JANEZ DOKLER: OSNUTEK ZA POGOVOR NAČRTOVALCEV
Raziskovalna problematika občine Moste-Polje
Izhodišče razmišljanja o raziskovalni probtematiki je predpostavitev, da sta občinska skupščina in njen izvršni svet odgovorna za bodoči gospodarski in socialni razvoj občine, skratka: za dobrobit njenih sedanjih in bodočih prebivalcev. Težo te odgovomosti je treba ocenjevati v kontekstu posebnega položaja občine (njenega gospodarstva, gospodarske in socialne infrastruk-ture ter socialne strukture prebivaistva) v nujnih procesih gospodarske in socialnopolitične prenove.
Da bi ta odgovornost mogla biti udcjanjena, je nujno, da se tekoča in razvojna politika opira na celovito, strokovno preverjeno poznavanje izhodiščnega položaja in na (iz takega poznavanja izpeljano) vednost o mož-nih nasledkih posamičnih odločitev in ukrepov.
V nadaljevanju bomo poskusili na-kazati posebnosti poLožaja občine, ka-kor sc kažcjo a. nckatcrih doscdanjih raziskav, iz drugih virov tcr iz splošne vednosti, s poscbnim ozirom na tiste poscbnosti, ki sc kažcjo ali sc bodo poslcdično pokazale koi ovira prizadc-vanjcm za načrtovane in zahievane rc-formc (gospodarstva, političnega pod-sisicma, ZK). Spotoma bomo skušali opozoriti, kam bi bilo trcba - gledc na scdanjc poznavanje stvari - usmcriti raziskovalno pozornost.
Sintctično jc poscbnost položaja ob-činc Mostc-Poljc (žc v začetku scdcm-dcsciih lct) označil takratni prcdscd-nik občinskc skupščine Poldc Mačck, ko jc v občinskcm glasilu »pribil«, da jc občina bila, da je in da bo ostala prolctarska. Mačck sc jc s svojo trdi-tvijo odzval na nckaicrc objavljcnc rc-zultatc sociološkc raziskavc v novoz-grajcncm Šlcpanjskcm ^spalncm) na-sclju, na rczultatc, ki so opozarjali na možnost. da sc tako koncipirana nase-lja v občini uicgncjo sprcmeniti v soci-alni geto in s tcm v potcncialno »tem-pirano socialno bombo«. Racionalno jcdro Mačkovc trditvc jc utcmcljcno na dejstvu, ki ga najdcmo opisanega tudi v najnovcjšcm gradivu za pro-blcmsko konfcrcnco o varstvu okolja (OK SZDL, 3. 11. 1988>: »Značilnost območja občinc jc namfeč konccntra-cija proizvodnih dcjavnosti v osrcd-njem, gosto nascljencm območiu ob-činc. Tc sc tu razvijajo žc iz obdobia prcd vojno, na prostoru, ki jc z razvo-jem mcsta strogo omcjcn, z razvojcm dcjavnosii samih pa jc poslal uicsnjcn (dcl kcmičnc industrijc, pctrokcmija - Pctrol, Inicgral s cclotno dojav-nostjo, kalcrc del jc poscbncga druž-bcncga pomcna, živilska industrija itd.)«. Opis ic scvcda pomanjkljiv, saj nc omcnja niti vsch problcmatičnih lovarn   problcmatičnil^^jkala§k|>ea_
vidika), zlasti pa nc omcnja vrste in-frastrukmrnih objektov, lociranih v lcm prostoru, ki služijo vscmu mo-stu in Siršc, s slrukiuro zaposlenih in z ckološkimi obrcmcnitvami pa dajcjo občini njcn poscbni »prolciarski« zna-čaj (Oii Te-io, Javnih skladišč, tovornc železniškc postajc do ranžirnc poslajc in načnovanc dstilnc napravc v Za-logu). Gradivo (udi nc omcnja šc sla-rejše iradicijc. namreč dclavskih sia-novanj, ki jih je na prclomu smlcija v Zclcni iami gradila sianovanjska za-druga siranke Jancza Evangclista Krcka, kar ludi ni ostalo hrcz