristallo 16.00 «Zajtrk pri Tlffa-nyju» (Colazione da Tiffany). Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.00 «RomoIo In Remo«. Technicolor. Steve Reeves. Virna Lisi.
Capitoi 16.00 «Baraba». Technicolor. Anthony Quinn, Silvana Mangano. Vittorio Gassman.
Impero 16.30 «Bahač» (Lo spac-cone).
Italia 16,00 «Dvom» (H dubbio). C,ary Cooper. Deborah Kerr.
Massimo 16.00 «Velikan z Rodt-ja» (11 colosso dj Rodi), Technicolor. Rory Calhoum, Lea Massari.
Moderno 16.30 «Nocoj boš moja« (Questa notte sarai mia). Peter Van Eyck, Barbara Rutting. Prvič v Trstu. Cene 300, 200.
Astoria 16.00 «Hollywood ali smrt« (Hollywood o morte). — Technicolor. Jerry Levvis, Dean Martin.
Astra 16.30 «Pepe»,
Vittorio Veneto 15.45 »Sovražnika« (I due nemici). Alberto Sordi, David Niven.
Ideale 16.00 «Vrni se v septembru« (Torna a settembre). — Technicolor. Gina Lollobrigida.
Marconi 16.00 «Tema na vrhu stopnic« (II buio in cima alte scale). Technicolor. Robert Pre-ston.
Abbazla 16.00 ({Ljubezenska obsedenost« (Ossessione amoro-sa). Technicolor. Lana Turner. Prepovedano mladini.
Odeon 16.00 ((Obleganje Sirakuz« (L’assedlo d.i Siracusa). Scope-color. Rossano Brazzi, Silva Koscina.
Skedenj 16.00 ((Čudovita sedmort-ca» (I magnifici sette). Technicolor. Yul Brynner.
lliiiiiiiiiiiiiiilililiiiliiiiiiiilltlliliiiiilllliiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiitiiiiiiiiiiiniiititiiiiiiiimiliiiiiiimiiitiiiiiliiiilllilMlillMiiiiiiiiilHlliiiiiiiiiiiiiilllifiliiiiiiiiliiliiiiiiiilllliliiliiiiilllllllllliiiiiilillliilu
Slikovita prometna nezgoda pred križiščem Faccanoni
Avto zdrvel 22 m po strmini in trešCIl na spodnjo cesto
Popolnoma razbita «Škoda» obležala s kolesi navzgor, oba potnika pa odnesla le neznatne poškodbe
Sinoči okoli 19. ure so z ne-, kim zasebnim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 20 let starega Vlttoria Dessantija iz Ul. Gelsomini 3 in 18 let starega Giorgia Calazza iz iste ulice št. 5. Desantija so zaradi ran, prask in manjših poškodb po raznih delih telesa sprejeli s prognozo okrevanja v desetih dneh na drugi kirurški oddelek, medtem ko so Calazzu le obvezali in razkužili nekaj prask ter ga potem s prognozo okrevanja v sedmih dneh poslali domov.
Oba mladeniča sta bila žrtvi prometne nesreče, ki se je zgodila ob 18.20 na Ul. Fabio Severo, in sicer kakih sto me-
Razstava cvetlic
V Trstu bo od 21. aprila do L maja deveta mednarodna razstava cvetlic, ki bo urejena v prostorih pomorske postaje. Na lanski razstavi je sodelovalo 150 razstavljalcev iz 27 držav. V okviru razstave bo tudi več kulturnih prireditev.
----«»---
Vozni red avtobusov za izlet v Verono
1. avtobus bo vozil izletnike iz Milj in Miljskih hribov ter one iz Barkovelj. Iz Campor bo avtobus odpelja) točno ob 4. uri, od Sv. Barbare ob 4.15, od Oreha ob 4.30, Barkovljani pa naj na avtobus počakajo ob
. Močna podražitev povrtnin je povzročila skrb med vsemi potrošniki, ki se sprašujejo, ali je ni treba pripisati le sezonskim razlogom, marveč tudi špekulaciji grosistov. Ker so se glede tega slišale kritike po vsej državi, je tudi vsedržavni sindikat grosistov s sadjem in zelenjavo omenil, da je treba potrošnike pomiriti, ter je izdal poročilo, v katerem pravi v zvezi z vestmi o pretiranih cenah povrtnin, da je treba podražitev v januarju in lebruarju pripisati predvsem sezonskim razlogom in preobilnim padavinam. Zaradi tega je prihajalo na trg premalo pridelka, ki še zdaleč ni mogel zadostiti povpraševanju. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da se bo pričel položaj polagoma izboljševati.
V zvezi s podražitvijo povrtnin se je snoči sestala na prefekturi pokrajinska komisija za nadzorstvo nad trgi na debelo. Komisija, ki ji je predsedoval podprefekt dr. Pasmo, je natančno proučila veliko podražitev zelenjave, do katere je prišlo v poslednjem času. Predstavniki ;r-govcev z zelenjavo so poudarili, da je treba podražitev po vsej državi pripisati ostri zimi, ki je prizadela zlasti južna področja.
Po izčrpni razpravi je komisija z namenom, da zavre nesorazmerje v cenah, sklenila naslednje:
Imenovala bo komisijo strokovnjakov (sestavljeno iz načelnika urada za cene trgovinske zbornice, tajnika od-
bora za cene prefekture in načelnika živilske službe občine kakor tudi ravnatelja trga na debelo), ki bo imela nalogo, da bo dnevno sledila kupčijam na trgu, da ugotovi morebitne špekulacije trgovcev. Ce se ugotovijo prekrški normalnih tržnih zakonov, bodo odvzeli kršiteljem takoj licenco.
Komisija bo pozvala tržaško in druge občine, naj strogo nadzirajo trgovce na drobno, da se izločijo morebitni pojavi neupravičene podražitve v odnosu do cen na trgu na debelo. V primeru prekrškov bodo odvzeli trgovcem licenco.
Končno bo komisija pozvala Kmetijski konzorcij, naj poveča uvoz povrtnin in zelenjave, tako da bo opravljala nalogo zbijanja cen na trgu. -------------«»----
Odobritev sklepov krajevnih ustanov
Pokrajinska upravna komisija je na svoji zadnji seji o-dohrila vrsto sklepov krajevnih ustanov. Za dolinsko občino je odobrila sklep o izdatkih za vzdrževanje spO' menikov padlih partizanov. Za tržaško občino je med drugim odobrila tudi sklep o vzdrževalnih delih v pokritem bazenu, za kar bodo potrošili 6 milijonov lir. Za nabrežinsko občino je odobrila sklep o izplačilu posebne dopolnilne doklade o-sebju.
Prevrnjena aSkodan
neposredno po nezgodi na ovinku Faiccanoni
trov pred križiščem Faccanoni. Za volanom osebnega avtomo. bila «Škoda Octavia« z evidenčno tablico TS 47442 je sedel Desanti, poleg njega pa njegov prijatelj Calazza. Des-santj je vozil po vsej verjetnosti z veliko hitrostjo z Opčin proti Trstu in ko je že pre. šel vse nevarne ovinke, ki jih na tej cesti ne manjka, je verjetno pritisnil na plinski vzvod, da bi preše! še 150 metrov sko-raj ravne ceste do zloglasnega ovinka Faccanoni. Kdo ve zakaj — moida zaradi trenutne nepazljivosti — toda dejstvo je. da je Dessanti nenadoma izgubil oblast nad vozilom, ki se je sto metrov pred ovinkom z veliko brzino zaletelo v drevo ob cesti, ga podrlo, potem še drugo in niti železni drog, na katerem je bila napisana tabla z opozorilom na križišče, ni zaustavil vozila. Avto je namreč drog s cementnim podstavkom vred izrul, zavozil kakih deset metrov navzdol po strmini (skupaj 22 m), podrl oziroma izrui še tretje drevo precejšnjega obsega in končno treščil na približno dva metra niže ležeče cestišče spod. njega dela Ul. Fabio Severo.
Smola je hotela, da je avto priletel na tla s kolesi v zraku in dva agenta prometne policije, ki sta bila blizu, sta nemočno opazovala nenavadni prizor. Omeniti moramo, da je prav v tistem trenutku privozil mimo avto Fiat 600, katerega šofer je videl, kako leti z zgornjega cestišča avto navzdol in -e mu je le s spretnim manevrom umaknil, tako da avto ni priletel nanj.
Očividci so bili prepričani, da so potniki v «Škodi» mrtvi, saj si nihče ni mogel misliti, da je v razbitinah še kdo živ. Toda na veliko začudenje vseh sta iz popolnoma razbitega avta prilezla na plan oba mladeniča ter tako rekoč z normalnim glasom povedala, da ne vesta, kako je do nesreče prišlo. Čeprav sta izjavila, da nista poškodovana in da ne čutita kakih posebnih bolečin, pa so jima vseeno dejali, naj gresta v bolnišnico, kjer so Dessantija, kot smo že dejalf, sprejeli na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh, medtem ko so Calaz-zo poslal) domov. Nedvomno sta imela mladeniča mnogo več »sreče kot pameti«, poleg tega
pa je zaslugo za tako malen-kostne posledice — dejali bi prav grozovite nesreče — pripisati izredno trdnemu oklepu avtomobila, kajti ne verjamemo, da bi se zadeva končala tako, če bi mladeniča imela kak drug avto.
Okoli 19.45 so z avtožerja-vom podjetja «Grandi» razbit! avto odpeljali v Barkovlje.
Telefonske žice so porezali...
Na komisariatu javne varnosti je Nerio Cavazzon iz Ul. Pisoni 5, šef tehničnega urada podjetja TELVE, prijavil, da so malopridneži v veži hišne številke 81 v Istrski u-lici prereiali šest žic telefonske napeljave in s tem povzročili podjetju 8000 lir škode.
Fulvio Mezzetti iz Ul. Pa-gliaricci 5 pa se ie pritožil, da so mu neznanci ponosi prerezali streho avtomobila, ki ga je parkiral v Ul. San-zio.
----«»----
*	Urad občinske mestne snage
sporoča, da bodo smetarji odnašali smeti tudi jutri, v nedeljo, ne bodo pa Jih odnašali v ponedeljek na Jožefovo.
•	Ministrstvo za Javna dela je
dovolilo za praznik 19. t.m. kroženje kamionov s težo nad 50 stotov, namenjenih za prevoz blaga ln materiala.
SLOVENSKA DRUŽINA Išče hišno pomočnico od 8. do 13. ure. Nedelje proste. Tel.' 44-371.
