GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA
ljudska in
JUGOSLAVIJA
« » _ . . fT0?	KN JIŽNI c
62250 p rp n t
IN ALUMINIJA „BORIS KI D F [**et svobode l"
ŠT. 2
FEBRUAR 1971
LETNIK IX
Ob
našem
8.
marcu
8.	marec — praznik naših delovnih žena, obenem tudi mednarodni praznik naprednega ženskega gibanja. Pridobitev, ki so .si jo naše žene priborile v težkem narodno-osvobodilnem boju in jo še utrdile s številnimi dejanji v povojni socialistični izgradnji.
Ob tem pomembnem prazniku se vprašajmo, ali naj bo to samo enkratna priložnost v letu, da se spomnimo naših žena s šopkom nageljnov, priložnostno svečanostjo ali s čim podobnim. Tako izražena pozornost je hvalevredna, vendar pa še zdaleč ne more odmeriti vsebinskega pomena tega praznika. Vsakoletni praznik žena naj bi bil prej vrhunska manifestacija stalnega kontinuiranega družbenega prizadevanja za dejansko — ne samo deklarativno — enakopravnost naše žene v družbenem življenju, v kolektivu, v družini in povsod, kjer se pojavlja kot soustvarjalka današnjega in jutrišnjega dne. Torej naj bo tudi letošnji 8. marec nekakšen obračun o tem — napravimo ga tudi v kolektivu in naših družinah —, kako daleč smo že do smotra, da bi naša delovna žena tako enakopravnost in uveljavitev tudi resnično dosegla v naši praksi.
S to željo, ki naj. prerase v naše skupno hotenje in dejanja, čestitamo vsem našim ženam — sodelavkam in ženam naših zaposlenih, vsem bralkam Aluminija — za letošnji 8. marec!	-ko
Z zasedanja delavskega sveta
Zahteva našega sindikata - odmevi in knnkretne odločitve
■
6. redno zasedanje delavskega sveta je bilo 14. januarja z nadaljevanjem 18. januarja 1971. Prvi dan zasedanja je delavski svet posvetil vso pozornost sklepom in zaključkom 4. redne seje zbora sindikata našega podjetja.
V nadaljevanju navajamo sklepe in zaključke sindikata in stališča oziroma sklepe, katere j-e sprejel delavski svet.
— STATUT
Zbor sindikata je zahteval, da komisija za spremembo statuta in drugih splošnih aktov poda predlog novega statuta v obravnavo članom delovne skupnosti najkasneje do 24. decembra 1970. če komisija ni sposobna tega uresničiti, zahteva sindikalna organizacija, da v kompletnem sestavu
odstopi, vsak član komisije pa mora delavskemu svetu pismeno sporočiti svoje mnenje, zakaj komisija ni izpolnila svoje naloge.
Predsednik komisije za spremembo statuta in drugih splošnih aktov Milan Longhino je podal delavskemu svetu poročilo o delu komisije. Delavski svet se je seznanil s tem poročilom.
Kot je znano, je med tem časom osnutek statuta že v obravnavi, je že natisnjen, dobili
so ga vsi člani delovne skupnosti.
— PRAVILNIK O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST
Osnovna organizacija sindikata je zahtevala, da odgovorni posredujejo osnutek pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v obravnavo do konca leta 1970. če tega ne bodo storili, naj organi upravljanja zaupajo pripravo pravilnika takoj v začetku prihodnjega
leta ustreznemu zavodu zunaj podjetja.
O tem sklepu sindikata je pred sejo delavskega sveta razpravljal odbor za organizacijo dela in sistemizacijo. ,U-gotovil je, da so vodje delovnih enot pripravili organizacijske sheme, vsak za svojo delovno enoto, vendar v teli novih shemah niso upoštevane vse pobude za boljšo organizacijo podjetja, kar je razvidno tudi iz poročila vodje razvoja in vodstva podjetja k predloženim shemam.
Delavski svet se je strinjal s tem, da moramo čimprej sestaviti pravilnik o sistemiza-
ciji in upoštevati sklepe, katere je sprejel odbor za organizacijo dela in sistemizacijo.
Seznanil se je tudi s pismom vodje razvoja, ki sporoča odboru, da je potreben najmanj enomesečni rok za pripravo organizacijskih shem. Pri tem je delavski svet tudi sklenil, da je vodja razvoja dolžan navezati kontakt z ustreznim zavodom in dobiti mišljenje o naši organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest, pa tudi mnenje, če in pod kakšnimi pogoji bi zavod sodeloval pri oblikovanju organizacije dela in organizacijskih shem našega podjetja.
— PERSPEKTIVNI NAČRT, PRODAJA ALUMINIJA IN SUROVINE
Na zboru sindikata so člani ugotavljali, da člani delovne skupnosti niso informirani o zadevah, ki zadevajo gospodarjenje podjetja, zato je zbor zahteval odgovore na naslednja vprašanja:
—	perspektivni načrt podjetja;
—	vzroki za zastoj v prodaji aluminija (ali imamo raziskano tržišče, oziroma, kaj smo doslej storili, da bi prodaja aluminija potekala nemoteno, in kaj nameravamo storiti za odstranitev zastoja pri prodaji aluminija);
—	ali ima tovarna zagotovljeno dobavo surovin za daljše obdobje (boksit, kriolit, koks in podobno), ali je zagotovljen obstoj delovne e-note Glinica za dalj. obdobje in kje so vzroki, da novi hladilni 'stolp še ne deluje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pomožno skladišče
(Nadaljevanje s 1. strani)
O navedeni problematiki so pred sejo delavskega svèca razpravljali ustrezni odbori. OttDor za perspektivo je sklenil, da je treba pripraviti pregled sedanjih rekonstrukcij in investicij in; tistih v bližnji prihodnosti; iz njega mora biti razvidna finančna in ten-nična ocena po posameznih projektih, tako da bo takšen pregled na vpogled samoupravnim organom ini članom delovne skupnosti podjetja. Xa odDor je tudi sklenil, da je vodstvo podjetja dolžno skupaj s službami pripraviti globalno zamisel o razvoju podjetja do konca aprna tega leta m jo predložiti organom samoupravljanja v razpravo.
O vzrokih za zastoj pri prodaji aluminija je pouaio vodstvo podjetja ODŠirno porociio, ki je bilo prebrano na seji delavskega sveta, o skrbi s surovinami je poročal uelavsite-mu svetu član vodstva osrednjih služb Branko Mlinarič. Na ostala vprašanja so uireit-vor in člani vodstva osrednjm siužo tudi podali odgovore na seji delavskega sveta, to obširni razpravi je delavski svet SKlenii:
—	strinjal se je s sklepi odbora za perspektivo;
—	sklenil je, da je potrebno sestaviti analizo z ekonomsko utemeljitvijo o poslovnem sodelovanju med našim podjetjem in nekaterimi drugimi podjetji, vse zato, da bi dosegli načrtovan in usklajen razvoj proizvodnje in predelave aluminija v Sloveniji.
Ta sklep je delavski svet posredoval odboru za perspektivo z nalogo, da v roku enega meseca prouči možnost za izvedbo in izda smernice konkretno zadolženim: direktorju, vodji razvoja, Milanu Longhinu in Janezu Artenja-ku. Naloga mora biti izvršena v roku 6 mesecev.
—	PONOVNA UVEDBA TOPLEGA OBROKA
Osnovna organizacija sindikata je zahtevala pojasnilo o tem,; ali obstaja možnost za ponovno uvedbo toplega obroka. — O tej zadevi je razpravljal odbor za družbeni standard in predlagal delavskemu svetu, naj bi ponovno uvedli enotno organizirano toplo malico za vse člane delovne skupnosti. Ta odbor se tudi ne strinja s tem, da bi si posamezni obrati sami organizirali dobavo toplih malic.
Delavski svet je naročil vodstvu podjetja, da prouči, kako bi lahko uvedli enotno organizirano toplo malico za vse člane delovne skupnosti. O ugotovitvah vodstva podjetja je dolžan razpravljati odbor za družbeni standard in v roku enega meseca predlagati delavskemu svetu konkretne ukrepe za ponovno uvedbo e-notno organizirane tople malice.
—	ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
Zbor sindikata je predlagal, da bi s splošnim aktom podjetja uvedli odpravnino ob u-pokojitvi članov delovne skupnosti.
Delavski svet je s tem v zvezi sklenil, da je v našem podjetju treba uvesti odpravnino za delavce, ki odhajajo v pokoj. Delavski svet je naročil kadrovsko-socialni službi, da pripravi ustrezne predloge v roku enega meseca in jih dostavi odboru za finančno poslovanje in delitev dohodka. Odbor je dolžan osnutek pravilnika o odpravninah pripraviti in ga dati v razpravo članom delovne skupnosti.
Elektrolize A
—	zaščito delavcev, ki so tež-Ko boiam, onemogli au živijo v tezKih socialnih razmerah;
—	zaščito družin umrlih delavcev;
—	zaščito delavcev, katere je prizadela težja elementarna nezgoda.
Po tem predlogu je delavski svet naročil kadrovsko-socialni siuzbi in odboru za družbeni standard, da pripravita osnu-teu praviiniKa o socialni zaščiti aelavcev in ga posredujeta v obravnavo elanom, delovne skupnosti v roku dven mesecev.
—	BENIFIKACIJA Tovarniški zbor sindikata je
zahteval, da vodstvo podjetja pojasni, kako daleč je postopen za benifikacijo nekaterm delovnih mest v našem podjetju. — O tem je delavskemu svetu poročal vodja kadrov-sko-socialne službe Jože Šegula.
Delavski svet je odobril
110.00	din za elaborat za benifikacijo delovnih mest. Delavski svet je tudi sklenil, da je odbor za varstvo pri delu dolžan razpravljati o elaboratu za benifikacijo delovnih mest v našem podjetju. Zahtevek za benifikacijo delovnih mest je treba vložiti takoj, ko bo elaborat odobril odbor za varstvo pri delu.
—	OBVEŠČANJE
Zbor sindikata je menil, da bi ob dosedanjih oblikah obveščanja bilo primerno urediti tudi ozvočenje, ki Bi lahko služilo tudi organizatorjem dela pri izpolnjevanju vsakodnevnih dolžnosti.
Pred sejo delavskega sveta je odbor za obveščanje o tem predlogu razpravljal in sklenil, da je potrebno najprej u-gotoviti možnosti za instaliranje naprav za ozvočenje, oziroma, če so te naprave že instalirane v podjetju — funkcioniranje teh naprav, predvsem pa, koliko delavcev bi lahko sprejemalo informacije po napravah za ozvočenje.
primerna za objavljanje v tovarniškem glasilu »Aluminij«. Konkretnejše podatke, ki so zanimivi za člane delovne skupnosti, vendar prekonkret-ni za objavo v tovarniškem časopisu, pa je treba razmnožiti in objaviti na oglasnih deskah.
Delavski svet se je strinjal s temi sklepi odbora.
— MOŽNOST ZA RAZŠIRITEV POČITNIŠKEGA DOMA
Tovarniški odbor je predlagal odboru za družbeni standard, da prouči možnosti za nadgradnjo vile »LADA« v Crikvenici, ker bi s tem zagotovili povečanje števila ležišč v počitniškem domu.
Odbor za družbeni standard je naročil splošni službi, da poskrbi za informacijo o možnosti za razširitev kapacitet počitniškega doma v Crikvenici. — Delavski se je seznau mi s tem sklepom odbora.
Nadaljevanje seje delavskega sveta, ki je bila 18. januarja, je imelo tako obširni dnevni red, da je razprava o naslednji zadevah potekala ves dan.
—\ Pravilnik o merilih in določanju tajnih podatkov narodne obrambe in ukrepi za njihovo zavarovanje.
Po določilih Zakona o narodni obrambi in Uredbi o merilih za določanje tajnih podatkov narodne obrambe in ukrepih za njihovo zavarovanje ter Pravilnika o merilih za določanje podatkov, ki so vojaška tajnost, in o načinu njihovega zavarovanja je morala naša delovna organizacija pripraviti osnutek pravilnika o merilih in določanju tajnih podatkov narodne obrambe in ukrepih za njihovo zavarovanje. K osnutku, katerega je dal v razpravo odbor za narodno obrambo, člani delovne skupnosti niso imeli pripomb. Delavski svet ga je zaradi tega sprejel v vsebinski zasnovi in obliki, kot je bil izobešen v našem podjetju.
—	SPLOŠNI AKT O SOCIALNI ZAŠČITI DELAVCEV
Tovarniški zbor sindikata je predlagal, da bi organi upravljanja sprejeli splošni akt o socialni zaščiti delavcev, ki bi urejal predvsem:
—	zaščito delavcev, ki so se ponesrečili pri delu v podjetju, ali so zboleli za poklicno boleznijo ali pa so na poklicni rehabilitaciji;
Organizacijski enoti za vzdrževanje avtomacije je naročil, da pripravi ustrezno poročilo.
Odbor za obveščanje tudi meni, da so dolžne službe podjetja in vodstva delovnih enot poročati o delu in problematiki poslovanja podjetja članom delovne skupnosti v taki obliki, da bodo poročila razumljiva pretežnemu delu članov delovne skupnosti in tudi
vrne z orožnih vaj, če gre na vojaške vaje, ki trajajo več kot 10 dni.
— SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O POŽARNO-VARNOSTNI ZAŠČITI
Odbor za narodno obrambo je pripravil spremembe in dopolnitve pravilnika o požarnovarnostni ‘zaščiti.
S temi spremembami in dopolnitvami črtamo določbe o požarno-varnostnih sredstvih, ki so bila predpisana za samski dom, dopolnjujemo pa ga s požarno-varnostnimi sredstvi, ki morajo biti v počitniškem domu vi Crikvenici. —1 Pripomb k osnutku ni bilo, zato je delavski svet sprejel spremembe in dopolnitve v vsebinski zasnovi in obliki, kot so bile izobešene v podjetju.
—	DOPOLNITEV TABELARNEGA DELA PRAVILNIKA O VARSTVU PRI DELU
Na predlog vodij delovnih enot je odbor za varstvo pri delu uvedel postopek za dopolnitev tabelarnega dela pravilnika o varstvu pri delu. Delavski svet je predlog sprejel, razen predloga vodje DE E-nergetika, ki se lianaaa na nabavo delovnih plaščev zia čistilce v DE Energetika. Zaščitni plašči na teh delovnih mestih niso primerni, ker lahko povzročijo nesreče pri delu.
—	DODATEK ZA DOPUST
Delavski svet je sklenil, da
je najdlje do 30. aprila- 1971 treba izplačevati članom delovne skupnosti akontacijo na dodatek za dopust v znesku 500 din. Dodatek za letni dopust bi naj v letu 1971 znašal po določilih 3. člena pravilnika o izplačevanju iz sredstev sklada skupne porabe 1000 din v gotovini za posameznega člana delovne skupnosti.
(Nadaljevanje na 3. -strani)
— SPREMEMBA PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH
Odbor za kadre in izobraževanje je po predhodnem mnenju odbora za narodno obrambo pripravil dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih in jo dal v razpravo članom delovne skupnosti.
člani delovne skupnosti niso imeli pripomb k spremem-
bi oziroma dopolnitvi, zato je delavski1 svet sklenil, da ,je treba za 5. alineo 85. člena dodati določilo, po katerem ima član delovne skupnosti pravico do izrednega plačanega dopusta pred vpoklicem na vojaške vaje in potem, ko se
Zahteve našega sindikata-odmevi in konkretne odločitve...
Nekoč ali sedaj...
obrokom bo določil upravnik. — Cene v vikend hišicah bodo enake kot v poslopju. - Upokojeni člani delovne skupnosti bodo lahko šli na letovanje pod gornjimi pogoji, ko bodo proste kapacitete v počitniškem domu.
Po določilih pravilnika o organizaciji in delu počitniškega doma bodo imeli v letu 1971 zaposleni v počitniškem domu naslednje osebne dohodke: sezonski vodja 2.200 din, ekonom 1:900 din, KV kuharica 1.900 din, PKV kuharica 1.500 din, KV natakarica 1.400 din, KV servirka 1.300 din PKV servir-ka 1.200 din, čistilka (sobarica) 1.200 din, honorarni knjigovodja v sezoni 1.300 din, izven sezone pa 500 din.
