VZGOJITELJEV/UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 92 KEMIJO RAZUMEM Z RAZVIJANJEM BRALNE PISMENOSTI Understanding Chemistry Through Reading Literacy Suzana Kotnjek Osno v na šola Mišk a Kr anjc a, V elik a Polana V različnih dejavnostih pouka, pri reševanju bese- dilnih nalog in branju navodil za eksperimentalno delo se je pokazalo, da učenci besedila berejo manj poglobljeno, nekateri težje izluščijo bistvo in v besedilu poiščejo potrebne informacije. Ko učitelji analiziramo njihove pisne zapise, ravno na tem področju opažamo pomanjkljivosti. Ko je pred leti ravnatelj našega zavoda predlagal, da bi se naš zavod priključil projektu OBJEM (Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika), v tistem trenutku nisem mogla najti nobenega »pametnega« argumenta, ki bi koristil mojemu delu pri pouku biologije, kemije in naravo- slovja. Po tehtnem razmisleku sem prišla do sklepa, da pri biologiji in naravoslovju mogoče že, kaj pa pri kemiji? Ne nazadnje je glavni cilj projekta razvoj bralne pismenosti. Aktivno delo v šolskem projektnem timu in mnoga izo- braževanja, ki jih je organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo, pa so pripomogli k dokončni odločitvi, da tudi pri naravoslovju (biologija, kemija, naravoslovje) lahko razvijam bralno pismenost z uvajanjem bralnih strategij, pri katerih se učenci urijo, kako besedilo razumeti ter iz- luščiti (kakovostne) informacije, ki jih v danem trenutku potrebujejo. Ne nazadnje pa so tudi učenci v osnovni šoli zelo dovzetni za nove pristope učenja, saj jim le-ti naredi- jo učni proces zanimivejši in aktivnejši. Tako sem s svojo odločitvijo po sodelovanju »ubila dve muhi na en mah«. Odločitvi, da bom bralno pismenost razvijala pri kemiji, je botrovala tudi naloga, ki sem jo posredovala učencem pri pouku kemije. Naloga: Litrska čaša je do oznake napolnjena z raztopino kuhinjske soli. Čašo postavimo na plin in segrevamo, dokler vsa tekočina ne izhlapi in ostane 15 g trdne snovi. Izračunaj masni delež in masno koncentracijo raztopine. Pri skupni analizi naloge smo ugotovili, da je imela večina učencev težave, saj so bili mnenja, da manjka podatek, kolikšna je količina raztopine (prostornina). Kar pa seveda ni res, saj je le-ta podan v prvi povedi. Skupna ugotovitev je bila, da je bilo branje premalo poglobljeno in brez glob- ljega razumevanja. Glede na učni predmet (kemija) in stopnjo zahtevnosti (3. VIO, 8. razred) sem se odločila za razvijanje dveh gradnikov IZVLEČEK Razvijanje bralne pismenosti je pomemben del učnega procesa, saj to lahko počnemo pri različnih predmetih. Učite- lji v zadnjem času opažamo, da imajo učenci težave pri razumevanju prebranega in iskanju ključnih informacij. V pro- jektu OBJEM smo na posameznih šolah razvijali gradnike bralne pismenosti, pri nas prioritetno bralno razumevanje in kritično branje, kar smo uspešno počeli tudi pri kemiji. Učenci so se urili v iskanju informacij v obsežnejših poljudnih in strokovnih besedilih, kjer so tudi iskali vse podatke, ki so jih potrebovali za izvedbo eksperimentalnega dela. Ne samo da so se lotili zahtevnega dela, bili so tudi uspešni pri branju multimodalnih besedil. Ključne besede: OBJEM, bralna pismenost, kemija, eksperimentalno delo, bralno razumevanje, kritično branje, multi- modalnost ABSTRACT Reading literacy is an essential component of the learning process in multiple areas. Recently, teachers have noticed that learners lack understanding of what they read and have difficulties finding crucial information. As part of the OBJEM project, we created the building blocks of reading literacy in individual schools by prioritising reading com- prehension and critical reading - as we had