KINO PROSEK-KONIOVEt
predvaja danes 17. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film:
«VELIKA VOJNA*
(La grande guerra) Igrajo:
SILVANA MANGANO, VITTORIO GASSMAN in ALBERTO SORDI
1
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ti-mI - lil. NV. I llmčl-liil ‘2<l Telefon «1-70*
NOVO:
Graham Greene:
Moč in sijaj L 1.320.—
Janez Jalen: Ograd
L 1.320,-
S
17. marca 1962
Stanovanjska afera «Lauro» pred kazenskim sodiščem
Javni tožilec je postavil zahtevo: Belullo 12 let, Gortan 4 leta zapora
Za Cortana skuša branilec dokazati, da je naivno padel v kremplje spretne goljufinje-Belullove
je obiskovala igralnico. Vozila se je z razkošnim avtomobilom «2500* itd.
Končno je tožilec omenil še obtožbo navadnega stečaja ter žalitve sodnega zbora.
Po polurnem odmoru je začel govoriti odv. Girometta, ki zagovarja Gortana. «Tri pro-kletstva — je dejal zagovornik _— visijo nad našo (se pravi Gortanovo) glavo. Ta prokletstva pogajajo ves sodni postopek in otežkočajo bor. bo za resnico*.
Prvo prokletstvo:	osebnost
soobtoženke. »Vestalka laži* je imenoval odv. Girometta Belullovo ter je še pribil: • Zenska, ki ima peklenske zmožnosti, da si pridobi u-gled in zaupanje drugih*. Ze iz teh prvih stavkov je postalo jasno, da bo odvetnik Girometta skušal prikazati svojega varovanca kot človeka, ki je padel v kremplje spretne goljufinje. Torej ne gre za krivca, temveč za žrtev. Zakaj pa je Gortan nasedel nakanam Belullove? E-nostavno zato, ker mu je Be-lullova dolgovala že od samega začetka precejšnjo vsoto denarja. Gortan je namreč napravil načrt za stanovanje v poslopju, ki so ga nameravali
Claudia Belullo, bivša lastnica agencije «Lauro», je včeraj krčevito zaihtela, ko je slišala zaključne zahteve javnega tožilca dr. De Franca:
•Spričo vsega tega zahtevam, da sodniki obsodijo Claudio Belullo na 12 let zapora ter na 120.000 lir globe, Guida Gortana pa na 4 leta zapora in na 90.000 lir globe*.
Belullova je za hip vstala, zaihtela, začela vpiti, nato pa se je zrušila brez moči na klop. Dva karabinjerja sta se sklonila nad njo ter jo podpirala, da bi ne padla na tla.
Ves čas jutranjega zasedanja pa je še nadalje pritajeno ihtela. Gortan je sprejel tožilčeve zahteve mirno in z nobeno kretnjo ni pokazal če ga je tožilčeva zahteva prizadela ali ne.
Govor dr. De Franca je trajal dobro uro. Javni tožilec se je dotaknil vseh bistvenih dogodkov, ki po njegovem obtožujejo tako Be-iullovo, kakor tudi Gortana.
Posebno pozornost pa je posvetil tisti točki obtočnice, kjer se govori o goljufiji. V tej zvezi je dr. De Franco priklical v spomin neštete izjave prič, ki so imele opravka z enim ali drugim obtožencem, ali pa z obema skupaj. Posebno je poudaril dejstvo, da sta obtoženca s temi sleparijami prizadela desetine in desetine delavcev, malih meščanov, pomorščakov, ki so celo življenje štedili liro za liro, da bi prišli do svojega lastnega stanovanja.
Vsi njihovi upi pa so splavali po vodi, ker so prišli v roke dveh ljudi, ki sta jih brezvestno opeharila.
Poleg te obtožbe, ki zadeva tako Belullovo kakor tudi Gortana, je tožilec obširno obravnaval tudi tisti del obtožnice, ki zadeva samo Belullovo. Na prvem mestu je obtožnica namernega stečaja.
Tu je dr. De Franco pojasnil, da je javno tožilstvo razmišljalo svoj čas, če bi bilo primerno, da to obtožbo naprti tudi Gortanu. Sklenilo pa je, da tega ne stori, ker je svoj čas zahtevalo od švicarskih oblasti ekstradicijo Gortana samo na podlagi obtožbe goljufije. Znano je namreč, da je Gortan šel v Švico prvič v avgustu 1960. Kmalu nato se je spet vrnil v Trst, toda le za kratek čas. Kmalu po stečaju Belullove je spet odšel tja, kjer je medtem dobil delo pri nekem podjetju.
Javno tožilstvo pa je zahtevalo od švicarskih oblasti, da ga izročijo italijanskim sodnim oblastem. Tako so Gortana pripeljali uklenjenega iz Švice v Trst.
Kam so šli milijoni, ki jih je Belullova prejela od ljudi, ki so ji zaupali? Obtoženka je trdila — je dejal tožilec — da je izročila 14 milijonov kap.
Vanziniju in 10 milijonov Gortanu. Teh svojih trditev pa ni podprla z dokazi.
Z denarjem, ki ga je prejemala od drugih je Beluljo-va kupovala zemljišča, plače-
llltllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIimilMIimillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Nevsakdanja nezgoda v novem pristanišču
V mešalniku za	klajo
delavca namesto	krme
Ko sta čistila mešalnik, ga je električar pognal v tek, da ju je začel premetavati kot žogi
vala arhitekte, ki so ji pri- , ga dela mu ženska ni nikoli pravili načrte za stanovanjska plačala.
poslopja, živela razkošno ter I Drugo prokletstvo: Gortanov hodila na beneški Lido, kjer j beg v Švico. Odv. Girometta
je trdil, da njegov varovanec ni zbežal v inozemstvo, ker bi se hotel izogniti svoji odgovornosti. Šel je tja med drugim tudi zato. da bi laže poravnal svoje dolgove. Prizadeti pa so mislili, da se je hotel z begom le rešiti.
Tretje prokletstvo:	mnogi
upniki so se spravili nad Gortana, ker je arhitekt in bo kot tak še imel možnost, da dela in zasluži. Od Belullove pa upniki ne morejo pričakovati ničesar več.
Takoj nato je zagovornik obrazložil bistvene smotre svojega zagovora. Predvsem bo skušal dokazati, da je Gortan — »bedast, neumen in lahkomiseln človek* — v dobri veri verjel lažem Belullove. Če bi pa sodniki ne sprejeli te teze, potem naj bi vzeli v poštev naslednjo: Gortan je sicer v mnogih primerih zagotavljal interesentom, da so razne pobude za gradnjo stanovanj resne, toda, ali so bila ta zagotovila bistvenega pomena zato, da so se odločili, da izplačajo predujme?
Ce bi končno sodniki ne sprejeli teze »dobre vere*, ki je značilna za prejšnji alternativi in bi hoteli obtoženca na vsak način obsoditi, potem
zgraditi v Ul. Carpison, a te-| naj bi vzeli v poštev vse olaj-
ševalne okoliščine, ki jih bo zagovornik obravnaval.
Takoj nato je odv. Girometta začel podrobno obravnavati vse primere gradnje stanovanj pri katerih sta obtoženca zapletena. Svoj govor bo nadaljeval prihodnji teden.
Predsedni Edel, tožilec De Franco, zapisnikar Cito, o-bramba Girometta, Borgna, Kostoris in Laura Cosciani. --------------«#----
Nadaljevanje razprave o ameriških traktorjih
Pod predsedstvom dr. Bo-schinija je kazensko sodišče nadaljevalo razpravo proti Giovanniju Mastropaolu in o-stalim soobtožencem, ki so obtoženi, da so vtihotapili v Italijo večje število ameriških traktorjev in drugih strojev.
Na včerajšnjem zasedanju je sodišče zaslišalo glavnega obtoženca, se pravi Giovanni-ja Mastropaola, ki je pojasnil svoje delovanje od leta 1947 dalje.
Sodniki so včeraj sprejeli tudi ukrep s katerim so odbili zahtevo obrambe, da se zaslišijo carinski funkcionarji iz Trsta, Tržiča in Bočna. Sklenili pa so, da se poizve pri carinskih upravah v teh mestih, če so Mastropaolo, Telk in Barchi poravnali po upravni poti neke prekrške, ki so jih svoj čas zagrešili.
iiitiinmmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimmiiiiiiiiiiitiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiimimiiiiiiiiiimiinimtiiiifiiiitiiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimitiiii
Pet mesecev po objavi zakona v uradnem listu
Kdaj se bo začel izvajati zakon za slovenske šole?
Cl. 9 zakona pravi, da mora minister za javno vzgojo določiti število mest v staležih osebja v roku 6 mesecev po objavi zakona-Manjka še en mesec, kaže pa, da je vse zaspalo
Zakon za slovenske šole na Tržaškem in v goriški pokrajini je bil objavljen v «Urud-nem listu italijanske republike# S.10.1961 v «Uradnem listu vladnega generalnega komisariata# pa 21.10.1961. Te dni poteke torej že peti mesec, odkar je ta zakon stopil v veljavo. Vsem je dobro znano, kako dolgo smo morali čakati, da so osnutek zakona pripravljati in o njej razpravljali, preden je bil odobren. Potrebne so bile številne poti, intervencije in spomenice, da je bilo pravno urejeno stanje slovenskega šolstva z zakonom, ki ima sicer pozitivne določbe, a ni popoln in nas iz znanih razlogov ne more zadovoljiti. Kljub temu smo pričakovali, in to popolnoma upravičeno, da se bo zakon po uveljavitvi začel tudi popolnoma izvajati brez zavlačevanj. Toda dnevi in
meseci minevajo; zdi se pa. da je vse obtičalo na mrtvem mestu.
Včeraj dopoldne sta 26-letni Orlando Carrb z Obrežja Gru-mula št. 6 in 38-letni Mario Barnaba iz Ul. Bonomea 113 čistila v tovarni močnih krmil v novem pristanišču mešalnik za krmo. Bila sta v notranjosti velikega stroja in sta bila zatopljena v svoje delo, nenadoma pa se je vse začelo vrteti in je delavca premetavalo, kakor da. bi nekdo hotel mešati krmo.
Delavca sta se zavedla nevarnosti in sta klicala na pomoč. Na srečo se je stroj kmalu ustavil. Zadevo so takoj razjasnili. Ko sta namreč delavca delala v notranjosti mešalnika, je mimo prišel električar, ki ni vedel, da sta v notranjosti delavca in je stroj spravil v pogon.
Delavca sta imela pri vsem tem kolikor toliko sreče, Car-r6 se je pobil in ranil po gležnju leve noge in opraskal
opraskal po kolenu desne nc ge in bo okreval v 5 dneh.