V teh osebnih dohodkih je zajeto tudi vso nadurno delo in drugo delo. Delavci počitniškega doma (razen honorar-
nega knjigovodje) imajo v času zaposlitve tudi pravico do brezplačne hrane in stanovanja. .
— Ob koncu seje je delavski svet sprejel na znanje ostavko Franca Klemenčiča za člana odbora za družbeni standard in predlagal delovni enoti Vzdrževanje, da pripravi do naslednje seje predlog za drugega kandidata. — Odložil je razpravo o vlogi Krajevne skupnosti Kidričevo za soglasje v zvezi s priključkom vodovoda in kanalizacije na območje novega zazidalnega načrta individualne gradnje stanovanjskih hiš v Njivercah — do prihodnje seje, ko je direktor dolžan pripraviti konkreten predlog za dokončno rešitev té vloge.
Delavski svet je poslušal tu-in odgovore na vprašanja članov delavskega sveta na prejšnji seji.
K.-n.
Izredna seja delavskega sveta
Nova oprema za elektronsko-
Delavski svet je imel v tej mandatni dobi že drugo izredno sejo. Sedaj je bila sklicana zaradi nujne prehodne razprave o
računski center
(Nadaljevanje z 2. stran) član delovne skupnosti, ki ima nad 4 člane družine in je sam zaposlen, bo dobil po 4. členu tega pravilnika za vsakega člana nad 4 člane poseben dodatek v gotovini — 50 din, če se izkaže, da je bil z več kot 4-člansko družino na dopustu. — Polni dodatek za dopust bodo članom delovne skupnosti začeli obračunavati po 30. aprilu 1971, če ta sklep ne bo v nasprotju z zakonskimi predpisi!
—	IMENOVANJE. PREDSTAVNIKA V SVET SOLE KIDRIČEVO
Delavski svet je imenoval Franca Vrliča, vodjo izobraževalnega centra našega podjetja, v svet Osnovne šole »Boris Kidrič« Kidričevo.
—	POVEČANJE ŠTIPENDIJ Štipendisti našega podjetja
so zaprosili za povečanje štipendij. Po določilih pravilnika (1 izobraževanju in strokovnem izpopoljevanju mora določiti delavski svet višino štipendije za vsako šolsko leto. ,— Na osnovi tega pravilnika je delavski svet sklenil, da bodo štipendije za IV. letnik visoke šole znašale 600 din.
—	ODOBRITEV NABAVE IN ODPISA OSNOVNIH SREDSTEV
Oprema za elektronsko-ra-čunski center: Milan Longhi-no, Franc Auer, dipl. ing. in Miro Vodeb, dipl. ing., so dolžni zahtevek za odobritev sredstev za opremo elektronsko-računskega centra komercialno obdelati in ga po rednem postopku predložiti delavskemu svetu v odobritev.
Zobozdravstvena ambulanta Kidričevo — nabava nove opreme: delavski svet zaenkrat ni odobril sredstev za nabavo nove opreme za potrebe zobozdravstvene ambulante v Kidričevem, ampak je naročil vodstvu podjetja, da prouči možnost za uvedbo zobozdravstvene ambulante v našem podjetju. Sočasno je treba proučiti možnost, če bi lahko v tej zobni ambulanti koristili usluge tudi svojci članov naše delovne skupnosti.
Ordinacija preventivne dejavnosti: — Direktor podjetja je predlagal odobritev sredstev za novo zdravniško ordinacijo preventivne dejavnosti v obratni ambulanti. V teh prostorih bi naj v bodoče opravljali preventivno zdravstvena dela (obdobni zdravstveni sistematski pregledi članov delovne skupnosti, preventivno cepljenje,’ zobozdravstveni pregle-
di, laboratorijski pregledi in razne druge oblike preventivnega zdravstvenega varstva).
Delavski svet je v ta namen odobril 153.000 din in pri spevke, katere bo potrebno plačati v ta namen.
Delavski svet je odobril odpis vrednosti instalacij in opreme samskega doma v sedanji skupni vrednosti 411.000 din. Odobril je tudi odpis okrog 2MM)0f ton boksita, ali 0,87 % od skupne količine dobavljenega boksita v približni vrednosti 274 000 din. Razlika v teži je nastala zaradi razsipa, prekladanja v luki in vsušitve boksita, ki je bil v poletnih mesecih izpostavljen vplivu sonca in vetra.
—	»HALOŠKI BISER« — BREZPLAČNI PRENOS RESTAVRACIJE
Delavski svet je odstopil celotno zadevo, ki se nanaša na Restavracijo Kidričevo (prošnjo »Haloški biser« Ptuj za brezplačni prenos Restavracije in Mestne lekarne Ptuj za ureditev lekarniških prostorov v Restavraciji) odboru za družbeni standard; ta jo naj prouči v tem smislu, da bi v Restavraciji Kidričevo uredili obrat družbene prehrane za člane naše delovne skupnosti.
—	POČITNIŠKI DOM
Delavski svet je potrdil izvršeno inventuro počitniškega doma s stanjem na dan 23.
dohodku po zaključnem računu.
Delavski svet se je-seznanil s približnim stanjem sredstev, ki so bila ustvarjena v preteklem letu.
Delavski svet je razpravljal tudi o informaciji v zvezi s predvidenim dohodkom v letu 1971 in njegovi delitvi.
Po tej razpravi je sklenil, da mora odbor za finančno poslovanje ki delitev dohodka po določilih 24. člena Pravilnika o delitvi dohodka takoj, ko 'bodo znani pogoji gospodarjenja za leto 1971, vendar najpozneje do 30. aprila 1971, predložiti delavskemu svetu v razpravo poročilo o predvidenem dohodku in njegovi razdelitvi.
V I. tromesečju leta 1971 bomo obračunavali akontacijo osebnega dohodka z vrednostjo točke 1,41 S din. če bo u-
septembra 1970 — v predloženi obliki.
Za ureditev nujnih vzdrževalnih del počitniškega doma je delavski svet' odobril 60.710 din.
Zaradi velikega zanimanja članov delovne skupnosti za letovanje na morju je delavski svet sklenil, da bomo tudi v letošnjem letu najeli sobe oziroma ležišča pri privatnikih v Crikvenici. .
V vili Zupan bomo najeli 5 sob, v vili Radii 4 sobe in v vili Manešter 3 sobe.
Za leto 1971 bo znašala ekonomska cena oskrbnega dne v Počitniškem domu 40 din. člani delovne skupnosti in o-stali gostje bodo plačevali u-sluge počitniškega doma po naslednjih cenah:
—	člani delovnega kolektiva z družinskimi člani, ki so po članu kolektiva socialno zavarovani, in njihovi nezaposleni otroci nad 10 let 20 din;
—	upokojeni člani delovnega kolektiva in člani družine, ki so po njem socialno zavarovani — 20 din; otroci članov kolektiva in upokojencev do 10 let starosti — 15 din; zakonci, zaposleni v drugih podjetjih, 30 din, o-stali gostje 40 din, otroci ostalih gostov do 10 let starosti 30 din; — za prehodne goste: samo prenočišče 15 din, samo hrana (3 obroki) 30 din) ceno posameznim
radno določeno, da 'bo povprečje izračunavano na osnovi izplačanih osebnih dohodkov v letu 1970, potem bomo vrednost točke ob enakih pogojih povečali na 1,48 S din.
—	Novi član odbora za družbeni standard
Delavski svet je izvolil za novega člana odbora za družbeni standard iz delovne enote vzdrževanje — Stanka Zupančiča.
—	Sprememba pravilnika o delovnih razmerjih
Delavski svet je menil, da je postalo določilo pravilnika o delovnih razmerjih, s katerim je določeno, da se lahko delavec, ki je že bil enkrat zaposlen v našem podjetju, ponovno zaposli potem, ko s tem soglaša delavski svet, .nepotrebno. Naročil je odboru za kadre in izobraževanje, naj u-vede postopek za spremembo pravilnika o delovnih razmerjih tako, da bi odpravili -to določilo pravilnika.
—	Oprema za elektronsko-ra-čunski center
Delavski. svet se je strinjal z nabavo opreme za elektron-sko-računski center za kar bo potrebno: izdelava načrtov s predračuni, klima naprave z montažo, gradbena dela, grad-Ibeno-dbrtniška dela, elektro-instalaicijska dela, kanali, naprave za stabilizacijo in pisarniška oprema, oprema za arhiviranje; za realizacijo .tega načrta je odobril sredstva v višini, ki so potrebna za plačilo avansa inozemskih in do-inrtačih izvajalcev^ Dokončna odobritev denarja bo sledila, ko bo delavski svet dobil pre-
zentirane komercialno - obdela^, ne pogodbe.
■šr- Poročila o delovanju Delavski svet . je,, naročil predsedniku delavskega sveta, naj do prihodnje seje pripravi poročilo o delovanju delavskega sveta v tej mandatni dobi, predsednikom odborov, da pripravijo poročila o delu svojih odborov, predsednikom svetov delovnih enot pa, da pripravijo poročila o delovanju svetov delovnih enot.
Nemška firma Giulini iz Ludwigshafna na Rh. je izdelala v zadnjih letih postopek za pridobivanje železa iz rdečega blata, ki je ostanek pri proizvodnji glinice - po Ba-yerjevem postopku.
Postopek za pridobivanje železa je bil že preizkušen v ve-likoindustrijski poskusni napravi.
Rdeče blato, ki je odpadek tovarn glinice v obliki vlažne mase, vsebuje približno 40 % vode. Trdne snovi rdečega blata so sestavljene iz posebno drobnih delcev, različnih po sestavi, odvisno od vrste predelanega boksita. Evropski boksiti dajejo po izluževanju rdeča blata takale približne sestave: 45 do 55 % FežOa, 15 do 25% AlsOs,.5 do 8% TiO», 6 do 10% 1SÌO2 in 5 do 8% NaäO. Razen teh vsebuje rdeče blato še V2O5, MmOs, P2O5, CreOa in nekatere druge se-
Vse službe podjetja so dolžne. do prihodnje seje delavskega- sveta podati poročilo o svojem delu v -letu 1970.
Odbori na,j pripravijo tudi koristne predloge za nadaljnje delo v podjetju.
Ob koncu seje so člani delavskega sveta povpraševali o razširitvi parkirnega prostora pred upravo in o funkcionalnosti kopalnic v Elektrolizi.
Na ta . vprašanja bodo prir pravljeni odgovori do prihodnje seje.
K.-n.
sta vine — pod 1 %. Rdeče blato iz boksita tropskih dežel vsebuje manj železa — nižji FeaOa.
Uporabiti, pridelati ali zavreči rdeče blato, to je že dolgo problem, s katerim se ukvarjajo tovarne glinice. Urediti ustrezna odlagališče- za rdeče blato pri vedno večji proizvodnji, ob tem pa ustreči vedno strožjim predpisom proti onesnaženju okolice in talne vode, to je povezano z vedno večjimi težavami. Možnosti za odvažanje rdečega blata . ali odvajanje v cevovodih na večje daljave so zaradi visokih transportnih stroškov nesprejemljive. Odplako-varnje rdečega blata pa je v nasprotju z hidrobiološkim stališčem.
Giulini jev postopek je namenjen posebno za pridelavo vlažnega rdečega blata, pri-(Nadaljevanje na 4. strani)
Poziv
Možnosti za pridobivanje železa iz rdečega blata
14.55	h
15 h
Naših 450 minut
Mogoče nekoliko čuden naslov, toda ni težko uganiti, da gre za sedem in pol ur, koliko naj bi trajal naš delovni čas. Pravim »naj« zaradi tega, ker je javna tajna, da si ga domala vsak po svoje določa. Sedem in pol ur pa zaradi tega, ker od osem ur, kolikor smo v tovarni, pol ure odpade na malico. Ta čas ponekod štejejo za delovni čas, ponekod pa ne. Tudi jaz ga ne prištevam k delovnemu času.
Ko govorimo o delovnem času, imamo podzavestno v mislih tudi delo; in obratno; ko govorimo o delu, moramo nehote misliti na delovni čas, kajti za vsako delo potrebujemo določen čas, pa naj bo to ročno, strojno ali kakršnokoli drugo. Ker pa je za vsako delo potreben določen čas, lahko rečemo, da v daljšem ali krajšem času opravimo večje ali manjše delo, seveda ob uporabi enake moči. Torej, ne moremo govoriti o delu, ne da bi govorili tudi o času. V našem primeru o delovnem.
čunajo vse potrebne gibe in jih časovno uskladijo, pri čemer si pomagajo celo z elektronskimi računalniki. Nič manj pa niso zanemarjeni disciplinski in drugi ukrepi. Na primer: v neki veliki tovarni v Zah. Nemčiji sem videl v proizvodnih halah na vsakih 20 do 30 metrov avtomat za prodajo osvežujočih pijač in cigaret. Prav gotovo, da delodajalec ni teh avtomatov dal montirati za reklamo pijač in cigaret, pač pa se mu je šlo predvsem za čas, ki bi ga delavci izgubljali med čaka-
Komandni pult v parilnici
Prav gotovo ni člana kolektiva, ki ne bi vedel, kakšen in kolikšen je naš delovni čas. Ce pa bi kdo trdil, da ni seznanjen, potem bi mu bilo težko verjeti, kajti o tem je bilo veliko napisanega že v času sprejemanja zakona, pa tudi pozneje. Toda, ali je dovolj sprejeti zakon ali neki pravilnik, z njim seznaniti člane kolektiva, potem pa zadevo prepustiti sami sebi ali pa določenim posameznikom? Vsekakor, da ne;, kajti za dosledno izvajanje nekega predpisa je potrebna stalna skrb in kontrola. Tudi za delovni čas in njegovo čimbolj racionalno izkoriščanje so potrebni stalni u-krepi, bodisi organizacijski, idministrativni ali pa kakšni drugi. V prid navedeni trditvi nam govorijo tudi izkušnje industrijsko visoko razvitih držav, kjer delovnemu času posvečajo posebne študije in raziskave.
Tako, na primer, pri časovnem normiranju delovnega procesa za vsako delovno operacijo preštudirajo in prera-
Pa so tudi takšni, ki naredijo tisto, kar »morajo«, drugo pa jih ne zanima. So pa žal, tudi takšni, ki podcenjujejo svoj lasten pomen in jim je vseeno, naredijo kaj, ali ne, samo, da so na »šihtu«. Posebno opazna je neenotnost in nedisciplina pri zapuščanju dela in pri odhodu domov. Že po 13. uri lahko vidimo posameznike, ko zapuščajo tovarno. Upam, da je pri nas zelo malo takšnih, ki bi delali do zadnje minute in bi se šele po izteku delovnega časa začeli pripravljati na odhod domov, kar bi po moje bilo edino pravilno.
Mogoče se bo komu zdelo prestrogo, če gledamo na minute pri delovnem času, toda poglejmo, koliko set navidez nepomembnih minut lahko nabere in kaj pomenijo v primerjavi z delovnim časom. Recimo, da nekdo začne delati 10 minut po začetku delovnega časa; da v delovnem času zapravi dvakrat po 8 minut v privatnem razgovoru; da čas
malice podaljša za 10 minut in da neha delati 15 minut pred iztekom delovnega časa. To je skupaj 51, po nepotrebnem izgubljenih minut, kar znaša
11.3	odst. delovnega časa.
Ob doslednem obračunavanju osebnih dohodkov po delovnem času bi to pomenilo zmanjšanje teh dohodkov za
11.3	odst. Z drugimi besedami, nekdo, ki prejme n. pr. 1400 din in bi po nepotrebnem zapravil 52 minut na dan, bi prejel samo 1242 din OD. Torej, 158 dinarjev bi mu odpadlo zaradi izgubljenega časa.
Vidimo torej, da navidez ne-‘ pomembne minuto pomenijo veliko pri delovnem času, pri delu in seveda tudi dohodku. Tega sicer posamezniki ne občutijo, vsi pa vendarle čutimo, če ne direktno pa posredno, bodisi z ugotovitvijo, da imamo nizko produktivnost in visoko ceno proizvodnje ali pa kako drugače. Vedeti bi morali namreč, da vsaka izgubljena ura ali minuta pomeni zmanjšanje produktivosti, po-
dražitev proizvodnje in s tem zmanjšanje konkurenčne sposobnosti proizvoda.