previously done successfully in chemistry. Students were guided on in- formation searching in large-scale popular and technical texts, where they also looked for the information needed to conduct experiments. Not only did they complete the challenging tasks they also read multi-modal texts successfully. Keywords: OBJEM, reading literacy, chemistry, experimental work, reading comprehension, critical reading, multi- modality VZGOJITELJEV/UČITELJEV GLAS | 2023 | št. 4–5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 93 bralne pismenosti: razumevanje besedil in kritično branje. Elementi gradnika razumevanje besedil med drugim obsegajo sistematično razvijanje branja z razumevanjem, iskanje, primerjanje, urejanje, organiziranje podatkov iz besedil, sklepanje in razbiranje bistva, povzemanje besedil ter uporabo bralnih učnih strategij. Učenci tako v besedilu prepoznavajo namen in temo, poiščejo bistvene podatke in podrobnosti, o podatkih si postavljajo vprašanja, odgo- varjajo na lastna in tuja vprašanja, prepoznajo odnose med različnimi informacijami v besedilu, podatke pojasnjujejo, utemeljujejo … (Kerndl, M., 2022). Gradnik kritično branje pa obsegajo elementi, kot so prepoznavanje, presojanje, vrednotenje dejstev v besedilu, oblikovanje lastnega mnenja z utemeljevanjem, postav- ljanje kriterijev za kritično vrednotenje besedila, kritična uporaba virov … Z razvijanjem tega gradnika učenci znajo analizirati vsebino besedila, razlikujejo med dejstvi in stališči, lastno mnenje podpreti s kakovostnimi dokazi iz besedila, samostojno oblikovati domneve na podlagi podatkov iz besedila, namensko in kritično izbirati in upo- rabljati različne vire (Kerndl, M., 2022).  Primer 1: EKSOTERMNE IN ENDOTERMNE REAKCIJE Učenci so bili razdeljeni v heterogene skupine, ki so bile oblikovane premišljeno glede na učne in bralne sposobnosti učencev. Dejavnost je potekala dve šolski uri. Učenci so imeli tablice z dostopom do spleta ter knjižno gradivo (različni učbeniki za kemijo). Vsaka skupina je dobila delovni list z navodili za samostojno delo, obsežnejše besedilo ter vprašanja in naloge. Besedilo je bilo zasnovano v obliki pisma, ki ga je Nina napisala prijateljici Anji in je v njem opisala učno uro kemije. V besedilu je veliko namigov in informacij o izvedeni uri kemije. Prav tako je podrobno opisan eksperiment, ki so ga izvedli v Nininem razredu.  SLIKA 1: Odsek iz besedila Učenci so najprej prebrali navodila, se o njih pogovorili ter preverili razume- vanje pri vseh članih skupine. Samostojno so se dogovorili o načinu branja besedila (vsak zase tiho, en bere celotni skupini, vsak član skupine prebere en odstavek …). Med branjem so lahko uporabljali različne barve, s katerimi so označevali različne dejavnosti ali ključne pojme (po lastni izbiri). Zaradi ob- sežnosti besedila je bilo zelo smisel- no, da so besedilo najprej prebrali v celoti, da so dobili vpogled v vsebino oz. sporočilo besedila. Drugi del delovnega lista je obsegal naloge. Odgovore oz. rešitve so poi- skali v besedilu, razen pri nalogah, kjer so informacije poiskali na spletu ali v drugi literaturi. Naloge so reševali tako, da so iskali informacije v podanem daljšem bese- dilu. O načinu dela so se dogovorili znotraj skupine – naloge so reševali individualno, naloge so si razdelili … Razvijali so predvsem gradnik bralno razumevanje, prisotna pa je bila tudi uporaba gradnika kritično branje. Skupinsko so izvedli eksperiment. Navodila, potek, kemikalije, laborato- rijski pribor in varnostna priporočila so bili navedeni v besedilu. Učenci so imeli kemikalije pripravljene, labora- torijski pribor pa so morali pripraviti sami, prav tako izdelati aparaturo in izvesti eksperiment. Zahtevane infor- macije so poiskali v besedilu ter jih skupaj z opažanji zapisali v delovni list. Skupina je svoje delo opravila, ko so vsi člani opravili vse naloge in uredili zapise na delovnem listu.  