Z vespe je padla
Na opazovalni oddelek so sinoči sprejeli 22-letno Lilijano Benci iz Ul. Rossetti 28, ki se bo morala zdraviti 10 ini, ker se je nekoliko pobila po glavi in levi nogi. Peljala se je namreč na zadnjem sedežu vespe, ki io je vozil 25-letni Claudio Fortuna od Sp. Magdalene 1811 po Trgu stare mit. niče, pa je trčil ob avto, ki ga je z desne strani privozil Anton Jerman iz Ul. Eremo 176. Vespistu se ni zgodilo nič hudega, njegova sopotnica pa je imela smolo. ■
Po stopnišču stavbe št. 3 v Ul. Molino a vapore je sinoči nerodno padla 57-letna Anto. nija Gropajc por. Majcen iz
po desni nogi, zaradi česar Ul. San Cilino 17. Zenska si
so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 20 dni; Barnaba pa se je nekoliko pobil in
Kate na
je pri tem zlomila levo piščal in so io sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo morala 30 dni.
mmu
predvaja danes 17. 1. m. z začetkom ob 18. uri film:
OBSEDENA IJUBEZEN
(Ossessione amorosa)
Igrajo: LANA TURNER, EFREM ZIMBALIST jr., JASON ROBARDS jr. in GEORGE HAMILTON
Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 17. t. m. ob 18. uri barvni film:
VELIKA DEŽELA
(GRANDE PAESE)
Igrajo: GREGOR* PEČK in JEAN SIMMONS
Zakon sam namreč ne more zadostovati in se v praksi ne more izvajati, če mu ne sledijo podrobni izvršni členi ali inštrumenti.
Člen 9. omenjenega zakona n. pr. pravi: «Minister za javno vzgojo doloia število mest v staležih vodilnega, učnega, upravnega in pomožnega o-sebja na šolah s slovenskim učnim jezikom, na podlagi veljavnih določb, kakor tudi določb tega zakona, v roku 6 mesecev od njegove uveljavitve». Ta rok je zdaj zelo blizu, toda do sedaj nam ni znano, da bi minister za jan. no vzgojo že določil Jteoilo mest v staležih na slovenskih šolah. Ta določitev je važna, ker se na podlagi tega določila nato razpišejo natečaji za sprejem n stalež, alj, sfal-no službo.
Slovenski šolniki so zaskrbljeni zaradi tega zavlačeva-njal ker so pač zelo prizadeti. Mnogi izmed njih poučujejo že 15 let in niso stalno nameščeni, kar se pozna pri plači in se bo še bolj poznalo pri pokojnini. Solniki se žrtvujejo in polagoma starajo, nekje pa se za to vprašanje socialne pravičnosti ne zmenijo.
Nujno potrebno je torej, da ministrstvo za javno vzgojo čimprej določi število mest v staležih in v doglednem razdobju razpiše natečaje. Razen tega bi moralo imenovati posebno komisijo za u-sposobljenostne izpite profesorjev na slovenskih šolah. Glede profesorjev bi moralo prosnetno ministrstvo poskrbeti, da bi jim sploh olajšalo možnost izpitov in sprejem v stalež, sicer se bo prav profesorjem godila še večja krivica kot učiteljem. Marsikateri profesor namreč poučuje že mnogo let in se je že postaral, pa bi moral, po goli črki. zakona, polagati izpite kot začetnik. Pri tem ne bi smelo biti posebnih onir, saj so že večkrat s prehodnimi določili olajšali, v določenih okoliščinah, polaganje izpitov.
Upamo, da se bo nova vlada zanimala za to zadevo, da ho minister za javno vzgojo določil in objavil število mest v staležih- na osnovnih šolah, da bo razpisan natečaj in da se bo pravično rešilo vprašanje usposobljenostnih izpitov ter stalne namestitve profesorjev.
Poškodovani prsti
Na delu » podjetju O.ion se je včerai popoldne ponesrečil 16-letni Sergio M.indo iz Ul. Eremo 129. Zap slen je bil pri stiskalo ci, pa si je poškodoval p. st na desni roki, zaradi cesar so ga sprejeli na ortopedski oddiiek in se bo moral /JravPi tri tedne.
Pri podjetju Dukcevieh pa se je poškodoval na delu včeraj popoldne 40-letni Giuseppe Gasparotto s Trga Giariz-zole št. 18. Rezal ie s strojem slanino, pa si je poškodoval prst na levi roki. Z avtom delodajalca so delavca
iitiimiiiiiiiiiliiii tsiiimivf iitiiiitiniitiiiiislitf •
Udeležba na usnjarskem sejmu v Turinu
Trgovinska žbornica obvešča, da bo od 7. do 15. aprila v razstavni palači Valentino v Turinu Vsedržavna razstava usnja in usnjenih Izdelkov. Kdor bi hotel na tej razstavi sodelovati, lahko dobi potrebna pojasnila na tajništvu trgovinske zbornice v Gorici, Ul. Crispi 10.
Istotam so na vpogled tudi tri tehnična poročila o mednarodnem VI irsejmu v Baslu v Švici, ki bo od 31 i 10. aprila.
odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo moral od 10 do 20 dni.
«Dan .Jugoslavije* na sejmu v Veroni
Včeraj je bil na mednarodnem kmetijskem sejmu v Veroni »Dan Jugoslavije*. Za to priložnost je prispel v Verono jugoslovanski generalni konzul v Milanu prof. Cvrlja. Jugoslavija je letos na tem važnem mednarodnem sejmu prvič uradno zastopana.
Jugoslovanski predstavniki so popoldne priredili v prostorih velesejma sprejem, katerega so se udeležili lokalni predstavniki javnega življenja in številni domači in tuji razstavljavci.
Več podpore ustanovitvi avtonomne dežele
Z vlado levega centra se tudi v Gorici znova načenja vprašanje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Medtem ko je večinska stranka pred dnevi platonično razpravljala o avtonomni deželi na seji glavnega odbora, so desničarske stranke (MSI in PLI) zavzele do tega vprašanja aktivnejše stališče. Fašisti so na nedeljskem zborovanju napovedali borbo ustanovitvi dežele. Tržaški »II Piccolo* je zborovanju posvetil veliko'pozornost in objavil dolgo poročilo in sliko fašističnega poslanca de Michielija Vittu-rija, kar ima poseben pomen, zlasti še, ker sil Gazzettino» o zborovanju sploh ni poročal.
V včerajšnji številki »Picco-la» pa je objavljen dolg članek, ki ga je napisal odgovorni urednik »Arene di Pola* De Simone, v katerem se obravnava deželna avtonomija z goričkega zornega kota: Gorica naj bi postala glavno mesto dežele
Pravda o glavnem mestu pokrajine ni nova stvar. Pojavila se je pred leti v samih vrstah KD v Trstu, Gorici in Vidmu, ko so se namenoma hotela zaostriti nasprotja okoli postranskega vprašanja, samo da bi se u-stvarile »težave*, ki bi onemogočile uresničitev dežele.
Nikakega dvoma ne more biti, vsaj za tistega ne, ki pozna politične razmere na Goriškem, da obstajajo dokaj močne sile, in sicer na desnici kakor tudi v sami KD, ki nasprotujejo ustanovitvi dežele.
Poudarjanje fašističnega stališča je nedvomno na tej liniji. Ali ni morda tudi pogrevanje starih in nestvarnih, da ne rečemo megalomanskih zahtev o Gorici — prestolnici dežele, prispevek k izpodkopavanju tal ustanovitvi avtonomne dežele?
C e se v Gorici hoče govoriti o deželi, in o tej naj se govori, predvsem pa naj se s konkretnimi dejanji in zlasti z mobilizacijo prebivalstva podpira vladna obljuba, tedaj naj se o njej razpravlja v okviru stvarnih možnosti. Nihče nam ne bo odpustil megalomanije, kadar govorimo o Gorici kot deželnem središču, vsakdo pa nam bo prislphnil, kadar bomo zahtevali, naj v Gorici nastane kakšen komisariat, ki bi vodil določeno dejavnost na področju celotnega deželnega ozemlja.
To in ono s kmetijskega področja
Povpraševanje po briškem vinu je znatno dvignilo njegovo ceno
Kor pa je vina malo, je malo tudi kupčije ■ Pomanjkanje zelenjave zaradi mraza in njene astronomske cene
Ob lanski trgatvi se je mnogo pisalo in govorilo o slabi vinski letini, ki v mnogih primerih v Brdih po količini ni dosegla niti polovico proizvodnje iz leta 1960. Vendar se je že takrat ugotovilo, da je kakovost vina izredno dobra, z visokim odstotkom sladkorja in alkohola. Ko je vino povrelo in se umirilo, so pridelovalci in seveda tudi trgovci ugotovili, da ima letošnje vino še izredno dober okus ter da bi se splačalo celo vslekleničiti in spraviti v rezervo.
Posledica take ugotovitve je bila, da je naraslo povpraševanje po briškem vinu, ki ima že itak sloves dobre kapljice. Ker pa je bila količina pridelka omejena, se je začela cena dvigati. Sprva, ko je bil pridelek povečini še v kleti, se podražitev ni tako opazila. Sedaj pa, ko so zaloge skopnele in »o se začeli zanimati za goriška vina tudi sladokusci v Milanu je šla cena precej navzgor. Tako se sedaj prodaja briško vino po 250 lir za liter v kleti pridelovalca, nekateri kupci iz Milana pa so plačali v posameznih primerih tudi po 350 lir za liter tokajca, prav zaradi dejstva, da je letos briško vino izredne kvalitete.
Morda si bo kdo mislil, da se bodo s tem naši kmetje zelo okoristili, saj je taka cena res nekaj izrednega, tudi če jo primerjamo s ceno industrijskega blaga. Ne smemo pa pozabiti, da se je vino tako podražilo prav zato, ker ga ni več dosti ali v zelo majhnih količinah pri tistih vinogradnikih, ki niso imeli potrebe vnovčiti ga že prej. Takih pa je seveda zelo malo in tudi tisti imajo le zelo majhne količine vina. Na vsak način se bodo letos kleti vinogradnikov izpraznile, ker bodo šle v promet tudi vse zaloge iz prejšnjih let, čeprav ne po takšni ceni kot zadnji pridelek.
