KM §ЈШ
ИдГдшапкпБо(с
V«rlas ШМЈ Schrtftteitung: Klagettturt, Biamarokrtng 18, Postfach Ufi /	(tan tonne aaHltoar) ouoatlMi &M 1,— CM Bam (elaecbUeftUcta RM 9* guetellgeWbr
Abbeetelltmgfen det Zeltung fttr deo nadifolgenden Moaat werden nut echriftUch шм) nor bta 2в. бм Wmfendeo Uoneta angenommen
N*. Т>.
Krainburg, SO. Septemb^ 1044.
Fronta na Zapadu drži
Sovražna ofenziva, hoteča preprečiti nove frontne črte, spodletela - Nastop za naskok naroda za hrbtom prednlfli čet
Гт' 29 sep'onhra. /*•—a ofenziva na Zapadu se tačas trudi, da bi izkoristila v bitki v Franciji pridobljeni napadalni polet za predor čez državne meje. Nasproti temu se ne more utajiti, da se je učvrstila nemška volja do odpora in da so spodleteli vsi poskusi sovražnika, da bi svojo v toku nahajajočo se ofenzivo izrabil zrn preprečenje ustanovitve nove nemške fronte. Te ugotovitve so končnoveljavne in ne potrebujejo tudi v napredujočem stanju vojnih dogodkov nobenega popravka. Nemška fronta, ki se razprostira počez skozi Srednjo Nizozemsko in se na severu naslanja na Rhein, da končno poteka v splošni severni smeri ob nemško belgijski meji skozi Luxemburg do Epinala in do Burgundskih vrat, drži na podlagi iz domovine sem pojavljajoče se nove aktivnosti.	/
sovražnih zgub. Celokupni položaj na zapadu se ni spremenil in pred nemškimi odpornimi črtami, ki so bile napravljene kljub sovražnim predornim poskusom, so izkrvavele neštete napadalne skupine sovražnika.
Temu nasproti skuša sovražnik na različnih krajih zapadne fronte izslediti neko slabo mesto, da bi s svojo ofenzivo le nadaljeval čez državne meje. On si je radi tega izbral dva posebna kraja, enkrat naj bi iz zraka na Nizozemskem izkrcane skupine nad-krilile na severu nemški sistem zapadne obrambe. Ta poskus se mora smatrati za izjalovljen. Znova skuša sovražnik, iz Eind-hovena ven čez Helmond doseči Maaso, ker njegovi napadi v porečju nizozemske nižine niso imeli uspeha. Treba je počakati na izid bojev v tem odseku. Večjo važnost ima sovražnikov veliki napad med Epinalom in Remiremontom, kjer je bil napravljen poskus, da bi zavzel predgorje. V vseh teh bojih, ki so neverjetno trdi, se bojuje nemška obramba v predbojišču naših zapadnih utrdb radi pridobitve časa, ker se med tem za hrbtom nemških prednjih čet razvija pohod za naskok naroda, čegar učinek že spozna sovražnik na vedno bolj se pojavljajo-čem pojačanju odpora.
Angleški vojni poročevalci se že obračajo s trdimi besedami proti najnovejšim opisom »londonskih strategov pri pisalnih mizah«, ki so mnenja, da je vojna praktično že končana. Vabijo jih, naj pridejo- sami na fronto, da bt na lastnem telesu doživeli morilski odoor
Poljski soviet je izsilil priznanje
Stockholm, 29. septembra. Po nekem »poročilu iz Lublina ]e bil sklenjen med tako z varnim poljskim osvobodilnim komitejem in litvansko sovjetsko republiko dogovor o zamenjavi prebivalstva. Medtem ko se bojuje londonska vlada v izgnanstvu z vedno sla-bejšimi upi za svoj naVidezni obstoj, sklepa Lublin pogodbe in izsili tako v imenu Moskve že priznanje sovjetskega gospostva na Poljskem.	•
Radijski zločinci obsojeni na smrt
Berlin, 29. septembra. Pred Volksgerichts-hoiom (narodnim sodnim dvorom) so se morali zagovarjati Otto Gieselmann, Paul Brock-»nann, Rudolf Sauer in Gustav Milse Iz Bie-lelelda. Obtoženci so skozi več let poslušali ščuvajoče oddaje angleškega in sovjetskega radia. Poročila sovražnih radiooddajnih postaj so medsebojno izmenjavali In jih porabili za osnovo državi sovražnih razprav ter jih razširjali tudi med svojimi delovnimi tovariši. Brezčastni narodni izdajalci, ki so postali pomagači naših sovražnikov, so bili obsojeni na smrt. Sodba te že izvršena.
Ustanovitev narodne garde na Ogrskem
Budimpešta, 29. septembra. Ogrska vlada j* na podlagi zakona o oboroženi sili odredila ustanovitev narodne garde. Naxedba opisuje naloge javnih varnostnih organov r ■meri ohranitve javnega reda in varnosti т državi. Naloge narodne garde so zlasti, da se bojuje proti manjšim četam sovražnih partizanov in padalcev, da prepreči in odvrne čine sabotaže in da v sili zavaruje ozemlja za frontno linijo ustrezno naredbam poveljnika zbora. Narodna garda je oborožen sestavni del honveda (ogrske deželne brambe). Njeni člani položijo vojaško prisego In so v vseh ozirih podvrženi vojaškim naredbam. Izvršitev naredb je v dolžnosti honvedske-ga ozir. notranjega ministra.
V zvezi s te naredbo vlade o ustanovitvi ogrske narodne garde za ohranitev miru la reda v državi je izdal ogrski vojni minister narodu poziv, v katerem opozarja na to, da Uredba poziva pod orožje vse telesno spodobne može brez razlike starosti, v kolikor le ne služIjo »ri rojakih. Ministrov poziv isravl, da se madžarstvo bojnije na življenje 1м smrt, da gre za obstoj samostojnega la ne-^ odvisnega državnega življenja dežele.
Priznanje k madžarstvu in k evropejski kulturi vsebuje ogrski časopis »Magyarsag«, ki glede Ogrske zavrača, da W se politični Oporoki Franza Deaka in Ludwlga Kossuthe Zamenjale za duševne cvetke Lenine, Eijgla ali Buharina. Ogrska nima nobene druge poti. kakor pot obrambe svojih meja In svoje kulture Pri tem bo z zavezniško Nemčijo •fala v »kuproiti iste usode, ki se v tej voj-
"Po%ma le še tem trdneje In neutajljiveje.
Nemcev. Povsod so močni nemški oddelki, in jasno se lahko spozna nemška strategija v smeri pridobitve časa. Dobesedno stoji v nekem takem poročilu: »Zavezniki morajo biti pripravljeni, da se bodo morali bojevati korak za korakom, mesto za mestom, ulico za ulico ako jih bodo hoteli pridobiti.« Ce je množični nasko'k sovražnika pri Epinalu in Remiremontu zelo »labo napredoval, se »pozna cel6 iz sovražnikovih poročil vsa težina
Strašno prebujenje na Finskem
Stockholm, 29. septembra. Premirje v finskem, državnem zboru ni bilo sprejeto soglasno, kakor se to trdi v uradnem sporočilu. »Dagens Nyheter« sporoča na podlagi privatnih informacij, da je glasovalo 15 poslancev proti sprejetju moskovskega diktata. Notranji odpor nikakor ni bil omejen na skupine desnice. Eden izmed najbolj vnetih poslancev iz tako zvane »opozicije mira« je po objavljanju pogojev v veži državnega zbora s stisnjeno pestjo zavpit: »Jaz in moii finski prijatelji nismo delali za takšen miri«
Moskwa iztreblja poljske nacionaliste
„Nacionalna politika" komunistov ostane povsod ista
vH. Krainburg, 29. septembra. Kakor znano, je pred kratkim v Varšavi poskušala neka poljska nacionalno revolucionarna skupina, ki je delala po navodilih poljske begunske vlade v Londonu, organizirati splošno vstajo poljskega prebivalstva. Punt so pa nemške čete pobile. Kakor so zdaj angleški časopisi brezhibno ugotovili, je svoje dni šef poljske vlade v pregnanstvu Miko-lajczyk Stalina osebno obvestil o predstoje-čem uporu. Mikolajczyk je namreč določil, da se bo vstaja začela, ko se bodo sovjetske čete nahajale že v neposredni bližini Varšave, ker je upal, da bodo te nemudoma prišle upornikom na pomoč. Stalin je odobraval ta načrt in obljubil popolnoma .za gotovo potrebno pomoč. Ko 80 se sovjetske čete približale Varšavi, je moskovska radioodajna postaja izdala poziv Poljakom, v katerem jih je pozvala, naj se uprejo, in jim zopet čisto za gotovo obljubila pomoč od strani sovjetske armade. Ko pa je bil upor v Varšavi ▼ resnici vzplamtel in je bilo sovjetsko vrhovno poveljstvo o tem obveščeno, se je to branilo, da bi dalo varšavskim upornikom kakršnokoli pomoč, da, niti Angležem In Amerikancem ni hotelo dovoliti, da bi uporabljali sovjetska letališča za anglo-ameri-ška letala, ki so imela nalogo, oskrbeti poljske upornike z municijo in živili.
Očitno sta moskovskim komunistom le dobrodošla poraz in uničenje poljskih nacionalistov, to tem bolj, ker so mislili, da v tem primeru lahko naprtijo Nemcem krivdo za »iztrebljenje poljskih rodoljubov«. Da je stvar taka, dokazujejo najnovejša poročila angleških časopisov, da so boljševiki v vseh pokrajinah bivše Poljske, ki so jih zasedli, zaprli vodeče osebnosti poljskega nacionalnega pokreta in deloma pobili.
To sicer tudi popolnoma ustreza »nacionalni politiki« komunistov v vseh državah Po
vsod je na njihovem programu iztrebljenje vseh nacionalnih elementov.
Oto tej priliki se moramo »pomniti tndi navodil komunistične stranke v Sloveniji glede iztrebljenja nacionalistov v Sloveniji tn zlasti v vrstah Titove »Osvobodilne armade«. Julija meseca 1942. leta je izjavil glavni tajnik komunistične stranke v Sloveniji In OF Boris Kidrič na neki konferenci stranke: »Hkrati (z bojem proti Nemcem) podčrtamo naš intemaclonallzem in se bojujemo proti reakcionarnim šovinizmom « Eduard Kardelj, član centralnega komiteja komunistične stranke ▼ Sloveniji in OF, je pisal dne 1. oktobra 1942. let« na novo postavljenemu poveljniku »narodne osvobodilne armade« Ivanu Mačku sledeče: »Likvidirati je treba častnika, ker j« kot nacionalist nasprotnik komunizma in revolucije; ubiti Je treba duhovnika, ker je po bistvu svojega delovanja bojevnik proti materializmu, — t. j. proti filozofskemu temelju komunizma, ... iztrebiti je treba kmeta in njegov zarod, ker so po svoji naravni vdanosti domači zemlji sovražniki vsega, kar je tujega, in zlasti mednarodnega gospodarskega izenačenja In nasilnega proletarizira-nja.« Tudi leta 1944. je naznanjala strogo zaupna okrožnica centralnega komiteja komunistične stranke v Sloveniji bodočo iztrebljenje vseh častnikov, tudi tistih, ki tačas stoje v vrstah OF, zaradi njihovega nacionalnega mišljenja. Pismeno povelje štaba »1. bataljona« Ljube Sercerja poveljstvu dolomitskega oddelka, izdano 3. februarja 1943. leta pod št. 416 in podpisano po političnem komisarju Fricu Novaku, odreja cel6 »zelo strogo tajno likvidacijo« vseh na novo novače-nih, ki nimajo nobenega interesa za komunizem in so torej nacionalnega mišljenja, da bo »Osvobodilna armada« — postala stoodstotno komunistična. To je bilo le eno izmed mnogih takih navodil komunistične stranke ▼ Sloveniji.
4. Jahrspang
Moskva pošilja otroke na fronto
тИ. Krainburg, 29. septembra. Iz Konig*. berga poročajo, da so pri zadnjih bojih ▼ baltskem prostoru ponovno pripeljali 13 letne sovjetske vojake kot ujetnike.
Moskovski časopis »Tr\id«, ki je centralni organ sovjetskih delavskih društev, je v svoji julijski številki oznanil, da je osrednji svet delavskih društev zabičal, da se je treba ravnati po zakonu z dne S. marca t. 1., po katerem morajo v sovjetski industriji uporabljeni, izpod 16 let stari otroci uživati vsak teden en dan za odmor.
Torej v Sovjetski zvezi ne uporabljajo otrok v starosti od 13 do 16 let samo v industrijskih tvornicah, kjer delajo često bre* vsakega odmora, ampak jih morajo novačiti tudi za vojake in pošiljati v prednjo frontno linijo. To je neizpodbiten dokaz za to, da se bodo sovjetske človeške rezerve prar kmalu in hitro popolnoma izčrpale.
Po teh okolnostih se pojasni tudi dejstvo, da je pri moskovskih komunistih, če se po-laste kakršnegakoli novega ozemlja, eden izmed njihovih prvih ukrepov ta, da pošljejo čim največje množice domačinov na Rusko, večinoma v Ural in Sibirijo. Tako je bilo na Poljskem, v Italiji, v Baltskih državah in nazadnje v Romuniji, Bolgariji in na Finskem. Te deportirance uporabljajo najprej v sovjetski vojni industriji, pozneje jih bodo pa brez dvoma poslali tudi na fronto. Sicer pa obstajajo tudi drugi razlogi za te mmoštven* odvedbe. ki jih je pred kratkim odkrila moskovska radiooddajna postaja, ki je o priliki deportacije sto tisoč romunskih delavcev sledeče izjavila: »Dolžnost vsakega komunista je, da obdeluje te mase ideološko, da bodo postali zavestni proletarci«. Deportirane! nal torej v bodoče prinašajo komunistično kugo v svojo domovino in se udejstvujejo kot na-snovatelji komunistične revolucije.
Moskva pošlle Thoreza v Pariz
Bern, 29. septembra. Kakor javlja »Exchange« iz Pariza, se je bivši šef francoskih ko» munistov Maurice Thorez iz Moskve vrnil ▼ Pariz. Govori se, da je že spet začel s svojim delovanjem kot glavni tajnik komunistične stranke. To poročilo je verjetno presenetilo tudi gaullistične kroge, ker je de Gaulle/ ki je že v Alžiru pripravil pot komunistom v svojo »provizorično vlado« nasprotoval vrnitvi Thoreza v Francijo, ker je ta na jesen 1939. leta dezertiral, namesto da bi se javil pri svojem četnem oddelku in je prenagljene odpotoval v Sovjetsko zvezo. Toda on je pa6 osebni zaupnik Sovjetov in oni so, kakor #e vidi iz dogodkov, zahtevali njegovo vrnitev т Pariz. To dokazuje, kako so izigrali de GaulU in je to jasno opozorilo na »delitev moči« T Franciji in moč komunistov.
Hude zgube Severnoamerikancev na Filipinih
Toltio, 29. septembra. Hudi boji ва Palav-skem otoku Pililiju še trajajo. Japoniki br» nilci so bili med tem ojačeni po na novo i«> krcanih japonskih skupinah. Kako. velik« zgube ima sovražnik, izhaja iz dejstva, da so se do 22. septembra v bližini otoka pojavil* tri po 10.000 brt velike ladje za odvoz ranjenih Amerikancev. Tudi v soboto in ▼ ponedeljek sta se dve veliki' lazaretni ladji približali otoku.
Znaki i |io soiraiiiikn zaxedemi Italiji kaipjo na vihar
M	Italijanski kmetje se puntajo proti rdečkarjem - Grozna revščina rimskega prebivalstva
Milan, 29 septembra. Znaki v po sovražniku zasedeni Italiji kažejo na vihar. V številnih pokrajinah je prišlo do krvavih nemirov, ki *0 imeli značaj državljanske vojne. V Ter rano (Marcke) so streljali marokansk! plačanci na žene Italijanskih delavcev, ki so zahtevale kruh za svoje otroke, ali so se trdovratno upirale, da bi plačale oderuške cene, ki so jih zahtevali Marokancl za italijanskim kmetom ugrabljeno žito. Na Siciliji je prišlo do bojnega streljanja med kmeti in komunisti In je bil pri tem neki vodja komunistov v boju iz bližine težko ranjen po roč ni granati. O sličnih spopadih javljajo iz Lu-kanije in Kalabrije, kjer je kmečko prebivalstvo odgovorilo z uporabo sile na komuni stični teroristični režim,
Faiiitlčn* sahUT«
Med kmečkim delavstvom v Južni ItalH' In Siciliji vedno Ipolj vre. Spet se pojavljajo stare fašistične zahteve,' katerih uresničenje je vedno preprečila krrljeva klika, da se razdele veleposestvi. Pri Villa Magne so kmetijski delavci sami na svojo reko poskušali, da bi si razdelili veleposestvo knez* Drago SHčne tendence se Doiavllajo okol Rima.