SLIKA 2: Primer naloge, ki razvija kritično mišljenje VZGOJITELJEV/UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 94 Po končanem samostojnem delu je sledila analiza dela, kjer so učenci podajali svoja mnenja, ugotovitve in rezultate. Ugotovili smo, da so imeli največje težave pri iskanju informacij v obsežnejšem besedilu (ena stran A4-formata). Z name- nom, da naloge opravijo čim hitreje, berejo prehitro in ne preberejo bistva. Prav tako so nekateri navajali, da se težko skoncentrirajo na branje, saj jim misli in oči begajo po celotnem besedilu. Tisti z učnimi težavami in težavami z branjem pa so povedali, da so imeli težave z obsežnostjo besedila. Učenci so predlagali rešitve, ki bodo pomagale, da bodo uspešnejši. Večkratne dejavnosti, ki bodo vklju- čevale obsežnejša besedila. Pri branju uporabljati barvna pisala za barvno ločevanje posameznih vsebinskih sklopov in za označevanje ključnih pojmov ali pa uporaba različnih bral- nih strategij. Prisotnost učenca bral- ca, ki bo delal v tandemu z učencem, ki ima bralne težave. Heterogene skupine predvsem zaradi vrstniške podpore.  SLIKA 3: Naloga eksperimentalnega dela Naloge so bile zasnovane podobno kot pri prvi dejavnosti.  Primer 2: ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU Drugo dejavnost, kjer je bil poudarek na razvijanju bralne pismenosti in obeh izbranih gradnikov (bralno razumevanje in kritično branje), smo izvedli enako, kot pri učni vsebini eksotermne in endotermne reakcije. Po opravljeni analizi so učenci menili, da so upoštevali priporočila iz predhodne dejavnosti, zato je delo potekalo hitreje. Ker je bilo besedilo nadaljevanje besedila iz prvega primera (pismo Nine svoji prijateljici Anji), so hitreje našli potrebne informacije.  SLIKA 4 Odlomek iz besedila  SLIKA 5: Primer naloge, ki razvija bralno razumevanje VZGOJITELJEV/UČITELJEV GLAS | 2023 | št. 4–5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 95  Primer 3: KISLINE IN BAZE Tretji primer razvijanja bralne pismenosti smo izvedli kot nadgradnjo prejšnjih dveh dejavnosti. Učenci, razdeljeni v že znane heterogene skupine, so imeli na razpolago še obsežnejše besedilo (dve strani A4-formata), dodani pa sta bili še dve strani slikovnega gradiva. Dejavnost je trajala tri šolske ure. Naše dejavnosti smo torej nadgradili z multimodalnim bese - dilom. To je besedilo, ki poleg jezikovnega koda (jezikovne pismenosti) vsebuje še zvočni, gestualni, vizualni in prostorski kod. Jezikovni kod (besedilno gradivo) so učenci že poznali, dodatka sta bila še zvočni in vizualni kod (Haramija, 2018). Za razvijanje bralne pismenosti so imeli na razpolago daljše besedilo, ki so ga brali. Glede na izkušnje so si pomagali s pisali različnih barv, s katerimi so ločili posamezne vsebinske sklope, kar jim je omogočalo večjo preglednost in lažje iskanje ustreznih informacij, ki so jih potrebovali za reševanje zastavljenih nalog. Da pa so informacijo res našli v podanem besedilu, so morali poved, v kateri so našli ustrezno informacijo, podčrtati (dokaz) ali izpisati. Za razvijanje pozornega poslušanja so poslušali zvočni posnetek (frontalno). Zvočni posnetek je bil predhodno posnet, sámo branje je bilo nekoliko počasnejše, da so lahko sledili. V besedilu so bile napake, ki so jih morali zapisati. Za razvijanje vizualne pismenosti so imeli na razpolago različne slike in fotografije, ki so služile za »branje« in iskanje informacij. Vizualna gradiva so bila premišljeno izbrana z namenom, da čim bolj razumejo njihovo sporočilnost. Gradivo je bilo barvno, kar je pri kemiji zelo pomembno (modeli, pH …) Po samostojnem skupinskem delu smo izvedli analizo opravljenega dela; frontalno smo preverili pravilnost rešenih nalog. Po tem so učenci individualno opravili še samoanalizo. S piktogrami so označili stopnjo usvojitve posameznih ciljev.  