Poglejmo samo, kaj pomeni zmanjšanje proizvodnih stroškov samo Za 5 par po kilogramu aluminija. Nič manj kot
2.000	000 N din dohodka na leto!
Ali ne kaže potem razmisliti o delovnem času in še o drugih činiteljih, ki vplivajo na proizvodne stroške in storilnost? Prej ko slej nas bo na to prisilila iz dneva v dan bolj ostra konkurenca na tržišču. Pri tem ne mislim samo na delovni čas in disciplino, pač pa še na vrsto drug'h slabosti, na katere je že bilo opozarjano in tudi niso predmet tega sestavka.
Mislim, skrajni čas je, da se osvobodimo iluzij, češ saj dobro stojimo ... Poglejmo resnici v oči in poskušajmo obračunati z vsem tistim, kar nam zamegluje perspektivo.
Pri razmišljanju o delovnem času ne bi smeli pozabiti, da smo med državami z najkrajšim delovnim časom na svetu, če pa ta itak kratek delovni čas še dodatno krajšamo, potem pa se lahko resno zamislimo nad našo zavestjo.
P. DJ.
Možnost pridobivanja železa iz rdečega blata
njem v bifejih.
Kako pa je pri nas? Že na samem začetku sem omenil, mogoče malo pretirano, da si delovni čas določamo vsak po svoje. Prvo, kar se mi zdi narobe pri tem, je, da je vprašanje delovnega časa premalo definirano in precizirano v naših aktih in pravilnikih. Drugo, da te pravilnike premalo upoštevamo.
Opazujmo samo naše prihode na delo, začetek dela, obnašanje med delovnim časom, konec in odhode z dela, pa se bomo o tem najlaže prepričali.
Že sam začetek dela ni zadosti razčiščen, še manj pa e-noten, Medtem, ko nekateri menijo, da je čisto v redu, če pridejo mimo vratarja tik pred šesto ali sedmo uro, ali pa, celo kakšno minuto pozneje, za druge ta čas pomeni dejanski začetek dela. Podobna situacija je tudi med delovnim časom. Tako lahko vidimo sodelavce, ki si resnično prizadevajo, da bi naredili, kar se da največ v teh 450-tih minutah.
(Nadaljevanje s 3. strani)
dobljenega po Bayerjevem postopku. .
V	prvi. stopnji pomešajo rdeče blato z drobnim odpadnim premogom, ha primer, s premogovim blatom in z zmletim apnencem.
V	drugi stopnji dozirajo to mešanico v rotacij sfeo .peč, kjer se v sušilni coni najprej posuši do trdih kroglic. Pri nadaljnjem prehodu skozi peč se segrejejo tvor j ene kroglice na približno 1000 stopinj Celzija, pri čemer se železov oksid reducira v kovinsko železo. Cona rotacijske peči, v kateri sušijo rdeče blato, je zaradi boljše izmenjave toplote opremljena s številnimi verigami. V redukcijski coni peči je vzdolž plašča peči nameščenih več gorilnikov na tekoče gorivo, ki greje plašč peči. Razen tèga še vpihavajo na več mestih zrak, katerega je možno točno dozirati, 'tako da je omogočen kontrolirani sežig gorljivih sestavin.
V	tretji stopnji prihaja sinter — železovo blato brez presledka, iz rotacijskih peči v talilno peč, ki je kurjena s tekočim gorivom. Tu še ugodno izkoristijo del ostalega ogljika v sintru. Vroče pline iz talilne peči izkoristijo tako, da jih vodijo v redukcijsko cono.
V	talilni peči se loči tekoče železo od žlindre. Žlindra brez
presledka odteka in jo lahko granulirajo. Uporabljajo jo predvsem pri gradnji cest.
turo 1400 stopinj Celzija odvzemajo v presledkih in brez. Približna sestava dobljenega
Raztaljeno železo s		tempera- železa je	naslednja:1	
'Ogljik	C	1,0 do 3,0 %,	posebno okrog 1,5 %	
Žveplo	S	0,2 do 0,5 %,		0,35%
Silicij	Si	0,03 do 0,2 %,	»	0,05%
Mangan	Mn	0,01 do 0,05%,		0,03%
Krom	Cr	0,10 do 0,30%,	i h ms	0,15%
Fosfor	P	0,02 do 0,14%,		0,08%
Nikelj	Ni	0,10 do 0,18%,	Hgg 1	0,12%
Titan	Ti	0,01 do 0,03%,		0,015%
Vanadij	V	0,01 do 0,07%, .	■■ II ■	0,03%
Zaradi razmeroma nizke pri- poizkusu,			ie obratovala več	
sotnosti ogljika	in	silicija je mesečevi	Dimenzije	peči so
možno na ta način pridobljeno železo ugodno dalje predelovati, na primer z vpihavanjem kisika.
Rotacijska peč, ki je bila uporabljena pri tehničnem
naslednje: dolžina 100 metrov in premer 1,8 metra. Kapaciteta naprave pri uporabi rdečega blata z 48 % 'vlago in 45 % FeaOs v suhih snoveh je bila 2 toni železa na uro.
Vodinki
Stališča slovenskih sindikatov
Razprava republiškega podpredsednika^sindikata,Jožeta Globačnika
Tovarišice in tovariši; dovolite, da vam zaželim, da bi bili čimbolj uspešni pri uresničevanju tistega, kar ste se danes tukaj zmenili.
Morda bi za uvod skušal reči nekaj besed, v ostalem pa bi na kratko govoril o nekaterih vprašanjih in stališčih sindikatov do usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov; s tem v zvezi pa tudi o sedaj veljavnem sprejetem zakonu o začasnem omejevanju rasti osebnih dohodkov. Na kratko tudi o nekaterih problemih, o stabilizaciji in stališčih sindikatov s tem v zvezi in končno tudi nekaj o problemu, ki je omenjen v uvodnem referatu vašega predsednika, ki je govoril o vaši zaskrbljenosti na področju preskrbe z električno energijo. To je povezano tudi z drugimi velikimi potrošniki električne energije.
če ostanemo pri uvodnih mislih, potem mi dovolite, da, če primerjamo vsebino I. in II. konference slovenskih sindikatov in pa to, kar sem lahko prebral iz vašega pismenega poročila in danes tu poslušal, potem vendarle mislim, da ste
v Kidričevem v okviru sindikata naredili resne premike,
morda manj v tem smislu, da da so se stvari že. .spremenile, ampak Se morda ti premiki bolj kažejo pri vas, da ste spoznali, kje so resnični problemi, kaj je tisto, kar vas tišči. Morda ste, kot je videti po sklepih iz meseca decembra, da ste šli korak dalje in da ste dovolj glasno) in dovolj
Mletje odpadnih anod
jasno tudi povedali, da zahtevate akcijo, da se na osnovi vaših spoznanj, kje so resnični in težki problemi, da se skozi ustrezne priprave v ustreznih službah začnejo stvari pri vas tudi spreminjati, povsod tam, kjer z zadevami formalno niste zadovoljni. Zdi se mi, da je tisto, kar se je najbrž pričakovalo in je najbrž realno, da nobena konferenca in noben občni zbor sam po sebi stvari še ne bo spremenil, če -pa prispeva k temu, da se razčiščuje, kaj je tisto, kar nas tišči in pa, da se stvari začno premikati, potem je v nekem smislu, tudi cilj dosežen. V ostalem, kot ste vi v Kidričevem lahko zadovoljni s tistim, kar je bil duh II. konference slovenskih sindikatov, mislim, da ta ugotovitev velja tudi za Slovenijo. Mi smo morda malo optimisti, mogoče boste vi kot posamezniki drugače mislili, mi vendarle sodimo, da je po I. konferenci v Sloveniji v delu sindikalnih organizacij, zlasti v smislu, da stopamo resne korake pri uveljavljanju človeka, ki samoupravno odloča in je zainteresiran za posamezne rešitve, kot član kolektiva, da je v tem smislu brez dvoma dosti na-
rejenega. V zapisanih statutih, v spremenjenih pravilnikih, ki vsaj s formalne strani omogočajo uveljavljanje pravic članom delovne skupnosti. Je pač tako, da sama pravica še ni dovolj, če tisti, ki jo ima, ne pozna tega, da bi jo izkoristil.
To je pa stvar naše dolgotrajne akcije, da bi v tej smeri dosegali nadaljnje uspehe. Mi prav tako sodimo, da je po I. konferenci sindikatov marsikaj narejenega na čisto konkretnih področjih, za katere smo se takrat zmenili, da jih je treba reševati.
Na I. konferenci
smo govorili o tem, da ne bi smelo biti delo tako poceni,
da bi lahko nekdo rentabilno delal tudi takrat, ko delavca plačuje s kakimi 500 dinarji. Takrat smo rekli, da bi vsaka proizvodnja morala biti vsaj toliko rentabilna, da bo za tisti čas sleherni delavec dobil najmanj 800 dinarjev plače. Takrat, ko smo to govorili, je bilo v Sloveniji nekaj čez 30 odst. takih delavcev, ki so prejemali osebni dohodek pod 800 din.
Danes, po letu dni, lahko ugotavljamo, čeprav je realna vrednost čisto drugačna, kljub temu tu ugotavljamo resen premik, je to število padlo od 30 na 9 odst. v Sloveniji. Ta odstotek je sedaj že neprimerno ugodnejši. Na I. konferenci smo se zmenili o tem, da je treba nekatere probleme, katere je razvrednotenje dinarja še zaostrovalo na področju socialnega položaja tistih, ki imajo pičle osebne dohodke in številne družine. Govorili smo tudi, da so
cenzusi otroškega dodatka neprimerni;
ti cenzusi so vendarle menja-ni in tudi višina otroškega dodatka, čeprav še zmeraj upravičeni ne prejemajo otroškega dodatka v zadostni višini.
Na tej konferenci je bilo tu-
di govora o nekaterih minimumih, ki bi jih naj delovne organizacije na osnovi družbene akcije sindikatov vključevale, ki naj bi bile najnižje vsote za rekreacijo delavcev. Ugotavljamo,. da( je) ta sklep v slovenskih delovnih organizacijah 90-% uresničen. Mislim, da so bili sklepi I. konference še bolj aktualni zaradi tega, ker so v nekem smislu odražali tudi stanje nestabilnosti v celotnem našem gospodarstvu.
Mi smo zelo
zainteresirani za stabilno gospodarstvo,
to pa zato, ker nas sindikate hitra rast stroškov in cen najbolj prizadene, najbolj pa prizadene tiste kategorije, ki imajo najnižje zaslužke, če je temu tako, se mi zdi, da sindikati nikoli nismo bili proti temu, da ta naša družba stori posamezne ukrepe, ki nas naj pripeljejo k stabilnejšim in bolj umirjenim gibanjem, zlasti na tržišču;
Če je temu tako, smo v osnovi za to, da sprejmemo nekatere ukrepe, ki naj bi vplivali na to, da se divjanje cen in divjanje osebnih dohodkov neha, zlasti tam, kjer imajo kaj deliti, ker so ponekod delili tudi mimo kriterijev, ki bi bili normalni za delitev. Glede na to smo mi
slovenski sindikati dali podporo tem začasnim ukrepom
ki naj prispevajo k umirjenju tržišča. Sodili smo tudi, da bo zelo težko uresničljivo, da bodo kolektivi prispevali k stabilizaciji tako dolgo, dokler jim znaten del njihovega dohodka nekdo jemlje. Sodili smo, da ni normalno, da se v zveznih skladih na ravni federacije zbira okrog 30 % celotnega) dohodka Jugoslavije. Da federacija, ki je od na« tako daleč, neposredno razpolaga in odloča s 30% tega, kar je kot novoustvarjeni dohodek doseženo v Jugoslaviji; zato je možnost republike, občine in kolektiva, da vpliva na stabilizacijo, izredno majhna. Če k temu še dodamo, da večji del sredstev podjetij držijo na niti banke, je možnost stabilnosti še toliko bolj zmanjšana.
Glede na to sodimo, da kakorkoli so ti ukrepi državni, kot smo za to,
da te ukrepe spoštujemo,
je seveda res, da ne bo mogoče doseči večje stabilnosti poleg vseh prepovedi. Poleg vsega tega bo potrebno prav gotovo vgraditi v naša bodoča stabilizacijska prizadevanja
tudi tiste ukrepe, ki bodo sposobnim delovnim kolektivom omogočili, da z zelo hitro proizvodnjo in prodajo napredujejo in povečajo proizvodnjo, ker bi v nasprotnem primeru, če bodo administrativni ukrepi enako prizadevali tiste, ki dobro poslujejo, in tiste, ki slabo gospodarijo, bo to seveda vse skupaj zanič in bi bili v kratkem času krepko razočarani.
Zaradi tega mi vztrajno prepričujemo in dokazujemo, da je državne ukrepe treba obogatiti s takimi ukrepi, ki bodo omogočili hiter napredek panog in delovnih organizacij in možnosti za prodajo izdelkov na domačem ali tujem tržišču.
Pri vsem tem mislimo, da bi morala naša zvezna država Jugoslavija obdržati v bodoče znatno manj funkcij, kot jih ima danes, predvsem kar za-
Slika spodaj: črpanje nafte
deva razpolaganje z dohodkom v korist gospodarstva. Istočasno pa sodimo, da bi naša bodoča federacija, o kateri se zadnje čase resno pogovarjamo in zaradi katere bo prišlo do spremembe ustave, morala izgubiti nekatere zakonodajne funkcije, katere je imela doslej in nas vse Jugoslovane oblačila v enako uniformo, v enak način življenja, v enake pogoje. Tako v vseh republikah v Jugoslaviji ne moremo izkoristiti pravice, ki jih daje zvezni zakon, 100% — primer v zdravstvu. Hočem reči, da je najbrž normalno, da si odvisen od konkretnih pogojev v posameznih republikah. Najprej naj si te delijo sredstva, potem je mogoče dajati pravice, ne pa, da neke pravice ljudje imajo na papirju, dejansko jih pa nikjer ni. (Nadaljevanje na 6. strani)
Stališča
slovenskih
sindikatov
Križišče
nadaljevanje s 5. strani
Zakonodajna funkcija bodoče federacije
naj bi bila bistveno drugačna, kot je sedaj. Da ne govorimo o tem, da sodimo, da ne bi federacija več imela toliko dohodkov, čeprav nam je vsem Jugoslovanom še tako potrebna. Brez nje se ne bi mogli braniti pred tistimi, ki strašijo na bolgarski meji in proti tistim, ki so delali izgrede v Italiji, itd.
Mislim, da ni sporno to, kar na Zapadu pišejo, češ, da se ta Jugoslavija rahlja. To pač mislijo tisti, ki menijo, da je odkrito govorjenje o naših namerah izraz naše nemoči. Je pa ravno narobe. Ravno demokratičen dialog o tem, kakšna federacija naj bo, jo bo naredilo močno, ne bo pa zaradi tega slabša. Toliko o tem.
Sedaj bi vam skušal reči o problemu, ki bo v kratkem aktualen predvsem za sindikate. Gre namreč
za delitev dohodka in osebnih dohodkov
O tem problemu smo se že na n. konferenci opredelili in rekli, da je potrebno področje delitve družbeno in samoupravno urejati. 2e prej je bilo rečeno, da odločno nasprotujemo temu, da država s svojimi zakoni, neposredno predpisuje podjetjem, kako se morajo obnašati pri delitvi. Bili smo tudi proti temu, da bi z zakonom neposredno predpisali, tako obseg delitve, kot tudi sankcije, katere so svoj čas nekateri osnutki vsebovali v smislu davka, oziroma, da bi osebni dohodek, ki bi bil višji, kot je določen, obdavčili in bi se ta davek stekal v državni proračun. Takemu usmerjanju smo se uprli.