Sedaj prihaja najbolj kritična doba za prehrano živine, ko primanjkuje zimske krme, do paše ali do nove košnje pa manjka še nekaj mesecev.
milMIIIIIIIIIIIIItllllliniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIlIllIHIKIIIIIIIIIIHHIimilllllllllllllllllllllUMIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIHHIIIIIIIimillllllllllllMIIII
Vesti iz Nove Gorice
V središču mesta gradijo sodobno avtobusno postajo
Mladinska delovna brigada urejuj'e stadion . «Čoinbe» na pustnem korzu v Tolminu * Botanični vrt v Trenti dobil novega gospodarja
vod s starimi avtomobili in drugimi vozili proti Tolminu, Zvečer so imeli v hotelu pustno zabavo, na kateri so nastopale tudi maske, ki so predstavljale Hruščeva, Kennedy-ja in de Gaulla. Te pustne ša. le si je ogledalo več tisoč ljudi, ki so se originalnim domislicam od srca nasmejali.
Svetovno znani botanični vrt, ki ga je v Trenti pred 25 leti uredil ljubitelj planinske flore Budischen, je bil v zadnjih letih precej zanemarjen, ker niso imeli sredstev za njegovo vzdrževanje. Pred kratkim pa je njegovo oskrbo pre. vzel Botanični inštitut, ki je postal tudi njegov lastnik. Ta inštitut je Že pripravil načrt
V parku ob Kidričevi cesti (nekdanji Magistrali) v Novi Gorici so začeli z gradnjo nove avtobusne postaje, ki bo prva sodobna avtobusna postaja v Jugoslaviji.
Avtobusna postaja bo imela veliko čakalnico, ki bo zavzemala 227 kv. metrov ' prostora, poleg tega pa bo imela še turistični urad, bife, garderobo, prometno pisarno, proda, jalnico časopisov in tobačnih izdelkov itd. Poslopje bo zgrajeno po sodobnih gradbenih načelih za take stavbe iz betona, aluminija in stekla. Poleg postaje bo tudi dovolj prostora za parkiranje vozil, saj bo na njem prostora za osem avtobusov. Po sedanjem voznem redu bo s te postaje odšlo ali prišlo dnevno po 45 avtobusov.
Gradnja tega novega objekta bo predvidoma stala okrog 70 milijonov din ter bodo ae-lo dokončali še letos. Ker bo postaja, v bližini vseh uradov in tudi v bližini šolskega cen. tra, ima vse pogoje za dobro obratovanje. Z njeno dogra-ditvijo bo mesto precej pridobilo tudi s tujskoprometne-ga stališča.
Prejšnji teden so se z vnemo lotili urejevanja novega športnega stadiona v Novi Gorici. Na delo je prišla tudi mladinska brigada iz vsega okraja, v kateri je 25 mladin. cev. Delala bo mesec dni in računajo, da bo do takrat u-redila to športno igrišče, na katerem nameravajo za praznik mladosti pripraviti veliko športno manifestacijo.
Vedno večji razvoj turizma v Soški dolini postavlja tudi Bovcu nove zahteve. Sedaj bodo zgradili ob novem hotelu v tem kraju avtobusno postajo in turistični urad. Za o-boje bodo potrošili okrog 10 milijonov din.
Za letošnji pust je bilo tu-di v Tolminu zelo veselo Telovadno društvo Partizan je organiziralo pustni torto, katerega se je udeležil tudi k a-' di«" podjetjeza tanški premier «Mois Combe# s soprogo. Prišla sta 7 gorenjskim vlakom do Mosta na So-marca do či, kjer so ju .uradno# spre-'jeli. Od tu se je razvil sple-
za ohranitev in razmnožitev številnih rastlin ter začel s temeljitim preurejevanjem vrta. V bodoče zato računajo, da bo imel botanični vrt v Trenti še več obiskovalcev.
Na cesti se je potolkel
Včeraj ob 17. uri so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 62-letnega Maria Planiščka iz Gorice Zdravniki v bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na lobanji, ki si jih je prizadejal ko je »malce okrogel# padel v Ul. Oherdan. Pridržali so ga na zdravljenju. Okreval bo v 8 dneh.
V tem pogledu je letos nekaj bolje kot lani, ker je bilo lani dovolj dežja, da je trava lepo rasla. Tudi letina koruze je bila zadovoljiva z izjemo tistih predelov, kjer jo je oklestila toča, ki pa je na srečo zajela le omejene površine.
Zadnji mraz je porazno vplival tudi na zelenjadni trg, kjer je zelenjava tudi v Gorici, ki je dežela zelenjave in jo celo izvaža v druga mesta, zlasti v Trst, postala redka in dragocena reč. Zeleni radič se je te dni prodajal celo po 1200 lir za kg na drobno in temu primerno se je vrtela zelo visoko tudi cena drugi zelenjavi. Mraz v južni Italiji je vplival tudi na cene južnega sadja, pomaranče, mandarine in limone, ki so se v nekaj dneh podražile
od 70 do 120 lir pri kg. Nič čudnega torej, če se trg na debelo že pred deveto uro zjutraj izprazni, ker kmetje tisto malo blaga, kar ga imajo, takoj oddajo in se skušajo čimprej umakniti pritisku mraza, ki je na tem, še vedno nepokritem trgu, najbolj občuten.
Naj navedemo še povprečne cene nekaterih pridelkov, kot jih navaja vestnik trgovinske zbornice za leto 1960-1961:
Pšenica po 6.573 lir za stot; koruza pa 3.669 rumena in po 3.831 bela; seno nevezano po 1.458 lir za stot; slama vezana po 1.338; vino navadno po 10.308 in boljše vrste po 12 tisoč 538 lir za hektoliter.
Gornje cene so veljale za blago pri proizvajalcu in na debelo.
Konferenca tekstilnih delavk KPI
V	nedeljo ob 14.30'bo v Gorici skupščina tekstilnih delavk goriške pokrajine včlanje. nih v KPI. Razpravljale bodo
Io vključevanju žensk v pro-1 izvodnjo ter o medsebojnem vplivu tovarniškega in gospodinjskega dela. Zborovanju bosi a prisostvovali članica centralnega komiteja KPI Ninetta Zandigiacomo in pa predstavnica vsedržavnega vodstva FGCI Maria Teresa Brasca.
---*»---
Napeljava vodovoda v Hupi in Sovodnjah
2e nekaj časa je v Rupj u-stavljeno delo pri napeljavi vodovodnih cevi od glavnega voda do posameznih hiš. Delo se je ustavilo zaradi tega, ker se ie pokvari) kompresor, ki je neobhodno potreben pri kopanju jarkov. Obljubili so, da bo te dni stroj popravljen in da bodo s ponedeljkom pričel) po. lagati cevi še k preostalim hišam.
V	Sovodnjah pa delo normal, no napreduje, vendar še ni zaključeno, ker je veliko hiš, v katere se voda napeljuje.
tiiimiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiaiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiniMiitiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Seja števerjanskega občinskega sveta
Za kritje lanskega primanjkljaja so najeli 4 milijone lir posojila
Otroški vrtec v Steverjanu bodo morda otvorili 1. aprila
V soboto zvečer je bila v Steverjanu seja občinskega sveta, na kateri so svetovalci razpravljali samo o dveh točkah dnevnega reda, in sicer o sporazumu med ustanovo ONAIRC ter občinsko upravo klede otroškega vrtca ter o najemu posojila za kritje lanskega proračunskega primanjkljaja.
Otroški vrtec v Steverjanu so že pred časom dogradili, vendar še ni urejen dvoriščni prostor ter notranjščina. Občinska uprava je že sklenila nabaviti potrebno pohištvo, ki pa ga še ni prejela. Otroški vrtec v Steverjanu bo deloval samo poleti, ker je tako odločil občinski svet na podlagi posvetovanja s starši, ki so izjavili, da pozimi ne bodo pošiljali svojih otrok v vrtec, ker je pot do njega predolga. Pozimi jih lahko držijo doma, ker nimajo tolikšnega dela. Nasprotno so od spomladi do jeseni zaposleni s pobiranjem češenj, vodenjem kmetije in trgatvijo. Ta čas je tudi najbolj pripraven, da svoje o-troke pošiljajo v vrtec, kjer bo zanje skrbela vrtnarica, ki bo za otroke druga mati. Občinski predstavniki sodijo, da bodo vrtec otvorili I. u-prila, kajti do takrat bi morali prejeti naročeno pohištvo. Se pred samo otvoritvijo pa so morali skleniti pogodbo s poldržavno ustanovo ONAIRC, ki v naših krajih skrbi za delovanje otroških vrtcev. Na podlagi tega sporazuma je števerjanska občinska uprava izplačala ustanovi 200.000 lir. Vrtnarico bo plačevala ustanova iz svojih sredstev, občinska uprava pa bo plačevala ogrevanje prostorov in pa razsvetlitev.
Občinski proračun za leto 1961 je izkazoval nekaj nad 4 milijone lir primanjkljaja. Pomanjkanje te vsote so občinski svetovalci na sobotni seji sklenili nadomestiti s posojilom pri rimski posoiilni-ci. Vračali ga bodo 35 let s 5.8-odstotno obrestno mero.
valci pogovorili še o drugih vprašanjih, ki trenutno najbolj zanimajo občinsko upravo.
Umik trgovin za Jožefovo
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo za vse trgovine v naši pokrajini veljal za soboto 17., nedeljo 18. in ponedeljek 19. marca naslednji urnik:
do lahko ostale trgovine odprte do 20.30.
V	nedeljo 18. marca bodo dopoldne cdprte mlekarne, pekarije, trgovine s sadjem in zelenjavo, mesnice in cvetličarne. Vse druge trgovine bodo zaprte ves dan.
V	ponedeljek 19. marca, na Jožefovo, bodo odprte pekarije in mlekarne od 6.30 do 12.30 in cvetličarne od 8 30 do 13. ure. Vse druge trgovine vključno mesnice ostanejo zaprte ves dan.
Navedeni urnik velja za
Danes 17. marca: zvečer bo-1 vso pokrajino.
iiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitimimifiiiitiiimiiiMiiiuMMiitiitiimiiiiMiiii
Ugotovitve ustanove za turizem
Lani povečano število turistov na Goriškem
Propaganda za naša kopališča v Nemčiji in na Švedskem
Pred dnevi je imel pokrajinski odbor za turizem (EPT) sejo na svojem sedežu v Ul. Diaz v Gorici.
Predsednik Mariano Peternel je ob tej priliki poročal o razvoju tujskega prometa na Goriškem v lanskem letu. Ugotovil je, da se je število turistov, kljub manjšemu pritoku iz Avstrije, celo za nekaj povečalo v primerjavi z letom 1960. Največji no rast so zabeležili v Gradežu, in sicer za 14.3 odst. V tem mestu so hotelirji poskrbeli za razne izboljšave v svojih gostiščih, kar je tudi vplivalo im ugoden razvoj inozemskega ,u-rizma.