poslcdic na mncnjc Ljublianc, kam spadaio dc-lavska stanovanjska nasclia. Tučno pa jc lo gradivo v ugolovitvi, da so bila zaman vsa pnzadcvania za rcalokacijo nckatcrih obrcmcnjujočih dcjavnosti in proizvodenj, ki sc tako dobr« prilc-gaio »proletarskcmu« značaju ohčinc. Paradigmatičcn jc v icm poglcdu primcr Termoeiektrarnc-Toplarnc i,Tc-tol. Čcprav jc splošno znano pra-vilo (glcj raziskovalno poročilo Ukrcpi za zmanjšcvanjc oncsnažcnosii in iz-boljšanja zraka, Urbanistični inšiiiut Slovcnije, Ljubliana 1987\ da sc laki objckii gradijo v primcrni oddaljcno-sli od stanovanjskih nasclii, jc bil ob-ickt postavljcn v ncposrcdno biižino občinskcga središča, po taki Uikaciji pa sc jc v 5c manjšcm krogu okoli njega nadaljcvala inlcnzivna siano-vanjska gradnja ^ccnter Mosi. bioki ob Kajuhovi, Sclo, Stcpanjsko nasc-ijc. Novc Fužinc). Tako zdai polucija Tc-to poleg znanih ubrcmcnitcv šir-šcga ukolja z SO: šc neposrcdno ogroža zdravjc in premoženjc nckaj dcsctiisoč Ijudi z cmisijo snovi. ki so mnogo manj raziskane. Da bi hila stvar slabSa, jc bilo v nadalinicm po-tcku zamcnjano kurivo iz vcčjo vscb-nostjo žvcpla in vcč pcpcla* in lcta 1985 razsirjene zmogljivosii Tc-in. Sanacijski programi se ncnchno ixila-gajo in tudi ob najnovcjšcm. siccr sprejclcm, sc ncnchno p.iudarjaio »vc-likanski« <;troški, nc da bi bili postav-ljcni v primcriavo z vsaj izraCunljivu ckološko Skodo. ki jo Tc-io povzniča. Pri tem pa ob slahi irctjini prebival-stralajnMjamjteHikor ga živi v <>h-
čini, lc-ta uporablja samo 10 odsuu-kov v Tc-to proizvcdcnc cnergijc.
Ncdvomno drži, da jc daljinsko ogrcvanjc v ccloii vzcio izboljšalo eko-loško siluacijo v Ljubljani, vcndar nb očilni) nccnakomcrni porazdclilvi slroSknv: »prulciarski« občini vcč. Kako tti grc, bnmo skušali ponazorili s primcrom prcvoza elcktroiilirskcga pcpcla, produklom izgorcvania prc-mnga v To-io. Kuncc oklobra lctos jc Dclo poročalo, da so sc prcbivalci Murgel - znani) jc, da v glavncm niso »prolctarci« - uprli prcvozu pcpcla mimo njihovcga nasclja in da jc zalo komunalno podjcljc svojc lovornjakc s pepelom preusmerilo na Tržaško ce-sto. V ozadju protesta je mogoče slu-titi, da gre za strah pred radioaktiv-nostjo tega materiala (vsak dan ga pre-peljejo na odlagališča od 1000 do 1500 ton), o čcmer pa - čeprav nekatera opozorila in namigi so - za zdaj ni
• Prispevek Janeza Do-klerja, ki ga objavljamo, je bil napisan za pogovor načrto-valcev, ki je bilo sprejeto kot osnova za pobude naše ob-čine na področju raziskova-nja v mestni raziskovalni skupnosti Ljubljana.
znano nič zancsljivega, prav tako pa ni nič znano o sevanju radona, ki se sprošča pri izgorevanju premoga v Te-to. Meritve (še) niso bile opravljene ali pa rezultati niso za javnost, kcr tudi za problemsko konferenco o varstvu okolja »...za radioaktivne snovi ni-s(m)o dobili točnih podatkov«. Ven-dar ob sumu tudi nc-podatki, molča-nje, prikrivanjc, rainimaliziranje učinkov, učinkujcjo razdiralno; v smi-slu socialnih poslcdic onesnažcvanja nič manj kot matcrialnc škodc, ki iih raziskovalci po analogiiah occnjujcjo na 3 do 5 % družbcncga bruto pro-dukia v občini. '   Za kaj grc?