Na osnovi cele vrste naših konkretnih' pripomb je zdajle pred slovensko skupščino Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju, o merilih za delitev dohodka in osebnih doho-hodkov. Ne gre več za nikakršen davčni zakon, ampak za zakon, ki bi naj dal osnove za to, kako se bomo medsebojno dogovarjali po panogah o politiki delitve dohodka in osebnega dohodka nasploh. Poleg tega ta zakon s svojimi rešitvami predpisuje, po kakšnem postopku se bomo sestali, po| kakšnem postopku bomo posamezne spore sprejemali na samoupravnih osnovah in kakšne so sankcije za nespoštovanje tako sprejetih dogovorov. To je tisto, kar nam je stalno manjkalo: enotno obnašanje vseh in da bi našli tiste-
ga, ki dogovora ne spoštuje. Zato sodimo, da je
zakon solidna osnova za konkretno delo pri samoupravnih sporazumih
Naj povenr, da je ta zakon, poleg tega, da predpisuje proceduro dogovarjanj, kar zadeva merila za dogovarjanje, opisen, da ne daje nobene številke, zato se zaradi njega ne bomo najbrž dosti kregali. Zakon daje torej merila samo opisno, vsebuje načela, o katerih smo doslej že govorili in niso bila nikoli sporna; sporna obstaja marsikje konkretna delitev. Sodim, da bo dosti hujše potem, ko se bomo dogovarjali o delitvi po posameznih panogah in dejavnostih. Tu bo tudi treba dogovore usklajevati z merili, določenimi v družbenih dogovorih, čeprav je res, da družbeni dogovor mora dati enotne mere, da se bomo lahko primerjali.
če je temu tako, bo družbeni dogovor moral upoštevati pogoje dela posameznih dejavnosti in grupacij, da bo moral upoštevati tudi kraj, kjer neka delovna organizacija posluje, skratka: moral bo upoštevati, da ni mogoče teh metrov enako obleči vsem, da bodo odvisni od raznovrstnih
faktorjev, ki so specifični za posamezne panoge. Mimogrede naj povemo, da v teh samoupravnih sporazumih, kot tretji fazi sporazumov, dajemo izreden pomen sindikatom že v zakonu.
Brez [soglasja sindikatov
ne mbre biti noben samoupravni sporazum registriran. Mislim, da je to prav. Nekateri pa mislijo, da bi se sindikati lahko potegovali samo za večje osebne dohodke. Doslej smo se hudovali nad državo, d3/ tega ne uredi; sedaj pa imamo priložnost, da pride do takega sporazuma, ki bi uzakonil anomalije, na to imamo sedaj] sindikati veto*. To se pravi, da od trenutka dalje, ko bo zakon, sprejet, pada na nas sindikate tudi v veliki meri odgovornost, da bomo v svojih lastnih vrstah mogli komu povedati, da je egoist, da je nasproten kriterijem, oziroma, da ne živi v tistih normah, za katere smo delavci posameznih dejavnosti zmenjeni.
Takšna je torej najbolj groba skica teženj za ureditev delitve dohodka in osebnih dohodkov. Pred nekaj dnevi je Center za raziskavo javnega mnenja pri RZS naredil raziskavo o mnenju slovenskih
delavcev, kaj mislijo o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Večina anketiranih je odgovorila, da je zakon potreben. Mislim, da ti podatki v celoti potrjujejo dosedanjo opredelitev naših sindikatov glede tega problema.
Da bo začasno - čim-krajše!
V teh naših prizadevanjih za ureditev delitve dohodka in osebnega dohodka, nas je nekoliko presenetil nedavni zakon o začasnem omejevanju rasti osebnih dohodkov. Bil je sprejet po hitrem| postopku; mi smo si v Sloveniji že dve leti prizadevali, da se sistemsko nekaj naredi, vendar zaradi nepripravljenosti (več strani, večjh uspehov ni bilo doseženih. Ta novi zakon o omejevanju rasti osebnega do-
hodka je sprejet za dobo do konca meseca aprila, ima začasni značaj, če bo republika s svojimi družbenimi sporazumi rešila vprašanje delitve na drugačen način, potem zakon od tega trenutka dalje več ne
velja.
V tem smislu smo slovenski sindikati sodili, da je koristno, če tak zvezni zakon malo vzpodbudi postopek, da bi ta področja začeli urejati. Drugo je to, da smo se v merilu jugoslovanskih sindikatov od začetka jasno zmenili, da smo zoper to, da bi se linearno vsem enako zamrznili osebni dohodki. Tu smo vsi enotni. Zato smo menili, da ni mogoče braniti zveznega ukrepa, ki bi vsem zamrzoval osebne dohodke.
To sedanje omenjevanje v bistvu ni tisto, kar nekateri imenujejo zamrznitev osebnih dohodkov. Gre le za začasno omejevanje rasti. Lahko so pa tudi tu izjeme. Gre za to, da republikam in samoupravnemu gospodarstvu nalaga dolžnost in daje možnost, da se samoupravno dogovorijo in s tem pravzaprav prekinejo dejavnost tega sedanjega veljavnega zakona. Tako rešitev smo v sindikatih javno podprli, istočasno pa tudi v tej preiskavi preverili mnenje slovenskih delavcev. Mnenje delavcev je bilo, da bi zamrznili osebne dohodke tam, kjer so zelo visoki. S tem hočem povedati, da raziskava potrjuje politične o-cene. Osnovno, kar želim s tem povedati, je to, da je ta omejitev povzročila že tu in tam premike na bolje. Sindikati pa imamo možnost, da nastopimo proti izvršnemu svetu, da v tistih primerih, kjer bi ta omejitev delovala krivično, naredi izjeme, ki jih republika pcf zveznem zakonu lahko uresniči.
Sedaj pa še na kratko o problemu
energetika - elektrogospodarstvo in gospodarstvo.
Mislim, da ni potrebno govoriti, koliko pomeni za vso industrijo elektrika kot energija, posebno še za vas. če je (Nadaljevanje na 8. strani)
Remont
Z OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TGA KIDRIČEVO — Z OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
Sklepne besede občnega zbora OOS TGA
Prišel je čas, ko si lahko pogledamo iz oči v oči in ko si povemo, kaj smo in kaj nismo naredili v pretekli mandatni dobi OOS TGA: to je letni občni zbor osnovne organizacije sindikata.
stem vzgoje in izobraževanja usklajevati z raznimi spremembami in dopolnitvami, ka-
zavzemati za boljše oblike zdravstvenega varstva pri delu. Zavedati se namreč mora-
Po poročilih sekretariata m diskusiji posameznih članov, se nam je odprla knjiga uspehov in neuspehov naših prednikov, za katere pa lahko odkrito rečemo, da so kljub težavam uspeli prestopiti še eno stopnico pri začrtovanju sindikalnega delavskega programa.
Po poročilih in diskusiji članov kolektiva, republiških in občinskih predstavnikov, smo sprejeli naslednje sklepe in zaključke:
1.	Odgovornost za politično delovanje in krepitev družbe-no-ekonomskega položaja delovnih ljudi, njihov materialni standard, samoupravne pravice in dolžnosti, izobraževanje in kultura, socialna in delovna zaščita, je bila in mora biti tudi naprej osnovni smoter političnega dela sindikata, skupaj s samoupravnimi organi in družbeno-političnimi organi v kolektivu.
2.	Politična in organizacijska dejavnost TZ in osnovnih organizacij sindikata.
TZ sindikata mora tudi v bodoče posvetiti vso pozornost in skrb sistemu dela osnovnih organizacij po delovnih enotah in vodstvu osnovnih organizacij: navajati jih je treba na samostojno delo, doslednost pri delu in odgovornost pred članstvom.
Zaradi tega je potrebno razvijati primerne oblike obveščanja: razgovorov in posvetov s člani sindikata o sklepih, kakor tudi o predlogih, katere sprejemajo tako sindikalni organi kakor tudi samoupravni organi. Potrebno je pravočasno poročanje in obveščanje članstva o celotnem dogajanju v kolektivu, o proizvodnih uspehih, o finančnem poslovanju, perspektivi podjetja in delitvi sredstev, ó delu samoupravnih organov in o osnutkih vseh samoupravnih aktov.
Za tako obveščanje in za stik s članstvom so zadolženi vsi izvoljeni sindikalni organi, člani DS, člani odborov in raznih komisij, ki delujejo v sindikatu in samoupravnih organih.
Tudi vodstvo podjetja in vodstvo delovnih enot morajo bolj aktivno, kot doslej, sodelovati s sindikalno organizacijo in ji pomagati pri delu — pri reševanju problemov in nalog.
3.	DRUŽBENO POLITIČNO IN VZGOJNO DELO
Da se bo delovni človek uspešno vključeval v proces samoupravljanja, proizvodnje, delitev dohodka in aktivno politično delo, je potrebno, da sindikalna organizacija bolj skrbi za družbeno politično vzgojo in izobraževanje svojega članstva.
V ta namen bo potrebno or-
ganizirati politična — kulturna predavanja, seminarje in poučne ekskurzije za vodstva osnovnih organizacij sindikata ter izmenjati izkušnje s sindikalnimi organizacijami izven podjetja.' Nadalje je potrebno zaradi reševanja problemov sodelovati z organizacijo ZK, ŽMS, aktivom ZB, DPD »Svoboda«, ostalimi društvi in organizacijami na našem območju..
Za omenjeno dejavnost je potrebno v proračunu zagotoviti sredstva.
4.	DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE — NALOGE TZ.IN
OOS
Politično delovanje TZ, predsedstva in OOS mora zagotoviti še večji vpliv na delovnega človeka in vse samoupravne organe v kolektivu, tako da se bo krog delavcev, ki sodelujejo pri neposrednem odločanju, nenehno širil. Sistem samoupravljanja bo treba učinkovito izpopolnjevati in utrjevati — razvijati tako, da bo v kolektivu obstajalo večje zanimanje delavcev za sode-lovanje v teh organih.
Člani DS, odborov in komisij se morajo bolj zavedati odgovornosti do svojih volivcev in biti stalno z njimi povezani, pravočasno jih obveščati o sprejetih sklepih in predlogih na raznih sejah in posvetih, saj bodo le tako dejansko zastopali interese kolektiva in volivcev, katere predstavljajo.
Sindikalna organizacija in njeno vodstvo se mora še nadalje zavzemati za to, da bodo samoupravni akti (statut, pravilniki in poslovniki) dejanski odraz želja in hotenj članov kolektiva. Organe samoupravljanja bo potrebno opozarjati, da bodo poklicali na odgovornost tiste člane kolektiva, ki ne delujejo v skladu s sprejetimi samoupravnimi akti. V novem statutu, pravilnikih in poslovnikih mora priti bolj do izraza individualna strokovna odgovornost. Natančno mora biti določen sistem predlaganja samoupravnih aktov, planov, programov itd.
Sindikalna organizacija mora še nadalje politično vpliva-
ti na samoupravne organe in vodstvo podjetja, da bodo na osnovi novega statuta čimprej sprejeti novi ali dopolnjeni pravilniki: pravilnik o delovnem razmerju, pravilnik o organizaciji in sistemaciji delovnih mest, pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov in drugi.
5.	KADROVANJE IN IZOBRAŽEVANJE Potreba po boljši proizvodnji, uvajanju naprednejše teh-
tere zahteva proizvodnja.
Da bi odpravili pomanjkljivo kadrovsko zasedbo na nekaterih delovnih mestih, moramo še nadalje posvečati vso skrb in pozornost novo zaposlenim kadrom in predvsem mlajšim sodelavcem omogočiti napredovanje in razmeščanje na ustrezna delovna mesta. Posebno skrb je treba posvetiti politiki štipendiranja in o-mogočiti nadarjeni mladini, predvsem iz delavskih vrst, študij na visokih, višjih in
mo, da je zmanjšanje nasreč pri delu in bolezni odvisno od kvalitetne zdravstvene službe in upoštevanja vseh predpisov s področja varstva pri delu.
Zagotoviti bo potrebno pogoje, ki bodo dajali več poudarka preventivnim zdravstvenim akcijam. Nadalje se moramo zavzemati, da bodo dosledno uporabljena zaščitna sredstva.
Nujno potrebno je zopet organizirati topli obrok kvalitetne hrane. Uresničiti je potreb-
srednjih šolah.
6.	PERSPEKTIVNI RAZVOJ PODJETJA
Da bodo doseženi večji uspehi v proizvodnji in finančnem poslovanju, so nujno potrebni perspektivni načrti za nadalj-ni razvoj podjetja. Nujno je, da čimprej sestavimo in sprejmemo dolgoročne načrte za razvoj podjetja, v katerih bo jasno določeno, kakšne ukrepe bo potrebno uresničiti za napredek sedanje tehnologije in razširitev proizvodne dejavnosti v podjetju.
Sindikalna organizacija moril vztrajati pri tem, da bi vodstvo podjetja in samoupravni organi čimprej seznanili kolektiv o perspektivi podjetja, poslovni poli.iki in ukrepih, ki jih mora podjetje uresničiti v zvezi s sedanjimi stabilizacijskimi ukrepi.
7.	ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARSTVO PRI DELU
Večjo racionalnost in varčevanje v kolektivu ne smeta povzročiti, da bi zanemarili skrb za ustrezne delovne razmere, da ne bi izpopolnjevali sodobnih oblik zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu.
Sindikalna organizacija, samoupravni organi in vodstvo podjetja se morajo še naprej
no vse ukrepe, da bi čimprej realizirali predlog TZ sindikata in sklep delavskega sveta o benificiranem delovnem stažu in sestaviti elaborat z vso potrebno dokumentacijo. Sindikalni organi morajo podpirati tudi rekreacijo in kulturno dejavnost. Za uspešnost rekreacije in kulture v raznih oblikah je potrebno zagotoviti ustrezna finančna sredstva.
8.	SODELOVANJE TZ OSS Z DRUŽBENO-POLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI IN DRUŠTVI
Da bo delo sindikalne organizacije uspešno, je nujno potrebno, da sindikalna organizacija pri reševanju problemov in nalog sodeluje z družbeno-političnimi organizacijami v podjetju in izven podjetja.
9.	BODOČI DELOVNI PROGRAM TZ IN OOS
Za uspešno in pravočasno izvajanje že navedenih nalog v kolektivu je TZ zadolžil predsedstvo, ki naj na osnovi sprejetih sklepov na občnih zborih OOS v delovnih enotah sestavi konkreten in časovno razmejen delovni program. Delovni program mora predsedstvo dati v razpravo in sprejem TZ in OOS v roku enega meseca.
Popravilo v dekantaciji
nologije in razvitejših samoupravnih odnosov v kolektivu zahteva višjo stopnjo izobrazbe in poglobljeno strokovno znanje, zato je potrebno posvetiti v podjetju vso pozornost izobraževanju in kadrovski politiki. Stremeti moramo za tem, da se bo struktura zaposlenih hitreje spreminjala, da bomo vključevali v proces proizvodnje in samoupravljanja tudi mlajše, politično in strokovno razgledane kadre.
Politika izobraževanja v podjetju mora biti sestavni del kratkoročne in dolgoročne poslovne politike. Za uresničitev tega smotra bo potrebno si-
Pri
analitskem
tehtanju
Prvi zbor - novo vodstvo
Občni zbor Osnovne organizacije sindikata TGA Kidričevo je aa nami. In kaj? Prvo in najprej formiranje novega vodstva, nadaljevati z uresničevanjem zadanih nalog naših prednikov in uresničiti sklepe občnega zbora.
Po nekaj dnevih brezvladja v OOS TGA je delovni predsednik sklical 1. zbor sindikata TGA, na katerem naj bi konstituirali novo vodstvo — sekretariat in komisije za vsa področja, (vključno madzomia odbora »Blagajne > vzajemne pomoči« in sklada »Tovarniške samopomoči«. ■
Po uvodnih besedah predsednika smo \takoj prešli k predlaganju kandidatov. Z o-zirom na to, da je politični aktiv skupaj z bivšimi funkcionarji že imel pripravljene kandidate za sekretariat in za predsednike komisij, je delo zbora potekalo brez zastojev in večje razprave. Ker ni bilo dodatnih predlogov, je zbor izvolil naslednje kandidate v sekretariat OOS TGA:
Viktor Markovič — predsednik
Stanko ing. Debeljak -- podpredsednik Anton Kosi — .tajnik Pepca Kubas :— blagajnik Konrad Rižner — referent za obveščanje.