Med krajevnimi turističnimi organizacijami «Pro loco» je omenil kot najboljšo ono v Gradiški, važno vlogo pa ima tudi «Pro loco» v Tržiču, kar bo treba poskrbeti tudi tu za primerne turistične naprave. Krminska «Pro loco» ima še vedno komisarja, ki ga bo treba čimprej nadomestiti z rednim odborom.
«Pro loco» v Gorici je še v razvoju in župan dr. Po?er-zio izdeluje statut in pr;ča-
Na koncu seje so se sveto-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn,iiiiiiiiniii,n,Innu,im muMiimmiMiuiiHimiMHiiHiiiHiiiiiiiiimiiiu m mniiiiltimiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tiskovna konferenca tržiškega župana
Nove gospodarske pobude na področju tržiške občine
Gradnja turističnega naselja, kovinarskega podjetja in drugih objektov
Tržiški župan Romani je i-mel včeraj tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil nekatere rove gospodarske pobude in načrte na področju občine. Tako namerava u-rediti družba »Marina Juha* iz Padove na obsežnem področju 1.5 milijona kvadratnih metrov posebno turistično naselje, sestavljeno iz hotelov, vil, pristanišča itd. Istočasno so tudi pomembne industrijske družbe zaprosile za zemljišče za gradnjo industrijskih obratov. Gre predvsem za tri pomembna podjetja: Za kovinarsko podjetje, za katero nameravajo porabiti 17 milijard lir in ki bo zaposlovalo 1800 delavcev in bo nameščeno na 150 hektarih zemljišča. IRI namerava gra-10 milijard,
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ki bo zaposlovalo 300 delavcev. Končno namerava graditi družba Cotonificio Trie-stino podjetje za 3 milijarde lir, ki bo zaposlovalo 250 delavcev.
Obiski pri komisarju trgovinske zbornice
Komisar trgovinske zbornice dr. Palisi je v zadnjih dneh prejel obisk predsednikov in predstavnkov Zveze trgovcev, kmetovalcev in industrijcev, ki so mu prinesli pozdrave prl; padnikov svoje kategorije ter obljubili njihovo sodelovanje pri reševanju problemov, ki se tičejo gospodarstva goriške po. krajine.
Med razgovori so proučili razna vprašanja s področja go-riškega gospodarstva la kako bi jih na najboljši način
Goriški nogomet
Jutri Juventina-Manzano
v
na igrišču v Standrežu
Sovodenjci gostujejo v Gradiški m upajo na uspeh
Jutri nastopijo igralci Juven-tine zopet na svojem igrišču v Standrežu. V gosteh bodo i-melj mlado in urno ekipo iz Menzana, ki se je doslej plasirala na zgornji polovici lestvice in je odločena, da tudi iz Standreža ne bo prišla praznih rok. Po drugi strani pa se domači igralci pripravljajo, da bodo na svojem igrišču popravili neprijeten vtis, ki ga je pustila nedeljska tekma v Spi-limbergu. Z nekaj več sreče kot v nedeljo, bodo jutri morda tudi uspeli, čeprav teicma nc bo lahka.
Pred tekmo naj se zberejo na igrišču naslednji igralci, da bo trener lahko sestavil moštvo, ker se verjetno vsi zaradi bolezni ne bodo odzvali: Devetak (Malavolti); Paškulin, Batistič, Hess; Briško, Gaiotto, Ferfolja, Cijak, Ledri, Petejan, Zanuttini, Nanut, Kaufert, Ma. rtga in Konjedic.
Omenimo naj še, da bodo tu. dl naraščajniki zopet začeli s tekmovanjem in sicer v pone-
deljek na Jožefovo.
Ekipa Iz Sovodenj, ki jo je v zadnjem času bolezen močno prizadejala, da je morala v nedeljo igrati pretežno z rezervnimi igrale) proti Kaprivi. bo jutri gostovala v Gradiški proti S. Marco. Potek tekme je seveda odvisen od tega, v koliko so igralci ozdraveli in bodo lahko jutri nastopili. Si-cei so tudi med rezervami nekateri dobri elementi, vendar potrebujejo še Izkušenj. Vsekakor bi morali prinesti Sovo-derjci iz Gradiške vsaj eno točko, ki bi jim zelo prav prišla, saj so sedaj že kar prenizko na lestvici, vsekakor niže, kot bi po svoji zmogljivosti zaslužili.
Omenimo naj še, da nastopi jutri v tej kategoriji Podgora na domačem igrišču proti moštvu Libertas iz Moše ter računa na zmago. Marianese, ki je na vrhu lestvice, pa bo igra. la v Moraru in prav tako računa. da bo odnesla obe točki.
kujejo, da bo <a organizacija izrabila vse turistične možnosti. ki jih lahko nudi naše mesto.
Na seji so odobrili tudi udeležbo ustanove pri propagandni razstavi v Hannovru in na Švedskem, kjer bodo propagirali obisk kopališč v Venetu, Trstu in na Goriškem. Prav tako so uredili posebno skupno turistično pisarno v Padovi.
---«»----
Snežne razmere na goriških smučiščih
Po poročilu turistične zveze iz Nove Gorice je bilo včeraj zjutraj na goriških smučiščih stanje naslednje:
Na Laznah pri Lokvah 3 cm podlage in 15 cm pršiča ter 6 stopinj pod ničlo; Črni vrh 8 cm podlage, 15 cm pršiča in —6; Livek 10 cm pršiča in —3; Matajur 5 cm podlage, 25 cm pršiča in —5; Vojsko 6 cm podlage, 50 cm pršiča in —8.
V nedeljo 18. t. m. bodo na pobočjih Matajurja nad Livkom tekme v veleslalomu.
Tudi v Kanalski dolini so ugodne snežne razmere za smučarje. Snega je od 25 do 45 cm in na Višarjih celo 150 cm. Včeraj so imeli v Trbižu ponoči in čez dan tem. peraturo štiri stopinje pod ničlo.
C
KINO
’)
CORSO. 17.15: «Težavn0 življenje#, A Sordi in L. Mas-sarl. Crnobeli italijanski film.
VERDI. 17.00:	«Odisej proti
Herkulesu#, G. Marchal in M. Lane. Francoski barvni film v cinemascopu.
VITTOR1A. 17.00: .Ježa na tigru«, N. Manfredi in F. Mo-ricon. Crnobeli italijanski film.
CENTRALE. 17.00: .Trojanska vojna#, S. Reeves in J. May-niel. Italijansko-francoski barvni film v cinemascopu.
dežurna" lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFOLETTI, Travnik 14, tel 29-72.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici nnjvišjo temperaturo 7,2 stopinje nad ničlo ob 13.10, najnii-ji« 3 stopinje pod ničlo ob 6.30. Povprečne dnevne vlage j« bilo 40 odst,
marca 1962
Milan bo ob strani sledil tekmi Fiorentina-Juventus
In/er gre po zmago na igrišče v Vicenzi?
Milanu ne bo mogel nihče več prekrižati računov in mu preprečiti poti do značke državnega prvaka? Na to vprašanje je danes težko odgovorili, ker je letošnje prvenstvo A lige presenetljivo spremenljivo in zna skrivati v sebi še mnogo nepričakovanih zavrtljajev. Spomnimo se samo na prednost Interja, ki je skopnela kot sneg ob
pa
prvih sončnih žarkih. Prav zaradi tega je treba tudi sedaj pustiti predvidevanja na »tran in se opirati predvsem na realnost.
Kakšna je ta? Milančani i-majo na papirju izredno možnost, da svoj položaj ohranijo in ga celo, vsaj do Fioren-tine, izboljšajo. Verjetno pa na igrišču ne bo šlo vse gladko, ker prihaja v goste Padova, ki je bila, posebno v časih, ko jo je imel v rokah sedanji trener gostiteljev Roc-co, zelo trd oreh, pa čeprav se je Milanu skoraj vedno posrečilo streti lupino. Ce pogledamo v statistiko in tradicijo, tedaj moramo pripomniti, da so Milančani praznovali 11 zmag in 2 neodločena izida. Padovanci niso nikoli zmagali v S. Siru in tudi razlika v golih 43:12 je v korist Milana,
Brez dvoma bo osrednja točka nogometne nedelje srečanje Fioreatine z Juventusom. Kaj pravi tradicija? Neodločenost na celi črti: 7 zmag na vsaki strani in 12 spopadov brez poraženca in zmagovalca. Prav zaradi tega je danes nemogoče predvidevati u-speh tega ah onega, pa čeprav ima Fiorentina iz raznih razlogov in predvsem zaradi domačega okolja večjo možnost zmage. Toda žoga je okrogla in lahko zaradi nje pride do najbolj nepričakovanega rezultata. Posebno še na igrišču Fiorentine, ki kot kaže preživlja krizo.
Brez dvoma bodo oči ljubiteljev nogometa uprle tudi v Vicenzo, kjer bo gostoval In-ter. V tem mestu so bili Milančani strah in trepet domačega moštva, ki je sicer trikrat praznovalo zmago, a je moralo zabeležiti tudi štiri poraze in dva neodločena izida. Kaj čaka Lanerossi v nedeljo ni mogoče reči, ker je tudi Inter v rahli krizi. Vprašanje je torej, če je to že prebolel, kar je najvažnejši činitelj v tekmi, ki bo prav gotovo ostra in napeta.
Z Videmčam Catania ni bila nikoli radodarna. Nasprotno: kadarkoli so prišli Furlani na jug, so se morali vrniti domov s težkimi porazi v žepu. In sedaj jih prav gotovo ne čaka nič boljšega.
Zelo zanimiva in predvsem važna za lestvico bo tekma v Benetkah, kamor bo prišla gostovat zadnje čase u-strahujoča Bologna. Sicer se v. preteklih prvenstvih Bologni ni nikoli posrečilo spraviti tekmece ob Laguni na kolena. Samo dvakrat so si Bnlonjčani izsilili točko, šti-
rikrat pa so morali podleči.
V Turinu nestrpno pričakujejo Romo. Po nedeljski res nepredvideni zmagi v Cata-nii so se Turinčani vrnili veselo razpoloženi domov pripravljeni, da sedanjega nasprotnika sprejmejo sicer prijazno, a na igrišču brez u-smiljenja. Torino sicer ni med favoriti za naslov, a končati prvenstvo tik za »velikimi* je pa vseeno precejšnja čast. Ker je priložnost ugodna, jo ne kaže zapraviti, zaradi česar smo lahko prepričani, da bodo domačini napravili vse, dr. nevarne goste odpravijo s pcrazom domov.