Politična centrala |a r»sprc ' vedno bolj
naraščajoči anarhiji brez moči. Medtem ko organi tako zvanega »bloka sredine« Bono-mijevi vladi očitajo nesposobnost, pripravljajo marksistični listi nove posege v tuje pravice s trditvijo, da številni elementi, ki bi morali biti likvidirani, grejo za tem, da se obnovi fašistična država. Istočasno hudo napadajo zavezniško kontrolno komisijo, ki krije Bonomljevo vlado. Nekoristnost komisije komentira »Avantl« s stavkom: »Mi vsaj našo revščino lahko sami upravljamo «
Kpidemif« lakot« f Rimu
»Množica prebivalstva Rima životari v temnih nerazsvetljenih stanovanjih. Oni jedo svoje siromašne obede nekuhane. Epidemija bolezni želodca in črevesja se je rad! lakote hitro razširile. Mesto stoji pred najbolj grozno zimo v svoji 'lsočle'ni zgodo vini.« To je slika, ki jo podaja severoameri iki novinar Frank Garvasi o življenju v Rimu pod amerikansko-brltansko zasedbo Kar odkriva to poročilo, je popoln neuspeh bri tansko amerlkanske politike v po Anglosasih obvladani Italiji. Uradni življenjski stroški so. tako prizna Garvasi. v zadnjem času na rasli za 751 odstotkov Gre pri tem za povi šanje uradno določ-jnih najvišjih cen za ze lenjavo ia kruh. Vsa druga živila, s« po po-
ročilu amerikanskega poročevalca, statictid-no ne morejo več popisati. Kilogram slad* korja stane 500 lir (10 lir = 1 RM), aajslabi« oljčno volje se v ugodnem primeru dobi za 500 lir za liter, kilogram presnega mavla rta-ne najmanj 750 lir. Izpod 30.000 lir ni mogoče dobiti najcenejše obleke. Za par se mora plačati 200 lir in več.
Kaj pomenijo te cene je jasno, ko sporoča, da j« povprečni mesečni dohodi nastavljenca aii uradnika v Rimu т najboii-šem primeru 300 lir. Vpričo tega nerazmerj« med plačami in cenami mora priznati Am*-rikanec, da |e prebivalstvo Rima zaipiaaao poginu^
Proititucifa — glavna obrt
Prostitucija in črna borza obvladata atike mesta. Prostitucija, tako pdie dob«c«dao Amerikanec, j* postale ena izmed glavnih obrti. Vzrok je grozna revščina. Povtod M vidijo amerlkanski vojaki, ki м vodilo м podpazduho z rimskimi dekleti. Vse ta dekleta so pozabila na smeh. Mnogim tzm*d njih so očetje ali bratje odstrigli las«, da ao jih kaznovali za to, ker so te zavrgl«. It«, iijan.ki narod, tako zaključi Garva«! »veja pi znanja, je že spoznal, da se mnogo hvaljena osvoboditev od pomanjkanja, ki Jo J« obljubil Roosevelt v svojih štirih »svoboščinah« v Italiji n« bo ureaničlU.
Stnin — Stpv. 77.
K R .Л W .4 X K E N BOTE
Sohota. SO. jieptPmbra 19t4.
Zakasnela spoinanja \ Scienii Ameriki
Amerikanci in Angleži začnejo grajati politiko svojih državnih voditeljev
Lizbona, 29. septembra. Amerikanci in Angleži polagoma domnevajo, da služi evropska politika njihovih državnih vodi) Roose-velta in Churchilla ▼ prvi vrsti interesom Sovjetske zveze, za lastne države pa pomeni veliko nevarnost.
Tako piše v amerikanskem časopisu »Saturday Eveningpost« znani novinar Demaree Bess sledeče:
»Zdaj smo končno zvedeli, da ima pred-lednik Roosevelt velik načrt, ki je le malo 7 zvezi z atlantsko listino in s štirimi svobo-ičinami. Povojni svet bo — kakor ga gleda •nr. Roosevelt — samo rahla zveza zedinjenih larodov, ki bo odvisna od modrosti in do-)re volje treh velesil, in sicer Sovjetske zve-:e, Anglije in Zedinjenih držav in povrh še Citajske kot neke vrste »velesile iz vljud-tosti«. Skoraj vsa vojaška in gospodarska si-1 sveta bo osredotočena v rokah prvih treh, n naloga Zedinjenih držav v tem triumviratu )0, da ustvarja ravnovesje med obema dru-rima.
Ta veliki načrt stoji in pade z nazorom, da e bo Sovjetska Rusija dala zvabiti nazaj v družino narodov'. Naš predsednik je vse tavil na to kocko in v teheranski konfe-enci je napravil maršalu Stalinu koncesije, ':i so razveljavile vse prejšnje načrte glede Evrope, ki so jih 1939. leta s težavo izdelaM / Londonu.
Ko so objavili izjave moskovske in tehe-anske konference, so jih tukaj kakor v Angliji pozdravili z velikim navdušenjem. Toda :ele sedaj začnemo doumevati ceno, ki' je te bila plačana. Zdaj vemo, da je maršal »talin v Teheranu zahteval od nas ceneno slačilo. Vztrajal je pri tem, da je Rusija opra-'ičena, narediti v Evropi svoje lastne terito-ialne popravke, ne oziraje se na cbljube Ulantske listine, da se ne bodo izvršila no-lena teritorialna povečanja, in ne oziraje se la obljube štirih svoboščin. Na papirju priznavamo neodvisnost baltskih držav, ki jih e 1940. leta pogoltnila Rusija; formalno tudi ne soglašamo z zahtevami Rusije po Vzhodni Poljski. Vendarle je Teheran vse spremeni! na podlagi taktike predsednika Roosevelta na tej konferenci. V svoji vnemi, da bi si pridobil Stalinovo zaupanje, je prišel naš predsednik preko vsakega vprašanja, v katerem sovjetski ministrski predsednik ni hotel razpravljati. Ne samo, da je taktika predsednika odločila vprašanje baltskih držav v prilog Rusije, ona je tudi odobrila lopetno pridobitev. tistih d°lov PoliJ-ke In Roir^ni'-e. ki
ZID
Povzre^Hel) In podal|ieTalec то|пе
»Mi, uničevalci, bomo vedno ostali uničevalci ... nič, popolnoma vseeno, karkoli boste tudi storili, ne bo zadovoljilo naših htev in terfateT. Ml bomo unlCevall, ker nam {e treb« lastnega sveta ...«
Maurice Samuel v svoji knjigi »You Gentllee«.
»Mi smo ie vedno puntarji, uničevalci, iščoči abstraktne pravičnosti. Nasproti svetosti države zavzamemo sovraino stali-Гбе in se strastno bojujemo %a mesijansko kraljestvo na zemlji«.
2id Ludwig Lewinsohn 192в. v svoji knjigi
»Israel*.
»Vsak Žid, pa makar ]• on edini Zid na v!<em svetu, vsako židovsko dete, vsak stari mož, je živa priča, da obstaja človeška rasa proti rasi, ki obstoji iz samih živali.«
»Jewish Frontier*, februarja 1939.
Jih je Rusija anektirala 1939. in 1940, leta.
Ohrabren po simpatlzirajočem stališču mra. Roosevelta je začel Stalin s tvojo agresivno diplomacijo v Jugoslaviji in Grčiji, na C^o-slovaškem in Poljskem, v Turčiji in Bolgariji in tudi T Italiji in Franciji. Britanske In amerikanske vlade so razširile svojo vojaško pomoč na vse Rusom naklonjene čete v balkanskih deželah In so polagoma razrešile svoje odnošaje do begunskih vlad, ki jih je Rusija smatrala za neprijazne.
Vsi ti razvoji so vzbudili v Angliji nezaupanje. Britanski vodje si danes niso edini glede Rusiji napravljenih koncesij. Mr. Davis nam poroča, da se je mr. Roosevelt bolje razumel z maršalom Stalinom, kakor z mr. Churchillom, ker je bila Rooseveltova trdna politika ta, pridobit} si Stalinovo zaupanje s tem, da se je izognil vsakemu sporu z njim. To je tudi spadalo k njegovemu ,veli-kemu načrtu'.
So pa tudi pri nas resnejši možje In ravno tako v drugih državah, ki niso istih misli, kakor mr. Roosevelt. Vobče izvajate opozicijo dve skupini. K prvi spadajo idealisti, ki nasprotujejo temu, da bi se za mednarodne kompromise žrtvovala načela,- k drugi spadajo realisti debeloglavci, ki samo vprašajo: ,Ali si mi lahko privoščimo to, da plačamo ceno za rusko-angleško sodelovanje v svetu treh sil?' To je glavno vprašanje, o katerem bodo morali odločiti ameriški volilci pri bodoči volitvi; kajti očitno je, da je vnema predsednika Roosevelta, zvabiti Rusijo nazaj v ,družino narodov', sedaj zasenčila vsako drugo misel v njegovih možganih«.
K vprašanju lista »Picture Post« »Ali bomo držali Rusijo izven Evrope?« piše izdajatelj angleškega časopisa »The Nineteenth Gentry« sledeče:
»Jasno je, da hoče Rusija sebe samo napraviti za gospodarja Vzhodne Evrope od Ark-tide do Egejskega morja. Ponovno je objavila svoj namen, da bo anektirala tri velike
države in velike dele treh drugih, vso Estonsko, Letonsko in Litvo, en del Finske, polovico Poljske in en del Romunske. Od teh držav 80 prve tri nevtralne in Poljska naš zaveznik.	'
Ce bo izvršena pred kratkim med Rusijo in Cehoslovaško sklenjena pogodba, bo Ce-hoslovaška del ruskega gospodarskega reda in torej zgubljena za Evropo, ker ima Rusija strnjeno gospodarstvo. Rusija bo potem gospodar vse Srednje Evrope, in Cehoslovaška bo osrčje, tako politično kakor industrlalno. Ce bodo »maršal« Tito in njegovi partizani dosegli svoj cilj, bo Srbija razpuičena in Rusija bi potem postala gospodar Balkana. Kdor je gospodar Srednje Evrope, se lahko napravi za gospodarja vse Evrope. Kdor je gospodar Balkana je tudi gospodar Vzhodnega Sredozemlja in lahko zato kontrolira morske poti, ki so življenjskovažne za našo trgovino in za vzdržanje britanske svetovne države. Ce balkanske države niso neodvisne, bodo prišle pod gospostvo neke velesil«. In za nas potem ni nobene varnosti v Vzhodnem Sredozemlju. Ce bodo Baltske države zgubile svojo neodvisnost, ali postale vazali kakšne velesile, bo Vzhodno morje zaključeno morje. In če Poljska, Cehoslovaška, Ogrska in Romunska niso neodvisne, ne bo nobene varnosti za Evropo in za nas.
Mi potrebujemo Evropo zaradi trgovine in iz varnostnih razlogov. Mnogo glavnice smo investirali v prekomorju. Na Daljnjem vzhodu smo vse zgubili. Vsa bodočnost v Daljnjem Vzhodu, zlasti na Kitajskem, je negotova. Imamo ogromne možnosti v Evropi. Severovzhod, vzhod in jugovzhod Evrope so zmožni velikanskega razmaha in bi lahko spadali k našim najvažnejšem tržiščem «
"Tako presojajo sedaj Sovjetom podložno politiko Roosevelta in Churchilla najbištro-umnejši med angleškimi in ameriškimi novinarji. Kakor vse kaže, pa pride to spoznanje prepozno. Obilno oborožena po Angležih in Amerikancih, se čuti Sovjetska zveza sedaj dovolj močno, da obdrži v celoti po tvojih zaveznikih odstopljene ji prednosti in da se požvižga na njihova zakasnela tarnanja. Evropa bi bila izročena boljševizmu, če Nemčija v tej vojni ne bi zmagala.
Siinmk oklopnialiov v pro^lor Chaleaii-^alins
Živahno bojno delovanje v loko Donave - Velik obrambni uspeh na Sedmograškem
Oberkommando der Wehrmaclit je dne 28. septembra objavilo:
Na bojišču v Vzhodnem Nizozemskem smo * nasprotnim napadom prestregli močnejši sovražni napad čez preliv Antwerpen-Turn-hout, sovražno mostišče severno od Turn-houta pa razbili. Vsi sovražnikovi poskusi, da bi razširil svoj vdorni prostor Einhoven • Nimwegen proti zapadu, so spodleteli. Tudi severovzhodno In jugovzhodno od Nim-wegna smo i pomočjo lastnih odredov lovskih letalcev zavrnili, močne sovražne napade vdrlega sovrainUca p* i naaprotnim napadom vrgli nazaj. V odseku pri Aachnu, na" fronti ob Eiflu in pred Metzom je naraslo obojestransko topniško delovanje. Iz prostora pri Nancyju proti severu z oklopnjakl Izvedene močne sovražnikove napade smo zavrnili. Nasprotno pa še dalje napreduje napad naših oklopnjaških odredov v prostoru pri Chateau-Saiins in južno od njega. V hudih bojih, ki so trajali tudi še 27. septembra v prostoru Epinal — Remiremont, smo odbili več sovražnikovih napadov in začas , no zgubljena ozemlja z nasprotnim napadom zopet osvojili. Boji Se trajajo. Vzhodno od Lure smo v hudih premenljlvih bojih z nad-močnlm sovražnikom zgubili nekaj vasi. Močno topniško obstreljevanje In zapovrstni napadi sovražr.ooe zrmčnmma oro^ln ns niša
utrjena oporišča na Zapadu še trajajo. Hrabra posadka Calaisa je odbila več sovražnih napadov. Od La Rochelle In trdnjave ob izlivu reke Gironde poročajo o uspešnih pod-vsctjlh lastnih udarnih čet.
V	tem ko je nasprotnik v zapadnem odseku italijanske fronte izvajal samo brezuspešne krajevne sunke, je v prostoru pri Fiorenzuoll ves dan nadaljeval s svojimi' močnimi, z nad-močno uporabo materiala izvajanimi napadi. V hudih obrambnih bojih, pri katerih smo se ob visokih . sovražnikovih zgubah ubranili številnih napadov, »* |o nasprotniku posre-
etlo, Vzeti nam ieh obvladajočl vrh. Nasprotni napadi so v teku. Ob Jadranu se je spričo naše obrambe izjalovilo več močnih sovražnikovih napadov. Nek krajevni vdor smo zajezili.
V	loku ob Donavi je bilo ob obeh straneh Železnih vrat ie dalje živahno bojno delovanje. Od Orsove proti jugu prodrle sovjetske moči smo vrgli nazaj, sovražne skupine, ki so prešle čez Donavo, pa razbili. Ob ogrsko-romunski meji med Szegedlnom in Velikim Varadlnom so naše čete na več mestih potisnile še naprej napadajočega sovražnika nazaj. Na Sedmograškem, med Thorenburgom in Karpati, so nemške In ogrske čete v času od 15. do /6. septembra v trdih bojih odbile npval nmd 30 ?tr?|qkih divizi' in več brzih
C ZIKCALO ČASA~)
Japonski zunanji minister je poklical v nedeljo k sebi finskega poslanika na Japonskem, dr. Idmanna in mu je predal noto japonske vlade, po kateri so prekinjeni diplomatski stiki s Finsko.
Celokupna poštna služba za Finsko j* bila s takojšnjo veljavo ustavljena.
Po štetju živine % dna 15. junifa Ima Danska 3,170.000 glav goveje živine, za 140.000 več kot pred enim letom. Število prešičev s* je dvignilo za 34.000 na 2,045.000, število ovc pa od 186.000 na 205.000.
Srbski ministrski svet je Izdal naredbo, po kateri je zadružništvo podlaga za vse srbsko narodno, socialno, duševno, kulturno in gospodarsko življenje. Potrebam in interesom zadružništva gre prednost pred vsemi drugimi.
»Churchiilovo vlada j« dvo|*zična. Vofle
angleškega naroda do boja vzdržuje samo X obljubami velikih reform«, tako piše »Nev Leader«. Pravi, da se samo lahko ugotovi, da vse obljube Churchilla niso nič drugega kakor zavestno zavajanje angleškega naroda v zmoto.
Washingtonski ukrepi, s katerimi ho^efo zadaviti Argentinijo, so bili še nadalje p*, množeni. Kakor poroča Reuter, je državni departmA abjavil, da je iz Južne Amerika proti severu plovečim amerikanskim ladjam od 1. oktobra naprej prepovedano, prletaj#* v argentinskih lukah.