Za nadzorni odbor TZ sindikata so bili predlagani in izvoljeni:
Valter Kolarič, predsednik Franc Emeršič — član Marija Korpar — član
Za predsednike komisij so bili izvoljeni:
Karel Levanič — komisija za kadre in izobraževanje Drago Žlender — komisija za kulturo, šport in rekreacijo Zvonko Klajderič — komisija za družbeni standard in soc. politiko
Ivan Artenjak — komisija za gospodarstvo in samoupravljanje
Franc Mesareč — komisija za prošnje in pritožbe Katarina [Gegič — komisija za družbeno aktivnost žena i Konrad Ferk (ggr-/ upravni odbor zdravstvenega sklada Vse komisije štejejo 7 članov in sicer tako, da so predsedniki navedenih komisij pri osnovnih organizacijah sindikata v delovnih enotah obenem člani komiisij pni TZ sindikata.	I
V	(NO sklada .»Tovariške samopomoči« so bili izvoljeni: Miha Emeršič i— predsednik Vlado. Sere ffefclan
Ivan Modrič — član
V	NO blagajne »Vzajemne pomoči« so bili izvoljeni: Franjo Vrbanec — predsednik Lovro Jeza ;— član .
Franc Meško — član Razprava, ki se je razvila po izvolitvi novih članov, se je nanašala v glavnem na pravilnik sklada »Tovarniške sat-mopomoči«. Slišati je bilo precej pripomb k pravilniku, kot so upokojenci, godba ob smrti upokojenca, plačevanje prispevka in drugo.
Na predlog članov zbora je bil sprejet sklep, da je pravilnik treba uskladiti s trenutnim stanjem — po rezultatih ankete, katero je Sklenil zbor razpisati med člani kolektiva.
Po (rezultatih .ankete bodo pravilnik korigirali in v dokončni obliki objavili v tovarniškem .časopisu. .
Na željo nekaterih članov sindikata objavljamo 11. čl. pravilnika »Tovariške samopomoči«, izplačila v letu ,1970 in stanje na dan 3. februarja
1971.
Višina izplačil:
a)	ob smrti člana kolektiva -gf! 1.800 din,
b)	ob 9mrti — žene — moža člana kolektiva j® 1000 din,
c)	ob jiamrti otroka, katerega član kolektiva vzdržuje —-400 din,
d)	ob smrti upokojenega člana kolektiva odnosno ožjega svojca (žene — moža) 500 din,
e)	ob smrti staršev člana kolektiva — 40 din,
f)	Job smrti |člana kolektiva, ki nima ožjih sorodnikov,
(Nadaljevanje s 6. strani) temu tako, mi sindikati ne bomo mogli več dolgo ostajati v položaju, ko se električarji med sabo že dobri dve leti kregajo, kako se bodo organizirali. Skrb, kako bodo z drugimi rasli, pa zanemarjajo. Bilo bi zelo koristno, če bi vaši samoupravni organi morda bolj konkretno nekaj rekli o tem, kako si oni predstavljajo to elektrogospodarstvo, povezano z industrijo,, oziroma s tistim gospodarstvom, zaradi katerega obstaja. Bilo bi normalno, da bi bila cenejša, da bi bila vsak dan, ne pa, da smo vsako leto nekaj časa prekinjeni v normalnih tokovih proizvodnje.
Soudeležba vsega gospodarstva pri upravljanju elektrogospodarstva
Mi v republiškem svetu, predvsem pa republiški odbor za industrijo in rudarstvo razmišlja, da bi bilo normalno, če bi to elektrogospodarstvo na zelo direkten način soupravljal
povračilo pogrebnih stroškov do višine 600 din.
V letu 1970 je ibilo izplačano 37.00 din, stanje na dan 3. februarja ,1971 i pa znaša 38.860,20 din.
Zbor je razpravljal tudi o statutu TGA, iki je še v razpravi med člani kolektiva; in ob tej priložnosti apeliral na vse člane kolektiva, da ga temeljito proučijo in z dobrimi in umestnimi predlogi pripomorejo k čimlboljšemu notranjemu zakonodajnemu sistemu v naši tovarni.	i
predstavnik celotnega gospodarstva. Da bi bilo .normalno, da z elektrogospodarskimi objekti, z dohodkom v elektrogospodarstvu odloča skupščina vseh zainteresiranih uporabnikov, ne pa, da je to domena le predstavnikov elektrogospodarstva, ki se očitno v sedanji fazi niso sposobni nič kaj drugega zmeniti, kot to, kako bi bilo treba denar skupaj dobiti za gradnjo novih objektov. Kakšna bo poslovna politika, cena, pa vrsta drugih stvari, ki so v interesu vseh, o tem pa že ne morejo priti skupaj. Če bi bili pri upravljanju elektrogospodarstva udeleženi vsi predstavniki gospodarstva, bi verjetno kaj hitreje in pa v korist vseh lahko rešili zadeve.
Mi bi bili vam v Kidričevem, kot velikemu potrošniku, zelo hvaležni, če bi k temu prispevali svoje ideje, konkretne predloge, če je treba, pa tudi pišite resolucije, pa tudi protestirajte, če je treba. Mislim, da ne moremo biti zadovoljni, toliko bolj, ker ne gre samo za škodo ali interese
Naši železničarji
enega dela gospodarstva, ampak za škodo celotnega gospodarstva.
Na kraju se strinjam s tistim, kar je govoril tov. Nežmah, ki je razpravljal o problemih izobraževanja, o možnostih, da se mlajši kadri u-veljavijo in da bi bilo normalno, da samoupravni akti take možnosti podprejo. O tem mislim, da imate hude polemike okrog individualnih izvršilnih organov, ki so vezani z relek-cijo. Če bi tò zapisali, mislim, da je to tisto, o čem je imenovani govoril.
Relekcija- ključ za uveljavljanje sposobnih
če smo rekli, da določena delovna mesta po nekem času zapadejo pod presojo uspešnosti ali neuspešnosti s tajnim glasovanjem, se mi zdi, da je velika možnost, da bodo najbolj sposobni prišli naprej. Dokler pa se bomo kregali, da je samo eden izvršni organ pod relekcijo, takoj dolgo pa so perspektive sposobnih tako v
Kidričevem, kot kjerkoli drugje, zelo slabe.
To so stvari, ki vam jih ne bo mogoče urejati niti v republiki, niti v občini, ampak jih boste morali urediti sami. Sodim pa, da je res mogoče, da ni važno, v kakšnem času nekdo sprejme nek dokument, važno je, kakšna je njegova kvaliteta. Pri vas je še posebej važno to, da bi prodrle ideje v statut in če bodo v praksi zaživele, potem ni škode časa za to, da bi s progresivnim prodrli.
Mislim, da je politična moč in sposobnost kadrov v Kidričevem vendarle taka, da ne dela ravno časti, saj ste eden od večjih kolektivov med zadnjimi po datumu sprejema statuta.
Na kraju bi izrekel samo željo, da bi se vi v Kidričevem skupaj z nami na vseh nivojih angažirali na sedaj najbolj pomembnem področju — na področju organiziranega obvladovanja delitve dohodkov in osebnih dohodkov.
(ŽALOSTNA HUMORESKA, KI NIMA NIČ SKUPNEGA S PRAVLJICO »TISOČ IN ENA NOČ«
Tisoč in en problem
Nekoč, ne dolgo od tega, se je pri kobacal na svet državljan, ki je že ob rojstvu dobil ime RJOVIČ.
Mali RJOVIČ je rjovel in tulil; ker je njegovo početje bilo le nekoliko pretirano, so postali starši zaskrbljeni. Zdravnik si zaradi njegovega rjovenja ni belil glave. Predpisal mu je zdravila za odvajanje. Patronažna sestra'; ki obiskuje male paciente, seveda na račun socialnega zavarovanja, je skomignila z rameni in .potolažila starše rekoč: »Vaš sinek bo povsej verjetnosti pevec..., saj veste, da je dandanes rjovenje in tuljenje v modi«. Starši so postali še bolj zaskrbljeni, ko je njihov miljenček odklonil mamino mleko in hotel v zamenjavo kravje.
Čas je tekel, sinko se je lepo razvijal, toda njegovo rjovenje mu je ostalo v krvi. To so opazili že učitelji in so komaj čakali, da je RJOVIČ končal osemletko. Starši so svojega miljenčka opazovali, kako se razvija, in so bili zelo ponosni nanj.
Čas teče in nič ne reče. RJOVIČ si je Izbral poklic in se ponižno lotil dela ..., seveda po vzgledu vsega poštenega delavskega razrpda.
Dorasel RJOVIČ se je počasi seznanjal z delavskim samoupravljanjem, zato je prelistal tone časopisov, skript in podobnega. Nekega dne se je na nekem sestanku spomnil prebranega čtiva in začel deklamirati o delavskih pravicah in o nekaterih pomanjkljivostih, ki so v delovanju nekaterih organizacij odstopale od splošnih interesov naše družbe. RJOVIČ je rjovel in tulil, krilil z rokami, s solznimi očmi kazal na delavski razred, preklinjal upravna poslopja, v katerih sede birokrati — zaničevalci delavskega razreda in podobno.
Delavci, ki se bolj bavijo z delom kot s politiko, so videli v RJOV1ČU idol delavskega razreda. Žal, RJOVIČ je že takrat imel v načrtu popolnoma drugo strategijo, od očeta je namreč izvedel, da se mora za .stolček vsakdo boriti pò svoje. Nekdo iz množice je vstal in predlagal za angela varuha njihove skupine RJOVIČA ... Predlog je bil enoglasno sprejet. Rjovič se je namuznil, sprejel sveto dolžnost, se vsedel na stolček in tako rjovel, da se je čulo po vsej občini.
Mineval ije čas. Rjovič je postal ugledna osebnost. Nekega dne je na nekem sestanku navdušeno rjovel, v diskusiji prekinjal raz-pravljalce in kot angel varuh ga je takrat prvič polomil... Enemu od delavcev je glasno in ijasno (rjoveč seveda) povedal: »Tl Sl
NOR«. Podobnih pripomb se je RJOVIČ iznebil neštetokrat, ne oziraje se na okolico in družbo, s katero je občeval. Delavec, ki ga je prvič predlagal za angela varuha, je zlobno pripomnil: »RJOVIČ je že domala ob vse funkcije — na stolčku je pa le ostal«;:: Drugi je dodal: »Ta človek je kot sipa, leze naprej, nazaj pa grize«.
Med delavci je posijalo sonce.
RJOVIČ se je začel gibati v drugi družbi in njegovo rjovenje čutijo sedaj drugi.
Bolj pravično bi bilo, če bi to zgodbo, ki bi lahko bila resnična, pisal v nedoločenem/času, toda,'ko že pišem v sedanjosti, jo bom tudi tako končal.
Sedaj RJOVIČ grize okoli sebe, grozi vsem, ki pridejo v stik z njim in domala vsakemu napoveduje, da se mü maje stolček in podobno. Strategija ni slaba; prvič mu je uspelo s solznimi očmi/, sedaj skuša s svojevrstnim protinapadom. RJOVIČ ima po vsej verjetnosti v načrtu, da bi se dokopal do stolčka. Tako je začel prikazovati propad žlahtnega kolektiva in da je on edini, ki lahiko reši problem strokovnega kadra. Se več: začel je celo napovedovati splošno, »rošado«, pri tem pa spretno v svojih, možganih premika figure in si izbira prostorček in način, da mu štola ne bi nihče več spodbil. Napoveduje ,celo; povečanje strokovnega kadra.
Ko ga je ob neki priložnosti nekdo vprašaj: »No, če bo tako, kot to ti praviš, kdo bo pa potem delal«, je Rjovič rjovel, tolkel po mizi in pripominjal, da tako mislijo le prazne b utice.
Vsi, ki boste prebrali to humoresko se nikar ne čudite, ko boste komu ponudili prst, , on pa vam' ob tej priložnosti iztrga celo roko. Razumeti morate, da so pač taki časi. Srbski pregovor pravi »KO PRE, TOMU DVE.« Časi herojev so minuli, zato bo treba vse RJOVIČE, ki bodo v bodoče prišli v kolektiv, dobro sterilizirati in jim pokazati eksemplare, ki so že povzročili marsikomu glavobol, eksemplare, ki so s komolci rinili na površje.
V bodoče bi naj veljalo pravilo: »POKAŽI KAJ ŽNAS«, ne pa kot običajno, »IZKAŽI SE, KAKO GOFLJAS«.
Preden bom zaključil s pisanjem, moram poudariti, da je zgodba popolnoma izmišljena in se ne“napaša na nobeno; osebnost v našem kolektivu; če se pa bo kdo čutil prizadetega, naj bo raje tiho, sicer se ga bo prijel nadimek SOCIALISTIČNI KOZEL.
Vlado SERC
Stališče slovenskih sindikatov
Z OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA TGA KIDRIČEVO — Z OBČNEGA ZBORA OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
NALOŽBA, KI SE DOBRO OBRESTUJE:
Za naše-skupne pomoči potrebne sodelavce
JE ŽE TAKO, DA SMO OB KONCU VSAKE MANDATNE DOBE NEKEGA ODBORA, KOMISIJE ALI ORGANIZACIJE NAVAJENI, DA OCENIMO DELO, Kl GA JE DOTIČNI ORGAN OPRAVIL; DA OCENIMO, KAKO JE BILO DELO OPRAVLJENO IN POTEM NA OSNOVI TAKE OCENE TUDI DOLOČIMO NOVE SMERNICE ZA BODOČO AKTIVNOST TISTIH, K! BODO TO DELO NADALJEVALI.
Tokrat želim člane kolektiva natančneje seznaniti z delom u-pravnega odbora zdravstvenega sklada za pomoč zdravstveno in socialno' šibkim članom kolektiva; ta odbor je prav gotovo o-pravil svoje delo tako, kot treba •in kot smo to od njega tudi pričakovali.
O upravnem odboru zdravstvenega sklada smo v našem glasilu že poročali, zato ga ni potrebno posebej predstavljati, najbolj pa ga vsekakor poznajo tisti člani delovne skupnosti, ki so se zdravili v raznih zdraviliščih ali pa so bili na 10-dnevnem okrevaniu v kakšnem počitniškem domu ali morda celo v toplicah. Omenjeni sklad je bil ustanovljen na zahtevo in po potrebi članov kolektiva in je do danes tudi povsem opravičil svoj obstoj, saj ni bil nikoli, brez dela. Odkar je bil ta sklad formiran, |je imel odbor že nad 30 rednih .sej, samo v minuli mandatni dobi kar 11 rednih sej, na katerih je obravnaval predloge obratnega zdravnika za tiste člane, ki so bili predlagani za zdravljenje ali pa za 10-dnevni oddih.
Seveda pa je treba že takoj na začetku omeniti tudi to, da ta sklad ne bi obstajal in ne bi mogel delovati, če mu ne bi samoupravni organi vsako leto dodelili namenska sredstva.
V mandatni dobi sedanjega u-pravnega odbora tega sklada Je bilo na zdravljenje poslanih skupno 71 članov kojpktiva, med katerimi je tudi nekaj takih, ki so bili na zdravljenju že po dvakrat, nekateri morda celo trikrat
Tako je bilo v letu 1969 poslanih na zdravljenje 29 članov kolektiva, v letu 1970 poslanih v zdravilišča 42 članov kolektiva — torej skupno. 71 članov, ki so bili potrebni zdravljenja v raznih klimatskih zdraviliščih.’ K temu pa naj še dodamo 5 članov kolektiva, ki so bili predlagani že v letošnjem letu J n jim je upravni odbor odobril zdravljenje na
11.	redni seji, 8. januarja letos..
Seveda tokrat ne moremo objaviti vseh'; tistih, ki so bili na zdravljenju, niti to, v katerih zdraviliščih so se zdravili, vsekakor pa bomo to skušali prikazati članom našega kolektiva v eni od naslednjih številk, kajti prepričan sem, da prav gotovo vse zanima, kdo so ti naši tovariši in tovarišice — naši sodelavci v kolektivu.