Tudi ostale tekme bodo po svoje zanimive. Posebno zanimivo bo slediti obnašanju
Palerma na igrišču	Lecca, ki
je skoraj gotov izpada. Isto bi lahko rekli o Atalanti, ki	
bo gostovala v Mantovi, medtem ko ima Sampdoria prili-	
ko, da se oddolži za v zadnjih kolih.	neuspehe
	
■asmmm	
CaUma-Udinese	1
Fiorentina-Juventus	1 X 2
L. R. Vicenza-lnter	1 X 2
Lecco-Palermo	1 X
Mantova-Atalanta	1 X
Miian-Padova	1
Sampdoria-Spal	1
Tori no-Rom a	1 X
Venezia-Uologna	1 X
Bari-Napoli	X
Lazio-Genoa	X
Novara-Pro Patria	1
Parma-Verona	I
Modena-Reggiana	1 X
Messina-Como	I
Prvi evropski turnir v košarki za junior je
Turnirja se bodo udeležile mlade reprezentance šestih držav
MONACO, 16. — Na sestanku mednarodne košarkarske zveze so določili razpored tekem prvega evropskega košar-skega turnirja za juniorske reprezentance.
Turnir bo v Bologni od 25.
do 29. aprila letos po sledečem sporedu:
25.	aprila CSSR-Francija Italija-Spanija Turčija-Poljska
26.	aprila Spanija-Poljska CSSR-Turčija Italija-Francija
27.	aprila Francija-Turčija Italija-P.oljska Spanija-CSSR
28.	aprila Italija-Turčija Poljska-CSSR Francija-Spanija
29.	aprila Turčija-Spanija
Poljska-Francija
Italija-CSSR
NOGOMET
Fiorentina je zadnje čase zašla v krizo, ki Jo je izpodrinila iz prvega mesta lestvice, kjer Je bila le kratek čas. Na sliki Fiorentina v svoji najboljši postavi: stoje: Milani, Dell’An-gelo, Milan, Malatrasi, Marchesi, Rimbaldo; čepe: Robotti, Gonfiantini, Sarti, Petris, Hamrin
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiMittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, limitu iiuiiuiumiH
Tako moštva jutri na igriščih
mm		e | p i= !L J 1 L	E '	F |
i.			prvi	1 X	
	—	drugi	2	i
2.	—	prvi	1	1
	—	drugi	2	X
3.	—	prvj	1	X 2
	—	drugi	1	X 1
4.	—	prvi	1	
	—	drugi	2	
5.	—	prvi	1	2
	—	drugi	X	1
6.	—	prvi	I	
	—	drugi	X	
FIORENTINA Sarti (Albertosi); Robotti (Malatrasi), Castelletti; Malatrasi, Orzan, Rimbaldo; Hamrin, Dell’Angelo, Milani, Morche-si, Petris.
JUVENTUS Anzolin (Gaspari); Castano, Garzena; Emoli, Bercellino,1 Leoncini; Mora, Mazzia (Char. les), Charles (Nicole), Rosa, Stacchini.
• TORINO
Vieri; Scesa, Buzzacchera; Ro-sato, Gerbaudo, della; Gual-tieri. Locatelli, Law, Ferrini, Crippa.
ROMA
Cudicini. . (Matteucci); Fontana, Corsini: Guarnacči, Losi, Pestrin; , Orlando, Jonsson, Manfredini, De Sisti, Meni-chelli.
. SAMPDORIA Kosin; Vineenzi, Delfino; Bo-škov, Bergamaschi, Vicini; To. schi, Vigna, Brighenti, Sko-glund. Cucchiaroni.
SPAL
Patregnani; Olivieri, Riva; Micheli, Cervato, Gori; Ba-
gatti (DeirOmodarme), Mas-sfei, Mencacci, Cappa, Novelli.
•	LANEROSSI
Luison; Zanon, Savoini; De Mačehi, Panzanato, Stenti (Bo-schi); Vernazza, Menti, Cam-pana, Puia (Stenti), Vastola. INTER
Bugatti; Picchi, Masiero (Fac. chetti); Bolchi, Guarneri, Bal-leri; Bicicli, Bettini (Morbel-lo), Hitchens, Suarez, Corso.
•	LECCO
Bruschini, Facca, Cardarelli; Galbiati, Pasinato, Duzioni; Panzan, Gotti, Di Giacomo, Marinai, Sarchi (Clerici). PALERMO
Mattrel; Burgnich, Calvani; Prato, Benedetti, Sereni; De Robertis, Malavasi, Borjesson, Fernando, Ferrazzi.
•	VENEZIA
Magnanini; De Bellis, Ardiz-zon; Tesconi, Grossi, Frascoli; Rossi, Sahtisteban, Siciliano, Azzali, Pochissimo.
BOLOGNA
Santarelh; ' Lorenzini, Pavina-to; Tumburus, Janich, Fogli; Perani, Franzini, Nielsen, Cer-vellati, Renna.
•	MILAN
Ghezzi (Liberalato); David, Salvadore; Trapattoni, Maldi-ni, Radiče; Pivatelli, Sani, Altafini, Rivera, BariSon.
PADOVA
Pin; Cervato, Scagnellato ;• Bgrbolini, Azzini, Celio; Val-secchj, Koelbl, Del Vecchio, Ar-ienti, Crippa;
•	CATANIA
Vavassori j Mičhelotti, Giava-ra; Corti, Benaglia, Szyma-niak; Castellazzi, Biagini, Cal-vanese, Prenna, Rambaldelli. UDINESE
Romano; Bribas, Segato; Sas-si, Tagliavini, Moro; Anders-son, Beretta, Rožzoni, Selmos-son, Canella.
•	ATALANTA
Cometti; Rota, Roncoli; Nielsen, Gafdoni, Colombo; Olivieri, Maschio, Da Costa, Fa-vini, Magistrelli.
MANTOVA
Negri, Morganti, Gerin (Can-
DUNAJ, 16. — Avstrijska no. gometna zveza, katero je UEFA naprosila, da bi dovolila, da bi polfinalno srečanje za pokal pokalnih prvakov med Atletico iz Madrida in moštvom Mojor iz Jena (Vzhodna Nemčija) odigrali na avstrijskih tleh, je odgovorila, da bi bila tekma lahko ali 11. aprila v L:r,zu ali 18. istega meseca na Dunaju.
Tekmo bodo morali odigrati ra nevtralnem igrišču, ker je gotovo, da Španija ne bi izdala vzhodnonemškim nogometašem vstopnega vizuma.
I Jutri na stadionu «Prvi maju
Odbojkarji Bora proti
Polisportiva Friuli
Jutrj bomo imeli priložnost prisostvovat: prvemu nastopu na domačem igrišču odbojkarske ekipe SZ Bor, ki letos nastopa v moškem prvenstvu C lige.
Prejšnjo nedeljo so Borovi igralci v prvem kolu premagali goriške gasilce s 3:0, toda sedaj trdijo, da prihaja v goste trši oreh. Gre za moštvo Polisportiva Friuli iz Vidma, ki gotovo spada med favorite za naslov. Danes ni mogoče predvidevati kakšna je udarna sila Vi-demčanov, ki prve igre niso igrali. Prejšnjo nedeljo so morali namreč odpovedati srečanje Polisportiva Friu. li - AGI iz Gorice.
Borovi igralci bodo morali zaigrati bolje kot v Gorici in da bi jim to uspelo, bodo lahko pripomogli tudi navijači, ki jih verjetno ne bo manjkalo na stadionu «Prvi maj», kjer bo v nedeljo ob 10.30 to zanimivo srečanje.
II. kolo prvenstva C lige bo potekalo kakor sledi:
V	Trstu: BOR-Pol. Friuli
V	Gorici: AGI-ONOG (Trst)
V	Vidmu: PAV-Gasilci (Gorica)
Po dolgem begu z Eleno Sorgeloos prvi na cilju
Planckaert še vedno na čelu splošne lestvice
LA CIOTAT, 16. — Belgijec Edgar Sorgeloos je danes zmagal v osmi etapi kolesarske dirke Pariz - Nica. Sorge-lcosu je zadostovalo, da je tik pred ciljem začel oster sprint, da si je zagotovil zmago pred Francozom Elena, ki je bil 120
km salno na čelu dirke. Belgijec mu nikakor ni pomagal pri tem, temveč mu je sledil kot senca in samo čakal trenutek, da si zagotovi zmago.
Sicer se je Sorgeloos točno drža; navodil tehničnega vodje belgijske ekipe in Van Looya, ki sta skušala preprečiti protinapad tekmecev, s katerim bi lahko ogrožali Planckaertovo vodstvo v lestvici. Ko je Elena v začetku dirke zbežal, je Sorgeloos ponižno vprašal Van Looya če sme za njim. Ta je privolil in mu v šali pripomnil, da seveda pod pogojem, da si zagotovi etapno zmago. Sorgeloos se je točno držal navodil in je tik pred ciljem prehitel že utrujenega Francoza.
Vrstni red na cilju 135 km dolge proge Manosque - La I Ciotat:
SORGELOOS
lllllllllllllllll||||||||||||||l|||||||■ll||||||||||||||UII|IIII||||||||||||||||||||||||||||||||■l|l■|||||||||||■l|||||I■|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■||||||||||||
Pred začetkom atletske sezone v Trstu
Letos boljši ali slabši rezultati kot 1961. leta?
1. aprila otvoritvena prireditev - Težave s prestopi iz raznih klubov
spet
Po zasluženem zimskem počitku so začeli atleti resno trenirati, kajti bliža se začetek nove sezone.
V Trstu bo otvoritvena prireditev 1. aprila in zanimivo je, če bodo dosegli letos atleti boljše ali slabše rezultate kot lani, kajti nekaj boljših trenutno služi vojaški rok, mnogi pa imajo še težave s prestopi iz raznih klubov in ni gotovo če bo FIDAL pravočasno uredila te zadeve.
Težave v tem smislu imajo predvsem atleti Libertasa, ki so klub zapustili, ker je vodstvo prisililo trenerja, da je odstopil, sedaj pa jim ne da dovoljenja, da bi nastopali za druga moštva.
Kot po navadi je stanje najboljše pri sprinterjih: Ni-gni, Donati, Boccuzzi, Bensi in Barbieri imajo lepe možnosti za čase pod 11 sekundami, Tassini, Bevilacqua, Bla-son, Moneta in nekateri še zelo mladi pa so zreli za solidne čase o'd 11”2 do 11”5.
Skupno je v Trstu približno 50 atletov, ki lahko tečejo na 100 m pod 12”. Na 200 in 400 m stanje ni tako dobro, vendar pa imamo tudi tu lepo število dobrih atletov. Na 200 metrov bosta skoraj gotovo igrala glavno vlogo Boccuzzi in Niglt s časi pod 22"5, na 400 m pa se koristna sezona obeta Filliju.