Vlada v Nankingu je pravkar določila barve nove kitajske-zastave. Po naredbi te vlade, j« sestavljena nova kitajska zastava takole: na sinjem polju, obrobljenem z rdečim trakom je v sredi belo sonce. Stara kitajska zastava je imela pet barv.
zborov boljševikov in Romunov in preprečile prodor, za katerim je stremel nasprotnik. Sovražnik je utrpel hude krvave in materialne zgube In izza 1. septembra zgubil 134 oklopnjakov in Jurišnih topov, 112 topov, 51 metalcev granat in nad 550 strojnic. Razen tega je prišlo v naše roke nad 1000 ujetnikov. Ob severnem pobočju Gozdnih Karpatov smo v trdih, bojih zavrnili ali prestregli številne boljševiške napade. V Varšavi so se včeraj pod učinkom naših orožij vdali en nadaljnji del mesta ter v stari trdnjavici Mokotov stisnjeni ostanki uporniškega pokreta. Pripeljali smo več tisoč ujetnikov in razen tega izpraznili nad 5000 poljskih civilistov. S tem je dosežen uspeh, ki opravičuje upanje, da bo ves upor v najkrajšem času popolnoma pobit. Pri Sudauenu so bili brez uspeha nadaljnji krajevni napadi boljševikov. Med Dvino in zalivom pri Rigi so se izjalovili številni sovražni napadi ob žilavem odporu naših čet. Na fronti ob Ledenem morju so Sovjeti v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu zračnega er»ž)B zgubil! 24 letal.
Skupine sovražnih letalcev so izvršile *a-strahovalne napade na Kassel, K61n, Lud-wigshafen in Mainz ter več krajev v rhein-sko-westfalskem ozemlju. V srditih zračnih bojih so naši lovci sestrelili 72 letal, med njimi 65 štirimotornih bombnikov. Tri letala je zbilo protiletalsko topništvo. Nad nizozemskim bojiščem smp uničili nadaljnjih 18 anglo-ameriikih letal. V pretekli noči je sovražnik odvrgel številne razstrelne bomb* na Kaiserslautern.
Verlac nnd Druok; NS.-OauTtrla« und Drucker«! K Krn ten (ImbM. Klnaenfurt. — Verlajraleiter; Dr. Bhnil Heitjun. — Haiiotechriftleiterr Friertrioh
HnrsfMiP'in Znrrpit ist Л nzfip-i'Tilisto Nr 1 pflltiar
Roll Lenmari
NEZAŽELENI GOST
iliimorlsiij'en roman	:>ii
Ko prideta v kabaret Kakadu,.fje program že v polnem teku. Hitro hočeta »topiti po stopnicah navzgor, da bi prišla na galerijo, ko gardoberka kliče za njima:
»Žaprtol Kam pa nameravata, gospoda moja?«
»Kako?« reče Kottenkamp.
»Na galeriji je temal Tam se nt ttrtiel« Zena pokaže na ščltek, iz katerega to Jasno sledi.
Kottenkamp ji stisne tri marke v roko, 4» galerija je za nju odprta.
Tukaj zgoraj imata Imeniten pregled. Pod njima pleše po trebuhu egiptovska plesalka z zastrtim pogledom sfinge. Gibčna j* kakor žvečni gumi. Ljudje se smejijo. To jo • lezi. NI zato tukaj, da bi se ji smejali. Ona nudi resno umetnosti Jezna prlpleše k enemu Izmed teh nehvaležnežev in se obregne:
»Ne smejte sel«
(Ni Iz Egipta, ugotovijo.)
Nato pride napovedovalec. On napoveduje, toda bolje bi bilo, ko bi bili njemu pred prestavo odpovedali.
Ko končno pricapljajo na oder zaželeni ce petajočl glrll, Ima vsak izmed možev takoj svoj tip. Temu sledi korak za korakom. Za plese drugih se ne briga. TežavnejJa je za deva, če Ima kdo dva tipa. Oko ne ve kam Se težja je rtvar, če se komu kakšen girl dopade bolj spodaj, drugI pa zgoraj.
Morali bi sestaviti oba In bi imeli potem idealen tip.
Ministrski svetnik In Barbara sedita v separeju. Kottenkamp je oba vzel dobro na muho.
Anton tudi.
Toda on ne dm vtiko na dame ki se za bxvx'o v kabaretu Kmkadu
Ravnokar oglaša napovedovalec novo toč ko. Neskromna pevka, ki drzno odpira oči
in ki ima ustnice s čopičem rdeče namazane, poje pesem o nezvestobi.
Komaj se je poleglo odobravanje, že privihra kolesar na parket. Z naporom pritiska na majčkene pedale velikanske prestave. Med vožnjo razstavi svoj dirkalni stroj v vse kos«. Najprej zgine popolnoma odviina vo-dilka. Nato slede blatniki Sprednje kolo. Zadnje kolo. Mali umetnik se vozi mimo občinstva samo še.po zobniku. Se tega vrže v zrak in stoji pred revnim kupom starega železa. Kaj naj napravi s tem? vpraša ljudi. Toda že pride debeli poslovodja:
»He, to boste potrebovali še pri prihodnji predstavi!« zakliče.
Občinstvo je navdušeno, kaj takega se dopade publiki.
Kottenkamp se stegne daleč haprej, da lahko dobro vidi Barbaro. Na nesrečo se pri tem premakne namizni prt in kup pivskih pokrovov se zruši. Eden izmed njih zdrčl preko naslonila. Urno seže Kottenkamp po njem, toda že prepozno. Ubežnik si je že poiskal svoj cilj. Pristane na nekem gospodu.
Začuden se prime gospod za glavo in ima pivski pokrov v roki. Od razburjenja zardi In previdno pogleda k dami, če je opazila sramotni dogodek. Da. Ona se že ozira navzgor, kdo bi to bil Nihče. Galerija je v temi. Zagonetka.
Ko si Kottenkamp in Anton zopet upala na prej, tta ministrski svetnik In Barbara zgl nila.
»Pojdi, Antoni« reče Kottenkamp in obm zapustite naglo svoje mesto na galeriji sto pita navzdol In zapszHi. ds hoče minlsfrsk svetnik z Barbaro k baru Toda samo e" stolec brez naslanjala je prost. On ji poma ga navzgor. Ko sedi zgoraj, se stisne, In ml nistrski svetnik prisede. Mlksar meša Naen krat se Barbara nepričakovano ozre In z* gleda Kottenkampa, ki se ne more več pre voCasno umakniti Kakor da bi )o zadel* strela In кчког v ohnmbl ovije roko okroci osunleqa ministrskega svetnika
»Pojdi!« kliče Kottenkamp In pot«gn* An-
tona k vrtilnim vratom, sune pa tako basno proti njim, da se Anton nevoljen opoteče na ulico.
»Kaj naj to pomeni?« zmerja Anton.
Toda Kottenkamp je globoko zamišljen.
Nekaj časa hodita zdaj molče naprej. Nato izbruhnp Iz Kottenkampa; »Ali misliš, da se bom še dalje menil za njo?«
Tega Anton ne misli.
»Ali misliš, da bom to trpel?
Tega Anton ne misli.
»Kaj pa misliš, Anton?«
Anton sploh nič ne misli.
*
V kabaretu Kakadu sta sedela razen tega še dve druga gospoda. Odvetnik dr. Geier m njegov prijatelj, nek trgovec Dr Geier je takoj zapazil Barbaro, ko je z minlstrsKim svetnikom vstopila v lokal in jo je neopo-zorljlvo opazoval. Trgovec je pazljivo sledil njecov'.m ooaledom tn zagledal Barbaro. »Lepo dete«, je Iztmvll »"H nozneš to damo?«
Da.
Dr Geier je Barbaro preje zasebno poučeval. Barbara je bila sicer nadarjena, vendar ji je matematika vedno delila težave. Nje^e enačbe se niso nikoli razreille. Podatki so bili vedno napačni. Njeni kvadratni koreni niso nikoli stali v tablici logaritmov Po hudobiji. Med šolskimi nalogami tudi toponov na soseda Fritzl ni mogla pomagati. Ta je sama bila vedno v največjih stiskah. In raz rednik, ta stari gnus, niti malo ni bil ljube? niv In je strogo pazil na to. da so vedno ■edele skupaj rnnko nnHarjene Dal le ored nost grdi Primi z naočniki na obrazu ker je %nala logično misliti. Znala, logično misliti! Čemu je treba dekletu, da bi mogla logično misliti? S tem se napravi žena kvečjemu ne zanimivo Enkrat je Barbara izračunala da potrebuje ladja iz Hamburga v Tokio 0 4 ml r\ut Fritzlna ladja ne le nUil* Hv l^tl I'.ai z'O^n: b\ s? človek
Torej se je Barkura dva! rat na teden pre-
mikala z debelo šolsko torbo k takratnemu študentu Hansu Gelerju v njegovo stanovanje, On je v njeno ljubko glavico marljivo vtepal suho matematiko. Storil je to izredno rad, kajti nI bila vsaka učenke tako poželenja vredna, kot Barbara. Trikrat je poskušal priti ž njo v osebni stik. Ampak to se mu al posrečilo. Smejala se mu je, češ da je vendar samo zaradi matematike pri njem; v kino pa lahko gre tudi sama.
Toda Geier |e bil prekanjen. N1 bil samo matematično nadarjen. Ko je njegova gospodinja bila nekoč dalje časa odsotna, je prosil Barbaro, da mu mora pomagati. Računal je z Barbarino slabostjo, da bo, kakor vsa dekleta, rada pomagala. In v tem se nI motlL
»Rada«, je rekla Barbare, »s čim pa?«
Lagal jI je, da Je pravni študij, s katerim se je ukvarjal, še težji od matematike, in dosegel s tem, da je Barbara sočustvovala t njim. Rekel je, da mora jutri položiti nek vmesni izpit, da pa se še ne čuti v zakonih kakor doma, in če ga ne bi hotela skušati v paragrafih. SIcer nima nikogar, ki bi to lahko storil. S temi besedami je porinil pred njene modre oči nek siv zakonik.
Bilo je čisto lahko. Njej je bilo treba samo brati. On pa je čisto v nasprotju s svojimi trditvami znal debelo knjigo skoraj ha pamet. Ure so minevale. Nato je skuhal čaj. Barbara si nI upala prekiniti seje. da n# b( on mogoče zaradi nje padel pri Izpitu.
Ko ga je končno zelo pozno v noči zapustila, je trčila med vrati na gospodinjo, ki se je nepričakovano vrnila. Pomenljivo je gledala na ponočnjaško dekle. In ko se je podnajemnik Geier, ki je Barbaro spremljal do cestne železnice, vrnil, si je prepovedal« take obiske, češ da je ona dostojne gospa in da to dekl. nikoli več ne bo prestopilo njenega praga!
Zasebno poučevanje se je v bodoče rr-
šilo v kavarni. —
(Dalje pjribodalV^
». s«ipt«taber 1M4.
KAKAWAKKKK ВОТВ
Selte 8. — Nr. Т7.
ianalischer Kampfenlschlossenheil
der Duce nnd AuRenminister Shigemitsu zum vierlen Jahrestag des Dreimiichiepakles
Das Biindnis
Aufienminisler von Ribbenirop,
Berlin, 29. Sept. Zum vicrfen Jahrestap des Abschliisses des Dreimachtepaktes •sppadien am Miftwodi abend iiber den Rundfunk zu den Volkern der Dreierpaktstaaten Rei^sauRenminisler von Ribbenirop, der Duce in seiner Eigensdiaft als AuRenminister des fasdiislisdien republikanisdien Italiens sowie der japanisdie AuRenminister Shigemitsu Die Reden der drei Staatsmanner sind eih Bekenntnis zu der sdiidisal-haften Genicinschaft, die die Vblker des Dreimaditepaktes verbindet. Sie bekunden die unerschiitterlif-hf Entschlossenheit, mit der unsere Volker dem Verniditungswillen und den Weltherrsdiaftspliinen unserer Feinde in einem Kampf auf Leben und Tod wider-^ehen. Sie sind durdidrungen von dem Glauben, da H nadi dem siegreidien Kampfe den 'Slkern _ Europas und Ostasiens eine Ordnuug gegeben werden kann, die der Opfer ^'iirdig ist, die fiir den Sieg gebradit werden.
Ansprnche Ribbentrops
ReidisauRenminister von Ribbentrop sapte in seiner Auspradie u. a. folgendes:
Am vierten Jahrestag unseres Paktes ste-hen Deutsdiland, Italien und Japan und seine > erbiindeten in hartera Abwehrkampf an alien Fronten.
In Ost- und Sudosteuropa rennen die Bol-sdiewiken gegen unsere Verteidigungslinien an. An den andereii Fronten versudien Eng-lander und Amerikaner unsere Abwehrlinien zII durdibredien; im Siiden, um nadi Ober-i(alien vorzustoflen, im Westen, um in das Reidi einzudringen
In Ostasien ste h t unser japanisdier Ver-biindeter bereit, um der angekiindigten eng. lisdi-nmerikanisdien Offensive gegen die ja-panisdien Po.sitionen mil seinen konzentrier-ten starken Kriifien entgegenzutreten.
Der Krieg hat damit eine Kampfphase er-reidit, die von den Soldalen und Volkern der T^reierpaktniadite, von uns alien die hodiste Bewahrung und ein Einsrizen bis zum letz-<en Atemzug fordert. Es geht jetzt, wir ^yissen es, um Leben oder Tod unserer Na-tionen. unserer jahrtaiisendalten Kultur, unserer gitten und BAudie, d. h. um alles, was uns das Leben lebenswert madit. Wir alle wissen nur zu genau, was mit uns geschehen wiirde, wenn wir vcrsaglen. Der Fein d ziigert nidit, es nns taglidi zu verkilnden. Aus-rottung, Atisloschung. Austreibung und Ver-sklavung unserer Volker, das sind die Pa-rolen des Feindes, die wir taglidi zu boren bekommen.
Gegen iiber diesem maRiosen, oft an Wahn-sinn grenzenden Verniditungswillen unserer Feinde gibt es fiir uns nur eine Liisung, niimlidi Kampf und wiederum Karnpf mit alien mis zur Verfiigung stebenden Kriiften Und Mittein, d h. in A\'nhrheit ein Kampf bis aufs Messer.
Die Volker des Dreimaditepaktes wissen dus. Sie erkennen mit klarem Verstand den Krnst und das Sdiic-ksalhafte, Unabiinderlidie der Lage, die uns alle zwingt, nur den einen Weg, den starken Weg des harten nnd kom-promililoscn Kampfes zu gehen, bis die Gegner erkannt babcn, dafl die ser Krieg von ihnen niemals ge-wonnen werden kann.
Das dritte Jahr unseres Paktes hat unsere Volker auf mandie harte Probe gpstellt Und, wir wollen offen gestehen, uns audi inandi ernsten Riidvsdilag gebr^oj^t. Die Frontveranderungen in Rnfiland, in Frank-reidi, der Verrat Rumeiniens und Bulgariens, das Versagen Finn lands und gewisse Riidc-st+ilage in der Kriegfiihrung unseres ost-asiaiisdten Bundcsgenossen sind Ereignisse, die wir Jjestimint nidit leidit nahmen. Be-senders aber sdimerzt uns der Geđanke, dali e» nioglidi war. da H einige wenige, teilsver-bredierisdie. verblendcio Dummkiipfe oder Phantaston tapfere Vblker wie die Rumunen, Uulgaren und Finnen zum Verrat und Abfall
und damit ins sidiere Verderben fiihren konnten.
Wenn sidi nidit die nationalen Krafte . in Runianien, Bulgarien und Finnland in letz-ter Stnnde zusainmenfinden, um die Volker zum VViderstand gegen den eingedrungenen Feind aufzurufen, ist die Ausrufung von Sowjetrepiibliken in diesen Landern nur nodi eine Frage der Zeit. Damit batten diese drei europaiscben Volker endgiiitig ihre Frei-heit verloren. Wir begriiRen d a her die Nadi-ridit, dal! sich inzwisdien nationale Regie-rungen und Befreiungskomitees gebildet ha-ben, die alle nationalen Krafte aus diesen Liindern um sidi sdiaren und entsdilossen sind, alles fiir die Freiheit und Selbstandig-keit ihrer Lander einzusetzen.
Die Reidisregierung, die seit langerer Zeit mit einer soldien Entwidclungsmoglidikeit in diesen Landern geredinet hatte, hat die in Frage kommenden Staatsmanner wieder-holt auf das eindringlic-hste vor der drohen-den inneren Gefahr gewarnt. Wenn die fiih-renden Sdiiditen in diesen Staaten trotzdem vor dem Osten feige kapituliert haben, so haben sie sidi ihr jetziges Los selbst zu-zusdireiben, und wir bedauern nur die an-standigen und tapferen Volker, die unter der verbredierisdien, instinktlosen Fiihrung nun-mehr einem sdiweren Sdiidcsal entgegen-gehen.
Deutsdiland hat diesen Staaten, die sidi seinerzeit dem deutschen Kampf gegen den Osten aus viillig freiem Willen angesdilos-sen haben, bis in die letzten Stunden die treueste Waffenhilfe gewahrt. Hieran hat es also nidit gefehlt, und audi diese Volker sclber waren sidier bereit weiterzukampfen. Versagt hat allein die Fiihrung.
Meine Volksgenossen und Нбгег in den verbiindeten Landern! Inmitteu dieser bol-srhewistischen Zersetzungsersdieinungen in den versdiiedenen Landern Europas steht das nationalsozialistische Deutsdiland uner-sc-hiittorlidi wie ein Fels im Meer. Niemals zuvor sind sidi Fiihrung und Volk in unse-rem Land einiger gewesen als jetzt in dieser Stuiide, da es gegeniiber solzen Ersdiei-nungen nur eine Parole gibt: Nodi fester zusaminenstehen! Kampf bis zum auBersten und niemals kapitulieren!
DrauRen an der .Peripherie unserer Front-stellungen in Europa jedodi steht unsere Wehrmadit.
Verteidigungslinien gigantisdjen Ausmafies entstanden und sind nodi im Entstehen, in doncn unsere zusammengefaRten Krafte, die sidi friiher auf die Weite des europiiisdien und aufiereuropiiisdien Raumes verteilen niiifiten, mit Gelassenheit und Zuversidit don Anprall der Feinde erwarten, um im gegebenen Augenblidc die Initiative wieder an sidi zu reilfen. So wird die Verteidigung unserer lleimat von Tag zu Tag ediarfer nnd unsere Fesfung iitimer uneinnehmbarer. Die Feinde aber jubilieren und glauben. den Sieg sdion in erreidibarer Niihe zu sehen.
Or I I
Deutsch furFortgeschritlene
Der Wanderburschi aus dein Parmlieei .
Ein Wanderbui'sche, ohne Geld im Sack, mit viel Hunger^ Im Magen-*, aber mit viel Schlau-heit® im Kopf, kam einee Tages vor aehr lan-ger Zeit In ein Bauerndorf. Am groSten Hofe klopfte« er an und die Bauerin offnete^ Ihm. Sle hatte ihrcn ersten Mann verloren* und einen zweiten gehelratet", mit dem sie nicht recht zufrleden war. Stetai" hiilt eie ihrem Jetzigen Mann die guten Elgenschaften" ihres ersten Gatten vor Augen. Da« iLrgerte^* nun den Bauem.
Def Wanderbursche erztthlte der Frau, die nlcht sehr geschelt'-' war, dafi er von welther, direktiv von Paris komme. Da sie von Paris nichts wuUte, ao glaubtei® sie, er kftme statt von Paris vom Paradies. Da fragte ale Ihn eofort, wie es denn ihrem ersten Mann Im Paradies gehe. Der fahrende GeseU sah nun eeinen Welzen'" blUhen und sagte (schnell) echlau^T: >Ja ee geht ihm soweit ganz gut, aber eine kleine Aufbessei-ung'* im Rasen und Trinken und ein klelnes Taachengeld'" wtlre Ihm wohl sehr vonneten'-'".« Sofort brachte ihm die Frau Rauchwaren^', Brot, Butter und Kfi.se Und gab Ihm auch noch 100 Gulden. Alles fur Ihren ersten Mann. Der Wanderbursch ver-•prach'''''' allea wohl zu bestellen^^ und auch den ersten im-Paradies schon zu grUSen. So
*nipfahr-< er slch.
Nach kurzer Zeit kam Ihr zwelter Mann »nch Ilause, Die Frau erztlhlte'-"i ihm von dem rlUckllchen-Je Zufall. Ein Bote^: aua dem Pa-itidlee sel hler geweeen. Sle hatte Ihm Lebena-BfiittelM und Geld fUr Ihren aellgen", »ch mo guten Mann mltgeben kttnnen, damit er kelne Not™ leide". Da ergrlmmte'« der Mann und echalt*® ле1пе Krau ein dummes^* VVelbsblld®"*: >Ich will mlt dir nlcht Itlnger zueammenleben, •■uEer ■wenn M noch einen dUmmeren'* Men-
MkM flbt, »la An M )аШ.л Mit diMca W**t«
ging er aus der Stube'"', schwang'"* slch auf meln .Pferd, um dem Betrijger"* nachzujagen und ihm die Beute*" abzunehmen.
Der Wanderburach, der- eben In einen Wald einbog^', sah achon vom welten den Mann auf eilendem''-' Rosse und ahnte^-^ nichts Gutes. Er versteckte" die Sachen, die ihm die B&uerin geschenkt hatte, setzte aich auf einen Stein und lieB den Mann nfiher kommen.
»Hast du nlcht einen Burschen mit einem Pack'® Lebensmittel hler vorUbergehen ge-sehen ? «
>Freillch, er ging da links durch den Wald, er kann noch nicht welt seln.«
»Also paB auf meln Pferd auf, Ich will ihm durch den Wald zu FuB nachlaufen, denn mlt dem Pferd kann ich nicht durch da.s GestrUpp'« reiten.«
>Gewia, lleber Freund, fange'" ihn nur und bestrafe'"' ihn tUchtig'".«
Der Bauer war fortgelaufen.
Der Wanderbursch hatte nun zu allem auch noch ein Pferd. Er nahm das versteckte*" BUn-deP\ schwang slch auf seln RoB und ver-schwandM. Als der Mann mlt leeren'" Hftn-den zurUckkam, fand «r weder Pferd noch Wanderbursch.
Da stauntet"-' er, daB er noch diimmer als seine Frau war, kehrte hihig pach Hause zurUck und sprach nlcht viel mehr von der Dummhelt"" anderer Menschen.
1	Wanderbursch, der — potujoči rokodelec
2	Paradies, daa — raj
3	Hunger, der — glad
4	Magen, der — telodee
5	Schlauheit, die — zvijača
6	klopfen — potrkati
7	Uffnen — odpreti
8	verlleren — Izgubiti
» helraten — poročiti
10 etets — vedno M Bi&oMMbnA. A# — laatooat
Sie verkiinden die phantastisdisten Kriegs-ziele und ergehen sich in wahren Orgien vansiltardsdien Malies und in Planen, was mit den deutschen und verbiindeten Volkern und ihrer Fiihrung alles geschehen wird, wenn wir niedergeworfen seien.
Meine Volksgenossen, ich bin sidier, dafl nadi den sdiweren Bombardiernngen unserer Stadte audi der Augenblidc kommen wird, wo dieser Zersto-rungswut der Englander nnd Amerikaner durdi unsere A h -wehrmaBnahraen endgiiitig Halt geboten wird.
Wir kennen diese Not so mandier Volksgenossen und teilen von Herzen ihre Sor-gen. Jedodi sagen wir ihnen; Verza g t nie, haltet durdi, die Dinge werden a u df wieder einmal ganz anders kommen Unsere „V 1" aber sorgen inzwisdien dafiir. dafi die Feinde audi ihren Teil dieses von ihnen erfunde-nen und seinerzeit begonnenen Bombenkrie-ges gegen die Zivilbevolkerung bekommen. Zu den Bombardierungen unserer Heime, zur Zerstorung unserer Jahrtausende alten europaisdien Kultur und zur Beschielhing unserer arbeitenden Frauen und spielenden Kinder aber kcinncn wir nur feststellen, dafl diese Kampfmethoden der englisdien und amerikanisdien Lufthelden bei jedem Deutschen und bei jedem Europiier die tiefste Veraditung und dariiber hinaus einen Mafl hervorrufen, der sich noch in vielen Jahren zwischen den Volkern auswirken wird.
Meine Volksgenossen und alislandisdien Ilorer! Es ist kein Zweifel, dafl wir alle noch die letzte Probe unseres Kampfesmutes und unseres Siegeswillens abzulegen haben werden. Der Feind kampft jetzt mit offen em Visiei;. Er will uns verniditen. Dies gibt uns Riesenkrafte nnd wir ,\yerden dem Feinde entgegentreten mit einem Vertrauen in unsere geredite Sache und mit einer Ent-sdilossenheit wie noch nie in der Gesdiidite unserer Volker
Ich zweifle ilaher auch keinen Aujjenblick, dafl wir in Europa unseren Gegnern in den kommenden Kampfen die Rewalti(tstcn Ver-luste beibrinpen werden und dnfi ihrp An-griff.skraft an den deutsdien Verteidigungslinien endgiiitig gebrodien wird. Solite es deni Gegner aber voriibergehend gelingen, irgendwo auf dentsdiem Boden Terrain zu gewinnen. so mag er sich sagen lasscn, dmII sich um ihn eine wahre Iliille aufiun wird. Ich glaube, daR jeder Deutsche sich zehnmal lieber totsdilagen liiflt, als dem Feinde au(ft nur einen Meter deutsdien Boden preiszu-geben.
Meine Volksgenossen und Ilorer in den verbiindeten Landern I Die Hiirte des jetzi-gen Krieges hat Deutsdiland, Italien und Japan und seine Verbiindeten nur nodi en-ger zusammengesdilossen. Mehr denn je ■wissen unsere Volker und . ihre Fiihrungen, dafl sie auf Gedeih und Verdorb unlbsbar miteinander verbnnden sind. Es geht um •las hiidiste Ideal, das es fiir uns gibt: Um die Freiheit und Zukunft unserer Lander und Volker Aus diesem Glauben an unsere genieinsame Zukunft sende idi am heutigen 1 age den verbiindeten Nationen die Griifle des deutsdien Vol kes und rufe ihnen zu: Lassen wir uns in keiner Weise von feind-lidien Siegesprahlereien boeinflussen. setzen wir alle, jeder an seinem Platze, das Letzte fiir Land und Volk ein. llalten wir die im
12	argern — jeziti se
13	geschelt — pameten
14	direkt — naravnost
15	glauben — verjeti
16	JVeizen, der — pSenica -
17	schlau — zvit
18	Aufbesserung, die — priboljSek
19	Taschengeld, das — denar
20	vonnoten seln — potrebovati
21	Rauchware, die — tobak
22	versprechen — obljubiti
23	bestellen — sporočiti
24	empfehlen — posloviti
25	erzahlen — pripovedovati
26	glUckllch — srečen
27	Bote, der — sel
28	Lebensmittel, das — živež 2® sellg — pokojen
30	Not, die — pomanjkanje
31	lelden — trpeti
32	ergrlmmen — raztogotltl se
33	schelten — kregati
34	dumm — neumen
35	Welbsblld, das — ženšče
36	dUmmer — neumnejSl
37	Stube, die — soba
38	schwlngen — skočiti
39	BetrUger, der — goljuf
40	Beute, die — plen
41	elnbiegen — kreniti
42	ellend — dirkajoč
43	ahnen — slutiti
44	verstecken — skriti
45	Pack, der — zaboj
46	GestrUpp, das — grmovje
47	fangen — vlovitl
48	bestrafen — kaznovati	•
49	tUchtlg — pošteno
50	versteckt — skrit M Btlndel, dae — omot
52	verschwlnden - Izginiti
53	leer — prazen
54	etaunen — čudltltl ee
OS Dummheit, di« — n*umn—t
Dreimaditepakt verbiindeten Nationen fest nnd treu zusammen und vor allem pelien wir alle mit. fanalisdier Entschlossenheit in die kommenden Kampfe, dann werden wir nnbesicpbar sein und dann werden wir die Weltherrschaftspliine unserer Gepner zum Sdieitern bringen und in Europa und Ostasien die Neuordnung erridifen, eine Neu-ordnung, die der Opfer der Tapfersten und Besten unserer Nation wiirdig: ist und die eine gliidilidie Zukunft unserer Volker sicfaerstellt.
Die Bofschait des Dace
„Als am 26. September 1940 der Dreimaditepakt zwisdien Italien, Deutsdiland und Japan abgesdilossen wurde, vollzoff sidi ein Akt von fresdiiditlidler Bedcutung im Hinblidi auf das, was bereits durdi den entsdiiedenen an?ei-sadisisAen Willen als sdiid«salsraallige Ent-widvhing des damals sdion bestehenden Krieges erschien: auf den eltbrand.
Dor Pakt war aber in der Absidit der dr л Verbiindeten audi eine Mahnung in der Hoff-nung, daR der Krieg verhindert werden krinnt,. sich auf noch von der sdireddichen GeiR-'^ versdionte Kontinente auszudehnen, und daiJ man durdi die Begrenzunsr des Konfliktes 7u einem neiien Aufbau der Welt auf der Gnind-lage des Prinzips der internalionalen Geredi-tiirkeit gelange. wie es in der Praamhel des Paktes verkiindet wurde, namlidi, daR alle Nationen den ihnen gebiihrenden Platz er-halten miissen.
Nidit also um voriibergehender politisdier Umstande willen, sondern in Ubereinstimmung mi^ der sdiicksalhaften Logik der Geschidite wurde vor der hodisten Probe das Biindnis der drei Viilker abgesdilossen. die im Westen und im Osten mit ihren Regimen der Dis-ziplin und des freiwillig auf sidi genomme-iien Opfers die Verkiinder einer neuen Epodie und einer neuen I.ebensforni waren. Die hieran f folgenden Ereignisse haben bewiesen. wie bereditigt der Verteidigungswille der Nationen um ihr taglidies Brot sregeniiber iener Lander war, die ura jeden Preis den Besi<z und das Monopol der materiel len Reichfiimcr der Welt aufrediterhalten wollen.
Das Koniplott, das sidi seit langem zum Sdinden der Nationen des Dreierpaktes im Verborgeiien vorbereitefe, wurde so ziiin'ofFe-nen gewis^enlosen Spiel. Unsere Feinde kennen heute keinerlei llemmung — nicht einnnl auf deni Gebiet der Wo rte. auf dem sie <o anfnierksam vorsiditig zu sein pflegen —, nm das Ziel ihres Krieges zu erreidien, die voll-kommene und endgiiltige Vernichtung der drei Viilker.
Es miigen sidi unter unseren gemeinsamen Feinden in dieser Hinsidit klarere und zwii-dcutigere Stimmen erheben, es ist immer nur ein Wille vorhaiiden: den Namen Italiens. Deutsdilands und Japans aus der Gesdiidite der Zukunft zu streidien.
Italien, das durch ein unverdientes Sdiidcsal auf die Knie gezwungen, aber nicht nieder-gesdilagen wurde". kennt durdi bitterste Er-fahrung das Wesen unserer Feinde. weili, weldie Wirklidikeit sich hinter ihren Lockun-gen verbirgt.
Ich fordere von den Italienern, iiber die Waffenstillstand.sbedingungen nadizudenken, die nadi Italien audi anderen Liindern anf-erlegt wurden. Bedingungen. die an den histo-risdien Satz erinnern: ,,Wehe dem Besiegteul"
Aufienminisler Shigemitsu
Der kaiserlieh japanisdie Aufienministar Shigemitsu fiihrte in seiner Rundfunk-anspradie aus:
Der Wellkrietr ist nunmehr in sein ent-sdieidendes Stadium getieten, die Anglo-Amerikaner fiihren liberal I geradezu verzwei-felte Angriffe, weil sie den KriegsabsdiluS nidit mehr lange hinauszieheu kiinnen. Die ganze japanisdie Nation ist voller Ilodiaditung und Bewunderung fiir das deutsdie und itii-lienisdie Volk, die angesidits der heftigen l eindangriffe ihren Kriegswillen nodi mehr sieigern, ihre Reihen ent'er sdiliefien und unter Aufbietung alter Krafte im festen Glauben an den Endsieg heldenhaft weiterjcamp-fen. Genau so steht Japans Entsdilufi fest, je barter der Krieg wird, desto kompromiR-loser ihn bis zum Endsieg durchzukamp.fen. Und ich modite hier betonen, daR es im ja-panisdien Voik nieniandert gibt, der audi nur den leisesten Zweifel an unserem Endsieg hat.
Wir stehen im Kampf um Leben und Tod, um das erhabene Ideal des Dreimiiditepakffs zu verwirklidien. "Unser Ziel ist, jedem Volk und jeder Nation auf der Welt die ihnen ge-biihrenden Pliitze zu geben und die Welt-gereditigkeit zur Geltung zu bringen. Nur auf dieser Grundlage ist ein dauerhafter Friede in der Welt moglidi. Es gibt keinen anderen Weg, als die Realisierung dieses groRen Ideals des Dreiniadifepaktes. damit die schweren Opfer nicht umsonst sind, die in diesem uns aufgezwungenen Krieg der Mensdiheit aufgebiirdet werden. Dies ist unsere unersdiiitlerliclie (^berzeugung. Gerade ietzt sind wir heftigen feindliohen Gegcn-aneriffen ansgesetzt. Es steht auch zu erwarten, daR die Feinde die ihnen besondecs vertraute politische Zersetzungsarbeit nodi verscharfen werden. Angesichts dieser Lage sind Japan, Deutsdiland und Italien mit ihr.fn anderen Verbiindeten in Asien uftd in Europa fest entsdilossen. ihren Zusammenhalt nodi enger zu gestalteu Sie werden den Sinn dieses Krieges nie aus den Augen vprlieren nnd uiiter alien, wenn audi den schwierigsten Um-stSnden niemals den Kampf aufgebee, bis der glorreidte Endsieg ihrw Mi.
8tmn 4. — Mer. ML
K
K
SotMuta, SO. Beptend>re 19#.
S^eta nasprotja т Ameriki
Rooseveltov boj proti socializmu - Kupčija namesto pravičnosti
NSK. Cim dalje traja vojna in čim trdejša postaja, v toliko bolj se kažejo njena ozadja. Ne more se tajiti, da ni ščuval Roosevelt na vojno radi uresničenja poljskih ali angleških interesov, da je potem tudi Zedinjene države nagnal v vojno, temveč da je prikril katastrofalne posledice svoje vladne politike. Alfred Rosenberg je nekdaj označil socializem kot ločilno vodo našega časa. To velja baš za Zedinjene države. V roparskem sistemu, ki kot najbolj radikalni židovski kapitalizem sloni na izkoriščavanju množic, bi morali iz tega izvirajoče napetosti in spori v nekem času dovesti do notranjepolitične katastrofe, ako ne bi uspelo, s svetovno vojno radi o'borožitve in obnove velikih armad ustvariti navidezni gospodarski razmah in istočasno z zaželenim izidom te vojne nadaljnje pokrajine na zemlji vključiti v ta to-parsU sistem.
Roosevelt in njegovi Zidj«, katerim te vojna samo ogromna kupčija, in ki označ*}* Boga tako rad kot soudeleženca vseh ki^-čij, zasledujejo zato tudi z naraščajočim neugodjem delovanje patra Coughlina ia njegove organizacije »nacionalne unije м socialno pravičnost«. On je ustanovil to organizacijo, ki ima sedaj že nad 5 milijonov članov v najhujšem času krize okoli leta 1930. Njegovi tedenski radijski govori kake« tudi njegov tednik »Socialna pravičnoist« gredo za socialnimi in očitno protižidovski-mi tendencami. Čeprav se ne more trditi, da je pristopil pater Coughlin k neki svetovno-nazorni jasni temeljni rešitvi stvari, je bM brez dvoma edini, ki je znatne množice opozoril na rakove rane amerikan'skega družabnega sistema. Iz njegovih spoznanj se j* nujno pojavila njegova propaganda proti po Rooseveltu nameravani vojni. Potem ko so že pred izbruhom vojne otežkočili širjenje njegovega časopisa in prepovedali njegove radijske govore in mu je tudi njegova cerkvena oblast prepovedala vsako politično delovanje, je bil zdaj naposled v znaku naraščajočega socialnega vretja primoran po svojih nasprotnikih, da je organizacijo razpustil. Je zelo dvomljivo, ako bo na ta način uspelo Rooseveltu, da bo obvladal izredno napetost.
Oi se bojuje tako radi pridobitve novih področij za izkoriščanje, kakor tudi za to, da s* obdrži kapitalističen red. Ze vsak poskus prave socialne rešitve mora ogrožati ta sistem, ki sloni na proletarizaciji po negotovosti eksistence in organizaciji nasproti]. Židovfko-amerikanski kapitalizem, ki ne pri-pozna druge vrednosti, kakor ono gospodarstva, premoženja, torej za materialističen uspeh najbolj brutalnega kova, ima v svojem spremstvu mnogo milijonov proletarcev. Kapitalizem in marksizem nimata kot mate-rialistidne predstave samo bistvene notranje stike, temveč izkoriščevalni kapitalizem nujno pospešuje boljševizacijo množic. SociaiiM) zavarovanje je tam preko вашо prikrivanje za nemoralo na izkoriščanje usmerjenega gangsterskega sistema. Delavska društva so trustom slični pojavi, da na način monopola kot suženjska borza obvladajo delovni trg. Ona so kakor bančne hiše in industrijski koncerni samo orodje moči т rokah Zidov in židovskih tovarišev in na noben način nimajo resnične socialne funkcije.
Na teh dejstvih ne morejo tehnične reforme, ki se tu pa tam z veliko potrato propagande objavijo svetu, prav nič spremeniti. Kljub temu ne postoji nobena pravica do dela, nobena skupnost in najmanj socialna pravičnost. Medtem ko je pri nas vse to, kar veže rojake, stavljeno v osredje in se organizira, so tam nasprotja sveta. Samo ta-
ko lahko ostane na krmilu židovsko-pluto-kratski izkoriščevalni sistem, medtem ko naš socializem izključuje možnost parazitskega židovskega vodstva.
Na koncu prve svetovne vojne je bilo ▼ Ameriki nad 22.000 novih dolarskih milijonarjev, od katerih so bili večinoma Zidje, ker, kakor je že rekel Zid Isaak Marcosson na neki prireditvi amerikanskega kluba svobode v Londonu po poročilu »Timesa« z dne 3. marca 1917: »Vojna je ogromen trgovski problem, in blago ki se tam trguje, niso varnostne britve, milo in hlače, temveč, človeška kri in človeška življenja. Svet je postal sit povesti o junaštvu v vojni. Junaštvo je postalo v vojni že prazna slama in bojazljivost je bila redkost. Kar j« bilo pa najbolj občudovanja vrednega ▼ vojni, je bila kupčijska organizacijal«
Ma t«m ciničnem obnaian)u #e ni ni£ spre-menđlo. Amerika ima verjetno danes že mnogo več kakor 22.000 novih dolarskih milijonarjev. V ozadju pa naraščajo socialne napetosti, in medtem ko iz Bele hiše še vedno objavljajo licemersko, »osvoboditev od pomanjkanja«, umirajo pri osvobojenih evropskih narodih stotisoči od lakote in pomanjkanja. V Ameriki grozi množicam večja socialna nesreča, kakor kdaj koli. Tam ni nobenih bistvenih upov v poboljšanje. Neki radijski govornik je pred kratkim povedal, da se za ostanek življenja po vojni lahko računa z 19 milijoni brezposelnih, najtežjimi spori med črnci in belci in končno s tretjo svetovno vojno.
Zadavljenje patra Coughlinsa žarko osvetljuje končne namene teh svetovnih zločincev. Kdo še more dvomiti, da je ta vojna v jedru usodno obračunavanje okrog socializma. Kdo bi se pa tudi čudil, da smo ravno pri teh okolnostih bolj pripravljeni, žrtvovati vse in zadnje, kakor pa da bi se daU zasuinfhi po sramotnem kapitalizmu.
if O svetu
»Miroljubiitcc kontinent
fije vse se je. Severna Amerika vmešala - 60 vojn v 40 letih
Roosevelt je do izbruha sedanjega svetov nega požara tolikokrat zagotavljal svojo miroljubnost, da je umestno, da enkrat naknadno preiščemo, kako Zedinjene države resnično »mrzijo« vojskovanje. Gotovo nesumljiva priča za to }e severnoamerikanski časopis »United States News«, ki je izračunal, da so Zedinjene države v zadnjih 40 letih svojo oboroženo silo v nič manj kakor 60 ekspedicij ah poslale izven lastnega ozemlja. Mal izbor naj tu navedemo!
Leta 1898. so Severnoamerikanci izkorietiM krvavo vstajo na Filipinih, za katere se tudi danes vrše srditi boji, da so vzeli v
fosest to otoško skupino. Potem ko so bili panci po nadmočnem brodovju Zedinjenih držav, ali premagani ali pregnani, je začel v oktobru 1899. severnoamerikanski general Otis z nad 45.000 možmi zimsko vojno proti domačinom na Filipinih pod njihovim voditeljem Aguinaldo. Ti so se polagoma potegnili nazaj proti skrajnemu severu otoka Du-con, kjer so se najtrdovratneje branili. Končno je ohromela njihova odporna sila in i tem je bila voina v korist Yankejev odločena.
Sledečo vojno ekspedioijo je poslala »miroljubna« Severna Amerika leta 1899. na otoke Samoa. Kar trikrat v dveh in po) deeeHet-
jih, 1898, 1912. in 1917. leta se je dolarski imperializem s silo orožja vmešal v notranje razmere Kube. Sledili so več ali manj srečno potekajoče vojne in sicer 1900. proti Kitajski, 1903. proti dominikanski republiki, 1907. proti Hondurasu in 1910. proti Nikaragui. Večji del severnoamerikanskih ekspedicij v druge države pa je prinesla prva svetovna vojna, ki je nudila najboljšo priložnost za rop tujih ozemelj in izvorov sirovin. Čeprav niso za vedno ostala v posesti Zedinjenih držav, vendar one nikoli niso pozabile zagotoviti si v teh krajih pogodbeno svoje gospodarske interese. Dvakrat, leta 1914. in 1915. so odnesli zvezdno zastavo na Haiti. Isto »odlikovanje« je doletelo Mehiko v letih 1914. in 1916. Potem so bile odposlane sever-noamerikanske oborožene sile na s krvjo prepojena bojišča Evrope.
Po prvi svetovni vojni, v letih 1919.—1925. so bile Panama, Gvatemala in Smiima, ki so bile osrečene i otipljivimi dokazili prijateljstva s strani Zedinjenih držav. V sedanjem boju narodov so končno Zedinjene države že leta 1940. zasedle po Angliji odstopljena jim oporišča, da so pozneje »vzele v svoje varstvo« še Grenlandijo, Islandijo, Italijo in sedaj Francijo. Prav гм, »miroljubnost«, ki sama sebe hvaM.
\ Rimn dplaio Ifžkmče papptn in kaloIBkI cerkii
Komunisti napadejo procesijo - švicarslia garda papeža razorožena
vH. Kraieburg, 29. septembra. Uradno je Rim pod upravo anglo-amerikanskih okupacijskih oblasti In Italijansko vlado Bonomi-j a. Ker pa sta obe pod močnim pritiskom moskovske boljševiške vlade, so pravi gospodarji položaja v Rimu moskovski in domači komunisti, med njimi seveda mnogi Zidje. Ti imajo posebno satansko veselje, ravno tukaj, v zibelki in središču zapadne-ga krščanstva, da delajo težkoče katoliški, cerkvi in njenemu poglavarju.
Dnevno se dogodi v Rimu, da se katoliška vera in cerkev javno razžali ia sramoti. Tako je napadla pred kratkim, po poročilu uradne radijske oddajne postaje v Rimu, ' skupina komunistov, ki so se vračali z zborovanja, .kjer je imel komunistični minister Tagliatti hujskajoč govor, katoliško procesijo pred znano cerkvijo Santa Marla Mag-
glore. Poživinjeni komunisti in Icomunietke so napadli mlada dekleta, ki bo «e udeležil* proceslfe, Jttrgell so |lm iz rok sveče in cvetje in Jih obkladali s surovimi psovkami. Procesija se je morala vrniti v cerkev. Radijska postaja je dodala, da je ta dogodek izzval veliko, vznemirjenost med rimskim prebivalstvom, ali ni nič povedala o tem, če so bili komunistični napadalci za to kaj kaznovani.
Proti mestu Vatikan, čigar suverenost so nemške oblasti skrbno spoštovale, se obnašajo sedaj Apglo-Amerikanci nasprotno vsem predpisom mednarodnega prava in obstoječih pogodb, kakor proti okupirani državi. Bili so tako predrzni, da so pred nedavnim, kakor javlja politični dopisnik Reu-terjeve brzojavne agencije iz Rima, razorožili slavno švicarsko gardo pod pretvezo, d« je v njenih vrstah mnogo fašistov.
Da se iajca razviiejo, jim dovajajo ptice pri
valjenju svojo telesno toploto. Samo talegal-ske kure v Avstraliii izkoriščajo toploto, ki se razvija v gnijočem listju, kamor polagajo svoja jajca. Prav tako izkoriščajo tudi vzhodno azijske vrste kur pesek ob vročih vrelcih ali pa topli ognjeniški pepel.
Da škodujejo gosenice kapusovega belina
našim kulturam, ker jih obžirajo, je menda vsem znano. Da pa vsebuje njihova kri hud strup, ki škoduje zlasti racam, tega gotove mnogi ne vedo.
V	Dammheimu na Nemškem so nekemu petletnemu dečku dali piti žličico žganja. Otrok, ki je žganje okusil, je ob nepazljivosti matere segel po steklenici ter iz nje par-krat krepko potegnil. Posledica tega dejanja je bila, da je deček umrl zaradi zastrupljenja z alkoholom.
V	samostanu Strahovu v Pragi so nedavno našli šest skladb s podpisom Mozarta. Dve od teh sta bili doslej še neznani, in sicer je to »ornato za klavir« in »variacije za orkester«.
Najhujši sovražnik starega pohištva je lesni črv. Cestokrat uniči dragocene hišne dragocenosti. Najboljše sredstvo proti njemu je mešanica, sestavljena iz 86 delov lanenega olja in 4 delov kreozota. Dobro je tudi kre-ozotovo olje samo. Pomaga nadalje mešanica bencina in naftalina. Pri vseh teh sredstvih gre za to, da strupeni plini proderejo skozi luknjice v les do črvov in jih umorijo. Slična sredstva uporabljajo proti črvom t»eB muzeji.
Da bi se našla igla. ki jo zatakne bwdo-mušnež v kopo sena, je skorag izključeno аћ vsaj malo verjetno. Vendar pa se je пвД^ šaljivec, ki je tudi to zvito rešil. Stavil je, da bo našel iglo v nekaj minutah. Po sklenjeni stavi je dal kopo sena stisniti ▼ baio, to pa so odnesli v rčntgenološko postafo, kjer so v petih minutah ugotovili, kje je igla in jo potegnili iz sena.
Francoski slikar Lebrun, ki je živel v tetib 1619 — 1690, in je slikal zlasti zgodovinska slike, je bil posebne vrste čudak. Slikal je namreč pri umetni svetlobi in sicer tako, da je bil njegov atelje polovico razsvetljen, polovico pa temen. Ker je hotel imeli obraz v senci, si je pri slikanju posadil na glavo velik širokokrajnik, na katerega robu so stale goreče sveče. Te so mu tako razsvetljevale platno, na katero je slikal svoje slike. Glavo je moral pri tem seveda držati mirno, da sveče niso ugasnile.
Navadno so zrna toče velika kakor grah, le v redkih primerih pride na zemljo debelejša toča. Znanstveno pa so ugotovili, da so padali na zemljo že po 5 in celd do 100 kg težki kosi ledu, ki je bil tako mrzel, da so človeku zmrznili prsti, če se je takega I#-podnebnega ledu dotaknil.
▼ Oorlel ao mm*M zMnelfsklh cMlb protiletalsko zavetišče dva grobova lango-bardskih vojščakov. Grobova sta iz časov ob koncu 5. stoletja po Kr. Ležala sta približna poldrug meter pod površino. V njih so našli poleg kosti tudi po en meč, po eno sulično konico in nekakšen nožič, dolg 19 cm. Pri« merjava # najdbami v bližini Postojne in v Čedadu je dokazala, da gre vsekakor za l&n-gobardske vojaške grobove. Dolge meče so našli svoj čas tudi na drugih mestih т Gorici; Langobardi «o jih nosili v usnjatih nožnicah. Suličaste konice so bile pritrjene na kopjih, nož_ pa so uporabljali v bojih moža proti možu! Menda so bili včasih ceM aa-strupljeni. Najdeno orožje kaže, da sta bila v grobu pokopana dva navadna langobard-ska vojaka.
Sveio lasino sniri |e filmal
Sved B. J. Stav se je kot filmski fotograf udeležil neke odprave, ki naj bi v karibskem morju ugotovila položaj neke ladje, ki je bila — prihajajoč iz Trinidadh — tam torpedl-rana in se je potopila z velikim zlatim zakladom, ki ga je imela na krovu. Kot sodelavca je imel pri sebi nekega mladega moža z imenom Klas Ernest, ki je bil zelo hraber in željan pustolovščin, kakor on sam. Nista se hotela udeležiti dviganja zaklada, zanimala sta Se pred vsem za filmanje potapljaškega dela. V ta namen sta si preskrbela najboljše filmske fotograkke aparate, od katerih je bil eden urejen popolnoma avtomatsko in je bil pripraven tudi za slikanje pod vodo.
Ko je prišla odprava na sam kraj, nd b# prvi, ki si je oblekel potapljaško obleko, potapljač, temveč Ernest.
Cez nekaj časa je prišel znak alarma. »Potegnite ga takoj gori«, je ^aklical Stav. Komaj je začel delovati mali vitel, ko je mornar, ki je upravljal stroj, občutil močan sunek, ki ga je skoraj vrgel v morje. Stav )e dal Ernestu znak, aH on ni odgovoril. Med tem so drugi delali ob vitlu, ali filmski fotograf se ni pojavil na površini. Hipoma je prišla cev za kisik kakor ogromen črv na površje. Ernest je imel torej, da bi ostal živ, samo še zrak v svojem potapljaškem aparatu, ki bi k večjemu zadostoval še za 8 minut. Stav si je v največji hitrici oblekel potapljaško obleko in se je dal potopiti. Čeprav se jo vidik radi mulja, ki ga je razvil stroj, po-■Ubšal, ]• Iskal svojega tovariša. Obupan \9 šel okoli trupa potopljene ladje, dokler ni čutil slabosti In se je dal potegniti na površino. Drugi člani odprave so se potem potopili in nadaljevali z iskanjem do sončnega zatona. Trdi drugi dan je bil ves trud zaman. Edino, kar so našli, je bil avtomataki filmski aparat. In z njegovo pomočjo se Ц skrivnost končno pr asnila.
Po vrni'vi v Švedsko Je dal Stav svoj ne qativ, pa Wdi tisti, ki #w je nahajal v
/Meriki vtik je галгца! zriiie ceil — /iial^ra H аапкеш Лчж* narisani p# resniineii ###Wkn
matičnem filmskem aparatu Ernesta, razviti. Tu se Je pokazala žaloigra in skrivnost Je bila razsvetljena; Ernest se je približal razbiti ladji. Privzdignil je nekaj zabojev, ki so jih pokrivale alge. Potem je obrnil svoj obraz proti objektivu in skozi potapljaško čelado se je lahko opazil njegov zadnji smehljaj. In potem je nadaljeval s preiskavo v globini. Hipoma se je pbjavUa na sliki ne; ka senca, ki se je približala. Pokazalo se je, da je bil to ogrom n morski volk, dolg skoraj 6 metrov. In pošast je plavala nad Erne-stovo glavo in njegove velike plavuti so silovito udarjale proti cevem, k) s-- vođi'e do
Koristnost alge
Celuloza, kakor veste, služi za razne namene: iz nje se dela smodnik, poletna obleka, fonografske plošče, itd. Kako pridobivati celulozo v velikem obsegu? V Shiogami je japonski konsorcij ustanovil tvornico, ki bo iz morskih alg ali halog pridobivala stanlč-nino ali celulozo. Alga je sploh na dnevnem redu; številne industrije na Japonskem namreč pridobivajo sintetično proževino. In da ne pozabimo: marsikateri družini v mika dovini rabijo alge za priltubljeno živilo
4тег1капкко povabilo
Nemški dirigent je v februarju leta 1932 imel koncert v Filadelfiji, in je bilo na razporedu tudi nekaj plesov Johannesa Brahm-sa in Antona Dvoraka. Koncert so nameravali ponoviti v Baltimore. Nekaj dni pred odhodom v to mesto, je dobil dirigent več pisem iz Baltimore, ki so bila naslovljena na Bfahm sa in Dvoraka. Ker sta umetnika že davno mrtva, se je čutil dirigent opravičenega, da odpre pisma. Vsebovala so povabila znanega hotelskega podjetja v Baltimore, ki je nudilo tem dvema že davno v zemlji počiva ločima glasbenikom« svoje ceneno in Izvrstno stanovanje.
njegovega potapljaškega aparata, in so mu dale močan sunek. Za trenutek le je morski volk obotavljal, potem je spremenil smer in je divje udarjal z repno plavutjo okoli sebe. Ernest je brezuspešno skušal, izogniti se ribi, ki ga je napadla. Lahko se je videlo, kako je bil vržen v višino in kako se je raztrgala cev za kisik. Po nekaj serijah posnetkov, ki so bili radi •' vodi vladajočega nemira popolnoma zabrisani, je bila žival spet vidna, in lahko se je z grozo opazilo, kako je morski volk z ogromnim gobcem grabil po njem. Tukaj se je film končal. Verjetno je Ernest s svojim zadnjim divjin pokretom prevrnil filmski aparat in tako povzročil prekinitev. Film pa je pričal o tem, kako je Er-n?si konč»l svof« iCvlIenje.	HBW.
IJ poraba soli
Sol je važna začimba, ki jo moremo uporabljati ne samo v kuhinji temveč tudi še v vse mogoče druge namene. Preberite spodnje vrstice in videli boste, kako vsestransko lahko sol koristno uporabite.
Brž ko začutite bolečino v grlu, večkrat na dan grgrajte vročo slai.o vodo. Grlo se j kmalu izčistilo In vas ne bo več bdelo.
Rjaste madeže na perilu in robcih najlepše očistimo s soljp. Madeže moramo nekaj časa drgniti s čisto krpo, na katero smo potresni nekaj zrn soy, pa bodo Izginili.
Ponve in jedilni pribor ki neprijetno diši po ribah, zdrgnemo s soljo, pa bo vonj iz ginil.
Ce 10 ponve osmojene, jih namočimo za nekaj ur v slani vodi, ki jo prej nekoliko se grejemo. Osmojena mesta bomo potem z laTi koto, odstranili in ponve izmili.
Vodi, v kateri se mislite kopati, dodajte malo soli, pa vas bo kopel vse bolj posvetila.
Zobne ščetke moramo večkrat namočiti v slani vodi, pa bodo vse dalj oetale trpežne iB ščetine bodo vse bol) odporne.
Ali že veste. . .?
... da se pri ribah, če м menjajo tla, menja tudi barva kože?
... da gre pri oto'ku Borneo 7« enega te-med najbolj sklenjenih prostorov pragozda vse zemlje? Tam M 90 odetotkov celokupne površine, pokrite i go»doei.
Naš knjižni icotižek
Erwin H. Rainalter: In Gotte« Hand (V božjih rokah). Založil K. H. Bischoi Ver Ug, Wlen-Bwlin. 364 strani, vex. RM ».30. Svo) roman o vasi, ki Jo Je ipekuletlvna odprodaja gozda spravila do tega, da eo JI grozile lavine, je pripovedovalec Brwhi H. Rainalter še enkrat pregledal ki ga sedaj Izdal v končnoveljavni obliki. Tu Je vsebovano vse, česar Je treba ljudski knjigi; dejanje in pokrajine, ljudi in pristne pripovedovalske sile. Vsa vas, njen boj, njena nevarnost »e v avtorjevi roki res plastično prikazujejo. Vse raznovrstne vaške usode se vežejo z usodo, ki prihaja iz roke narave, ki jo p« naposled vendar še obvladajo ljudje.
Herbert Barth In Willy Becker: Die reehte Tat (Pravo dejanje). Založil GeuverUg Bey-reuth. 368 strani, RM 3.80.
Pod naslovom »Die rerhte Tet« (Pravo dejanje) sta Herbert Barth in Willi Becker zbrala zgodovinske pripovedke o zvestobi in hrabrosti nemikih mož 1н žena. Med pleete-Ijl najdemo med drugim tudd Frieidrlcha Schillerja s pripovedko »H«r*eg von Alba beim FrUhstttck auf dem Schloeee xu Rudol-stadt im Jahrt 1547« (Vojvoda Alba pri kosilu na gradu Rudolstadt 1547. leta), Cott-frieda Kellerja z »Uršulo«, Wllhelma Hein-richa Riebla z »Rheingauer Deuteoh« (nemščina porenske dežele). Nadalje so re-stopani Franz Trautmann, Wlllibald Alext«, Friderile Lohmann, Louise pi. Pran pol# Im Ernst pl. Wildenbruch. Ta knjige im« dane«, ko je zopet enkrat prišla velika dob« pre skušnje, poseben pomen.
Sobota, 80. seplPiTtbra: 1944.
KABAWANKEX BOTE
stran ft. — etev. 71.
Ki'Hk
ABIlng. (Priznanje izučenoitl in nora zaposlitev vajencev.) Te dni je bila na O'bratnem apelu K. I. G. priznana izučenost vajencem in je bil zaobljubljen nori letnik vajencev. Ob prisotnosti Kreis-obmanna Remschniga, Gaujugendwalterja Dolinarja kakor zastopnikov stranke in oborožene sile. je Betriebsobmann na svečan na čin priznal izučenost vajencem in sprejel nove vajence. Betriebsiuhrer, glavni ravnatelj Noot. je čestital novim pomočnikom, ki so radi posebne pridnosti in sposobnosti lahko predčasno sprejeli pomočniško pismo In j« izrekel novim vajencem dobrodošlico v obratni skupnosti. Kreisjugendwalter jih je pozval, naj si bodo v svesti dolžnosti in se ■uvrste r obratno skupnost in naj posnemajo tiste, ki so danes na podlagi svojih sposobnosti in uspehov r vojnem poklicnem tekmovanju lahko sprejeli pomočniško pismo. Apel je s strumnimi koračnicami okviril mladinski godbeni vod. S počastitvijo Fahrerja je bil zaključen apel. Zatem so gosti pregledali učno delavnico In izložbo izdelkov precizne delavnice K. I. G. Obratovodja Bohnen je dal potrebna pojasnila. Gosti so se tukaj lahko prepričali o enanju naraščaja K. I. G.
Prestavitev na normalni čas
Pri zopetni uvedbi srednjeevropskega časa (normalnega časa) dne 2. oktobra 1944.. o kateri smo že poročali v naši predzadnji številki, bodo pomaknjene ure od 3.00 ure zjutraj nazaj na uro 2.00. Zaradi tega bo dvojna ura od dveh do treh. Zaradi razlikovanja se označi prva ura z 2 A 00 — 2AS9in druga Ж 2 B 00 — 2 B 59.
V železniškem prometu bo učinkovala prestavitev tako, da bodo imeli vlaki, ki se odpeljejo dne 1. oktobra in prihajajo dne 2. oktobra r jutranjih urah eno uro več na razpolago. Da ne bo treba izdajati posebnih voznih redov, bo nemška državna železnica vse ftočne vlake na kolodvoru, kamor se pripeljejo r času od 2 A 00 — 2 B 00, eno Uro zadržala. S tem bo doseženo, da bodo ti vlaki na vseh kolodvorih, kamor morajo po voznem redu priti pred drugo uro in po tretji uri, prišli in se odpeljali ustrezno voznemu redu. Pri vlakih, ki se odpeljejo med drugo in tretjo uro, morajo potniki načelno vpoštevati uro 2 A.
IVoio nogometno igrišče v Kralnimrgn
Iz deiovanja Turn- und Sportgemeinsdiait - Plodonosno skupno delo
Gorenjska zatemnjujt т iaiu od S. do 8. oktobra od 18.30 do 5. ure (normalnega čaia). Ce zadoni akustični signal »Javna opozori-lev na letalsko nevarnost iz zraka« ali »Letalski alarm« ob času, ko se zmrači, se mora takoj zatemniti ali odklopiti razsvetljava tudi izven odrejenega časa zatemnjevanja.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Zdravnik dr. Halner znova obsojen na 3 leta robije. Poročali smo svoje dni, da je bil Ijubljanslcl zdravnik dr. Hafner obsojen zaradi poskusa zastrupitve svojega brata, kakor tudi da je bila vsled obtoženčeve revi-zli« razveljavljena sodba prve stopnje In od- . rejena nova razprava. Ljubljansko okrožno sodišče je zdaj po ponovni dopolnjeni razpravi znova razsodilo, da je obtoženec dr Janko Hafner kriv v tem, da je sprejel po nudbo pokojne Nuše Tavzesove za zastrupitev brala Milana Hafnerja, odobraval njeno odločitev in pomagal pri poskusu zastrupitve s sredstvom, ki ni bilo zadostno in sposobno povzročiti smrt, in ga je kot sokrivca pri poskušenem umoru, upoštevaje pravo-močni del zadnje sodbe y pogledu treh prestopkov žaljenja časti, obsodilo na tri leta In 15 dni robije in na-600 lir den rne kazni ^ zločin sam je obtožencu določilo 3 leta robije. Obtožencu se v kazen všteje preiskovalni zapor od 21. septembra 1943. naprej. Bratu mora obtoženec plačati 100 Ur za prevoz v bolnišnico, 200 Ur za bolnišnico in 25C Ur za prestani strsh tn bolečine.
Zaplemba imovine komunistov. Uradni Ust šela pokrajinske uprave v Ljubljani objavita odločbo o zaplembi vse premične In nepremične Imovine upornikov: Zakrajška Alojzija, krojača; Vllharja Savota, risarja; Blažiča Ludvika, dijaka; Schweitzerja Devota, dilaka: Kovača Antona, krojača, vseh iz LlubM^ne.
Diplom. Opfiker C* KRONFUSS Klogenfurfr Bahuhohtra^* IS
Pl, #1,1
Pri otvoritvi krainburškega športnega prostora za nogomet v Krainburgu so se tam sestali predpreteklo nedeljo Kreisleiter dr. Hochsteiner, Ortsgruppenleiter Pg. Mg. August Jungschaffer, vojaštvo, nemški uslužbenci in zelo mnogo za šport navdušenih Gorenjcev.
Prva igra, nogometna tekma Krainburg II proti AAling II je končala z 2 : O za ABling. Skupno igranje AClingerjev je bilo vzorno, pa tudi igra Krainburžanov opravičuje upanje na dober razvoj. Zal so izpustili Krain-buržani nekaj dobrih priložnosti za strel. Dobro se je obnesel krainburški vratar; od številnih bombnih strelov AGlingerjev sta zadela samo dva.
Zatem sta nastopile dve krainburški moštvi proti policijskemu moštvu in aBlinškemu moštvu. Posebno omembe vredna je bila igre Krainburg I proti policiji, ki so Ji dobili ж 3 :2 Krainburžanl.
Številni gledalbl so se živahno zanimali za potek obeh tekem.
Pred pričetkom teh tekem je pozdravil Kreislelterja Pg. dr. Hochsteiner j a Gemein-schaftsftihrer NSRL tovariš Franz Taschl, ki je istočasno javil, da je sedaj nogometni prostor, ki ga je dale na razpolago občina, v skupnem delu 2li mesecev dograjen. Sam material so darovale krainburške tvrdke. Vsem, ki so šli na roko, ki so pomagali z delom in materialom, vsem dobrotnikom in podpornikom se je zahvalil najprisrčneje. Posebno se je zahvalil svojemu načelniku nogometne sekcije tovarišu Polschaku, ki mu je v vsakem oziru pomagal. Potem je zaprosil tovariš Taschl Kreislelterja, da otvori športni prostor. Kreisleiter Pg. dr. Hochsteiner je izrazil svoje veselje nad dokončano napravo, pozdravil gojitev nogometa v Krainburgu in želel, da bi to dovedlo do naj-
boljšega razumevanja. Zahvalil se je Ge-meinschaftsftkhrerju Franzu Taschlu za njegov trud in uvidevnost, da se je Športni prostor dovršil, in tudi vsem nogometnim igralcem, ki so v -rostem času v skupnem delu ta prostor dovršili. Z željo, da bo gojitev nogometa prinesla veselo družabnost, vsem zadovoljstvo in dobre uspehe Ir da imajo vse prireditve namen, da se širi športna misel v vseh delih prebivalstva In da jih vedno več pridobi, je končal Kreisleiter svoj s splošnim odobravanjem sprejeti govor.
Po tovarišu Taschlu prirejen družabni večer nogometnih igralcev je potekel v prisrčnem tovarištvu.
Mladinska tekma LGW:Laak
v nedeljo 24. IX. 1944 je bila odigrana na Igrišču T Wartu nogometna tekma med mla-dinama LCW in Laaka. Čeravno je bil teren zelo slab, se je igra živahno razvila. Kljub fizični premoči s krainburško mladino ojačene-ga moštva LGW so se tehnično močnejši Laa-kerji takoj znašli in vodili igro do konca. V prvem polčasu jim je uspelo zabiti štiri gole, med njimi en autogol. V drugem polčasu pa se je stanje zvišalo na 5:0 za Laak. S tem je mladina Laaka dosegla nov uspeh, pomemben za njen nadaljnji razvoj na polju nogometa.
Krainburg ]e premagal Stein
v nedeljo, dne 17. septembra 1944. 1. je bila nogometna tekma med Krainburgom in Stei-nom v Krainburgu. Čeprav je imelo krainburško moštvo 4 igralce iz 2. moštva, so zmagali Krainburžanl z 3:2 proti Steinu. Obe moštvi sta predvedle lepo igro, ki jo je številno občinstvo sprejelo z navdušenjem.
ohralni zdravnik - duh zašUlnlk hiše
„Ne bi ga hoteli pogrešati", pravi obratovodja
Zdravnik т obratu? To ni noben nov pojav, njegov nastop je dobil v zadnjih letih vedno večji pomen. Pred vojno je bilo šel* nekaj sto obratnih zdravnikov, danes jih je nad 5000, ki skrbe približno za 10.000 obratov. Z ustanovitvijo socialnega skrbstva za rokodelstvo, trgovino in obrt bodo pa tudi lahko manjši obrati prišli do koristi lastnega zdravnika.
Ali ne predstavlja lasten obratni zdravnik velika gospodarske obremenitve, ker so z njim v zvezi aparati, bolniška soba ali revir, kakor se splošno pravi, pomožno in strežniško osebje in še vsa drugo, kar je potrebnega? Obratni vodja pa, ki mu stavimo to vprašanje, postavi to ustanovo v celokupen okvir socialnega ski^stva svojega delavstva. Meni je dobrobit mojega delavstva zelo pri srcu in mislim, da s tem govorim za vse obratovodje. Ker mora večkrat Iti delo iz roke v roko, večkrat moti produkcijo, če nastane vrzel v vrstah delovnih moči. Lahko spremenimo pregovor o sekiri v hiši: »zdravnik v hiši nam prihrani delovne ure.« Ako oboli član obrata, zadostuje telefonski poziv pri obratnem zdravniku, ki določi uro za pregled. Tako si je delovna moč za pot v mesto k zdravniku In nazaj In za čakanje v čakalnici prihranila najmanj dve uri, ki prideta v korist obrata. Tudi pregled In zdravljenje samo se skrajšata, ker so znani zdravniku delovni pogoji obrata in Ime on po zdravstveni kartoteki, ki si jo je napravil, In s preiskavami ter rentgenskimi pregledi, ki se jim mora polletno podvreči celo kupno delavstvo, točno kontrolo nad zdrav stvenim stanje vsakega člana obrata.
' Ali se omejuje delavnost zdravnika v obra-sprejemanje obiskov? vprašamo »Nikakor ne! Naš obratni zdravnik vtakne svoj nos v vsako stvar«, pravi smehljajoč se obratovodja. »Prvi ,uradni postopek' novo postavljenega člana obrata je obisk pri zdravniku, ker dobro zdravstveno stanje čl a nov obrata ne sme biti ogroženo po nalez Ijlvl bolezni novinca, ki je mogoče njemu samemu neznana. Inozemce pregleda obrat nI zdravnik posebno točno. TI so večkrat iz držav, kjer je manj razvito zdravstveno skrb stvo. Bolni inozemcl se takoj odpošljejo na zaj v svojo domovino. Obratni zdravnik mora paziti tudi na to, če ustreza novo na stopivšemu namenjeno delo zdravstvenemu stenju dotlčneoa	v nmti
obratni kuhinji straši okoli ,naš doktor'. On namreč seitavlja posebno hrano za naše obratne člane, ki so bolni na želodcu. Se ce 16 pri sestavi jedilnega lista obratne kuhinje ima besedo. Sedaj v vojni ima seveda to svoje meje, aH po zmagi bo posebno pazil na to. Posebno pazi na kuhinjsko osebje, ker baš nalezljive bolezni pri teh članih o-brata bi lahko imele najhujSe posledice za vse delavstvo. Naš obratni zdravnik je duh zaščitnik hiše«, pravi obratovodja, ko se poslovimo, »ne bi ga radi več pogrešali«.
Лмпо
Hudo smolo je Imel ntk mož v Burgu pri Magdeburgu, ko je jedel kos češpljevca, ki ga je dobil za rojstni dan. Pogoltnil je pri tem oso, ki je sedela na kolaču. Začel mu je otekatl vrat. In šele zdravniška pomoč mu je odstranile oteklino.
V	neki vasi pri Dessauu je bil volčjak tako dresiran, da zjutraj spremlja do šolskega vrtca oba še nešoloobvezna otroka. Zvesta ži)%l izvršuje to nalogo vsak dan zelo vestno in se pobere potem zopet domov. Opoldne pošlje mnogozapotlena mati psa zopet tja, da da svojim otrokom varno spremstvo za pot nazaj.
Ose in Čebele se zelo slabo zlagajo med seboj. Tako je na Severnem Slezijskem roj os znenada napadel panj nekega čebelarja in je kmafu premagal čebele. Ose so odrinile čebele, od katerih je bila večina pomorjena, radikalno požrle med in si privoščile še U funtov sladkorja. Čebelar je imel ne ravno neznatno zgubo.
Nemški listi poudarjajo, da je treba s pa pirjem skrajno šteditl, kajti papir spada med surovine, ki so za vojno produkcijo važne in neobhodno potrebne. Čeprav se je Aemška proizvodnja papirja med svetovno vojno in sedanjo vojno zelo razširila, je trrisa ven dar s papirjem kolikor mogoče šteditl Zaradi tega si mora prebivalstvo zapomniti, da je vsaka potrata papirja greh proti vsem na porom za zmago v sedanji vojni.
V	vojni in tudi licer se Cesto omenja, da »imajo zidovi uSesa«. Ta rek, ki se pojavlja v literaturi v začetku 16. stoletja, je zdaj pojasnjen po zaslugi nekega ženevskega zgo dovinarja. Ko je kraljica Katarina Medici pri
ПЧ Francosko le prinesla s seboj ne le
preudarnost svoje rodovine, temveč tudi veliko mero nezaupljivosti. V Louvru si je dala namestiti naprave, ki so ji omcjočale prisluškovanje pomenkov, ki so se vršili daleč od nje. To prisluškovanje se je vršilo na temelju posebnih akustičnih zakonov s pomočjo dimnikov. Tako »e je nekega dne pojavila krilatica, da »zidovi slišijo«. Katarina Medici je vedno bila poučena, kaj govore o nji drugi ljudje in je po tem uravnala svoie vladanje.
Prebivalci na Filipinskih otokih lo spet т strahu pred »lovci na glave«, ki so v zadnjem času zagrešili več krvoprelitij. So to pripadniki plemena Abrlaos, ki so obdržali še takšen način borbe s sovražnikom, da mu odrežejo glavo. Pred meseci so pričeli na Filipinih graditi veliko cesto, ki drži tudi skozi njihova naselja. Divjaki pa s tem niso zadovoljni In zaradi tega napadajo cestne delavce ter jim režejo glave. Doslej se je pripetilo že več takšnih napadov in nekaj desetin delavcev je pri tem izgubilo glave. Zdaj so poslali v tiste kraje močne oddelke policije In vojske, ki bo = varovala delavce pri delu in po potrebi napravila tudi kazni-len pohod proti 'divjakom.
120.000. primerov malarije so doslej ugotovili v Egiptu; 10% obolelih je umrlo.
Med švedskim ienstvom je samo 15 odstotkov kadilk.
Umrl je oče olomuSkih »kvargljev« 80 letni Alojzij Wessels.
Japonski nacionalizem propagira povratek k starim Izročilom In v skladu s tem p o vrat-kom je, če v deželi vzhajajočega sonca sedaj jazbečevo meso spet bolj cenijo nego ▼ desetletjih, ko se je japonski jedilni list ет-ropeiziral. Ze starojaponske junaške pesmi slavijo krepko in okusno jazbečevo juho. Sodijo, da je v tej deželi še danes kakšnih 200.000 jazbecev, a jazbečeve kože so bil* vednp važen japonski izvozni predmet. Japonske družine cenijo sedaj dosti bolj tudi jazbečevo meso, ki spominja po okusu na račje meso. Spet so jedi tega mesa na jedilnih listih najfinejših restoranov v prestolnici in njih cene niso nizke. Povpraševanje je tako naraslo, da so bile oblasti prisiljen« določiti najvišj« dovoljene cene.
▼ Tangermttnde je začetkom julija neka rodbina dobila od znanca т Stendalu kot darilo mačkico. Takoj po prvem dnevu je ta že zginila z novega doma. Sedaj, po dveh mesecih, se je mačka čila in zdrava, č* tudi zelo shujšana, vrnila v svojo domovine pri Standalovi rodbini. Mačkica je' prehodila okrog 15 km.
V Dessau-T6rt*n j* padel nek mal deček, ki se je preveč sklonil skozi okno iz stanovanja starišev v drugem nadstropju, na dvorišče. Tam so ravno nakopičili slamo in na njo je padel deček ter jo tako odnesel samo s strahom.
Najdražja posteljai kar so jih kdaj napravili, je bila tista, ki jo je pred sto leti ruski car podaril perzijskemu šahu. Bila je vsa iz kristala in okrašena s srebrnimi okraski. Stopnice Iz modrega stekla so držale do te razkošne postelje, ki je spadal k njej tudi vodomet z dišečo vodo. V razsvetljenem prostoru se je postelja bliskala, kakor bi bila iz samih demantov. '
Manner und Fruuen der Deuttchen Reithibahn
DEI
FAHRDIENSTUITEC
Wer dae echafft—derwfrd nievenagenl Hochbetrieb auf dem Bahohof Da; die Siren#— Fiiegeralarmt WShrend die Reisenden aid) in Sicherheit bringen, vervielfaeheo iich fOr den Fahrdienstleiter joeef Laheiw шит MAocfaen die Aufgabea. Tanseoderlei mnfi iiedacW werdeD. Fahrdienatleitor lUkenr behalt tein* Ruhe. Unbeirrt tat ar wine POid*, olmc am itcb (clbst su deokeik
Ф Audi Du	dee Mloaefe wod fr
bahn belftta. wcno Dm biabor »ocb atdH kn«g»wicblif bnt. Dm iUidnhshe mWW jtiiiniji #### Kxtfte nad)	mod Ktmmtmmf mm. Kmmm
MM ttnt. Melduof №r deo FiiiMti &ber dm# swcAodig* AfboitwM
Rider mussen rollen fOr den Si«gl
. T 7, talodtnlm »rc*m чах...
njamo tutno veet, dt nw P za vedno xapiutM Mi nad v»e IJilhUenl h rat
Emil Murnik,
Or#nmdl*r,
r c**t» mladpeUl •• ne 18 lat. Padel j# n» Vihodti dne I. avKuaU 1944. imdet od »o vratne granat*.
Dragi Krnil, nameato veeeleK" videnja je prlapflo laloetm Poročilo ,d» 8l padel ▼ borlu domoTino. Bodi TI Ubku tuja Mtnlia, počivaj r mini!
L#**. t »eptembni 1944.
®a4o Im IdraTko
Numeato veselega <vldeii,i. »mo prejeli laloatno vc.4i la Je dne 10. avguita 1*44. nn Vzhodu padel na« ljubljeni »ii in brat
Jakob Vouk,
Oresadier.
Dovršil #1 komaj 18 IM. veliki hodil al po ivet'. N1 м TI apol nila kija, da krila bi Te do imfa aemljk.
Naj TI bo Inhka tuja grudn <ladko epa vaj, ljubi »Inko, nari bc/* oaUl do konoa dni T »po min«.
Blmbavm. r septembr« W44.
Oloboko šal«jo6(i mati. bratec Im #ее'И««
* Veem »orodnlkom, prlju T teljem In »nanceiu javlja :i,o laloatno veet. da na« je хк vedno sapustll nn* rtra?! sin In limt
Tosef Schustor.
Srenadier.
Padel je na vzhodni (roni. 1Ч. avguata 1944. itar lele 31 let . Dragi Joeef, počivaj v miru v molitvi M Te bomo spomin fall!
KlHgenturt. Vlktrlng, Suhwarxendorf. Rmbenmbern v aeptembru 1944.
•alajo41l обе Jo##*, brate Trmma Im Amton, »eetre Barbara por. Harat. Гере« )ior. Motachilnikar, Jnlka porojena Skvaftaoka ta Tlaoa ter octalo lorodetTO.
S strtim srcem juvljani' vaem sorodnikom, prljalc iem In inanrom talr^tno vmi la je padel na Vzhodu 16. av ><«eta 1944. na* preljubi eln ir 'irnt
Anton Oblak.
loldat,
itar to ne 21 let. - Dragi Tone lil Te več med tlvlml, pa v nn *lh srcih hoS Uvel vedno. Edlin lejstvo, da pridemo kmalu z/-reboj, nas tolail.	*
Počivaj T miru, lj»W Tone' ^Itlaok, T aeptembru 1944. ц ntsTlH In br?*
J, Globoko potrta mati in tel p ™ javljajo V4em eorodnikorr ii> inanoem pretalostno ve«t, da le njih ljubljeni edini sin, nečak
Johann Lampilsch,
■oldat,
v cveto« mladosti,'star tele 21 let, dne 3& avgusta 1944. padel la vzhodni fronti.
Dragi Johann, počivaj v miru!
Priporočamo ga v blag spomin in molitev.
Sawe Vonrtadt, v septembru 1944,
*«l"«tna mati In tete
Globoko potrti sporočamo, da nam Je umri dragi o*# to ded
Josef Oblak,
poeeMalk, trgovec Im goeMImUar T leelMMlMi M. M.
gpetovnl Џ ematao pnMrel 91 let, sato bomo nJem«, U idaj mimo poMva prt •*. NIhoWw v 3eebeehw, tsajoo ohruM (Mten
»pomin,
SeelNieh, Krainbat«, IKhMg, K
MaioM slmo**« KMt, Tlnminm, ДиДпе«, Гпии
ter lorodetTO.
stran в. — Štev. 77.
K Л R A W A Х K E N BOTE
Sobota, SO. eeptPmbra 19Ф4.
Ueerenubstanbau ia Oberkrain
Geben Sie Uiie Beslellungen von Kibisel- (scliwarz md rot), Stachelbeer-, Himbeer- und Brombeerpflanzen sowie von Weichselkirschen tur die Pflanzung in die-sem Herbst moglichst bald bei den Gemeindeobstwar-ten, bei der Gartenbauberatungsstelle in Ki-ainburg odei »el uns ant.
Von Ihien Obstwarien oOei von uns erhaiten Sie duch die Broschtire »Meu^eitlicher Beerenobstbau« von H. Plock, Marburg a. d. Drau, In deutecher oder slo-wenlscher Sprache.
Pfleidorer Obstwerk Oberkrain, Podnart
Nasadi raznih jagod na Gorenjsicem
Naročila raznih vrst jagodnih sadik in sicer za črni m rdeči ribizel, kosmulje, maline, kopine in višnje za letošnjo jesensko saditev oddajte čim preje občinskim ali sreskim sadjarjem, ali pri Gartenbauberatungsstelle v Kramburgu aH pa pri nas
Pri občinskih sadjarjih in pri nas dobite tudi naj-'lovejšo brošuro »Modemi jagodni nasadi« od H. Plock« z Marburga a. d Drau v nemškem ali pa slovenskem leziku.
Pfleiderer Obahverk Oberkrain, Podnart.
XifAtspiclc
AUgemeine Pilmtrenhp.nd G m. b. Г1
Zweit^i^tolle Stidost
X Pur JageucU. nicUt !гиее1а::зеи.
XX Tor Joffendliche nnter 14 Jah-ren nicht zn^elMsen.
ABIing, big 2. X.: sOu Iiied der JTuhtiffaU«; 3.—5. X.; »Sei«e in dl* Vercangeiihelt«, x
KrainlmriTi bis 2. X.: »Ein Maun mlt Ornndsatzen« x x ; 3.—5. X.: »Еж lenchten die Sterne«, x
Ziiak, bie 2. X.: »Per weiiSe Tr»nm« X X ; 3.—5. X.: !>Tr«nmmnsUE«. x
Bodmannidorf, heute 19.45 u. mor-gen 16.15. 19.45: »Chihrlele Sam-brone« X : 3.-5. X.: »Fallitalf in Wien«.
Teld##, 30. IX. und 1. X.: »Wiener Bint« X X ; 2.—5. X.; »Tans mlt dem Koiaer«. x
Venmarktl, 30. IX. und 1. X.; »Der ewige Xlanirc :< .; 4. und 5. X.; »Dr#i Franen run Verdi«.
■tein, bie 2. X.; »Fahrt in« Дђеп-tener«; 3.—5. X.: »Fran Sixta«.
gt.Teit a. S., 30. IX. u. 1. X.: »Keiae. bekanntichaft«; 4. und 5, X.: ».,. rettet fttr Dentmohland«.
Iilttai, 30. IX. und 1. X.: »Berma-nin« X X; 4. und 5. X.: »Stem
TOB Sio«. X
Шев, 30. IX, und 1. X.: »Rallo Janine!« X
Bchwariien1>acli, 30. IX. und 1. X.; »Fahrt ins A'bentener«; 4. und 5. X.: »90 Minuten Aufenthalt«. x x
Жп jedem Film 61* Sentiche WochenschanI
ZAHVALA
Najtoplejšo zahvalo iziekaiir ..«em, ki so izkazali pokojnemu "etu
JOSEFir OBLAKU
iv&je spoštovanje: njim. ki ж> •premili dobrega pokojnika do /roba, njim, ki bo mu poklonili vetje in vence, prav posebne :ia g. župniku Techemascharju .z Trboj.
Ohranite, prosimo, nepozabne-nu lep spomin!
Seebach, Krainburg. Flodnig. 30. septembra 1944.
»alnjoči ostali.
s potrtim srcem naznanjam » »loetne veet, da Je ■ nenadoma ineminul v 96. letu etaroetl naA lobri oče, stari oče, taet, svak, trie, gospod
Thomas Malovrschnik,
ildursU mojster in poaestnlk v Xrainbnrgti.
pokopali smo ga dne 31. sep-embra 1944. na mestno poko-'HliUe v Krainburgu.
Ob tej priliki se vsem, ki so nam T teh te*kih dneh stali ob ttranl, z nami sočustvovali, da '-ovali (rvetja In vence ter po-iojnika spremili na zadnji p<Ui, i-isrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo ao 'Aam M naklonjencet m pev k&mu društvu za ganljive f>etinke ob odprtem grobu.
Krainburg-Luk, dne 27. septembra 19+).
talnjote »oproga Maria Malovnchnik. hčerke in ostalo sorodstvo.
Prodam
Angorski zajčki, različne velikosti, se prodajo približno po ao RM. — Wart 301. 4139-6
Prodani kravo, 6 mescev brejo. Joeef Groes, Tabor 6, Birken-dorf.	4150-6
Prodam kravo, brojo 8 mescev, težko okrog 600 kg. - Naslov v K. Bote, Krainburg. 4167-6
Prodam prešifka, 20 kg težkega. - Graschitsrh Job., Seeland-straBe 85, Krainburg. 4164-6
K a p i m
Suhe gobe, v večjih množinah, se kupijo. Vreče na razpolago. Dopisi pod >53.372« na Ala, Klagenfurt, Alterplatz 1.
6026-7
Kupiin kravo po teletu, dobro mlekarico. - Johann Torkar, Hrastje 15, pošta Krainburg;.
4146-7
Kupim ot»oški športni voziček v dobrem stanju. Ponudbe na K. B., Krbg., pod »Nujno«.
4144-7
Kupim kotel /a žganjekuho. -Bertwhitsrh Comp., ?,ganjarna in trgovina, Gamling, SI. Veit a. d. Sa\ve.	4176-7
Menjam
Dobro ohranjeno moško kolo zainenjiun za dober gramofon Ч ploAčami. Ponudbe na K. B., Krainburg, pod 4068-15.
iij.uii ie\ljarskl »troj (ci-linderca) »a šivalni etroj. Ponudbe na K. Bote, Krainburg, pod številko 4077-15.
Kobilu, li/i leta staro, zamenjam za brejo, do 6 let staro, kobilo. Eventuelno razliko doplačam. Ponudbe na K. Bote, Krainburg.	4081-15
Kupim takoj nov ali rabljeni gramofon s ploščami ali dam zanj Kochsparherd v zameno. Markovitsch Marko, Worowetz Nr. 2, P. Mortendorf - Pettau.
6014-15
revljarski Mvaliii stroj (Zllin-(lerraanchliM!) zamenjam za jitepaiico ali dobro harmoniko.
Naelov pri K. Bote, Krainburg, 40fi9-l,"i
Lepo kravo po tretjem teletu zamenjam za telico — eventualno kravo prodam! Naslov pri K. E., Krbt?.. pod 4104-15 Iščem »Ix'ica« luiuapavat. iium zanj razne fotografske predmete, aparat In druge potrebščine. - Ponudl)e na K. Bote, Krainburg. po l »4187-15. Menjam nizke moške čevlje, nove, z usnjenimi podplati, številka 42 — za istotake v številki 40. Ravnotam se zamenja tudi težke, okovane In dobro ohranjene gojzarje št. 40 za Istotake, lahke, ne okovane. — Kordesch Anton, Bildhauer In Domschale.	4140-15
Kitaro, dobro ohranjeno, zamenjam za moški zimski plašč. — Ponudbe na K. Bote, Krainburg, 4138-15.
Miza, zofa, 6 stolov In velika, pisalna miza iz orehovega leea se zamenja za novo spalnico iz trdega lesa. Dalje zamenjam tudi hrastov sod (3201) za dva zdrava soda po cca 1501. Ponudbe na K. B., Krbg., 4142-15. Menjam lepo moško obleko za novo ali malo rabljeno moško kolo. Naslov v K. Bote, Krbg., »Dobra mena«.	4143-15
Menjam nov damski kostum iz prima volnenega blaga, za radio aparat. - Dopise na K. B , Krbg., pod »Joeef Ersohen«.
4148-15
Menjam kozo za kozla Švicar^ ske pasme. - Kaučič Josef, Fel-sendorf 78, b. Krainburg.
4153-15
Menjam 7 mescev staro kohilco za gorenjskega vola, 500 do 600 kilogramov težkega. - Poizve se: Graschitsch Peter, Strohain St. .4, Naklas.	4166-15
Zamenjam foto, 6 X 9, na film. za moški pla^d ali kratko suknjo. - Ponudbe na K. B., Krbg., pod »Nujno rabim«. 4160-15
Menjam lepo damsko kolo za kuhinjsko кг«ч)епсо ali omaro. - Ponudbe na K. Bote, Krainburg, 4174-1.5.
Gumi voz menjam za епол-ргеЈ-ni samec. - Kerf, ЛЛЧг 3, Dom-schale.	4170-15
Z e D i t V e
Mlad inteligent, črnolas, črno-ok, srednje velik, ne Gorenjec, želi spoznati postavno, simpatično dekle od 20 do 25 let, najraje Iz Kralnburga all oVoHce, katera je bogata srčne kulture. V slučaju harmonije isto poročim. Resne ponudbe s sliko na K. B., Krbg., pod »Iščem ideal«.
4102-21
KnjljfovwIjH, simpatičen, 48 let star, vsestransko izobražen, zna-čajen, neoženjen, želi znanja z inteligentno damo. Muziltalifne imajo prednost. - Pontidbe pošljite na K. Bote, Krainhnrg, pod »Fortuna«.	4127-21
Vdova 53 let, s l<ompletnlm stanovanjem In nekoliko pn inože-nja, želi znanja z dobrosrčnim Intellgentom enake starosti v svrho ženitve. Prednost Imajo trgovci In boljSi obrtniki. I>> resne poniidbe, |И) možnosti s sliko, na K. Bote, Krainburg. pod »Srečen dom«. — Tajnost zajamčena!	4125-21
Vdovec, 40 let, obrtnik, z malim poeestvom, rabi gospodinjo vajeno tudi kraetskih del. V slučaju sporazuma mogoče tudi ženltev. Cen j. dopise na K. B., Krainburg, pod »Poštena«.
19. septembra sem izgubila pri kolodvoru Schwarzendorf paket, brez naslova, z vsebino: zeleno blago (razdrt plašč) in klobuk. Pošten najditelj se naproša, da sporoči proti nagradi na Sajer Josefa, Gasthaus Alter Mayer, Krainburg. 4152-2Г
Rokodelec iSče nevesto, ki bi imela svoj lastni dom. Dopisi na K. Bote, Klagenfurt, poč »št. 630-21«.
ju-letiii železničarski uslužbe iiec v boljši službi, želi dopi sovati z dekletom, starim 20 do 25 let; ženitev ni izključena. Le resne ponudbe s sliko, ki se po dogovoru takoj vrne, poslati na K. Bote, Krbg., pod »Sreča te išče«. 4149-21
Gospod 33 let (štajerc), po poklicu dimnikar, z lepo urejenim posestvom, želi radi pomanjkanja znanja spoznati gospodično od 18 do 23 let, čiste preteklosti, v svrho poznejše ženitve. Le resne ponudbe s sliko poslati na K. Bote, Klagenfurt, pod »Lepa bodočnost«. 6074-21
IZ g Ubijeoo
Dne 7. t. m. sem izgubila zlato zapestno uro na poti od kolodvora T Steinu do Landrata Ker sem vdova ta mi je ura od moža drag spomin, prosim najditelja, da jo odda proti visoki nagradi na občino Domschale.
0065-22
Dne 19.'septembra sem pozabil v vlaku, ki vozi 17.33 iz Kla-genfurta proti ABlingu, oziroma na postaji Flnkensteln, legitimacijo, Kennkarte In drugf dokumente. - Pošten najditelj naj pošlje proH nagradi na naslov legitimacije ali na K. B., Krainburg.	4141-22
:ygui» la sem črno volneno jopico dne 12. sept. ob 1. url 1/ Kokritz do šole v Falkendorfu. Pošten najditelj naj odda proti nagradi - Supan Angela, babica, Am Hang 163. 4154-22
Dne 22. sept, sem izgubil 0( stare pošte do fotografa Jugr v Krainburgu, denarnico s približno 125 RM in sliko. Pošten najditelj naj odda proti nagradi na K. Bote, Krainburg. 4157-22
Oeeba, ki je vzela dne 2d., aep-tembra od 11. do 12. ure v trgovini Adamitsch v Krainburgu, 2 Va m roza flanele, je na sumu, in ako se hoče izogniti posledicam, naj vzeto takoj vrne v trgovino Adamitsch. 4158-23
Stanovanje v okolici Velde-sa, za starejši zakonski par, ki bi hotel po potrebi pripaziti na manjše gospodarstvo, proti primerni odškodnini. Podrobnosti pri osebnem dogovoru. - Naslov T upravi K. B., Krbg., pod »Blejska okolica«. 4171-23
Niir auf Bestellung кбгшеп Sie diesmal eln Lors der am 13. X. beginnenden XII. Deutschen Reichslotterle erhaltea. Die Aussendung von Werbe-schreiben, Bestellkarten etc. ist im Zuge der Mafinahmen zur Biasparung von Arbeit imd Material untersagt. Wer slch also an der aiisslchts-reichen Ausspielung der zahl-reichen rieslgen Treffer Ле1-gend bls zu Rm 500.000.— beteillgen will, sichert siA elnes- der wenlgen verfUgba-теп Lose durch sofortlge Bestellung. - Vlertelloee RM 6.—, Achtellose RM 3.— je Klasse. - Staatl. Lotterle-Elnnahme Prokopp, Wien VI., Mariahilferstrafie 29. Los versand a u ch ins Feld
13. septembra sem izgiihtla dve Kleiderkartt na ime Maria In Anna Vidmar, Altlack At. 48, Laak/Z. Trgovce орокатјит, da brer Izkazlla ne izdajo blaga, naslovljenki Kleiderkarte.
4.iei-22
V toi^, sTseptembra, popoldan sem izgubila na Veldee« temno-modro karirasto bluzico. Najditelj se naproša, da jo -vme proti nagradi na upravo K. B Krbg., ali na naslov Perenlf Franzlska, Woch. Felstritz 1.S7.
4147-22
l^nzahlla sem dne 19. septem bra na poŠti v Krainburgu le gitimacijo, dve Kleiderkarti in druge listine. Pošten najditelj naj odda proti nagradi na K Bote, Krainburg, 4168-22.
V Woohelner Felstritz je bila v nedeljo, dne 17. sept. 1944, popoldne, od gostilne Ogriri d« postaje lzgiiblj*'na zlata dam-ska zapestna ura. Ker je drag spomin, se najdUeJj naproša (In jo proti odškodnini oddn na naslov »K-arawanken Bote Krainburg ali pa na oWini i Wnebelner Felstritz. 4161-2?
R a t B O
Kdo ml \ zame v oskrbo ti mescev starega otroka - najraje \ Krainburgu aH okollei - naj s< tnvl na K. R.. Krhfr., ИПМЗ
In Mratnburi
Uttgemefihar i
klogen dk MoHtn. die Kl*id#r, Strumpfe,	Jddcdien, Hand-
sdiuh« - fOw«it st« ous Wolle sUtd • konn mof) evf •inmal nidi# doi kltinsl« MoHenIoditein m«hr «in« fretseni Wte kpmm* das rmrV • Jo, ihr Motten, heute mad\en eben die Houifrauen ihre wosdiboren WdlMdieii moltensidier und sdiiH-ten lie ebendrein weitgehend vor Sdiimmel und Stodcfledcea durdi
MOVINMOTTENSALZ
G e II e II m g t e L)e*i»
Bank
mit 3Vaup#«irei|^tellen i. a o Ik a.d. Xiaimw u. Veit a. Л. J'aive
^enira# f%9
^eiitniingMtelle dei dffentl Uatisparkigg« Шт die Ost m ark
(лгикиШ I
Keitiisbankoebeiiflielle Krainhui^: Nr. Girozentrale der( )simarK isttien ~>narba*8en W iei
Mr lit/'-"'
Kiirntiiensttie "iparkasse Klti^Miiluri Postsfiark n-isenkixilii W 'e' \r.


MS dem WCCK-Gloi Ul Im Wint»f rlrht nur qfjund, londern •« g'bt den Hciuslfouen ouch die Mogl'ch kriJ. oino qonze	schmn-.
hohf, Mahlzelten lu ljefe«»en A"* Obiifirftn loHon »icH	•
d. h, norh WtCK v„Mh,.n ,m WECK-G'^iefrt eInLochen. Genoue Anl.;tung»" zum „Emw.ck.i.' enl-hall d,. „Kl.m. lohronwuiuLg .
wifd koittnlo> vom ollen WtCK Ver^oufistellen obgegeben ed«' gegen Ciniendurg dieser ovf Posikorit geklobten Anzeig# von der Oesterr. Kon'.rrvenglat'KG Brai;cr & Co, Wienl,S>odlongos}t 5 (Gen«folf«pf6$ dtr Viofke WECK).
Arztlidier sonntagsđienit
Kohlfcn aii WSschezersforer?
Unnotiget Kochen schadet der Wosche.Esgenugt. sie ISMinuten Ziehen zu latsen. Notwsndig ober !st immer grundliches, d h. g e ■ nugend langes Einweichen. Man sport dadurch Woschpulver und Arbeit.
Henko
zum Einweichen und Wasserenfharten.
Krainburg: Am 1. Oktober: Dr. Paul Panze, Krainburg, Schillerstrafle 17, Femruf 151.
oufh,® [ " ## 5- & d,. вД '
et


m
BEI ш/2МсЈЉскен Шс^5СбШ11г
l05PRi:IS;i3-'*6-:^24-Km.
JE KIASSE
5ТЛДТ1.1АПИ»
ЕШМДИМЈ
WIEN VI. MARIAHUFERSTR. 29


n.lMMMIM.
Hinwelse
zum Sporen
cind Forderunaen der G#» genwart, urn uber Mangel« zeiten hinwegzuhelfen. Die Waff en furdenSieg gehen jetzf vor, und auch „Ro«o» dont" muft deshalb ipoi* Sam gebraudit werden.
Rosodont
gwyoMWMM)SM<pZAHNf>iS14
OSRAH
0«r Effo№ leder MehrieMung WW noch g*sMig#rt durch heuxhalW#*« den Verbrauch dererzeugf*n OOtM. Wnnn dethelb niemend mehr keufk •h «r braucht. damn werden nidw weniqe mlle», sendem elle депм •rha.'lon. — Dies gilt ebenso for D A # M Ol, das avd» h#wf# 9m ftleigendem Mahe hergestellt тЏЛ»
DARMOL-WERK
DtULXNMIDWl
a
WIEN
macht vieles leidtter. - auch das SCcmshatien.
n
05RW4 wWrndW ам» du B*.
kuchtunytowm m ttmm mm Uetrmn HowhokipoWM;(ei» РФП obar.dta «4r Im Zaldt«* (ia*
totalen Kfl#ge# MHI *#Qen,w##d#m
ipdtw zv (etxhlenden Bftdwm# ufuer* nawe Well
OSRAM:
tPie^ ^icfrt {Hf wenig(3troif^