V skrajnem naslcdku za homogcni-zacijo prcbivalstva v občini na nižjih (in najnižjih) stopnjah socialnocko-nomskcga statusa, to jc takih z nizko izobrazbo, nizkimi dohodki in majhno družbeno močjo. Na tc pro-ccsc jc upozorila žc sociološka razi-skava v Slepanjskcm nasclju v scdcm-dcsctih lciih, vsc pa kažc, da .sc proccs
za zdaj nczadržno nadaljuje. (Samo v zadnjcm sobotncm Dclu, 6. 11. 1988, jc bilo od približno 60 ponudb za prodajo ali zamcnjavo stanovanj iz vsc Slovcnijc 13 lakih, ki so navajalc lokacijo Novc Fužinc; »u Fužinaman kol sc ncodgovorno rogajo ncki fantjc iz MladincJ Kažc, da u. občinc odha-iajo bolj »»hčutljivi« in bolj »priza-dcti« (tcrmina sia iz kaiegorialncga aparaia raziskovalccv poslcdic nncsna-žcvanja okolja), ki si to pač lahko privoščijo. To pa so hkrati laki, ki bi iažc koi »ostajajoči« prcncsli stroškc sanaciic okolja bodisi km plačniki dražjih komunalnih sturiicv, bodisi kot plačniki cv. solidarnostnih pri-spcvkdv. Glcdc lislih, ki ostajajo. si nc kažc dclati iluzij: vrsia raziskav, opravljcnih v Jugoslaviji in v Slovcniii - cno jc izvajal tudi podpisani v kra-jcvnih skupnosiih občinc Ljubijana Ccnlcr - jc pokazala. da sc glcdc soli-darnoslncga obnašanja vcčidcl uvrš-čajo v tip lako imcnovanc clalističnc solidarnosti. To pomcni, da v glav-ncm pričakujejo, da bo njihovc pro-hlcmc rcšcvala država s svojimi insii-lucijami, njihuva pripravljcnosl za so-lidarno rcšcvanjc problcmov v manj-ših skupnosiih pa jc močno omcjena. Tti sc namcnoma nismo spuščali v problcmc raziskovalnc dcjavnosti, kolikor ncpusrcdno zadcva tehnolo-ško prcnovo tako matcrialnc proiz-«>dnjc kol infrastrukturt; to jc brž-kone prohlcm širših skupnosti. Prc-pričani pa smo, da bt občinska poli-lika mnrala (oprta na ustrtznc razi-skavc) poznati in obvladuvati socialnc poslcdicc prcj ali slcj nujncga tchnolo-škcga prcstruktunranja. Kaj na pri-mcr ob obstojcči socialm strukturi prcbivalstva ubčinc in ob trcndih ho-mugcnizacijo,  ki  sc nakazujcjo,  p»-
w mcni ukinianic dclovnu intcnzivnih, encrgctsko in suro\'insko pozrcšnih proizvodcnj v Ljubljani in v občini? Kako bo poliiičrn) in socialnovar-stvcno obvladovala problcmc tako imcnovanih tchnoloških prcscžkov dciavccv? Zlasii takrai, ko to nc bo vcč samo problcm posamičnih dclov-nih organizacij, koi so na primcr Pa-pirnica Vcvčc ali  Saturnus, tcmvcč
¦ listo, kar nckaicri aviorji v Slovcniji imcnujcjo bifurkacija dclovnc silc, to jc razcepiicv dclavstva na visoku kva-lificirano manišino, ki bo obvladovala vrhunsko tchnologijo, in manj kvalifi-cirano in nckvaliflcirano večino, ki bo lako ali Urugačc prepuSčena sarna scbi oziroma družbcni skrbi.