Na srednjih progah se, bo pri kvaliteti občutila odsotnost Bellena, teki pa bodo zaradi izenačenosti drugih veliko zanimivejši in verjetno je, da v polni sezoni tudi z rezultati mlajši atleti Passaglia, Gemmellesi, De Carli in Cae-razzo ne bodo dosti zaostajali za Bellenom Na dolgih progah je dvojica Caenazzo in Ričatti že pokazala svojo moč zimskih krosih in svojo premoč bo sigurno obdržala celo poletje.
V skoku v daljino je število dobrih atletov veliko. Do-
petorko pa je lepa vrsta drugih dobrih skakalcev. V troskoku sta nedvomno najboljša Ongaro (14,65) in Gentilli (14,02). Prvi je izredno nezanesljiv, medtem ko lahko u-pravičeno več pričakujemo od mlajšega Gentillija. V tekmovanjih v skoku ob palici se bosta v letošnji sezoni dvojici Bngante-Barbieri nevarno približala Veljak in Neubauer, ki po lanskih rezultatih le malo zaostajata. V višini ni atleta, ki bi odločno presegal druge, vendar se nam zdi najboljši Zampieri, ki je V pretekli sezoni dosegel 1,83.
V nekaterih metih (kopje in krogla) je že lansko leto tržaška atletika zaradi hude poškodbe Mersinija, ki se je desno roko na dveh točkah zlomil, mnogo izgubila. V metu kopja je že lani ostal sam Schira, na srečo pa je v Trstu komaj 17-letni Saitz, kateremu skoraj vsi zvezni trenerji obetajo rezultate svetovne vrednosti. Franceschini je kvalitetno najboljši v disku in posebno v krogli (čez 14,50 metra), Pečar pa bo, sodeč po rezultatih, odvzel Sedmaku prvo mesto v kladivu.
1.	EDGAR (Belg.) 3.35T7”
2.	Raymond Elena (Fr.) 3.35’ in 19"
3.	Maliepaard (Hol.) 3.35’53”
4.	Van Looy (Belg.) 3.35’55’’
5.	Fore (Belg.)
6.	Van Aerde (Belg.)
7.	De Boever (Belg.)
8.	Gracdzyk (Fr.)
9.	Brugnami (It.)
Sledi glavnina z Van Looye-
vim časom,
SPLOSNA LESTVICA
1.	PLANCKAERT (Belgija) 32.04’00”
2.	Simpson (VB) 32.06’41
3.	VVolfshohl (Nem.) 32.09’58”
4.	Desmet (Belg.) 32.10’07”
5.	Maliepaard (Hol.) 32.12’33
6.	Van Looy (Belg.) 32.12’44
7.	Poulidor (Fr.) 32.12’59”
8.	Anquetil (Fr.) 32.13’15”
9.	Anglade (Fr.) 32.15’21”
10. Gainche (Fr.) 32.15’55’’ itd.
---«»----
DANES NA ABETONU
Smučarke iz 6 držav za pokat «Foemina»
ABETONE, 16. — Smučarke iz šestih aržav bodo danes nastopile v smuku za pokal Foe-mina. Tekmovanje se bo zaključilo jutri s tekmovanjem v slalomu. Avstrijske predstav, niče pa čeprav bodo manjkale najboljše, bodo tudi na tem tekmovanju startale z ugodno prognozo, pa čeprav ni izključeno, da bodo tokrat najbolj uspešne Italijanka Pia Riva ter Francozinji Therese Leduc in Cecile Prince.
Nocoj so javili imena udeleženk. Italija bo nastopila z dvema ekipama: v prvi bodo Pia Riva, Medail Patrizia, Fan-ton Erika in Zecchini Franca v drugi pa Innocenti Giancar-la. Mazzoni Cosetta, Scotti Lu-dovica, Sogner Francesca in Senni Letizia.
Avstrijo bodo zastopale Kainz Edda, Both Hermine in Jo-chum Ingeborg, Francijo Leduc Therese. Prince Cecile. Co-chaux Catherine, Caron Clau-dine in Garot Francaise, medtem ko bodq barve Anglije branile Heald Tanja, Farrigton Wendy in Tomkinson Diana.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiniiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiti,,liiiii,tiiiiiiiiii,i,ii,i,,,,,,l|lt|lllllt|tllllllllllllll||a||||1
Po mnenju italijanskih novinarjev
Najboljši boksarji vmesecufebruarju
MILAN, 16. Zveza italijanskih novinarjev — izvedencev za boks je pred dnevi objavila lestvico najboljših boksarjev v februarju letos. Lestvica je sledeča-MUSJA KATEGORIJA Prvak: BURRUNI, 1. Locatelli, 2. Curcetti, 3. Bruni, 4.
Rampin, 5. Buraglio, 6. Pistid-da 7. Branca, 8. Isoletta, 9.
Campagni, 10. Satta.
dobrih atletov (Caenazzo, Moneta, Nervi, Bonifacio), moč Acegata pa sestavljajo Ricat-ti, Gemmellesi in Sedmak.
BRUNO KRIŽMAN
HOKEJ NA LEDU
COLORADO SPRINGS, 16. — Včerajšnje tekme svetovnega prvenstva so dale sledeče rezultate:
Švedska - Vel. Britanija 17:0 Finska Nemčija 9:3 Francija - Holandska 6:2 Avstralija . Danska 6:2
PETELINJA
Prvak: ROLLO. 1. D’Agata, 2. Scarponi, 3. Linzalone, 4. Zamparini, 5. Lucini, 6. Cec-cardi, 7. Bacci, 8. Paganelli, 9. Carbi, 10. Tocco.
PERESNA
Prvak: SITRI. 1. Mastellaro, 2. Oullotti, 3. Serti, 4. Musso,
cian); Tarabbia, Pini, Castel- nati, Gentilli in Blason ska-lazzi; Alleman, Giagnoni, Sor- čejo vsi blizu 7 m, Mersinl
mani, Mazzero, Recagni.	I in Ongaro pa tudi čez. Za to tetni študenti imajo le nekaj
Kot moštvo je Ginnastica Triestina ponovno najmočnejša, saj ima v svojih vrstah med drugimi odličnimi atleti tudi državnega prvaka in rekorderja Švaro, velik vpliv 5. Becco, 6. Scorda, 7. Silanos, pa ima tudi na vseh višjih 8. Vezzani, 9. Gallo, 10. Giusti. šolah, od katerih dobiva stalno nove moči. Libertas je za-	LAHKA
radi notranje krize izgubila' Prvaka ni:	1. Campari, 2.
na ugledu in najboljši so klub Vecchiatto. 3. Nobile, 7. Giac-zapustili, Fiamma pa je kot po navadi skrivnost. Univerzi.
che, 8. Oberti, 9. Ravagiia, 10. Mišin.
WELTER
Prvak: VISINTIN. 1. Loi, 2.
Manca, 3. Proietti, 4. Putti, 5. Castoldi, 6. Nenci, 7. Furio, 8. Parmeggiani, 9. Bianchini, 10. Daniele.
SREDNJA
Prvak: FORTILLI. 1. Gar-belli, 2. Fiori, 3. Benvenuti, 4. Truppi, 5. Bettini, 6. Čarati, 7. Lommi, 8. Cottino, 9. Catalano, 10. Gentiletti.
SREDNJETEžKA
Prvak: RINALDI. 1. Panun-zi, 2. Tomasoni, 3. Covi, 4. Del Papa, 5. Scattolin, 6. No-vati, 7. Altana, 8. Favari, 9. Clementi, 10. Vit.
TEŽKA
Prvak:	MAZZOLA. 1. Ca-
vicchi, 2. Amonti. 3. De Pic-coli, 4. Bozzano, 5. Friso, 6. Scarabellin, 7. Migliari, 8. Ba-dalaSsi, 9. Masteghin, 10. Al-levi.
Imena predstavnic nemške in švicarske ekipe še niso znana. * * *
ZERMATT, 16. — Danes je bilo tekmovanje v smuku Blau. herda, ki je v okviru derbyja Gornergrala. Proga je bila dolga 2.500 m s 700 m višinske razlike in s 15 prehodi. Zmagal je Avstrijec Egon Zimmermann s časom 1’52"2 pred Švicarjem Willyjem Forrerjem (1’53”) in rojakom Nennigom. Bruno Alberti je bil peti s časom 1’55’T, medtem ko je bil Carlo Senoner dvanajsti, Pande Milianti pa trinajsti.
----(O)---
ZA SVETOVNI NASLOV
Podpisana pogodba za dvoboj Patterson-Liston
NEW YORK, 16. — Svetovni prvak težke kategorije Floyd Patterson je danes podpisal pogodbo, ki ga veže na dvoboj za svetovno krono z izzivačem Sonnyjem Listonom. Srečanje bi moralo bitj med 18. junijem in 30. septembrom-Organizator Tom Bolan je izjavil, da se pet mest poteguje za nastop boksarjev.
Patterson bo dobil 55 odstotkov inkasa stranskih dohodkov (radio, televizija in kino) ter 45 od prodaje vstopnic. Liston pa bo dobil od obeh postavk po 12,5 odstotka z minimalno
garancijo 200.000 dolarjev (približno 125 milijonov lir).
S podpisom pogodbe se je Liston obvezal, da v primeru zmage privoli v povratno srečanje. ki bo moralo biti ne pred 1. septembrom letos in ne kasneje od 30. septembra pr1-hodnjega leta. Patterson bo lahko tudi v primeru poraza izbral ne samo datum, temveč tudi mesto in organizatorja P°-vratnega dvoboja. V drugem srečanju bo Listonu pripadlo 30 odstotkov vseh dohodkov.
Človekova sreča je v razorožitvi
(Nadaljevanje s 3. strani)
vtem ko bi bolj razvite zahodnoevropske dežele na mnogih področjih lahko dosegle nesluteno izboljšanje. V kratkem:	vsesplošni dvig blago-
stanja bi bil naravnost impozanten.
Niti zahodno niti vzhodno gospodarstvo bi zaradi tega ne bilo uničeno, pač pa, kot razvidno iz dosedanjega izvajanja, bi učinek bil ravno nasproten. Takšno je mnenje strokovnjakov, ki so ta dokument sestavili ter ga dali na razpolago ter v diskusijo vsem deželam, članicam OZN. Seveda je s tem dokumentom ovržena tudi znana teža vzhodnega bloka, da namreč ZDA ne žele razorožitve, ker bi v tem primeru, v kolikor bi morale zavreti proizvodnja orožja, zahodno gospodarstvo doletel polom.