Poleg omenjenega pa je upravni odbor sklada razpravljal tudi o predlogih za 10-dnevni oddih, katerega so za določene tovariše in tovarišice predlagale osnovne organizacije sindikata v delovnih enotah.
Kot je znano, je v Pravilniku o koriščenju sredstev v te namene tudi točno določeno, kdo in pod kakimi pogoji, lahko izkoristi 10-dnevni oddih v raznih počitniških domovih- ali toplicah.
Tako je v minulem obdobju bilo poslanih na 10-dnevni oddih 22 članov delovne skupnosti .” iz raznih delovnih enot. To so, razumljivo, bili le taki člani delovne skupnosti,_ki so izpolnjevali vse pogoje za ta oddih.
Upravni odbor pa ie negativno rešil 16 primerov, ker predlagani niso izpolnjevali pogojev, predpisanih v pravilniku. Ali so imeli interesenti večje osebne dohodke ali pa sta bila zaposlena kar dva člana v naši tovarni in podobno; o takih primerih seveda upravni odbor ni mogel drugače odločati. Morda je na ta račun bilo tudi nekaj negodovanja, vendar to v nobenem primeru ni šlo na račun članov upravnega odbora, ampak na račun nekaterih članov sindikalnih odborov v delovnih enotah, ki so pač vpisali tistega, ki jim je /prišel pod roke, kot temu pravimo. To pa pomeni, da bo v naslednjem obdobju treba mnogo bolj računati o' «tern; kdo bo prišel v poštev za oddih, da ne bo nepotrebnega obdolže-vanja tistih, ki so temu najmartj krivi.
Ko je upravni odbor razpravljal o nekaterih predlogih obratnega zdravnika za posamezne člane, je bil po potrebi na seji prisoten tudi ,obratni zdravnik, ki Je vsak primer posebej še lepo obrazložil, tako da članom res ni bilo niti malo težko sprejeti ustreznega sklepa; to pa dokazuje tudi to, da so bili v glavnem vsi predlogi zdravnika sprejeti. Vdveh primerih je seveda prišlo do negativne odločitve le za tiste člane kolektiva, za katere so vedeli, da se zaradi, alkoholizma alijsjjz kakih drugih razlogov niso hoteli zdraviti. Na srečo je takih primerov bilo malo.
Če smo že omenili število članov kolektiva, ki so koristili sredstva omenjenega sklada, potem vsekakor moramo tudi malo bolj točno pogledati, s kakšnimi sredstvi smo razpolagali in koliko smo jih porabili; ali bolje rečeno: koliko nam je sredstev še ostalo in kaj lahko pričakujemo v bodoče.
Skupni stroški zdravljenja in oddiha so znašali 103.598,55 din, razdelitev po letih pa je bila naslednja: V letu 1969 so ti stroški znašali 56.249,45 dinHln v letu 1970 47.349,10 dinarjev. Tako je v skladu ostalo na dan 31. XII. 1970 še 66.401,45 dinariev, pri čemer pa moramo takoj povedati, da niso vračunani stroški zdravlje-
nja za pet članov kolektiva, katerim je bilo odobreno zdravljenje 8. /januarja 1971. Pri teh petih članih lahko omenim še to, da je trem odobreno zdravljenje v zdravilišču Slatina Radenci, dvema pa v Varaždinskih toplicah.
Kot smo že prej omenili, bomo skušali v eni od naslednjih številk »ALUMINIJA« posredovati vse podatke o članih delovne skupnosti, ki so bili na zdravljenju ali ma 10-dnev'nem oddihu, kolikokrat in tudi, iz katere delovne enote so bilf§To .pa želimo sporočiti predvsem zategadelj, da se bomo med seboj še bolj spoznali in da se bomo tudi lahko prepričali, koliko ie med nami sodelavcev, ki na zunaj sicer izgledajo zdravi, vendar pa jih muči nevidna, včasih celo zahrbtna bolezen. Ugotovili bomo morda tudi, iz katere delovne enote je največ ljudi, in skušali razmisliti o vzrokih nekaterih , bolezni, čeprav nismo zdravniki. In končno še nekaj, kar pa je izredno pomembno za nadaljnji obstoj in delo upravnega odbora zdravstvenega sklada pri Tovarniškem zboru sindikata: sredstva.
Preostala sredstva bodo zadoščala, če bomo zdravljenje dovoljevali v takem obsegu kot doslej. Če bomo tako nadaljevali kar seveda naj hi bilo še naprej 13 potem bodo morali samoupravni organi tudi Za letos odmeriti vsaJ’ 4 do 5 milijonov starih dinarjev,
PIŠEJO NAM...
ZAKAJ
Koi nekdanji člđn kolektiva TGA, v katerem sem vestno delal 23 let, čutim dolžnost, da odgovorim na različne govorice, ki so se pojavljale pred in po moji upokojitvi.
Ne bi imelo pomena o tem pisati, če ne bi imelo to govoričenje posa-, meznih ljudi globlje korenine. S tem člankom bi rad pojasnil vsem, ki ne vedo, kako je z mojo upokojitvijo, obenem pa bi rad odgovoril posameznikom, katerim sem bil napoti, ko sem delal v kolektivu in sem še sedaj, ko se sicer dobro počutim v pokoju.
Vsem je znano, da je bilo iz našega kolektiva upokojenih že lepo število tovarišev iz različnih vzrokov in pod različnimi pogoji. Mnogi so bili mlajši od mene. in z manj delovne dobe, vendar ni nihče postavljal vprašanje, zakaj so "se upokojili. Menim, da bi vsak raje aktivno delal, da pa ima vsak svoje vzroke, ki so ga privedli do upokojitve. Ni lepo nikomur
saj bo edino tako delo tega odbora nemoteno potekalo dalje.
Mislim, da hi bilo nesmiselno in celo neutemeljeno, da bi sedaj dobro započeto delo opustili prav v času, ko že ugotavljamo, da so
Avtogeno rezanje
ta sredstva resnično naložba, ki se nam je že doslej bogato obrestovala, da niti ne govorimo o bodočem obrestovanju. Prav zato, kot član dosedarijega UO tega sklada apeliram na vse člane samoupravnih organov, da se pri tej odločitvi ne obotavljajo, saj vemo, da s tem vsi skupno pomagamo našim bolanim sodelav-
očitati, če je invalidsko upokojen, ker gre vsakdo skozi roke vec zu.avnikov in komisij, ki prav gotovo ne oi dovoliti upokojitve zdravih ljudi. Prav zato se čudim, zakaj toliko vprašanj in zlonamernih govoric o moji invalidski upokojitvi.
Tatto so se pojavile govorice, da sem premlad za upokojitev, da se borci premladi upokojujejo in da bodo morali zato ostaii člani kolektiva delati dalj časa. Slišati pa je tudi, da skušajo nas borce čimprej upokojiti in nas tako odstraniti iz kolektiva; komu v korist, ne vem? Da sem prevzel posestvo in da sem se zato upokojil itd.
Ne bi na široko pojasnjeval svojo življenjsko pot, kajti delo, katerega sem pričel s 16. letom in se vseskozi pošteno preživljal z delom svojih rok, vse do upokojitve, pove dovolj. Marsikomu v kolektivu je znano, da sem 70 odst. invalid iz NOV in da je bilo delo, katerega sem opravljal v zadnjem času, zame še velika obremenitev. Vsi zdravniki in komisija je ugotovila, da imam vse pogoje za invalidsko upokojitev. Po mojem mnenju, je merodajno, mnenje zdfrajvni-kov najboljši dokaz za upravičenost moje upokojitve.. Sprašujem se, čemu potem toliko ugibanj in škodoželjnosti posameznikov O moji upokojitvi.
Pokojninski zakon je za vse enak in tako posameznikom zaradi mene in ostalih borcev res ne bo treba dalj časa delati. Upokojil sem se na lastno željo. Glavni vzrok za mojo upokojitev je bila invalidnost, pridobljena v NOV. Zraven navedenih vzrokov za upokojitev pa so bili' še. drugi osebni vzroki.
Občutil sem, da sem bil zaradi svoje resnicoljubnosti in odkritosti kamen spotike nekaterim posameznikom že od 1952. leta dalje. Prav ti so vodili v podjetju politiko linije najmanjšega odpora. Vedno sem bil po teh posamezniki podcenjevan, bil sem v podrejenem položaju in nisem prodrl s svojimi večkratnimi koristnimi sugestijami in predlogi. Tako izoliran sem bil marsičesa obteževan. Vse to sem s težavo prenašal in zaradi tega tudi živčno in
cem, ki bi prav gotovo mnogo raje bili v naših kožah — v kožah tistih, ki smo trenutno še zdravi, vendar pa rie vemo, kaJ‘ vse nas še čaka. Zato bodimo pri odmerjanju namenskih sredstev,
ki bodo ostala v naših rokah, objektivni in še nadalje pomagajmo sodelavcem, ki so take pomoči potrebni, saj želimo, da bi še vnaprej ostali v naši sredini —^ seveda zdravi.
Ne pozabimo in ne izgubimo iz vida dejstvo, da so ta sredstva zares »NALOŽBA, KI SE NAM BOGATO OBRESTUJE«!
duševno trpel. Nimam takega značaja, da se ne bi upal povedati resnice in da bi se pustil po posameznikih podcenjevati in zapostavljati, ker tudi sam nisem v svojem življenju nikogar podcenjeval.
Še enkrat želim organizacijam zveze komunistov, aktivu zveze borcev, sindikatu in mladine, celotnemu kolektivu TGA »Boris Kidrič« pri uveljavljanju resničnega delavskega samoupravljanja T-fr čimveč uspehov!
ERNEST JAMER
Pisalni stroj, ki si zapomni 5000 črk
Izdelali so ga v največji računalniški firmi sveta, pri International Business Machines (IBM) in mu dali suhoparno ime MC-72. Električnemu pisalnemu stroju je dodana spominska enota. Ko tipkarica piše na stroj, si spominska enota sproti zapomni vsebino in obliko pisanja, vse do 5000 znakov, kar ustreza približno dvema tipkanima stranema. Potem zadošča pritisk na gumb in električni pisalni stroj zapiše po navodilu spominske enote enako besedilo še enkrat ali stokrat, če to hočemo. Pri tem pa je stroj vsaj trikrat do štirikrat hitrejši od dobre strojepiske, saj zmore do 930 udarcev na minuto. Stroj je uporaben predvsem tam, kjer je potrebno večkrat napisati enako pismo v originalu.
Domov
SEM SE UPOKOJIL?
izobraževanje
z vidika industrijske sociologije
»IZOBRAŽEVANJE SE SPREMINJA V ENO OD CENTRALNIH TEHNOLOŠKIH EKONOMSKIH KATEGORIJ, V NOVI VIR PRODUKTIVNOSTI«, UGOTAVLJA DR. M. VESELICA V RAZPRAVI O ZNANSTVENO TEHNOLOŠKI REVOLUCIJI
Odstavek končuje z drugo ugotovitvijo: »Pred nami se je odprla nova velika rezerva, ki mora uporabljati produktivnost izobraževanja oz. izobraževalnega procesa«. Ker so za vse to potrebna tudi sredstva, poglejmo kaj pravi o tem Ch. Mayers: »Očitno je, da investicije v izobraževanje in človeške resurse vplivajo na ekonomski razvoj in kvaliteto ekonomike. Prav tako je očitno, da omogoča ekonomska rast deželam, da investirajo svoje resurse v izobraževanje.«
Ta kratka uvodna dejstva skušajmo ilustrirati s stališča industrijske sociologije in najti še kakšno novo utemeljitev. V današnjem času dobiva čedaljevečji prednostni pomen znanje kot temeljni faktor gospodarskega razvoja. Pri tem se omejimo na višje in visoke ravni strokovnega znanja. Povpraševanje po teh kadrih je čedalje večje, žal ponekod zgolj kot posledica pritiska oblasti, da bi se na ta način izboljšale kadrovske strukture. S tem pa se ne bo avtomatično povečala tudi njihova uspešnost in učinkovitost, to je, predvsem produktivnost delovnih organizacij.
IZOBRAŽEVANJE IN NAČRTOVANJE KADROV
Nesorazmerja v kadrovski strukturi, pomanjkanje strokovnjakov, vlogo izobraževanja in vpliv znanosti na uspešno poslovanje in razvoj delovnih organizacij in nacionalnega gospodarstva nasploh lahko presojamo po različnih kriterijih.
Ch. Mayers je odkril korelacijo med nacionalnim bruto produktom in izobrazbo prebivalstva. Vsi podatki kažejo trend enakomerne rasti, se pravi, čimvišji je izobrazbeni nivo prebivalstva, predvsem še tistega s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, tem višji je narodni bruto proizvod na prebivalca.
Predvsem z vidika izobraževanja in njegovega razvoja je zanimiva tudi primerjava med študentom in gospodarsko rastjo dežele ali regije, ki jo uporablja švicarski ekonomist Knesc-haurek. Primerjal je izobraževalno kvoto prebivalstva v starosti od 20 do 29 let na visokih šolah z narodnim dohodkom držav z različno stopnjo gospodarske razvitosti. Za leto 1960 je ugotovil naslednje indekse »študirajoče armade«:
ND $	indeks dežela * V
pod 500 500—1000 1000—1500 nad 2000
1—	2 %	Grčija, Španija,	Turčija
2—	3 %	Avstrija, Italija
3—	1%	Z. Nemčija, Francija,	V. Britanija
6,5	%	ZDA
Pravi, da so ZDA že kategorija zase, oziroma, da je ND 2000 dolarjev na prebivalca že mejna vrednost sorazmerne rasti števila prebivalstva, ki se izobražuje. Naletel je tudi na izjeme, kot so npr. Sovjetska zveza, ki je imela z ND dohodkom pod 1000 dolarjev izobraževalni indeks 5,5. Tudi Slovenija odstopa od značilnih vrednosti in se z indeksom 3,5 uvršča med najbolj razvite evropske države v tem pogledu, kljub ND pod 500 dolarjev na prebivalca. Tudi kasneje je Slovenija obdržala stik z razvitim svetom, saj se je leta 1967 povzpel ta indeks na 5,6°/o ob ND okrog 1000 dolarjev. Za ta čas je bil značilen porast števila študentov višjih šol ob stagnaciji števila študentov visokih šol v Sloveniji.
Tukaj torej ne moremo iskati vzroke za neustrezen delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo in druge probleme v zvezi s kadri. Tudi ne moremo govoriti o premajhnih naložbah v to panogo družbene potrošnje ali kot rečemo danes: investicije v izobraževanje. Vzroki za neuspehe oz. težave v tej zvezi tičijo marsikje drugje. Na račun kvalitete smo razvijali predvsem kvantiteto. Osip na naših višjih in predvsem visokih šolah kaže te neuspehe in težave že v veliko slabši luči.
V razvitih deželah konča visokošolski študij med 50—75 % vpisanih študentov, pri nas se pa giblje v teh mejah osip 60— 70 %, torej je out-put naših višjih in visokih šol med 30—40%. Vidimo, da so nekateri izobraževalni procesi učinkovitejši, kot pa pokaže na prvi pogled primerjava s številom vseh zajetih v teh procesih. Razne študije in njihovi zaključki pri nas kažejo na to, da moramo najprej izboljšati učinkovitost celotnega našega sistema izobraževanja. Vsako nadaljnje povečevanje števila študentov brez ustreznih ukrepov za izboljšanje kvalitete in dalje študijskih uspehov, bi po teh kazalcih pripeljalo k stagnaciji visokega šolstva in tako tudi izobraževalnega sistema kot celote.
Ce smo ugotovili, da stopamo Slovenci v korak z razvitimi evropskimi deželami po številu vpisanih študentov glede na ND na prebivalca, pa zopet nekateri direktni in relativni pokazatelji postavljajo Slovenijo na zadnje mesto v jugoslovanskem merilu. Po številu diplomiranih v letu 1968 je SRS na predzadnjem mestu s 1041 diplomanti; največ Srbija 5650, potem SRH 3803 in na koncu je Črna gora z 51 diplomanti ob skupnem številu diplomiranih 13.073 v SFRJ. V odnosu števila (Nadaljevanje na 11. strani)
Razklop trihidratnih
boksitov
Evropske tovarne za. proizvodnjo glinice so grajene v glavnem za predelavo evropskih monohidratnih boksitov, kateri se težko razklapljajo. Za dober razklop so potrebne visoke temperature, visoki pritiski in visoka koncentracija razklopnega luga. Zato se evropske tovarne precej razlikujejo od ameriških in drugih tovarn, v katerih pridobivajo glinico iz trihidratnih boksitov (Jamaica, Avstralija, Gvineja).
Trihidratne boksite lahko razklapljajo pri nizkih pritiskih in temperaturah ter pri nizkih koncentracijah razklopnega luga.
Zaloge kvalitetnih evropskih boksitov se manjšajo, vse več evropskih proizvajalcev glinice se usmerja na nakup in prevoz boksita čez morje, iz Avstralije in Gvineje-, kjer i-majo velike količine skritih, neraziskanih rezerv.
Vsiljuje se nam vprašanje, če so naši, v Evropi razviti tehnološki postopki za predelavo boksitov primerni in ekonomični tudi pri predelavi tri-
povedano, takle:
Boksit ne potrebuje drobljenja, ker ima že po naravi primerno granulacijo. Tak boksit transportirajo v moker mlin, kjer ga ob dodatku enega dela . razklopnega- luga z zelo nizko koncentracijo 112— 120 g Na!0/ liter zmeljejo v zelo gosto, 50 % boksitno pasto, katera vsebuje cca 815 g/1 trdnih snovi. Preostali večji del razklopnega luga -predgre-vajo v 11 predgrelcih, v zadnjem predgrelcu dosežejo temperaturo Juga 223° C. Gosto boksitno pulpo in vroč raz-klopni lug — vsakega posebej
zalo za 0,7% manj AIO in bi lahko izboljšali izplen za 1,4%.
Z dodajanjem 0,5% apna na količino boksita pripomorejo k boljšemu razklopu boksita in vsedanju rdečega blata. Skupna količina v proizvodnjo dodanega apna je za naše pojme zelo velika. Tako so n. pr. v enem mesecu za proizvodnjo 70.000 ton glinice porabili 2.700 ton apna, t. j. 2,6 % na količino proizvedene glinice. Apno dodajajo na več mestih: k boksitu pred razklopom, v pralce rdečega blata, v rdeči filtrir-nici in pri odstranjevanju ok-salata. Tako dodane velike količine apna reagirajo s karbonati v lužini, količina karbonatov ostaja na določeni višini in -sode iz luga jim sploh ni potrebno izločati.
Kljub nizki koncentraciji razklopnega luga 112—120 g
Varjenje
hidratnih boksitov, . oziroma, kaj bi bilo potrebno spremeniti, da bi pocenili proizvodnjo glinice iz teh boksitov.
Tudi naša tovarna se je usmerila na uvoz boksita iz Avstralije. Uvažamo boksit Weipa, katerega kopljejo na enem od največjih boksitnih nahajališč na svetu. Boksit Weipa vsebuje 36—40 % trihi-dratnega Al!Os in 10—14 % monohidratnega A1=03. Je torej pretežno triihidratnega tipa in se bistveno razlikuje od to-mačih jugoslovanskih boksitov, katere smo predelovali prej in za katere je bila zgrajena tudi naša tovarna glinice.
V Gladstonu v Avstraliji „je bila zgrajena tovarna z letno kapaciteto proizvodnje, milijon 200.000 ton glinice. Ta tovarna je zgrajena in prilagojena izključno za predelavo boksita Weipa, katerega v .vse večjih količinah uporabljamo tudi v naši tovarni. Tehnološki postopek v tej moderni, in gigantski tovarni je, na kratko
črpajo v en sam 40 m visok avtoklav za - razklop boksita. Ta avtoklav direktno grejejo s svežo paro temp. 289° C in dosežejo razklopno temperaturo 270° C. Pri tej visoki temperaturi traja razklop samo 7 minut. Avtoklav ima po vsej višini mešala, katera ne dovolijo, da bi groba boksitna zrna nerazklopljena padala na dno avtoklava.
Zèlo kratki čas razklopa ne dovoljuje, da bi silicij iz boksita v večji meri reagiral z aluminijem in lužino. Količina razklopljenega SiO je majlhina, zato 'so ustrezno manjše tudi izgube alkalij in aluminija, V naših -avtoklavih je kontakt med boksitom in raz-klopnim lugom mnogo, daljši (tudi do 3 ure). Če bi ta čas lahko skrajšali, da bi n. pr. v prvih šestih avtoklavih raz-klopni lug samo greli, boksitno pulpo pa črpali v 7. avtoklav, tako, da bi boksit raz-kläpljali le v zadnjih treh avtoklavih, bi se s silicijem ve-
Na!0/1 dosegajo zelo ugodno molarno razmerje 1:1,47 raz-klopljene brozge. To jim predvsem omogoča visoka razklop-na temperatura. Čeprav ima aluminatni lug tako nizko molarno razmerje, ga ne stabilizirajo. Brez stabilizacije luga ima rdeče blato v Gladstonu eoa 22,0 % A1!Os. To pomeni, da je razklop izredno dober. Z upoštevanjem vseh izgub, kot so: prašenje boksita, uhajanje manjšega dela tekočin, itd. lahko izračunamo, da dosegajo okrog 91 % izplen.
Pri letni proizvodnji 1,200.000 ton glinice je urni pretok luga skozi avtoklav za razklop 1.720 m3 luga/h. Za črpanje tako velikih količin uporabljajo batne črpalke na parni pogon.
Organske snovi, katere z boksitom prihajajo v avtoklav, se pri visoki temperaturi termično razkrajajo. Ta razkroj ni posledica oksidacije, ker v avtoklavih kisika ni. Računajo, da se 50 % vseh organskih snovi spremeni v karbonate, 20-—25 % se spremeni v oksa-late, 25—30 % pa v druge kompleksne organske spojine. Čim višja je količina organskih snovi v boksitu iri lugu, tem bolj kompleksne organske spojine nastajajo.
Vpliv organskih snovi, natrijevega klorida, natrijevega sulfata, itd. je za proces razklopa celo ugoden, ker povečuje topnost aluminija v lugu, torej lahko dosegamo nižja molarna razmerja brozge iz avtoklava. Obratno pa so vse te snovi škodljive v dekompo-zerjih, ker tudi tukaj povečujejo topnost aluminija v lugu, aluminij iz luga tako dobro ne izpada in zato ne dosegamo dovolj visokega molarnega razmerja dekomponiranega Juga v dekompozerjih.
J. S.
Aluminij
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Zopet sedemo v dvigalo in se popeljemo navzdol. Parkirni prostori so popolnoma zasedeni, a avtomobili še vedno prihajajo. Ko odpeljemo, se prostor za nami takoj izpolni. Na poti mirno slapov srečujemo poleg te pisane množice tudi zapravljivčke. To so prve vprege, katere sem videl .tukaj. Vse je tako slikovito in lepo, da je kaj lepšega res težko najti. Niti ' štirje helikopterji, ki že ves dan krožijo nad Niagaro in oikolico, ne kazijo pogleda na to lepoto.
Po nekaj kilometrih in nekaj zavojih se pripeljemo pred niagarsko farmo. Vstopnina je en dolar. To je pravzaprav vstopnina za lepo predstavo z delfini. Farma — tako pravijo živalskemu vrtu. Resda ni tako velik kot zagrebški, a je zelo lepo urejen.	. .
Največ obiskovalcev, posebno otrok, se zadržuje iv Velikem parku, kjer je preko dive sto jelenjadi- Košute z mladiči, jeleni,; lososi — vse se sprehaja med ljudmi. Ob ograjah ali drevju so postavljeni avtomati s krmili. Vanje vržeš 10 do 25 centov in dobiš prgišče hrane za živali.
Druga posebnost je množica krokodilov. Človeku je kar .neprijetno ob pogledu na te velike kuščarje. Tudi medvedov, bizonov in drugih, manj nevarnih živali, ni malo.
Ko isi vse ogledamo, se odpeljemo proti velikemu cvetnemu parku. (Drevesa, ki ra-, sejo v njem, so menda z vseh kontinentov. Na deblih imajo pritrjene 'tablice z vsemi podatki: imenom, letnico in domovino.	.	i
Posebna zanimivost v parku je velika ura, katere številčnica je iz samega živega cvetja (FLORAL CLOCK). Ob njej se kar drènja turistov s fotoaparati; vs<ak hoče imeti spominsko fotografijo.
Zapustimo park in Niagaro. Pot nazaj nas vodi skozi Hamilton. Mesto je podobno ostalim mestom, le ceste ima slabe. Asfalt skozenj je'zelo vegast. Prava pravcata slovenska cesta in kar ni ji konca. Šele, ko se priključimo na avto cesto, je bolje. Izgleda, da imajo tudi Kanadčani ponekod probleme s cestami. No, preostali del poti proti Torontu je potekal brez posebnih pripetljajev.
RAZSTAVA V TORONTU
Razstava, mislim, da ni najbolj posrečen izraz za to vsakoletno prireditev (CANADIAN NATIONAL . EXHIBITION). To jé razstava, ker na njej .razstavljajo razne države z vseh kontinentov, vendar se mi zdi, da ima (bolj atraktivni in zabavni značaj.	"I.
Kanadski podkvasti slap
Zabavni park je neverjetno lep zapeljiv (za žep). Veliki vrtiljaki, tobogani, avtomobili —- ne moreš .sl kaj, da ne bi tega preizkusil. Igre na srečo, razni igralni avtomati (boljši izraz zanje bi bil molzni avtomati). Pravi čudež bi bil, če bi kdo (vsaj ha nekaterih) kaj dobil. Nisem mogel verjeti, kako ©ploh dopustijo kaj takega. Seveda j.e veliko tudi takšnih, kjer se ti sreča lahko nasmehne. Pisana množica ljudi, grmenje zvočnikov, ipozivi na igre z vseh strani, rjovenje lin kriki raznih pošasti, ki se slišijo iz »hiš strahu« — vse se zliva v en sam cilj: zabavati se, nasmejati in >— iz obiskovalca čimveč iztisniti. Vrsto res lepih stvari lahko vidi človek, a za tem 'se ponekod skrivajo prvovrstni dobičkolov-ci, (ki ljudem z bučno in vabljivo reklamo praznijo žepe. .Za en dolar si lahko ogledaš hišo strahov: okostnjak, .nekaj glav pošasti — to.ije vse; brez domišljije, naivno .in neokusno. Mislim, da se pri nas s čim takim ne bi mogli pojaviti nikjer.
Paviljoni,, kjer razstavljajo razne države, so 'urejeni 'lepo in skrbno, vendar ne z zadnjimi »kriki tehnike«. Vse je namenjeno potrošniku, zasičenemu vsakdanjosti in željenemu nečesa posebnega. To je za obiskovalca končno tudi nekajurni pobeg v čisto .drugi „svet.
Veliko stvari bi še lahko opisal. Na primer o alkoholu. Tega ne smeš piti drugje kot doma. Ce te policaj zaloti s .steklenico
piva kje v parku ali ob cesti, ti ne uide kazen. Po mestu ©o zato .posebne točilnice —• taverne, kjer točijo pivo. Samo kakšno! Z našim inajslabšim Se pe more primerjati. Seveda dobiš tudi kvalitetne pijače, a veliko dražje. Našel sem celo naša vina.
' Ker je zelo huda sparina, popijejo ogromno .pijač. Voda domala ni za piti. Ima močan okus in vonj po kloru. Nikomur pa tudi ne pade na pamet, da bi jo pil. Za to je pivo (Ale, Labatt's blue itd.) in več vrst raznih cenenih sokov. Poceni v denarju in kvaliteti. Rad bi pohvalil te njihove izdelke za široko potrošnjo, a ne morem. Izjema je coca-cola in grozdov sok, a še. ta dva bi rade volje zamenjal za našo or.anžado ali kokto. Preizkusil sem nekaj vrst jteh ©okov, a so se md vsi že po nekaj dneh »zataknili«. Najboljša pijača, katero sem pil, j.e bil mošt; dobil sem ga na obisku pri rojakih. Večina naših ljudi kupi grozdje In si napravi po 200 in več litrov vina. Še tu, daleč od domovine, naši ljudje ne morejo iz svoje kože. Vino mora biti. Na koncu koncev, to njihovo življenje je kar prijetno. Kljub vsemu, domovine še niso pozabili. Živo se 'zanimajo za dogodke doma in moram reči, da so eni prav na tekočem. Tudi takih močnejših protijugoslovanskih. skupin ni, če pa so, jih obsojajo (in. se jih izogibljejo. .»Gospodarski vestnik«, iki izhaja v Torontu, piše vse najlepše o domovini in o naših krajih. Upam, da bo mišljenje urednikov prevladalo 'in se ne bodo dogajale stvari, kot se marsikje drugje.
Za konec pa še nekaj besed o vrnitvi. Vse je teklo po sreči. Osem in polurni direktni let iž Toronta v Beograd mi je prinesel spet kup novih prijetnih in neprijetnih doživetij. Med prijetne sodi vožnja, ki je trajala od šestih popoldne, celo noč in do pol, osmih zjutraj —. vse v osmih urah in pol. Časovna razlika je namreč šest ur. Pristanek v Zagrebu ni bil mogoč zaradi jutranje megle, zato' smo odleteli v Beograd. Naš Boeing se je dobro držal. Hvala njemu in službenemu osebju!
Iz Beograda so nas, šele na našo intervencijo, poslali z letalom DC-9 v Zagreb. Nobenega ,carinskega pregleda ni bilo (marsikdo si je prijetno oddahnil) in sploh ničesar. Kasneje smo ugotovili, da službeno osebje v Zagrebu sploh ni vedelo, kdaj pridemo. Vsakogar od nas je Jsdo čakal in čakajoči so stalno vpraševali, kdaj pridemo. ;
»Pridejo, a ne vemo, kdaj;« je bil odgovor. V Torontu sem se zanimal za let že deset dni pred odhodom in dobil točne podatke. V Zagrebu je letalo že pristalo na 'stezi (bilo je namenjeno v Nemčijo), a odgovor informacij je bil še vedno enak. Ne vem, kako naj to imenujem, a verjetno je čista malomarnost. Že od vsega začetka so nas spremljale nevšečnosti, morda opravičljive, a za vrnitev v Zagreb pa bi lahko bili bolje obveščeni.
Konec dober >—. vse dobro. Pilotom JAT-a želim še vnaprej srečne polete, ‘a, službenemu osebju v Beogradu in Zagrebu prisrčne čestitke z željo, da bi bili — plačani po učinku!
I	KONEC
Del jezera, reka Muskoka in weekendi ob njej
Izobraževanje
z vidika industrijske sociologije
(Nadaljevanje z 10. strani)
diplomiranih na enoto prebivalstva pa ne zaostajamo toliko — 6,1/10.000 napram 8,7 (maksim.) in 0,9 (min.). Odnos števila diplomiranih na enoto zaposlenih je zopet najneugodnejši za SRS — 20,5/10.000, Makedonija 50,0 SRH in Srbija 41,6 oz. 41,2 in nazadnje Črna gora s 7,1 diplomiranih na 10.000 zaposlenih. Tudi tukaj zaostajamo za jugoslovanskim povprečjem, ki je 36,4.
Kot ugotavlja V. Kozakova v svoji študiji o načrtu izobraževanja, ima Slovenija upoštevajoč le strokovno visoko izobražene delavce napram številu zaposlenih polovico slabši sestav kot pa vsa država • in je med republikami prav na zadnjem mestu. To se pravi, da bi morali dobro premisliti, kaj naj storimo, da bomo dosegli vsaj jugoslovansko povprečje. Tudi primerjava števila študirajočih na število zaposlenih v šolskem letu 1968/69 nas postavlja na zadnje mesto. Upoštevati moramo sicer, da ima Slovenija najvišjo zaposlitev v državi! Takrat je bilo na območju SFRJ 146.513 (408,5) študentov, Srbija 70.077 (511,5), SRH 31.874 (346,3), Slovenija 10.175 (200,0) in Crna gora 1.197 (166,3), vendar se veliko njenih študentov izobražuje zunaj te republike. (Številke v oklepajih pomenijo število študentov na 10.000 zaposlenih.)
Stane Možina pravi v svojem načrtovanju višjega in visokega izobraževanja, da je število slušateljev na visokih šolah starostne populacije od 20 do 24 let mednarodno merilo za intenzivnost izobraževanja. Za leto 1966 znašajo ti podatki za ZDA 5,526.000 študentov, kar je 43%> populacije od 20—24 let, v SZ 4,000.000 (24%), dalje Japonska z 1,370.000 (13,5), Francija 500.000 (16%), Vel. Britanija 105.000 (4,8), Kanada 230.000 (22,5 %), Švedska 62.000 (11 %), Jugoslavija 120.110 (8,7 %) in Slovenija 9.741 študentov, kar je 8 % populacije od 20—24 let.
Z vidika razvoja kadrov je zanimiva tedi struktura zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo v SRS po posameznih dejavnostih. Odstotek je majhen v lesni, nekovinski in papirni industriji — od 1,28—1,58 %, še manjši je v tekstilni in usnjarski industriji —■ 0,89 oz. 1,06 %. Največ pa je teh kadrov v kemični in grafični industriji — 5,80 oz. 4,74 %. Veliko več, kot v gospodarskih, je teh kadrov v negospodarskih dejavnostih — 11,7 (bančništvo in zavarovanje), do 30% v bolnišnicah, soc. zavarovanje, družbene organizacije in komaj 5,7 % v organih oblasti in uprave. Komentar k temu ni potreben, saj čutimo posledice tega vedno in vsepovsod.
Tudi izkoriščenost strokovne delovne sile bi morali tukaj natančneje obdelati, če bi bilo možno dovolj točno določiti oz. izmeriti intenzivnost dela. Sama časovna izkoriščenost strokovnjakov in znanstvenikov je lahko precej varljiv podatek.
R. B.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
RAZLAGA NEKATERIH TUJK
KORELACIJA — medsebojna zveza ali razmerje med stvarmi, pojavi, pojmi, procesi; TREND —' splošna smer, težnja statističnega pojava; •
REGIJA — ozemlje, pokrajina, predel;
KVOTA —- sorazmerni del INDEKS — kazalec, znak, seznam;
' STAGNACIJA — zastoj, zaostalost, mrtvilo;
POPULACIJA —■ obljudenost, naseljevanje, naseljenost, poseljenost;
SOCIOLOGIJA — družboslovje, nauk o razvojnih zakonih, funkcijah itd. človeške družbe in o družbenih pojavih;
NARODNI BRUTO PROIZVOD — kosmati ali skupni narodni dohodek brez odteglj.; OSIP — število — odstotek slušateljev — študentov, ki niso napredovali v naslednji razred ali semester — so torej zaostali;
RASURSE — vir (sredstev), pripomoček, bogastvo;
OUT-PUT — izdelek, pomensko: število ali odstotek slušateljev, ki so razred ali semester uspešno izdelali, ali so diplomirali.
Požarna varnost v naši tovarni
Za požarno varnost je dolžan skrbeti sleherni član našega kolektiva. Zavedati se moramo prav vsi, da s tem, ko spoštujemo požarno varnostne predpise in ko znamo pravilno uporabljati požarno varnostne naprave, prispevamo svoj delež k varnosti pred požarom.
Požamo-varnostna preventiva v naši tovarni je zadostna in tehnično izpopolnjena, razmeščena po vseh objektih, delovnih prostorih in raznih skladiščih, tako da je oh potrebi lahko dostopna slehernemu zaposlenemu. Vsak najmanjši požar je lahko usoden, če ga ne znamo takoj pogasiti z aktiviranjem in uporabo gasilnega aparata, ki je v ta namen pripravljen domala na vseh delavnih mestih. Zato je potrebno, da vsak član kolektiva zna rokovati z gasilnimi aparati in da ve, s katerim aparatom lahko tak ali drugačen požar gasimo tako, da ne spravljamo v nevarnost samega sebe.
Zato nove člane kolektiva seznanjamo na uvajalnem seminarju z delovanjem in uporabo požarno varnostnih pripomočkov, po obratih pa občasno poklicni gasilci prikazujejo uporabo gašenje z raznimi aparati. Dolžnost slehernega delavca je, da skrbi za to, da bo okolje njegovega de-. lovnega mesta urejeno ih čisto, da bo sposoben pogasiti začetni požar, ker s tem bo lahko preprečil ogromno škodo.
V naši tovarni imamo dobro urejeno požarno varnostno službo, za bar skrbijo poklicni gasilci in industrijsko gasilsko društvo, katero deluje na območju naše tovarne, naselij Kidričevo I. in II. ter v vasi Njiverce.
Namen in delovanje društva je v tem, da vključuje v organizirano skupnost člane kolektiva, 'ki so pripravljeni sodelovati pni gašenju požarov in reševanju ljudi, katere ogroža požar, pri opravljanju drugih nalog s področja požarne varnosti in pri odstranjevanju posledici v elementarnih nesreč, drugih nesreč ali katastrof.
Strokovno usposablja svoje člane, da lahko uspešno sodelujejo pri uresničevanju nalog
na področju požarne varnosti. S svojo gasilsko enoto gasi požare in sodeluje pri odstranjevanju posledici elementarnih in drugih hudih nesreč ali katastrof.
Organizira gasilsko enoto za izvrševanje operativnih nalog in posreduje, da zagotavljajo tej enoti potrebna tehnična sredstva: gasilno orodje, osebno. opremo, sredstva za gašenje. Skrbi za primerne prostore, v katerih so spravljena gasilna tehnična sredstva..
Društvo vzdržuje v uporabnem stanju gasilno orodje, opremo m gasilne naprave, skrbi za to, da so gasilna ' tehnična sredstva varno spravljena in da so uporabljana izključno za gasilske namene. Skrbi za izobrazbo svojih članov, med njimi razvija solidarnost in tovarištvo. S predavanji in vajami seznanja člane kolektiva o preventivnih ukrepih za varnost pred požarom in jih opozarja na pomen požarne preventive, gasilske in reševalne-službe.
Društvo sodeluje z gasilskimi društvi in gasilskimi enotami liz drugih delovnih organizacij, opravlja naloge, ki so mu zaupane z zakonom ali s predpisom, izdanim na podlagi zakona.
Za neposredno opravljanje operativnih nalog mora društvo imeti gasilski vod. To so članii našega kolektiva; ti se prostovoljno vključujejo v društvo, katerega naloga je ||S|j pomagati v nesreči.
Mladi člani kolektiva, sedaj sem vam delno opisal delovanje in naloge našega gasilskega društva. Vedite,- da požarna varnost naše tovarne ni zaupana le nekaj članom našega društva, ampak vsem članom kolektiva. Zato vas vabim, da se vključite v naše vrste, postanete aktivni člani; pomladite in povečajte število članov v našem gasilskem društvu!
Pomembnost barve.
Ugotovili so, da dajejo nekatere barve določene psihične in emocionalne reakcije, kot npr. RUMENA daje prijeten občutek in veča delovno storilnost. PLAVA — daje občutek hladnosti, zato jo uporabljajo predvsem tam, kjer je temperatura višja od zone udobnosti. ZELENA — deluje umirujoče za oči, ZELENO-PLA-VA je hladna barva, RUMENÖ-ZE-LENA je toplejša. RDEČA predstavlja nevarnost, razburljivost in je tradicionalno povezana s požarom. ORANŽNA — daje občutek širine in topline. BELA barva — pretežno jo uporabljamo za strop, saj reflektira svetlobe od 80—88 odstotkov. V zelo nizkih prostorih, kjer /ljudje često gledajo v strop, ne obarvamo strope z belo, ampak z blagimi barvami (svetlo plave, svetlo rumene, slonokoščene), ker delujejo ugodnejše od bele.
Za barvanje cevnega omrežja priporočamo uporabljati barve z močnejšim refleksom. Za zidove delovnih prostorov, kateri so pogostokrat v vidnem polju, priporočamo barvanje z blagimi barvami (svetlo-sive, zelene in modra), npr. SVETLO SIVA barva deluje na človeka umirjajoče.
Stropi v prostorih morajo biti pobarvani z enako barvo kot stene, vendar v nekoliko temnejši niansi. Tla morajo reflektirati okoli 25 odstotkov svetlobe, a stropi od 25 do 40 odstotkov.
ZAHVALA Zaradi 'bolezni sem se morala posloviti od svojih, sodelavcev, sodelavk in delovnega mesta v DE Glinica.
Ob tem trenutku se iz vsega srca zahvaljujem sindikatu in sodelavcem za sprejeto darilo. Celotnemu delovnemu kolektivu pa želim veliko delovnih uspehov.	Marija Šoštar
lit «
—,sf|: v?• asa
Popravilo tlaka v elektrolizi A
Razvoj aluminijske industrije v Jugoslaviji
Najnevarnejša mesta na strojih je potrebno označiti s posebno barvo.
Priporočamo, da bi stroj obarvali z eno barvo, a delovni prostor z drugo. Kritične dele stroja pa bi obarvali z eno od kontrastnih barv. Nujno potrebno pa je, da pri izbiri barve upoštevamo način razsvetljave.
Obstajajo standardi pri uporabi določenih barv. Tako npr. RDEČO BARVO uporabljamo običajno skupaj z BELO v primeru, če hočemo prikazati nevarno mesto ali pa mesto, kjer so pripomočki za zaščito pred požarom. RUMENA barva je samostojna barva, katero uporabljamo samo ali pa v kombinaciji z rdečo, ko želimo poudariti mesto, kjer je potrebna velika sozornost. Prav tako v kombinaciji s črno ali drugo kontrastno barvo. Barvamo pa na principu pasov, črt ipd.
ZELENA IN BELA, kadar ju uporabljamo skupaj, daje občutek sigurnosti v okolju in sredstva za prvo pomoč. Ti dve barvi lahko data v raznih kombinacijah, kot močna zelena in čisto bela barva, ail pa v obliki zelene barve z belimi progami ali pa zelena barva, katero obkrožuje bela površina. Zeleno barvo uporabljamo kot osnovno barvo, npr. za gumb, s katerim spuščamo stroj v pogon.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
POva-Du-u jugosiovansKe vlade se je odzvana samo Francija po firmi Pechiney, ki si je s svojimi strokovnjaki ogledala proizvodnjo in naprave v Kidričevem. Kezultat obiska francoskih strokovnjakov je bil e-laborat; ti so ga sestavili za Jugoslovansko investicijsko banko, ki je kasneje prevze- . la kreditiranje rekonstrukcije im razširitve proizvodnje v Kidričevem. Tako je prišlo do sodelovanja firme Pechiney s TUA vendar brez kapitalne u-deležbe s francoske strani. Francozi so nudili- samo inži-nering za rekonstrukcijo in . povečanje tovarne ter manjšo tehnično pomoč.'
Z rekonstrukcijo in razširitvijo tovarne v Kidričevem, ‘ki je sledila, so dosežene kapacitete, ki dajejo letno proizvodnjo 42.000 ton aluminija. S povečanjem proizvodnje .aluminija v Kidričevem smo hoteli doseči! izboljšanje zunanjetrgovinske bilance.
Prevladala pa so tudi mišljenja, da. je aluminij v mnogo-čem odlična odskočna deska držav v razvoju.
Na lokacijah Mostar in Titograd v tem času ni prišlo do izgradnje, pač pa so se ponovno pojavile pobude in zahteve po izgradnji. .aluminijske industrije z motivacijo, da so ta področja predestinirana■ za proizvodnjo aluminija zaradi komparatavnih prednost v surovinski bazi. Poudarjali so u-godne lokacije, osnovno surovino za proizvodnjo glinice — boksit'.1-- in možnost za izgradnjo cenenih hidroenergetskih virov. Tem iniciativam in argumentacijam, fci so jih podpirale prizadete republike,
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrllč — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.
je sledika- JIB-ka z razpisom za izgradnjo novih aluminijskih kapacitet.
Kàzpis Jugoslovanske investicijske banke je bil prikrojen tako, da Kidričevo- mi imelo možnosti za' uspešno konkuriranje na natečaju. Kljub temu pa do hitrih in konkretnih zaključkov z novimi potencialnimi investitorji hi prišlo zaradi preloma v letu 1965, ko smo pričeli izvajati gospodarsko' in družbeno reformo.
Težnje potencialnih investitorjev so našle odraz tudi v družbenem planu, v katerem je bila predvidena izgradnja novih .aluminijskih kapacitet s sodelovanjem federacije po garancijah za inozemska posojila.
Kasneje v- letu 1967, ko je . Zvezna skupščina, na osnovi intencij družbenega plana,, sprejela garancijo federacije, za inozemsko zadolžitev obeh predvidenih kombinatov Titograd in Mostar-Šibehik, ni več mogoče govoriti samo o plani-. ranem razvoju aluminijske industrije pri nas-, ampak že o konkretno oblikovanih pogojih za izgradnjo.
V	naslednjem letu Se že pričenjajo gradbena dela za kombinat Titograd. Pogodbo o licenci, inžineringu in -tehnični pomoči je s francoskim alu-minjskim koncernom Pechiney sklenil kombiat' že lato . dni prej. Izgradnja kombinata naj bi bila zaključena do sredine leta 1971 z zmogljivostjo 50.000 ton aluminija letno.
Tudi investitorji ostalih projektov Mostar in Šibenik so sklenili pogodbe z inozemskimi partnerji. Uvoz opreme naj. bi bil omogočen-s komercialnimi krediti. Za finansiranje teh projektov so že pred leti ustanovili poslovno združenje »Jugal«, v katerem sodelujejo vsa zainteresirana podjetja.
Tovarna glinice v Mostarju naj bi imela kapaciteto žOOjOOO ton, medtem ko bi elektroliza v Šibeniku imela- zmogljivost
50.000	-ton aluminija letno.
Pa zgraditvi vseh teh aluminijskih kapacitet se bo letna jugoslovanska proizvodnja aluminija povečala za 100.000 ton.
V	letu 1969 smo proizvedli v Jugoslaviji nekaj manj kot
50.000	ton aluminija.. Približno polovico tega aluminija sm-o porabili doma, za potrebe domače predelave pa smo ga u-vozili še nad 20.000 ton.
Pretežni del nove proizvodnje bomo morali izvoziti na -tuja tržišča, bodisi v obliki primarnega aluminija ali aluminijskih polizdelkov in njegovih; zlitin.
Čedalje bolj razprostranjena uporaba aluminija na različnih področjih odpira nadaljnje perspektive za nenehno naraščajočo svetovno potrošnjo. Vendar so -kljub temu na področju pridobivanja aluminija in njegove predelave kažejo v svetu določeni premiki. Prednosti dežel s ceneno hidroelek-trično energijo za elektrolize aluminija, se očitno zmanjšujejo v korist lokacij v bližini velikih atomskih elektrarn. Za gradnjo, nove aluminijske industrije so postala predvsem vabljiva' potrošna območja. Že pred leti je bil. .zapažen tudi premik evropske aluminijske industrije na 'ameriško, -celino (firma Pechiney), medtem ko je sodelovanje ameriškega kapitala v Evropi konstanten pojav preteklega desetletja.. V zadnjem času je posebno opaziti priliv , tujega kapitala na Območje evropske gospodarske skupnosti,- znotraj katere ni. carinskih pregrad, hkrati pa je to tržišče navzven zaščiteno z visokimi carinami. Posebno živahno delovanje je v preteklih letih opaziti, tudi na velikih nahajališčih boksita, n.pr. v Avstraliji, Gvineji i-td., 'kjer skušajo veliki aluminijski koncerni s skupnim vlaganjem kapitala zagotoviti surovinsko bazo, za daljši-.'čas. Velike za-, loge boksita, nudijo možnosti za izgradnjo velikih kapacitet za proizvodnjo glinice Sp od 1 do. 2 milijonov ton. letno —, medtem ko tovarne za pridobivanje in predelavo -aluminija gradijo, na' območjih z veliko porabo.
(Nadaljevanje prihodnjič)