SLIKA 6: Del slikovnega gradiva VZGOJITELJEV/UČITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 96 Sledila je še skupinska evalvacija, pri čemer so učenci po- dajali svoja menja, ugotovitve in predloge. Menili so, da je bila dejavnost dokaj zahtevna, saj je bilo veliko besedilne- ga gradiva, vendar pa samo iskanje informacij ni predsta- vljalo večjih težav (izkušnje prejšnjih dejavnosti). Delo v skupini so si različno razporedili (vsak učenec bere celotno besedilo in rešuje vse naloge, vsak učenec bere posamezni sklop in rešuje pripadajoče naloge …), na koncu pa so se med seboj pogovorili, tako da so imeli vsi naloge rešene. Dejavnost je bila zaradi obsežnosti gradiva nekoliko zah- tevnejša za učno in bralno šibkejše učence. Tem so znotraj skupine pomagali sošolci. Učenci so menili, da jim je bila v veliko pomoč tudi samoevalvacija, kjer so dobili vpogled v svoje znanje oz. vsebine, kjer morajo znanje še izboljšati. UGOTOVITVE Bralna pismenost je zelo pomemben segment osnovno- šolskega poučevanja, saj so mnoge raziskave ter analize (tudi vsakoletne analize nacionalnega preverjanja znanja) pokazale, da učenci berejo, a teže razumejo prebrano. Ko smo se v 8. razredu pri kemiji lotili vpeljevanja in razvija- nja bralnega razumevanja in kritičnega branja, so učenci navajali predvsem težave s preobširnostjo in preglednostjo besedila ter z iskanjem ključnih informacij. Kot težavo so navedli tudi nenavaden (bolj besedilni) pristop k ekspe- rimentalnemu delu. Bolj so bile težave očitne pri učno in bralno šibkih učencih, tisti, ki so učno uspešni in dobri bralci, težav skorajda niso navajali. Z večkratnim urjenjem in nadgradnjo omenjenih dejavnosti so učenci postali bolj vešči, pozorni so bili na pomembne informacije v besedilu, vešči so bili timskega dela. Vse pridobljene veščine pred- stavljajo pomemben prispevek k razvijanju bralne pisme- nosti tudi na področju naravoslovja. VIRI IN LITERATURA Haramija, D., in Batič, J. (2020). Razumevanje koncepta bralnega gradiva: 3. gra - dnik. V D. Haramija (ur.), Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča (str. 83–105). Univerzitetna založba Univerze; Pedagoška fakulteta; Zavod RS za šol - stvo. doi:10.18690/978-961-286-403-3.4 Haramija, D., in Batič, J. (2018). Branje multimodalnih besedil pri razvoju spo- razumevalne zmožnosti. Projekt OBJEM. Delovno srečanje za vodje in člane projektnih timov. Zavod RS za šolstvo. Kerndl, M., Mršnik, S., Novak, N., Fekonja, R., Hedžet Krkač, M., Kerin, M., Rosc - Leskovec, D., Sivec, M., Zore, N., Milekšič, V., Čuk, A., Stanonik, M., Gaber, B., Bač- nik, A., Cotič, J., Fekonja, U., Vilar, P., Kavčič, A., Godec Soršak, L., … Ceket Odar, M. (2022). Bralna pismenost: opredelitev in gradniki. Zavod RS za šolstvo. http:// www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HW1ZOZA1 Mršnik, S., in Bone, J. (2022). Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli: bral - na, naravoslovna, matematična in finančna pismenost. Zavod RS za šolstvo. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSQI683I Novak, N., Mićović, L., Mršnik, S., Rosc - Leskovec, D., Klanjšček Schlegel, E., Mahne, K., Milanič, K., Zorjan Hrovat, M., in Žökš, M. (2022). Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika. Zavod RS za šolstvo. http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-Q23P8I42  SLIKA 7: Samoevalvacija (del ciljev)