To morda ne gre v račun diplomatskih in političnih načrtov, toda ekonomisti so strokovnjaki in ne propagandisti, njihova stališča in izsledki pa, seveda, ne gredo vedno v korak z nameni in željami diplomatov. Toda, kar so v tem primeru ugotovili in izjavili, so storili soglasno in brez pridržkov. In nenavadno koristno bi bilo, če bi odgovorni činitelji hoteli to upoštevati in se ustrezno temu tudi ravnati.
VMWUWAW.
IVO ANDRIC
Travniška kronika
V.V. IS. .
KONZULSKI ČASI
Okoli njega se zbirajo otroci in se smejejo mahanju, ki že zdavnaj ne ustreza več njegovemu napornemu grgranju, in z radovednostjo in strahom gledajo njegov razširjeni vrat, ki mu od napora nabrekne kakor diple. In vendar so mu ti otroci potrebni, kajti edino oni slišijo njegovo nemočno vpitje in takoj raznesejo novico po mestu.
Des Fossčs in Hamza sta se hitro sprijateljila, kajti .»mladi konzul* kupi zdaj pa zdaj kak nakit ali preprogo, ki jo Hamza oglaša in pri kateri dobro zasluži.
«Nori švabo* je bil že leta in leta znan na travniškem trgu. Bil je slaboumen človek neznanega rodu, nekod od onstran. In ker se Turki za bebce ne menijo, je živel tukaj, spal pred trgovinami in jedel, kar mu je kdo dal. Bil je silno močan in, če je spil malo rakije, so uganjali na trgu z njim vedno isto grobo šalo. Na tržni dan so mu dali popiti polič, dva in mu stisnili gorjačo v roko. Bebec je tedaj ustavljal krščanske kmete in jih preganjal z vedno istimi besedami:
«Halbrecht,s! Links! Marsch!*
Kmetje so se mu umikali ali pa so nerodno bežali, ker so vedeli, da nori švabo počenja to naščuvan od Turkov, švabo jih je pa razganjal med smehom mladih trgovcev in brezdelnih ag.
Na neki tržni dan se je des Fossčs, ko je obšel in si ogledal ves trg, vračal v konzulat. Za njim je šel kavaz. Ko sta bila tam, kjer se trg zoži in prehaja v čaršijo, se je pojavil pred des Fossčsom nori gvabo. Mladenič je zagledal pred se-
boj hrusta debele glave in zlobnih zelenih oči. Pijani bebec je zamežikal pred tujcem, potem pa stekel, pograbil tehtnič-ni drog pred neko stojnico in krenil naravnost proti njemu.
«Halbrechts! Marsch!*
čaršijci so stegnili vratove iz svojih štacun v zlobnem pričakbvanju, da bodo videli »mladega konzula*, kako bo plesal pred norim gvabom. Toda stvar se je zasukala drugače. Preden je kavaz pritekel, se je des Fossčs sklonil pod visoko dvignjeni drog pa z naglim, spretnim zamahom zagrabil bebca za zapestje, se obrnil z vsem telesom ter zasukal tudi hrusta okoli sebe kakor lutko. Ko je bebec tako plesal okoli visokega mladeniča, mu je drog zletel iz iztegnjene pesti in v velikem loku priletel na zemljo. Tedaj je pritekel tudi kavaz z majhno puško v roki. Toda bebec je bil ukročen, z nemočno in boleče zavito desnico na hrbtu. Takega je des Fossčs izročil kavazu, nato pa pobral drog s tal in ga mirno naslonil ob trgovino, kjer je stal prej. Bebec je s skremženim obrazom gledal zdaj svojo razbolelo roko, zdaj mladega tujca, ki mu je pretil s prstom kakor otroku in govoril s trdim, knjižnim izgovorom:
«Ti si malopriden! Ne smeš biti malopriden!*
Potem je poklical kavaza in mirno nadaljeval pot mimo začudenih trgovcev, ki so zijali z vrat.
Daville je resno pokaral tajnika, dokazujoč, da je imel prav, ko mu je priporočal, naj ne hodi peš po trgu, ker se nikoli ne ve, kaj si ta zlobni, surovi in brezdelni svet lahko izmisli in naredi. Toda Davna, ki sicer des Fossčsa ni maral in ni imel razumevanja za njegovo svobodno vedenje, je moral Davillu priznati, da čaršija z občudovanjem govori o »mladem konzulu*.
«Mladi konzul* je pa tudi poslej obiskoval okolico po dežju in blatu, ogovarjal ljudi brez vsakršnega obotavljanja, se menil-z njimi in posrečilo se mu je, da je videl in zvedel stvari, katerih Daville, resen, tog in trd, kakršen je bil, nikoli ne bi mogel videti ne razumeti. Konzul, ki je v svoji zagrenjenosti vse, kar je bilo turško, jemal z odporom in nezaupanjem, v teh des Fossčsovih sprehodih in poizvedovanjih ni videl mnogo smisla ne koristi za službo. Dražil ga je mladeničev optimizem,
njegova želja, da prodre globlje v preteklost, običaje in verovanja tega ljudstva, da najde pojasnila za njegove napake, da naposled odkrile njegove vrline, ki so popačene in zasute z nenavadnimi okoliščinami, v katerih mora živeti. Ta posel se je zdel Davillu jalovo tratenje časa in škodljivo uhajanje s prave poti. Zato so se razgovori med njim in njegovim tajnikom o teh vprašanjih vedno končali s prepirom ali pa splahneli v dražljivem molku.
V mrzlih jesenskih večerih se je des Fossčs vračal s svojih sprehodov moker, zaripel in prezebel, poln vtisov in potrebe, da o njih govori. Daville, ki se je že dolgo sprehajal po zakurjeni in razsvetljeni jedilnici ter prekladal težke misli, ga je že vnaprej pričakoval z začudenjem.
Zasopli mladenič je z užitkom jedel in živo pripovedoval, kako je bil v Dolcu, stisnjenem katoliškem zaselku, in kako težko je prehodil kratko pot od Travnika do Dolca.
«Mislim, da v Evropi danes ni nobene dežele tako brez cest, kakor je Bosna*, je dejal Daville, ki je jedel počasi in brez volje, ker ni čutil lakote. «To ljudstvo je menda edino med vsemi narodi sveta, ki ima neko nerazumljivo, protinaravno mržnjo do cest, ko dejansko pomenijo napredek in blaginjo. V tej nesrečni deželi cest ni in se tudi ne obdrže, kakor da se same uničujejo. Vidite, to, da general Marmont gradi veliko cesto po Dalmaciji, nam škoduje tukaj pri domačih Turkih in pri vezirju bolj, kakor si morejo misliti naši podjetni in bahavi gospodje v Splitu. Niti v soseščino Bosanci ne maraio cest. Ali kdo bo to pojasnil našim v Splitu? Gospodje tam še na vsa usta hvalijo, da gradijo ceste, ki bodo olajšale promet med Bosno in Dalmacijo, ne vedo pa, s kolikšnim omalovaževanjem Turki to sprejemajo.*
»Temu se vendar ne smemo čuditi. Stvar je jasna. Dokler se bo v Turčiji tako vladalo in dokler bodo v Bosni take razmere, ni mogoče govoriti o cestah in prometu. Nasprotno, iz različnih razlogov so tako Turki kakor kristjani enako nasprotni odpiranju in vzdrževanju vseh prometnih zvez. Ravno danes sem to jasno spoznal v razgovoru s svojim prijateljem, debelim dolskim župnikom fra Ivom. Potožil sem mu, kako strma in zdelana je cesta od Travnika do Dolca, in čudil sem
se, kako da Dolčani, ki morajo vsak dan hoditi to pot ne store ničesar, da bi jo vsaj malo popravili. Frater me ie’ naiprej posmehljivo gledal kakor človeka, ki ne ve kal lovori notem
’GosDod°kčim =ŽrU * etnim očesom ‘n’ mi rekel šepetaje: °hnndr.o6n™ ni bt Jk- POt’ tem redkei§i so turški gostje. Nam Spnrphnrin JUbiŠe, k° b’ m0£?h med nJe in nas postaviti povsem ° Planino Mi sami se pač nekoliko pomučimo in prehodimo vsako pot, kadar je treba. Zakaj vajeni smo slabih poti m vsakršnih težav. Saj pravzaprav živimo od težav Pa res
TrelThnm6	aj Va^ pravim' toda vedite, da nam ni
P°u- dok!er v Travniku vladajo Turki. Med nama rečeno, kadar jo Turki tudi popravijo, jo naši ljudje ob prvem dežju ali snegu prekopljejo in razdenejo. To vsai nekoliko odvrača nezaželene goste.’ Sele tedaj, ko je to izgovoril je odprl frater ponosen na svojo lokavost, tudi drugo oko in me Še enkrat, zaprosil, naj tega nikomur ne črhnem. Vidite to je že en razlog, zakaj so ceste zanič. Drugi razlog je pa’ v samih Turkih. Vsak- prometna zveza s krščansko tujino pomeni isto, kakor odpirati vrata sovražnikovemu vplivu, mu omogočiti vpliv na rajo in ogrožati turško premoč. Sicer pa gospod Daville, mi Francozi smo pogoltnili polovico Evrope in ne smemo se začuditi, če dežele, katerih še nismo zasedli, z nezaupanjem gledajo ceste, ki jih naša vojska gradi na njihovih mejah.* «Vem, vem,* mu je Daville segel v besedo, »toda ceste je v Evropi treba graditi in menda se ni treba ozirati na taka zaostala ljudstva, kakor so Turki in Bosanci.*
«Tisti, ki misli, da je ceste treba graditi, jih tudi gradi. Toda jaz vam pojasnjujem, zakaj tukajšnji ljudje ne želijo cest in zakaj sodijo, da jim niso potrebne in da iim prei škodijo, kakor koristijo.*
Kakor vedno je Davilla tudi sedaj jezila mladeničeva P0" treba, da vse, kar tukaj vidi, pojasni in opraviči.
«Tega ni mogoče zagovarjati,* je dejal konzul, «in tudi ne pojasniti z razumnimi razlogi. Zaostalost tega ljudstva izvira v glavnem iz njegove zlobe, 'prirojene zlobe’, kakor pravi vezir-Ta zloba lahko vse pojasni.*
(Nadaljevanje sledi)
l HEUNISTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulic, S. Pelhco 1-U. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA- mesečna 650 lir - VnanreJ- č«trt“ letna 1800 lir, polletna 3300 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tlska Trst 11-5374 — Za FLRJ- ADIT DZS Ljubija«*' Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, tinančno-upravni 120, osmrtnice 100 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oelaat se naročalo ort’ upravi. =
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst