, h
GLASOM K. S. K. JEDNOTE"
1004 M; CUetf« Streeb JOLIET, ILL.
Tla bnn SloTMiaa
tU U«|fd

fttfratji •lorea.ki tednik w Združenih driaTik
Izhaja vsako »rad«.
Naročnina:
Ze ClaM. aafeto
Za arfUa«......
Za taM«BMtr« ■•
NASLOV
vodostrs fai ■pftfoiilvB )ot
1004 N. Chicago Street, Joliet, 1IL
Telefon; 104«
A0CEPTANCE
rOEMAMNO AT »PlOIAL RATI 0F P0STA0E PR0VIDED F0R IN 8E0TI0N 1103, AC,T 0F 0CT0BER 3 1917, AUTH0RIZED ON MAT 22,1918.
JOLIET, ILL., 20. JUNIJA (JUNE) 1923.
Leto IX.—Volume IX.
OB 25 LETNICI UST0LI-CENJA LJUBLJANSKEGA ŠKOFA.
Dne 22. maja, se je ljubljanska duhovščina poklonila svojemu nadpagfirju premil. g. dr. Antonu Bonav. Jegliču, ki je bil prav ta dan pred 25. leti ush tcILČen kot ljubljanski knezo-škof. Andrej Kalan je škofovskemu jubilantu v imenu celokupne duhov&$Be govoril gor-ke, iskrene besede zasluženega priznanja. "Prihajamo" — je rekel — "kakor ljubeči o-troci k svojemu očetu, kakor vdani sinovi k svojemu nad-pastirju," da se radujemo ob 25 letnem jubileju bogato blagoslovljenega skofovanja, G. govornik se je naprej spominjal 16 letnega delovanja v Sarajevu, kjer se je takratni kanonik dr. Jeglič z mladeniškim ognjem kot vzgojni pisatelj vsestransko žrtvoval za ondot-ne katoličane. Zatem je omenjal, kako mu je še živo v spominu prvi nagovor g. knezo-škofa, ki ga je imel ob ustoličen ju v ljubljanski stolnici, v katerem je povdarjal, da si je za vzor svojemu delovanju v škofovskem poklicu izbral božjega U cenika jn njegovo prijateljsko razmerje do apostolov.
V	kratkih potezah je nato g. prost orisal trudapohio napo-rovanje g. jubilanta, ki je bil vsekdar poosebljen vzor vsem duhovnikom v gorečnosti za proslavo božjo in v skrbi za blagor vernikov. Njegovo življenje je odprta knjiga, polno zaslug in dobrotvornosti duhovne in telesne. V nedeljo, ko bodo zvonovi po vsi škofiji oznanjali in poveličevali zred-no svečanost 25 letnega jubileja, se bodo duhovniki pri sv. mašah, verniki pa. v svojih molitvah hvaležno spominjali svojega ljubljenega nadpastir-ja ter prosili Boga, naj še vnaprej blagoslavlja trud in prizadevanje častitljivega jubilanta.
G. knezoškof se je ginjen zahvaljeval za iskrene besede in časti tke poudarjajoč, da je prišel na to odgovorno mesto brez svojega vplivanja in da se je v svojem nelahkem poklicu ravnal predvsem po geslu: "Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji!" Trudil se je tudi, da bi se ukoreninilo med ver-nifci češčenje božjega Srca Jezusovega; spoznal je in se prepričal, da trud ni bil zastonj.
V	zadregah in težavah se je vsekdar, kakor si je bil namenil ob nastopu škofovanja, v zaupni molitvi obračal k Bogu za pomoč. "Marsikaj sem mogel doseči z božjo pomočjo v prid vernikov" — je skromno pripomnil g. jubilant, — "a škofu pomagajo duhovniki." Tudi njim gre zahvala in priznanje, ki so se vzajemno s škofom trudili za utrjevanje kraljestva Kristusovega med nami."
Dne 27. julija bo obhajal premil. ljubljanski knezoškof svojo «lato mašo Tudi mi a-mertški katoliški Slovenci kličemo jubilantu tem povodom: Še na mnoga, mnoga leta!
VLADA V ZADREGI GLEDE V0LSTEAD0VE POSTAVE.
, Washington, D. C. 16.junija. — Ker je že številno inozemskih držav poslalo semkaj svoje pritožbe zaradi prestroge Volsteadove postave za prihajajoče inozemske parnike, ©e bo baje naša vla la na te priti, žfoe ozirala s tem, da bo tem parnikem dovoljeno dovažati za potnike in moštvo predpisano količino opojne pijače (vina, piva in žganja). To naj bi co izvršilo samo ped gotovim pogojem, če bi se obrežno cono podaljšalo namero 3 milj na 12 milj.
Vlada Združenih d.žav bc ta evej načrt predložila mednarodnemu razsodišču v Haagu; p<xl nobenim pogojem pa tujim parnikom ni dovoljeno dovažati opojne pijače čez predpisano cono 3 milj od a-meiiških pristanišč. Zadeva je zc lo kočljiva. Kakor se čuje, je Anglija prva, ki bi odobrila podaljšanje obrežne cene na 12 milj, ker jc slično pogodbo nedavno tudi Rusijo sklenila.
Mnenje predsednika Hardinga o prohibiciji.
Washington, D. C. 16. junija. — Predsednik Haiding je sedaj prepričan, da mu dela Vijsteadova postava mnogo razočaranj in sitnosti. To se viši osobito sedaj, ko je vlada Zdi oženili di žav prepovedala inozemskim parnikom dovažati opojno pijačo v naša pristanišča.
Baš nedavno se je preeR HaiUing izjavil, da bo skušal prihodnjo kongresno zbornico (meseca decembra letos) pregovoriti, da. naj Vedsteadovo postavo nekoliko ublaži, če ne, lahko nastanejo med Washing-te-iM.m in raznimi tujimi državami neljubi spori.
V obče se predsednik Hard-ing drži postave; ker je bil 18. amendment sprejet v kongresni zbornici, je ta postava še vedno inerodajna in veljavna; Hardingova administracija je ne sme in ne more spremeniti, ampak samo kongresna zbornica, in to se .bo izvršilo najbrž že letos meseca decembra.
London, 16. junija.— Bivši ameriški tajnik notranjih zadev, Albert Fall, ki se mudi sedaj v Londonu, ®e je glede ^tališča preds. Hardinga in prohibicije napram nekemu tuk. časnikarskemu poročevalcu sledeče izjavil:
Mr. Harding je nad vse zna-,čajen mož. Glede vprašanja prohibicije naj omenim, da ga on ravno tako rad pije kot jaz; toda gl^^o u veljave V-osteado ve postave je neomajen; na izvrševanju iste bo vedno obstajal, če tudi pade, ali zmaga. — Mr. Harding pravi, da ..se mora glavno postavo kake dežele.vestno izpolnjevati.
Na nekem pokopališču v Pennsvlvaniji se nahaja sledeči napis: "Vsem osebam,je prepovedano trgati rože s tujih grobov; trgajte jih samo z lastnih!" . t!
TVRDKA KNAUTH, NAC HOD & KUEHNE BANKROTIRALA.
New York, N;. Y. 16. junija —'Znana .bančna in prekutpče valna tvrdka Knauth, Naehoe & Knehne v New Yoiku je da nos vsled bankrota ustavile svoje poslovanje. Upniki, ki s< označeno tvrdko prisilili d. tega zatrjujejo, da znašajo nje ne skupne obveznosti, ali dol;. ->kn g enajst milijonov dolur je v, kar se bo menda z imet jen pokrilo.
Finančno podjetje Knautl Naehcd & Knehne je bilo u ^tanovljeno že pred 70 leti evoj glavni urad je imelo \ Lipskem na Nemškem; pole^ nowyoiškega urada je imel« Vfoje podružnice tudi v Phila elelfiii, Pitsburghu, Chicagu ii De^roitu. Lastniki in gospo daiji so večinoma Nemci.
Glavni posel tega privatne ga bančnega zavoda je bil po šiljanje denarja v inozemstvi in prekupčevanje z raznim bondi. V tem poslovanju je hi la označena tvrdka pred vojn« na najboljšem glasu in ena iz med največjih. — Do lvankrotj so jo prisilile današnje slab< gospodarske razmere Nemčije ker je cena nemških mark sko ro brez veljave, tako tuidi raz nih nemških vrednostnih pa pirjev.
Op. uired. Pred vojno j< bilo v tej banki uftužbe^iih tu d i več Slovencev, ker je dcsf: nabili rojakov pošiljalo denai v staro domovino z njenim po sredovaujem.
$100,000,000 za nove ceste v Illinoisn. •
Springfield, 111. 1.1. junija— Daneni je bil v zakonodajni z bornici spiejet preellog za iz dan je sto milijonov dol. bon dov v svrho gradbe in poprave državnih cest v Illinoisu; pred log je bil aprejet z 100 prot' 43 glasovi.
Ta točka pride drugo lote pri predsedniških volitvah na splošno glasovanje; ako bod< izdajo -bondov volilo i države Illinois odobrili, bo sčasomt naša država 111. glede lepih cest na prvem mestu v Uniji.
Dempsey bo zaslužil $300.000
Great Falls, Mont. 16. junija. — Dne 4. julija ,t» 1. se bo vršila v Shelby, Mont. velika tekma med rokoborcem Jaek Dcmpsey—em in Tommv Gib-sojpm.
Za 4a nastop ima Dempsey izgovorjeno svoto $300.000 katero mu bo plačal trgovec Rus-sell Strain, vodja in prireditelj te rokoborbe, Gibson bo dobil pa $100.000.
Prireditelj označene roko-berbe pričakuje, da se bo iste vdeležilo najmanj 25,000 gledalcev širom držav; stroški za zgradbo arene in drugo bodo znašali okrog $90,000; skupni dohodki pri vstopnimi pa o~ krog $600.000, tako da bo im« l ,prireditelj Russell Strain nad 100.000 dolarjev čistega dobička.
ZA SPORAZUM MED NEMČIJO IN FRANCIJO.
London, 18. junija. — An-;leška vlada je danes obvesti-a nemškega poslanika, da je )ri volji iz pošlo vat i sporazum nexi Ke.m''ijo in Francijo pe>d gotovimi nogo ji. V pr\ [ vrti se zahteva Od Nemčije, da laj ilakoj preneha s pasivno o isteneo, nakar bo Francija evakuirala Poruhrje. Zadelo poruhiskega vprašanja naj e potem prepusti poseebni, jeodvisni aibitracijski komisi-i, ki .bo okušala stvar rešiti po voji najboljši moči in nepri-transko.
Francozi zasegli železnice v Poruhrju.
Es?en, 18. junija. — Franco-;i so danes zasegli 170 lokomo-iv in nad 2000 tovoraiških va-;onov lažnih železniških prog nc4.Doitmundom in E-'senom. •J tem imajo Francozi ve« že-ozni-ški promet v P«>ruhrju K d svojo kontrolo. Vsled te-;a je pričelo nastajati v raz-^iih mestih Poruhija c>bčutuo »omanjkan.io živeža.
Mod nemškim delavstvom se ;e pričelo gibanje za splošno tavko . v znamenju protesta lad iječuvenim postopa lijem Francozov v pkupirauem oze-nlju Poi uhl ja. Za generalno tavko se ose-bito zanimajo ra-likalci in komunisti.
160,500 nemških mark za $1.—.
Berlin, 18. junija. — VsIkI lapoveelane in preteče splošne tav'iQ na Nemškem je nizka 3ena nemških mark danes do-egka svoj vrhunec. Za en a-lieiiški dolar se je na tnkajš-iji borzi kvotiralo 160,500 ne^-mških mark. — V sovjetski Rusiji se dobi sedaj za $1.— to milijonov rabljev.
Poštne nakaznice.
Oel 1. julija naprej se zopet 'aliko pošilja denar v Avstrijo ;x>tom p</štni.h nakaznic. '
VdJed vojne pretrgane zveze )a še niso upostavljene z Nemčijo, Čehoslovakijo, Jugoslavijo, Albanijo, Grško, Galicijo, Liberijo, Luxomburgom, Črno roro, Portugalom, Rumunijo, ^uiri.io, Litavškem, Ukrajino, Poljsko, Turčijo in Egiptom. V e kraje i-:e torej to leto še ne bo moglo pošiljati poštnih nakaznic.
Novi jugoslovanski konzulat.
Poganstvo Kraljevine SHS nam pordča, da je bil dne 4. junija t. 1. v Denver, Colo. otvor-jen novi konzulat, kojega vodi oodkoii7.nl g. Branko Adžemo-vič.
Naslov tega konzulata je: Consulate of the Kingdom of Serbf, Croats and Slovenes Tramwway ,Bldg.
14th and Arapahoe St.
Denver, Colo.
V področje tega konzulata f.padajo naslednje države: Co-'lorado, Idaho, Montana. Utah, Wvoming, Ne«- Mexico, Ttxas, Oklahoma. Kansas, Nebraska, North Dakota in South Dako-ta.
Ford ne bo predsedniški kandidat.
Springfield, Mass., 18. junija. — Na svojem potovanju tu £0 mudečii kralj avtomobilov, Henrv Ford, iz Detroita, Mich. ce je v zadovi njege-ve kandidature za prihodnjega predsednika "Združenih držav sledeče izjavil:
"Prevej? sem zaposlen s svojo kupčijo, da bi kandidiral, ali postal prihodnji predseii-uik. Vse govorice o tej zadevi so si razni časniki izmislili in niso re-mične".
Novi priseljeniški komisar v New Yorku.
Washington, D.C. 13. junija. —Predsednik Harding je i-menoval na mesto odstoplega priseljeniškega komisarja na Ellis Islandu v New Yorku, Henry H. Curran-a iz New Yorka, ki prevzame dne 30. t. m. svojo službo.
Bivši komisar R. C. Tod je prostovoljno re-igniral, ker so se razni politiki preveč vmešavali v njegovo službo.
Število rojstev v Zdr. državah pada.
Washington, D. C. 16. junija. — Urad za ljudsko štetje poroča, ida je število rojstev v Združenih državah padlo. Leta 1922 je znašalo število istih na IpOOoseb 22.7 slučajev, leta 1921 pa 24.4. Največ rojstnih slučajev je pripisovati v Severni Karolini (30.2) na 1000 oseb), najmanj pa v državi Washing.ton 18 na 1000.
Kot glavni povod padanja števila rojsfev navajajo uradniki več vzrokov; kakor: kampanja kontrole povodov; živ-ijercko draginjo, prenagle poroke in taktiko "višje" družbe, ki je sovražnica otrok.
.a:
Nočno delo na farmi.
Delmar, Cal. J6. junija. — Ker eden izmed tukajšnjih veleposestnikov ne more opravljati vsega dela na polju po dnevi, je letošnjo spomlad v-peljal novo metodo, da je oral in sejal tudi po noči. V to svrho je imel na poljskih strojih pritrjene velike električne žaromete. Njegovi delavci .se na ita način lahko menjajo vsakih osem ur.
Jugoslavija bo plačala Združ. državam svoj dolg.
Belgrad, 14. junija. —Finančni minister Stojanovie je danes v narodni skupščini omenil, da bo Juoelovanska vlada svojo posebno misijo v Združene države vsled dogovora o izplačilu državnega dolga. O tem se je danes tudi v narodni skupščini debatiralo. Jugoslavija dolguje Združenim državam na glavnici in obfestih ekrog 60 milijonov dolarjev.
ŽRTVE VROČINE. — SLOVENEC UTONIL PRI KOPANJU.
Cleveland, 0. 18. junija. — Vročina, ki je začela pritiskati minulo soboto 16. t. m., je zahtevala dve žrtvi. Ena izmed teh je Slovenec, 18 letni Jos. Zalar, sin Anton Zalarja- Družina stanuje na 600 E. 171 St. —Na Green Rd. blizu Blue-stone Rd. je zapuščen kamnolom, kjer se je nabralo tekom let precej vode, ki zlasti ob deževju močno .naraste. Neravna tla mlake povzročajo, da je voda jako nevarna. V dveh letih so tam že trije utonili. Jo3. Zalar se je s svojim bratom E-dvardom kopal v .soboto popoldne v tej vodi, ko je nagloma ctopil z nekega kamna, kjer je počival, v vodki jo na o-nem mestu do 20 'čevljev globoka. Nihče se mu ni upal slediti, in predno je pomoč prišla, je bil Zalar že mrtev. Družina Anton Zalarja je prišla pred tremi leti iz Forest Citv, Pa. v Clevelanel. Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik K. S. K. J. je stric mrtvega mladeniča in brat njegovega očeta. Družini izrekamo sožalje nael izgubo mlaelega sina. "A. D."
REVOLUCIJA NA BOLGARSKEM.
Stambulijski ubit.
Sofia, 15. junija. — Biv$i bolgarski ministrski predsednik StaimbuKjski je bil danes ustreljen na begu oel njegovih zasledovalcev.
Porodilo o vladnem preobratu.
Dunaj, 17. junija. — O ne-pričakovanem vlaelnem preobratu na Bolgarske-m se semkaj pol ui al Ino sledeče poroča:
V sobe>to, dno 9. t. m. je prikorakalo veevje število kadetov vojne šole v Šefi ji pred glavni policijski stan, ter zahtevalo da naj se jim policija vda, kar se ;e takoj izvršilo. Zatem so .bolgarski kadet je obkolili še očitala vladna posle>pja s po-moev,jo obcre>žene konjiče.
Stambulijski je zlgy.al s svojimi pristaši v Slavovico, kjer se je zasledovalcem pe>s-tavil v v bran. (Klelelek arti-leiije je pričel nato obstreljevati označeno vas, vslcU česar Stambulijski zbežal v bliž-sclo Gotik. Tu se> ga nj?-nasprotniki ujeli in ustr^-
London, 16. junija. — Iz Bel-grada ee semkaj pore>ča o izbruhu revolucije i.n civilni vojni na Bolgarskem. Se>fijo, glavno mesto so že e>bke>lili kmetje. Kralj Boris je vsled tega zelo v strahu, da ga ne u-me>re; za slučaj nujne nevarnosti ima že pripravljen aere>-plan, s katerim namerava pe>-begniti ia dežele. Pred novo balkansko vojno.
Dunaj, 16. junija. — 0ehe>-slovakiia, Rumunija in Grška no baje opoze>rile Jugoslavijo, da naj takoj e>k upira Se»fijo, glavno mesto Be>lgarske% v svrho uvedbe mirovne pogodbe. V tej zadevi je včeraj jugoslovanski poslanik v Sofiji že obvestil novo bolgarsko vlado, da naj se takoj razpusti mobilizirane rezerve.
Bo li prišlo med novo vojno na Balkanu, še ni znano, kajti Jugoslavija se boji napa-ela Italije in Ogrske, ki nameravate priznati novo vlado na .Bolgarskem.

Društvena naznanila in dopisi
OPOMIN.
Li urada tajnika dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, UL
S tem ponovno opominjam nekatere člane našega društva, da mi oddajo spovedue listke najkasneje do 30. junija t. I., kdor tega ne bo storil do ozna-čeuega časa, zna, kaj ga čaka ia naj posledice sam sebi pripiše.
Dalje opominjam člane, da naj svoje mesečne prispevke reduo plačujejo; dosti je takih, ki dolgujejo na ases. že več mesecev, dasiravno Sedaj vsakdo dela. Če so časi slabi glede delavskih razmer je stvar drugačna; tedaj se člane počaka, drugače pa ne morete pričakovati, da bc društvo s svojim denarjem vaše ases. plačevalo.
Prosim slehernega prizadetega, da zaostali dolg getovo do 25. t. m. poravna, da mi bo mogoče predložiti br. nadzornikom čiste knjige in račune v pregled.
Kll<or ne bo dolga poravnal do omenjenega dne bo vsak suspendan, Če dolguje več kakor 1 mesec.
S sobratskim pozdravom John Plut, tajnik.
Društvo sv. Alojzija, št. 47 Chicago, Ul.
•Na redni mesečni seji dne lft junijaj. 1. je bilo sklenjeno, da se dne 24. junija korpora-.tivno vdeležimo slavnosti 20 letnici cerkve sv. Jurija v So. Chicagu.
Zbirali se bomo v cerkveni dvorani točno ob 8. uri zjutraj in od tam se odpeljemo v So. Chicaigo. Od strani našega članstva pričakujem velike v-deležbe.
Nadalje opominjam Člane navedenega društva, da se gotovo vdeležite prihodnje seje, ki bo polletna seja; po seji bomo imeli člairi majhno zabavo. Glejte, da ^e gotovo Vdeležite prihodnje seje in dvajsetletnice v So. Chicagu.
Ob enem je bilo tudi sklenjeno, da vsak član plača $1.— v društveno blagajno; to pa zaradi tega, ker letos ne bomo priredil piknika.
K 'sklepu še naznanjam, da sem se preselil. Moj novi naslov je na: 2054 W. 22ik1 Plače Chicago, 111.
S sobratskim pozdravom,
Peter Kure, tajnik.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 51, Iron Mt. Mich.
. Naznanjam članstvu našega društva, da se je brat Florijan Meširik odpovedal svojemu u-radu za zastopnika. Vzrok odstopa je, ker se bo preselil v drugo mesto. Naš novoizvoljeni zastopnik je brat Jakob Schwei, živeč na 508 Grand Boulevard, Iron Mountain. Mich.
Vsa pisma in druge stvari, tikafjdee se njegovega urada naj se izvoli pošiljati na njegov naslov, kakor gori označeno.
Z bratskim pozdravom, Anton Podgornik, tajnik.
VABILO NA SEJO.
Opozarjam še enfkrat članice društva Marije Pomagaj, st. 78, Chicago, 111., da se go-
NAZNANILO Iz urada tajnika dr. sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, O.
Vsem članom našega društva naznanjam, in jih prosim, da se za gotovo udeleže prihodnje seje, dne 1. julija, na kateri bo več vwži>ifh točk na dnevnem redu. Na tej seji bo tudi prečitan polletni račun o poslovanju našega društva.
Prosim vas vsled toga še enkrat, da se vsi. Ibrez izjeme v-deležite prihodnje seje.
S sobratskim pozdravom,
Louis Konjar, tajnik.
Iz urada dr. sv. Srca Marijinega, št. 111, Barberton. Pa.
Naznanjam vsem Danicam našega društva, da je bilo Sklenjeno na zadnji redni seji, due 10. junija, da se kupi nova društvena zastava, kar zopet pokažemo, da smo napredovale. ne samo s članstvom, ampak tudi drugače; torej drage mi sestre, držimo se gesla: V slogi je moč. — Vse za eno, e-ira za vse! — to bodi naše geslo. Od meseca januarja 1923 pa do zdaj smo povečale število članstva od 73 na 100, pa v-seeno delo še ni končano, ampak pripravljajmo se že sedaj da kakor 'bo razvitje naše zastave, bonto kaj najbolj mogoče Ustregle našim gostom in seveda tudi pomagale društveni blagajni.
Nadalje »tudi naznanjam, da j? bila na omenjeni seji izvoljena delegatinja, katera je res sposobna zastopati naše društvo na prihodnji konveciji. Ob enem tudi naznanjam, da se bo na prihodnji mesečni seji, dne 8. julija pdbiralo za društvene stroške od vsakega otroka po lOc. iu po 25c. od tistih članic, ki so zavarovane samo za smr-tnino, kakor po navadi to pride vsakih 6 mesecev; toliko v blagohotno naznanilo.
Ostajam Vam vdana sosest-ra:
Jennie Ozbolt, tajnica.
ta. JCateri izmed članov ima kaj priporočaiti za dobrobit društva in Jednoto na prihodnji konvenciji, naj to naroči delegatom svojega društva. Zatorej še enkrat apeliram na člane, da so gotovo vsi vdele-žijo obeh navedenih sej, kakor tudi našega izleta.
S sobratskim pozdravom,
Domin Blatnik, tajnik.
Društvo sv. Ane, št. 139.
La Salle, 111.
Š tem opominjam vse članice našega društva, da bi bolj red no plačevale svoj mesečni asesment, ker 8 tem mi bo olajšanih dosti skrbi vsaki mesec pri pošiljanju ases. na Jednoto če jo kaj primainkljaja.
VsakS članici je znano, da a-•iosment mora biti odposlan na Jednoto najkasneje 24. vsak mesec; zatorej vas prosim s tem še enkrat, da svoj asesment točiK) in redno plačujete na seji vsako drugo nedeljo v ifaesecu ob pol 3. uri v cerkveni dvorani. Dalje bi želela, da asesment plačujete samo na sejah, ne pa na domu tajnice.
S sosestrskim pozdravom,
Rose Uranich, tajnica.
NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, Ohio.
S tem ivaznaujam članom našega društva, da se bo prihodnja (julijska) seja vršila v soboto, dne 30. junija ob pol 8. liri zvečer v navadnih prostorih.
Sejo smo preložili na en dan prej vsled tega, ker naše društvo priredi na prvo nedeljo 1. julija svoj izlet, ali piknik na Anton Goriškovem prostoru an Greeu Road, Randall, Ohio. S tem Vljudno vabimo vsa
iovo udeležijo polletne se je, I ?^ cenj. občins-dne 21. junija- to je tretji četr- j *vo> «» ffif? tega pikm-tek v mesecu, ob pol 8. uri zve
čer, kjer se bodo voKle dele-gatinje za prihodnjo konvencijo.
Katere nimajo asesmenta plačanega, naj to gotovo storijo na polletni seji.
S sosestrskim pozdravom, Mary Blaj, tajnica.
ka. Zapustimo za ta dan svoje klomoVe in vzemimo s sabo svoj? družino, prijatelje in z-namce, ter pohitimo na sveži farmarski zrak in se tam ž njimi prav pošteno razveselimo.
Nadalje so člani prošeni, da pohioštevilno udeleže dveh sej: dne 30. junija in 5. avgus-
Lokalne vesti.
Graduantje šole sv. Jožefa v Jolietu* 111.
Letos je dovršilo 8. razred našo slovenske farne šole sv. Jožefa 26 učencev in učenk, med kojimi je polovica dečkov in polovica deklic. Graduantje so:
Aloy*ius Papež, Jerry Lau-rich, Joseph Bluth, John Vidmar, Frank Kočevar, Frank Filak, Rudolf Koleto, Joseph Verščaj, Maks Ivanich, Viljem Bučar, Anton Skof, John Mah-kovec, Martin Vidotich. — Catheriue Stcfanich, Johanna Papež, Agnes Stukel, Ana Fa-bian, Mary Lilek, Mary Petan, Mary Baron, Josephine Koste-lec, Angela Kostelec, Mary Horvat, Frances Zugel, Agnes Kompare in Catherine Grsieh.
Vsem graduantom in gradu-antin jam naše iskrene čestitke. Dal Bog mnogo uspeha onim, ki bodo svoje študije še ljada-1 je vali na kaki višji šoli, tako tudi mnogo uspeha in sreče onim, ki se bodo oprijeli kakega dela!
Pohvaljena učenka šole sv.
Jožefa v Jolietu, 111.
V	zaidnji številki tednika "Tjie New World", uradnem glasilu chikaške nadškofije či-tamo na prvi strani v prvem stolpcu javno pohvalo gdč. ^Angelo Kostelec, letošnje graduantje naše slovenske farne šole.
V	nobeni drugi nadškofiji in škofiji se duhovščina ih laji-k[ toliko ne zanimajo za krščansko dobrodelnost, kakor baš v chikaški nadškofiji; lansko leto so izdale Združene katol. dobrodelne družbe $649,-000. v razne dobrodelne svrhe; vse to delo nadzorjuje premil nadškof G. W. Mundelein.
Tudi med katoliško šolsko mlaldino vlada veliko zanimanja za to humanitarno delo. V svojem mesečniku "The Clia ritv Hour", pišejo šolski otroci razna pisma in vzpodbuje valne članke za to plemenito akcijo.
V	zadnji številki označenega mesečnika je napisala ameriška Slovenka gdč. Angela Kostelec, graduantinja naše slovenske farne šole najboljši članek V tem oziru. Tednik "The New World" je njen izvirni članek dobesedno ponatisnil z opomibo, da je izmed vseh ostalih baš članek gdč. Angele Kostelec najboljši in vsega priznanja vreden.
Na tako marljivo učenko je Šola sv. Jožefa lahko ponosna!
UGOSLOVANI V POEDINIH DRŽAVAH UNIJE.
Census Bureau je šele sedaj izdal natančnejše statistične podatke o narodnostih Združenih državah glasom zadnjega ljudskega štetja od 1. 1920. Do sedaj je bilo objavljeno le skup no Število pripadnikov poedi ni<h narodnosti v vseh Združenih državah in podatki glede nekaterih velemest. /
Statistika o narodnostih ali — pravzaprav — o materinščini zapopada le tujerodce in one Amerikance, katerih oče ali mati ali pa oba roditelja sta bila tujerodca, skratka ta-kozvano prvo in drugo generacijo priseljeništva. Otroci tu-jerodcev so vedno navedeni po materinščini svojih starišev. Belokožni tujerodci in njihovi otroci so navedeni v uradnih
statistikah pod skupnim imenom "foreign w\hite stock".
Jilgoslovani v Združenih •državah so navedeni po materinščini kot Slovenci in Stf)o-Hrvati. Ne da hi se spuščali v kritiko o zanesljivosti teh statistik, vendar je zanimivo, da vemo, koliko Jugoslovanov, navaja uradno ljudsko štetje, kajti, naj bodo te statistike natančne ali ne, treba vendarle računati z uradnimi podatki, kajti ti imajo veKko važnost pri praktičnem izvajanju marsikaterih odredb.
Po uradnih podatkih je bilo leta 1920 v Združenih državah rr- 208,552 Slovencev in 200,421 Sifoo-Hrvatov. Ti poslednji so porazdeljeni v Hrvate (140.550), Daknatince (3,-119), Srbe (52,208) in Črnogorce (4,535).
Od 208,552 Slovencev je bilo 102,744 tujerodeev in 105,-808 tu rojenih. Po ljudskem štetju od 1. 1910 pa je bilo 181,594 Sloveucev, od teh 123,-631 tujerodeev in — $7,963 tukaj rojenih.
Od 200,421 Srbo-Hrvatov je bilo 125,844 tujerodeev in 74,-577 tukaj rojenih. Po ljudskem štetju od leta 1910 je Ibilo navedenih — _ 128,064 Srbo-Hrvatov, od teh — 105,(569 tujerodeev in 22,395 tukaj rojenih.
Skupno število Jugoslova nov (po narodnosti) je torej po ljudskem štetju od leta 1920 bilo — 408,973 nasprotni 309,658 1. 1910.
Podatki navajajo število Slovencev in Srbo-Hrvatov po poedinih državah; tu navajamo države v postanem redu po številu našega prebivalstva v isttili.
Ostali so raztrosili po raznih državah.
Vse te številke treba razumeti kot število tujerodnih in tukaj rojenih Slovencev oziroma Srbo-HrvaoV (po iriatein-ščini), navedenih v uradnem ljudskem štetju 1. 1910.
Država	Slovencev
767 730 618 507 493 464 375 354
24.	New Mexico
25.	Nevada
26.	Texas
27.	Idaho
28.	Connecticut
29.	South Dakota
30.	MaryHand
31.	Kentucky Ostali so raztreseni po raz-
vah.
številke trefoa razumeti kot število tujerodnih in tukaj rojenih Slovencev oziroma Srbo-Hrvatov (jpo materinščini) navedenih v uradnem ljudskem štetju 1. 1910.
Na raizne druge zanimive podatke te statistike se povrnemo kasneje.
F. L. I. S. J. B.
NAZNANILO.
S tem naznanjam vsem sestram ki so članice Kat. Boršt-liaric sv. Ane, Joliet, da so jo tajnica Mayme Flajnik preselila y Rockfdale, in ker je nemogoče, da bi hodile članice plačevat na njen dom, se je sklenilo na zadnji seji, da bo ona pobirala mesečnino ali asesment v šolski dvorani, (kjer i-maino navadno sejo,) dvakrat na mesec, to je vsako drugo in vsako zadnjo nedeljo v mesecu, od 2 ure naprej.
S sosestrskim pozdravom, Anna Bolte, Društvena zaipisnikarca. (Advertisement)
1. Pennsylvania	50,257
2. Ohio	25,595
3. Illinois	24,844
4. Ne\v York	15,025
5. Minnesota	13,803
6. Wisconsiti	9,675
7. California	8,208
8. New Jersey	6,894
9. Michigan	6,808
10. Colorado	5,246
11. Indiana	3,939
12. Motana	3,622
13. Wa'sMng*oii	3,446
14. Connecticut	3,257
15. "VVest Virginia	3,043
16. Kansas	2,935
17. Wyoming	1,297
18. Missouri	1,021
19. Orogon	975
20. Utah	846
21. Louisiana	094
22. Texas	659
23. Iowa	649
24 Massaehusetts	614
25. MaryJand	536
26. Missžssippi	458
27. New Mexico	453
28. Arizona	381
29. Virgina.	376
30. South Dakota	341
31. Nelbraska	334
32. Oklahoma	326
33. Nevada	326
Država Srbo-Hrvatov.	
1. Pennsylvaniai	56,483
2. Ohio	24,844
4. Midiigan	14,818
5. Minnesota	9,003
6. New York	8,143
7. Indiana	7,846
8. Wisconsin	6,833
9. California	6,388
10. Montana	4,839
11. Washington	4,174
12. Missouri.	3,814
13. W. Virginia	3,661
14. Kansas	3,55S
15. Iowa	3,526
16. Coloralo	1,831
17. Arizona	^788
18. New Jersey	1,720
19. Nebraska	1,608
20. Oregon	1,223
21..,,Utah	1,013
22. Wvoming	946
23. Massachusetts	796
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Glolboko potrjenega srca naznanjam vsem prijateljem iu znancem, da je moja ljubljena žena, oziroma mati štirih otrok Barbara Mihelič,
sky je že naznanil, da bo patri-jarh Tikhon, predstojnik pravoslavna ruske cerkve obsojen na smrt"; t<> *e bo izvršilo, tudi če vos svet pretrga svoje zveze g sovjetsko Rusijo. Nedavno so člani ruske "žive" (reformirane) cerkve izobčili Tikhona, in ga več no priznavajo za patrijarha.
Ta oklic sta podpisala poljska kardinala Datbor in Kako-wsky v imensu vseh poljskih škofov in duhovščine in se glasi sledeče: .
"Sovražniki sv. Cerkve na Ruiskem se dobro zavedajo, da država nalašč preganja in zapira katoliške škofe, duhovnike in mine, ki »o imeli celo v dobi carizing, svobodno pot ter delovanje. Ti so vedno spol-novali ljuidske postave. Sovražniki krščanstva govorijo o nevarnosti napram državi; so pa med tem sami največji sovražniki socialnega reda in človeške družbe.
Ruski boljševiki v Prv*i vr8*i preganjajo katoličane, vsled njih verskih idealov. V obtožbi patrijarha Tikhona jasno, kažejo svoj odpor proti vsemu, kar jc krščanskega in, hočejo na ta način spraviti s površja vsako vero. _
Vsled tega mi podpisani škofje iz Poljske apeliramo na ves svet, da naj se zavzame za nesrečne in preganjane duhovnike in škofe na Ruskem, ki se mučijo v temnicah. Večletni zapor znači zanje gotovo smrt. Apeliramo rta ves svet, da so nam pridruži, kajti vladanje boljševikov nam je dobro znano. Naša moralična dolžnost je, da so zavzamemo zia 2,000,-
v starosti 35 let dne 4. junija .
vselej v Gospodu zaspala preganjanih katoličanov na
za vselej v previdena s sv. zakramenti za umirajoče; pokopali smo jo dno 7. junija na katoliškem pofkojpališču St. Mary v Sharp-sburgu, Pa.
Pokojnica je spadala k trem katoliškim društvom: k društvu Marije 7 Žalosti, št. 81, K. S. K. J.; k društvu sv. Družine št. 11, D. S. D. in k društvu sv. Ane št. 20 Prve Slovaške katoliške Ženske Jednote, katerim društvom se prav lepo in iz srca zahvaljujem' za tako lep sprevod pokojnice. Lepa liva-
Ruekem.
So še drugi razlogi, da pri-občujemo ta svoj odločen protest. Mi smo namreč najbliž-nji soseklje Rusov, vsled česar nam preko meje grozi kuga boljševizma. Vsakdo ve, da je moraličuo okuževanje ravno tako nevarno kot finančno. Ce hočemo velike vale anarhije, ki grozijo celemu svetu — na naši meji ustaviti, potem ne poslušajte samo našega protesta, ampak ga tudi dobro razumite. Ko so boljševiki mesto
la Vsem darovalcem vencev^ VaršaVQ z OT(>žjem n adli lepa hvala vsem. katerj so mi J pomagali v
in me tolažili. Še enkrat:T v
ogroža sv. Cerkev m vse njene
prijatelje stojiamo pred vas zopet na plan, da iwun pri tem
I	.	•	•	-------------- v	— V4VU Vili 1 1 C4 i;((Vill.
vsem. kateri so mi'	j- ,». ,. "
... . ,, .v i &nio tudi klicali na pomoč ves molili težkih urah•	. ,.
r; i;	nill-puf •	'	J**""
Hvala! Bog plačaj!
Pokojnica je bila doma iz vasi Stara Lipa, fara Vinica na
Dolenjskem; v Ameriki je bi-jIM)ma^ate> '_
vala 17. let Tukaj zapušča .
mene, žalujočega soproga i^ j Najglobokejši rudnik na svetu.
štiri nedorasle otroke od dva | . kor znano> ie največji ru-mii pol leta do 12 let in dva bra- dmk v Združenih državah ta; v stari domovini pa mater,' Tammarack bakreni rudnik v onega brata in eno sestro. Bo- Calumetu, Mich., last Calumet-di ji lahka ameriška gruda, in, Hecla družbe.
naj ji sveti večna luč! Žalujoči ostali: Peter Mihelič, soprog. Barbara, Ana. Frančiška in Peter, otroci. Pittsburgh, PA, 11. jun. 1923.
APEL POLJSKE DUHOVŠČINE.
(Poroča dunajski dopisnik N.
C. W. C. News Service).
»	Dunaj, 4. junija 1923.
Z eksekucijo Msgr. Butkavi-ča šo no smemo misliti, da so dnevi grozodejstev in terorizma na Ruskem že pri kraju. Slične grozne novice bo še treba pisati v knjigo sramote v označeni! deželi. „ Katoliški duhovniki iu redovnice (nune) bodo se postale žrtve krvoželjnih sovjetov. Te dni se je iz zanesljivega vira izvedelo, da bodo boljševiki tudi več redovnic postavili pred revolucionarno sodiš, če vsled tega, ker poučuje otroke o verouku. To je napotilo škofe na Poljskem, da so izdalj oklic za pomoč na_ ves s vet.
Ruski justični komisar Kur-
Globočina tega rudnika znaša 5308 čevljev in sicer 1208 čevljev *iad morsko gladino, 4100 pa pod morsko. Tammarack rutini k jo torej najglobokejši, \Če računamo njegovo no-j trajnost s površine morko gla-' dine.
Ima pa ta rudnik svojega tekmeca v Mehiki ki je 6726 čevljev globok; ta rudnik je z-nan pod imenom St. John del Rev; koji meri 2768 čevljev nad morsko gladino 3958 čevljev pa pod morsko gladino,torej 6727 čevljev skupaj.
St. John del Roy ni samo naj globokejši rudnik na svetu, ampak je tudi najstarejši, ker obratuje že ofcl leta 1&30 in je v rokah nekega angl. sindikata.
Na vznožju tega rudnika je tako vroče, da znaša toplota skalovja na <tem mestu 117 stopinj; rudarji delajo pri 98 stopinj vročine s pomočjo dova-žanega zraka, ki prihaja po velikih ceveh iz površja, čudno, da se na vznpžju lega rudnika ne nahaja nič vode? Rudarji, zaposleni v tem rudniku so v obče zdravi; njih povprečni zaslužek znaša $1.— na dan.
Izurjen delavec ni samo v obče učinkovit pri svojem delu, ampak pazi tudi na to, kako svoj težko prisluženi denar obrača.
Hranilni račun v naši banki Vam ho pripomogel tigla-diti pot k bodočemu uspehu in napredku.
Mi nudimo našim vložnikom in odjemalcem vedno skrajno uljudno postrežbo.
V najem oddajemo varnostne skrinjice za depozite po 25c na mesec in višje.
JOLIET NATIONAL BANK
Ustanovljena L 1891.
članica Federalnega rezervnega sistema.
Uradniki:
Robt. T. Kelly,načelnik odbora ravnateljev; Wm. Redmond, predsednik; P. F. McManus, podpredsednik; Chas. G. Pearce, blagajnik Joseph Dunda, pomožni blagajnik; M. J. Murphy, zaupni uradnik.
Established 1857
ALI POŠILJATE DENAR V j-1	EVROPO?
I Ako je temu tako, bo za vas veli-^PJke važnosti zveza naše banke v sve-AaV tovnoznanimi drugimi bankami v
I inozemstvu. ^mJ Mi posredujemo in izposlujemo, da denar poslan po naši banki v staro domovino, prejel vaš prijatelj ali sorodnik prav na domu.
PRIHODNJIČ, KO NAMERAVATE ZOPET POSSLATI DENAR V STARO DOMOVINO, VPRAŠAJTE NAS ZA CENE. MI VAM NUDIMO VEDNO NAJNIŽJE CENE PRI INOZEMSKI VALU-
Najstarejša in največja banka v Will
3% obresti na hranilne vloge.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE"
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote T Združenih državah
ameriikih.
1804 n. Chicago St
Uredništvo in up ravni« tvo: Telefon 104«.
JOLIET, ILL.
Za ilane, n« leto
Za nečlane_____
C« inozemstvo _
Naročnina:
41.» .$2.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENJ AN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA. * Mainted by and in the interest of the order.
Issued every Wednesday.
« i
1004 n. Chicago St
OFFICE: Phone: 104S
JOLIET, ILL.
Razmotrivanje v prilog XV. konvencije K. S. K. Jednote.
XXXVII.
Ročk Springs, Wyo.
K številnim drugim dopisni kom se pridružim tudi jaz, da izrazim svoje mnenje o nekaterih točkah naših pravil, kate re so po mojem prepričanju bistveno potrebne za bodoči napredek K.S.K.J., da se preuredijo, oziroma na novo vpeljejo.
Pred vsem je potrebno, da prihodnja konvencija v}>osta-vi našo K. S. K. J. na "standard" drugih Jednot in zavarovalnih družb glede možnosti zavarovanja. Mi lahko še bolj povdarjamo milijonsko bogastvo, solventnost in sigurnost Jednote, Če pa ne moremo nuditi istih prilik in priložnosti zavarovanja pri naši Jednoti, kot jiii nudijo drUge podporne organizacije; vse skupaj le ina-Iovpomaga. Zato je po mojem mnenju za bodočo rast Jednote absolutno potrebno: prvič, da se k sedanjim razredom snirtninske zavarovalnine v-pelje še dva in sicer za $1500.-00 in $2000.00 in drugič, da se uveljavi splošna centralizacija bolniške podpore.
redi zavarovanja, / in sicer, $1, $2., $3— na dan.
Nekateri dopisniki so v svojih razmotrivaujih izrazilli željo za zvišanje operaeijs'kih podpor. Nimam n$č proti temu ako se ista zviša; pač pa naj bo dano članstvu na prosto, da naj se vsak sam zavaruje za višjo operacijsko podporo ako jo voljan plačevati višji asesment v ta namen, ker a-ko se zviša podpora bo treba zvišati tudi prispevke v ta namen, kajti sedanji prispevki komaj zadostujejo za podporo, ki se plačuje po sedanjih pravilih; torej je povsem nespametno zahtevati zvišanje ne, da bi se tudi zvišalo asesment v ta sklad; zato jaz priporočam, da .naj operacijska podpora ostane po starem; ako pa se že zviša, naj bo dano članstvu na prosto, da isto zviša ali pa da ostane zavarovano, kot sedaj.
Članom razreda A. naj se zniža asesment, ker vsekakor je nekoliko prehudo breme, ki ga jim je naložila zadnja konvencija. Je sicer res, da so (ti člani plačevali nekoliko
cimo eno stran, ali dve v wig!e škem jeziku, tako da bi se zadovoljili tudi tisti člani, ki niso vešči ali ne jako dobfo slovenskega! leganja, bi bila K. S. K. Jednota najboljša zavarovalna organizacija Združenih državah.
Dalje čitam razna priporočiti' za uveljavljenje splošne bd^ niške centralizacije. Jaz bi rada onim, ki to priporočajo v v spomin poklicala splošno glasovanje o tej točki. Ali se njste tistiknut) prepričali, da (ilanstvo ni za centralizacijo; saj večina ine. Zakaj isto zopet usiljujetef Čim več svobode bode imelo članstvo, tem bolj bode zadovoljno, ji«, boljšem stališču in vajeni ugledu bode Jednota. Veliko jo sedaj društev pri Jednoti, ki gotovo vsa lepo napredujejo; pri rejajo razne zabave v prid svojih blagajn. To pa ni samo dobretga pomena v finančnem oziru, ampak tudi v društvenem. Na takšnih društvenih zabavali se še lo članstvo dob ro seznani, se zabava in razvedri. Vsak posamezni čllan, a Ii članica se zanima za Uspeh in za koliko se je opomoglo društveni blagajni. In čimbolj je ista močna, bolj so člani ponosni na društvo in bolj se zanj zanimajo. Ako bode pa Jednota prevzela plačevanje bolniške podpore, bode pa polovica tega zanimauja izgi-
Že na zadnji konvenciji je'premalo preje, ampak ne po
bilo precej delegatov za zvišanje smrtninskik razredov, a končno je zmagalo le nasprotno mnenje; da je pa to zvišanje potrebno, vse lahko Vsak sam prepriča v svojem tatetnem okrožju, ker povsod je velika vdčina naših rojakov zavarovanih pri več podporpih družbah; to je posebno dejstvo še pri družinskih očetih. Ako bi pa naša Jednota nudila višjo zavarovalnino, bi se gotovo marsikdo raje zavaroval.za višjo podporo pri eni Jednoti, kot pa da bi plačeval v več zavarovalnih družb; to bi storil že iz ekonomskih »ozirov, kajti vsaka družba mora zraven smrt umskega asesmenta računati še za upravne stroške; in namesto Ja bi plačeval te stroške pri večih družbah, bi lahko iste omejil samo na e-no.
Ravno tako kot je potrebno zvišahje smrtninskih razredov, je pa potrebno zvišanje bolniške podpore. Da se pa ta bolniška podpora more zvišati in jamčiti, je pa v prvi vrsti potrebna splošna centralizacija, obvezna za vsa društva spadajoča h K. S. K. J. Mnogo je članov, ki pristopafjo k Jedno-tam ne toliko zaradi smrtnine,
svoji krivdi. Po mojem mnenju bi bilo nekoliko bolj bratsko ako se ta asesment razdeli tudi na člane razreda B, ker o-ba razreda skupaj bi lažje pre-ntašpla breme, kot pa samo en razred.
K sedanjim rednim uradnikom društva naj se še prida urad organizatorja, katerega namen bi bil pridobivati nove ude za društvo in Jednoto. Ravno tako naj se še izvoli gl. organizatorja, kateri bi v zvezi s krajevnimi organizatorji navduševal katoliške Slovence za pristop v K. S. Iv. J. Na ta način bi se gotovo dalo mnogo vtič dosečiti v pridobivanju novih članov.
Toliko za sedaj; pa še prihodnjič kaj več.
Matt Leskovec.
venci ji, bi to postavilo našo Je kot pa zaradi bolniške podpo-^.dnoto v prvo vreto vseh Jed-
re; to je še posebno dejstvo pri mladih, neoženjenih 'članih, ki pristopajo bolj zato, da zavarujejo same sebe za' slučaj nesreče ali bolezni, kot pa zaradi smrtnine. Po sedanjem načinu je gotovo le malo, ali pa .nič društev pri naši Jednoti, katera bi plačevala svojim članom več kot en dolar bol. podpore na dan. V sedanjih razmerah je pa en dolar na dan jako ma<lo; pri večjih družinah malo bolje, kot nič. Moje priporočifo p torej, da se v-pelje splošna centralizacija bolniške podpore s tremi raz-
XXXVIII.
<Sheboygan, Wis.
Kakor veliko drugih članov in članic, tudi jaz pazno zasledujem razna razmotrivanja v prilog prihodnje konvencije.
Izmed vseli dosedanjih stavljenih predlogov je menda oni za dvajsetletno zavarovanje najboljši. Če bi se ta predlog odobril na prihodnji koa-
not in " losurancovVsak bo pritrdil dia nudi naša Jed-
nila. Vsak si bo mislil: Če imamo kaj vblagajni, ali ne saj Jednota vse plača. — Večkrat sem že katerega slišala, ,ki ^e je za majhno bolezen javil bolnega: Ker Jednota plača, če bi društvo bi se ne. Torej naj ta totčka ostane kot ji' do sedaj, da se lahko vsako diuštvo po prosti volji zavaruje.
Ravno tako bi bilo umestno, da se zviša opera-cijsko podporo in tudi to prostovoljno, kdor hoče višjo podporo, in je zadovoljen plačevati višji asesment, — dobro, kdor pa je zadovoljen z dosedanjo podporo in je proti zvišanju asesmenta, naj pa tako ostane, kot je do sedaj; tako bo zadovoljeno Vsak član in članica in ne bodo mogli godrnjati, da se na vsaki konvenciji zviša asesment.
Delegati in delegatinje prihodnje konvecije! Nikar ne zaostajajte za vašimi sobrati kj_ ,so bili zbrani na 14. konvenciji v Jolietu, in -so napravili prvi korak svobode k res pravi enakosti ,s tem, da so dali isto stališče ženskim društvom kot ga imajo moški. Vi pa nadaljujte s tem, da ne bodete .glasovali, — ako bode ie mogoče — za nobeno prisilno stvar, ker prisiljenost je človeku zoprna že po naravi. Dajte svobodo, svobodnemu članstvu!
Mary Prisland, tajnica dr. št. 157.
XXXIX.
Canonsburg, Pa.
Dne 3. junija je naše društvo sv. Jeronima, št. 153 sprejelo nekaj točk, ali nasvetov v prilog 15. konvencije K. S. K. J., ki se bo pričela dne 20. avgusta v Clvelandu, 0. Te točke so:
1.)	"Glasilo" naj postane v katoliškem duhu tiskan političen. Jnevnik.
2.)	Priporočamo * vol J te v konvenčnega predsednika; kajti cdinole konvenčni' predSed-
nota sorazmerno z dirugimi za- i k zamore nepristransko vodi-varovalnimi družbami več u-|ti delo za dobrobit vsegia član-godlnosti in kjoristi koti iste. i stva Jednote. Vendar imajo privlačno silo s j 3.) V,novih pravilih naj ecf tem, ker lahko zavarujejo svo-'doda društveni obredni k in
je člane za dobo 20 let. Ako bi lahko naša Jednota tudi kaj takega storila, bi bil to menda najboljši napredek, kar ga je do sedaj zaznamovati. Oso-bito bi to bilo po volji našim mladim ^anteni in dekletom, ki radi dajejo prednost ameriškim "irisurancom" Ako bi se tudi "Glasilo" tiskalo, re-
prisega društvenih' uradnikov, ko nastopijo svoj urad ob Novem letu, ali če kdo med lotom svoj urad sprejme,
4.)	Plajcia .gl. uradnikov naj se nekoliko zniža.
5.)	Konvencija, naj se vrši na vsake 4 leta. .
(k) .Vsako društvo naj samo plača delegatom na kon-
vencijo vožnjo in dnevnice h svoje blagajne.
7.) Odpadejo naj drugi gl podpredsednik in dva nadzornika.
Novo društvo naj se u stanovi lahko že z osmimi člani (caini).
9.) Sprejme naj še onemogli sklad in poviša asesment z^ za vse članstvo.
•1.) Poleg dosedanjih pos mrtnin, n^tj se siprejme še 20 letno zavarovanje, kot ga je br. gjv tajnik priporočal. ,
U.) Sprejme naj se splošno- 'bolniško centralizacijo za vsa društva; podpora naj znaša $1.— in $2.— na dan; nika kor pa ni priporočljiva' podpora $3.— in več, ker s tako visoko podporo bi se preveč riski-ralo.
To so za sedaj naši nasveti.
Anton Bevc. ml. pretiš.
John Pelhan, tajnik.
Frank' Vende, Nastop.
Frank Kirn., blagajnik.
(Društveni pečat.)
XL.
Ohicago, lil.
Tudi jaz hočem napisati nekaj vrstic k razmotrivauju bližajoče se konvencije. Čitala sem vse nasvete gl. tajnika, in jih smatram za napredek Jed-nbte, 'če se vpeljejo; vendar naj se da v vseh slučaji članstvu na razpolago, kakor se samo želi zavarovati; ne g<a pa siliti ali primorati v kake razne zavarovalne oddelke. !Vse moje današnje razmotrivanje zavisi lrcv starejših članih, oziroma članicah: 20 letno zavarovanje bode koristilo za Jednoto in za njeno mlajše članstvo, ki si takorekoč želi "Life Insurance", in ker ga pri Jednoti ni, se pa zavarujejo pri raznih Imsuruce družbah. Z upeljivo 20 letne za-Y&rovalnine bi Jednota gotovo iiapVj^dovala v članstvu.
Tudi večja svota snirtniuske zavarovalnine bi koristila Je-dtioti. Skušnja me uči, da so šle Slovenke k Insurance družbam s pripombo Ičeš: Mi ni potreba vodno raznih doneskov, n. pr. izvanredne prispevke za društvo, tiketi, itd. plačevati; plačam mesecnino, pa j^ulovolj. — In to je res. Kdor je pri več društvih, si res želi mnogokrat h kakim tujerodnim zavarovalnim družbam, ker poleg Jednotinih stroškov pridejo še društveni; če pa se bi lahko zavarovali za par tisoč pri enemu društvu, se pa eno že zmaguje. Zdaj stvpa hočem lotiti splošne bolniške centralizacije; sicer se malo bojim,—vendar ko-rajža velja. Bojim se namreč, ker jo je že mnogo dopisnikov ali društev na tem mestu tako toplo priporočalo, a jaz je pa kot "splošno" za mojo o-sebo in kot za društvo M. P.^ št. 78, nič posebno ne odobravam. Tudi sedaj se nanašam na starejše V-.laiie(ice) naše Jednote, ki ne bode mogla plačevati bolniške podpore iz nič. Naložiti pa 75c. ali $1.— na posameznega čla na (ico), to storite- in videli boste, koliko bode bratske ali sestrske vzajemnosti pri Jednoti še ostalo?! Reš je, da nekaj članstva bi zmoglo plačevati ases., zopet drugi, dasi lahko bi* vendar z godrnsmjein prispevali visoko mesečniiio, ter odgovarjali sinove in hčere, naj ne pristopajo k Jednoti, ker ima tako visok asesuieirt. Koliko pa je članov (ic), ki so se že postarali v Jednoti; za zaslužek so nesposobni; pride že osivela čliuiiea, udova brez dohodkov, preskrbljena malo za najnujnejše potrebe, plačat društveni asesment za en mesec, in ji dam r^tiun $3.97; včasih pa ni mogla plačati, ker ni bilo denarja, pa za dva meseca skupaj prinese $7.94. Pravi, — Saj br pui-vtila, pa me bode treba pokopati, in če ne bode loga- ne bode s čim; drugam pa jhe morem na starost'. Kdo
naj I temu ases. naloži še en
dolar mesečno za bolniško pod poro tej članici, ki je radi starosti vedno bolehna, vendar še po malem opravlja za silo hišna dela, in tako je nesposobna za bolniško podporo. — In to ni edini' slučaj pri društvu, še manj pri Jednoti. 2e sedaj se sliši med starejšimi članicami, da Jednota, ozir. odbor hoče, da starejši č!ani(ioe) odstopijo od Jednote- da se tako prihranijo stroški Jednoti. Za to misel navajajo kot podlago visoki ases. izza 1. 1920. Temu sicer ni tako; vsaj tako tf-pam, in to tudi razložim članici, fce slučaj na to nanese. Jednota se je morala: podvreči postavam, kot,vse druge, zato tudi ne verjamem, da bi se smel asesment znižati članstvu kakor nekateri dopisniki priporočajo; pač pa naj bi Jedno ta, ker je solventua, vsako leto enkrat darovala ases. tistim članom (icani). katerim je bil asesment povišan v 1. 1920. To bi se vsem starejšim članom dobro zdelo in bi dobili zaupanje v Jednoto, katero so ustanovili. Po mojem mnenju, — še bolj po izkušnjah kot 5 letna tajnica — vem, da veliko, veliko naprčdk/i pri Jednoti je odvisnega od starišev, ki so sedaj pri Jednoti. Dajte tem zadovoljnost in dobili boste v-so družino poki okrilje juaše Jednote." A euje se pa dnevno glede visokega asesmenta, da se jaz bojihi priporočati, ne v enem. ne v drugem slučaju povišanje asesmeta — izvzem-Ši nekaj mesečno za i onemogle in dolgoletne bolne člane (ice), ki so res vsega usmiljenja vredni.	t
Če so pri naši Jednoti društva, katerih člani(ice)) so pripravljeni plačevati $1.— za bolniško podporo, naj ostane, ifakor je bilo do sedaj, bolniška podpora za tista društva, katera<■ jo hočejo, do sedaj, seveda če je mogoče glede Jed-notinegiii poslovanja. Naj se da v kolikor mogoče v vseh o-zirihi priliko članstvu samemu na razpolago, kakor se želi zavarovati. Mnogi se bodo zavarovali za 20 let; vsi pa«gotovo ne; eni se bodo zavarovali za $2,000 posmrtni ne, med tem ko drugi ostanejo pri $250.00. Tako so tudi nekatera društva vneta za bolniško centralizacijo ko zopet druga ne marajo nič slišati o *em. Sicer je malenkost, vendar naj mimogrede omenim, da, ko smo pri našem društvu M. P., št. ^78, u-stanovile bolniško podporo, je bilo izmed nekako 200 članic Okrog 100 članic proti predlo gu, da se ustanovi tudi bolniško podporo. Odbor je uvide!, da bode«nezadovoljnost v društvu, naj bi že ukrenil v katero smer bi hotel, zato se je pa ustanovila bolniška podpora za tiste, kateri hočejo plačevati za njo. Okrog polovica članic je zavarovanih za podporo in te plačujejo 35c. več na mesec za 6 dol. tedenske podpore. Je sicer s tem več dela za tajnico, vendar videč zadovoljnost med članicami, se pa tisto delo izplača. Po izkušnjah mislim, da če je društveno likuistvo pripravljeno po $1.— mesečno plačevati za bolniško podporo, v društveno blagajno, ter še parkrat vi letu prirediti kako veselico v prid društvene blagajne, tako društvo bi kmalu lahko samo plačevalo 8 — 10 dol. tedenske podpore, torej več kot Jedno-tii! Vem, da vsi člani (ice), ki pišejo za razmotrivanje. želijo napredek Jednote, ter mislijo le dobro; ravno tako tudi jaz pravim po svojem prepričanju in želji dr., št. 78; dajte rajši na izbiro članstvu. Komur bode mogoče plačevati, z veseljem se bode zavaroval, in rad iplajčeval asesment, tisti pa, ki že sedanji ases. težko zmagujejo, za te bi pa: le res bila krivica, siliti jih v to. Jaz tu ne pišem za mojo osebo, a
poznam pa že precej društvo^ no življenje, da sem odločno proti povišanju a&esmentaa 75c. ali celo $1.— mesečno, kakor nekateri pišejo.
Glede Jednoti nega" Glasila", v kolikor jaz vem, je ure-jevano večini članicam po volji, in ker «am primanjkuje dobrega berila, bi bilo lepo in koristno, ko bi se dalo doseči, da bi "Glasilo" večkrat izhajalo na teden.
Članice, delegatinje — naj bi tudi vzele dobro v pretres točke, ki jih je v zadnji številki "Glasila" podal brat ured*-liik; te točke so velike važnosti za ženska drušftva.
Za danes naj zadostuje, dru-gač objavim pa še druge točke, ki je želi dr. št. 78, dati v raz-moitrivanje.
S sosestrskim pozdravom do vsega ^an.stva.
Za društvo M. P. št. 78.
Mary Blaj. tajnica1.
IVERI.
Jeza in ljubezen dajeta slabe nasvete.
Nekaj moraš biti: ali naklo, ali kladivo.
Zapiši vragu na rogove, da je angel, in mnogi mu bodo sledili.
Zasmehovanje je plevel na vrtu človeške družbe.
.1 _ #
Krasni in bujni ženski lasje imajo večkrat slabe korenine.
- Kdor danes ]»ade, — lahko jutri že zopet vstane.
; I
Pot td slave do sramote jo je zelo kratko.
•
Z medom dasiravno je zelo sladek so ni dobro mazati po glavi, kajti nadlegovale te bodo muho in komarji.
Dobro se je odrezal. -
11x4 tel j: "Ko voda zmrzne v leti, kaka važua izprememba nastane v tem!"
Učenec: "Izprememba v ceni."
Leta 1921 je vsaka oseba v Združenih državah izdala $10.
za cukrčke (caiidv) in slado leti; $9.— za izol^žbo (šole); 50c za prežvekoval ni gum in 29c za zdravje.
NEIZMERNA DEJSTVA.
Sekvoje (rdeč les), ki rastejo na pacLfičntm obrežju, so nekatere stare od 3000 do 4000 let. Mnoge teh so bila že dobro debela drevesa ko je Tut-ankh-amen vladal v Egiptu. Gore, kjer rastejo ta drevesa, pa so polne fosilov »ličnih dreves, katerih starosti se ne more meriti na tisoče let, ampak na milj one. Ravno tako neizmerne pa ho dobrote in koristi, ki jih prejemajo tisoči in tisoči ,vživalci Trinerjevega zdravilno grenkega vina v .teku zadnjih 33 let. Mr. Frank Sko-rapa, Roohester, N. Y. nam je pisal 29. maja 192,?, poplnoma pr_yivilno: "Denar se lahko šteje, ampak dobrote Trinerjevega zdravilno grenkega vina iso neizmerne." Na to zdravilo se lahko vedno zanesete v slučajih slabega teka, slabo prebave, f| plinov v črevesju, glavobolov, splošne pobitosti in sličnih želodčnih neredov. Itn ravno tako se lahko zanesete na vsa druga zdravila in preparacije Jos. Triner Com-panije, kot na primer: Tri nerjev Linment, ki je jako dober za izvijenja, utrujene noge in mišice; Triner's Hand Lotion za trdo kožo; Triner Liouid Sliampooj ki napravi lase svetle in krasne, itd. V-prašajte_svojoga lekarnarja a-li trgovca z zdravili za podrob-neja pojasnila.
, (Advertisemeut)
I-
K. S. K.
S a
MM
Jednota
•ur
Ustanovljen* ▼ Johet«, IIL, dne 2. aprila 1894. Inkorporira* S 1fiU**," _	dne 12. januarja, 1898
GLAVNI URAD: JOLIET, IIL	Telefon 104*
SOLVENTNOST K. S. K. J. Z NASA 100.27%.
Od ustanovitve do 1. junija L 1923 znaša skupna izplačana
podpora $2 ,200.862.00. .	GLAVNI URADNIKI:
Glavni predsednik: Joseph Siur, 607 N. Hickorj St Joliet, IU. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Are., Pueblo, Col* IL podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St, N. S. Pittibttrih, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL ! Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St.. Joliet IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joljet, IIL Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620-10th St, Waukegaa, IIL Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 600 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st 26 Tenth St, North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn.
John Zulich, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St, Joliet IIL
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St, Joliet, III. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinieh, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU. * '
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa.
UREDNiK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Telefon 1048.
JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poifljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet- IIL
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Dne 4. t. m. prejel sem od sobrata Josipa (Sitar-ja, glavnega predsednika K. S. K. Jedinote. podano resignacijo, 'katero tukaj priotbčujem. Prepis resigniacije je bil poslan vsem glavnim uradnikom Jednote v (jlbvestilo. Kaj bo glavni odibor v pogledu resignacije ukrenil, oziroma določil', hočem poročati kakor hitro mogoče.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, 111., 18. jun. 1923.
Joliet, 111., 2. junija 1923. P. n.Kranjsko-Sloveauska Katoliška Jednota,
Joliet, 111.
Resignaci j a.
Kritika, ki je zavladala pred nedavnim »časom, med nekaterimi društvi v Jolietu, mi daje povod, da daues pospešim svoje korake; v to mi veleva vest že dolgih šest mesecev. Da-siravno sem držal tehtnico resnice na pravem stališču, so mi kljub temu nasprotovale mnoge osefoe, ter direktno cela društva s svojimi pikrimi- in zbadljivimi dopisi, naravnost rečeno o-studlnimi napadi. Rovali so proti meni, kot napram največjemu hudodelcu, v njihovem trdnem prepričanju, da me pahnejo vpropad; da v propad sramote! Njih princip je bih "Dajmo ga, osramotimo ga in dokažimo mu, da je krivfoniik!"--
Toda vse njih delo, obrekovanje, nesramne laži in krivo postopanje napram meni je bilo zaman.
Kot predsednik K. S. K. J. sem skušal lepim in mirnim potom vsa razburjenja in neprijetnosti rešiti. Deloval sem zmeraj le v prospeli in dobrolbit, ter jo čuval ki je biser slovenskih katoličanov v Ameriki.
Ne bom se dalje hvalil, marveč izrekam le -toliko, da moje geslo je bilo: Vse za blagor in povzdigo K. 8. K. J., za kar sem v jiadi, da mi odborniki, glavni in društveni, enako tudi druge treznomisleče osebe pozitivno priznajo.
Kar som se že pri letni seji meseca januarja napram nekaterim gl. odbornikom izraizil, in ker mi do danes ni mogoče pozabiti rane razžaljenja, katere so mi bile prizadete, zategadelj danes javno in odločno ponavljam, da se prostovoljno odpovem sedežu gl. predsednika K. S. K. J.
Kar se tiče medsebojnega občevanja uradnim, bodisi privatnim potom s sobrati gl odborniki, moram povdarjati, da smo delovali v najpopolnejši harmoniji in prijateljstvu.
Pred vsem izrekam najiskrenejio zaflivalo vsemu glavnemu odboru za njegovo vedno in iskreno mi naklonjenost. Lepa hvala posameznim članom in sotrudnikom K. S. K. J.
S tem zaključujem svojo, Vam podano resignacijo, želeč
mnogo uspeha ter ostajam z
izrazom spostovanja, ,	Joseph Sitar.
FINANČNO POROČILO K S. K. JEDNOTE ZA MESEC MAJ 1923.
Asesment 5—23.___
Dr. št.
Plačali na!	J , . J J°,entr- J
ases. 5-23 | Smrtnine | Foškodmne [Bol, podp,
1.
2
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30. 32.
358.83 800.77] 239.97
189.45 240.01
195.97 32.59
179.66 439.80
96.37 417.11 241,10 202.97 55.42 206.82 121.31
126.67 9.71
701.91 742.74 541.30
140.46
1,000.00| 280.00
10.00
1,000.00
50.00
25.00
50.00 50.00
100.00
56.00 15.00
26.00 49.00
53.00
334.00
m.Aftn/1 E. 8. K. JEM0TE 20. JUKL1+
J**
33.
38.
39.
40.
41.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.-
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
97.
98. 101.
103.
104.
105. 108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122. 123! 124. 126.
127.
128.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
139.
140.
143.
144.
145.
146.
147.
148. 150.
152.
153.
153.
154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165.
166.
167.
168.
169.
170.
171.
172.
173.
v
>.96 mM
'28.34 184.74 175.74 169.16 409.lt 180.38 321.96 104.46 120.20
162.46 93.60
488.60 88.86 235.80 326.27 126.01 196.84 344.39) 180.70 158.35
506.69 86.03
166.47 0T7.41
346.52 140.73
238.40 56.81
142.34 9.98 235.16
58.98 130.66
247.54
295.91 111.90 372.08 308.58
56.33 20.79 93.84 130.86 164.94 71.52 162.16 59.76 172.02 137.33 202.29 79.41 145.01 52.38
102.70 103.98 191.93
94.901 91.75
187.41 62.87
110.13
132.92 149.49
87.99 107.07 180.77
38.20 62.08 266.44 52.70 62.48 92.83
181.41 78.02 9.07 259.15 147.24 28.08 219.57 147.79 105.20 50.29 36.31
39.92 203.66
55.83 191.66 88.51 151.28 116.00 85.66 102.46 114.54 18.68 159.31 94.41
26.93 66.48 35.60
498.65 361.06 149.49 78.28 60.04 10.11 76.74 69.12 20.36 51.36 118.99
Skupaj
$ 22,326.94
1,000.00 600.0P
1,333.34
1,000.00
900.00
1,000.00
250.00
25.00
50.00
50.00
50.00
50.00
25.00
50.00
300.00
38.00
102.00
31.00 62.00 12.00
28.00
95.00
34.50 34.00
26.00 30.00
10.00 16.00
9.00
66.00
31.00
34.00 58.00
$ 575.00|$ 1249.50
FINANČNO MLADIN&K
_POROČILO
INBKEGA ODDELKA k.s.ic. jednote ZA MS8S0 MAJ 1923.
Dr. |t.	Vplačan ases.
1	.........i......I 28.85
2	................. 51.20
3	............... 10.10
4	.......... 3.30
	5................... 9.85
	7...................
8	................ 10.65
11. .................. 9.30
12	................ 22.05
1	3.................. 3.15
14	..................................12.00
15......................................7.50
16. ..'.............................1-06
17................:.	.60
2	0....................................8.70
2	1....................................2.25
23.....................5.40
25..................	24.75
2	9.................. 65.45
3	0.................. 6.15
33. ................. 11.00
38.................. 19.50
4	0................... 6.115
4	1.................. 6.90
4	1................... 6.90
4	2.................. 30.35
}l62.
163.
164. 163. r 67.
68.
69.
70.
71. [172.
16.05
28.90 4.80 1.80
1.05 1.20 2.40 1.35 1.35 15.00
•»kupaj .............$1128.73
preostanek
1. maja 1923... ... .$28.403.41 Prejeli od
društev ...........$ 1,128.73
Obresti ...........$ 18.74
43.
44.
45.
46.
47. 49.
1.80 6.90 4.30 .90
7.65
4.66
50................... 28.10
52.
53.
54.
55.
56.
20.80 27.90 7.55 3.45 16.85
57.................. 10.60
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70. 72.
74.
75. 77.
............................1.80
............................14.70
............................4.05
......................13.65
............................3.00
............................49.06
............................9.60
............................14.55
............................1.35
............................3.78
............................15.95
..............	6.30
...................16.75
78....................................11.30
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
14.70 7.90 19.90 1.35 1.20 6.15 9.65
87............i..... 10.20
88.....'...........
8	9.................
9	0................
9	3........;.......
9	4................
9	5..........i......
98. ..............
101.................
10	3................
10	4................
108................
10	9................
11	0................
111. ................
112................
113.................
115. ...............
118................
11	9................
12	0................
122................
123................
126......................
127. i................. 12.10
.75 5.90 4.80 21.95 4.40 5.55 3.30 6.10-8.85 7.35 4.06 6.30 15.90 9.60 4.50 7.20 1.65 1.65 3.30 13.05 .60 6.75
128.
130.
131.
132.
133.
134.
_„_______ 8,673.34 .__.	,
Društvu št. 7 izplačana odpravnina ........................$500.00 135.
Preostanek 1. maja 1923 ............................$1,045.252.15 136
Prejemki tekom meseca maja 1923.
Prejeli od društev ...............................$22,326.94
Obresti ................................. 5,161.38 $ 23,486.32
$1,072,740.47
139.
140. 14)3.
144.
145.
\ Izplačali:
Posmrtnine ...................i.........$8>673.34
Poekodnine ............................. 576.00
Centr. bolniške podpore .................. 1,249.50
Odpravnine ............................. 500.00
Upravni stroški ......................... 2.517.21
13,515.05
Preostanek 31. maja
1923 ........................$1,069,225.42
Josip Zalar, gl. tajnik.
KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OOLA«tf*JQ V
LISTU! TTTir .
2.60 2.15 10.80 1.50 1.20 6.05 3.60 2.70 4.95 .90 1.20 15.75 6.00
14&.................. 21.80
147.
148. 150. 153.
153.
154.
156.
157.
158. 160. 161.
11.55
9.00 16.55 16.30 1.35 5.40 7.05 1.65 2.85 3.60
Izplačali: .........$29.550.88
Za prestop med člane in
članice .....$108.75
Upravni stroški .......$115.00 $ 223.75
Preostanek
31. maja 1923.......$29,327.13
Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, IU., 1. junija 1923.
Nekaj navodil za člane bratskih organizacij.
Če je kak tvoj sobrat bolan, o-bišČi ga.
Če je kdo brez dela in zaslužka, povej in svetuj mu, kje bi molela lahko dobil delo.
Če jc kdo v zadregi, žalosten in otožen, da potrebuje sočutja, — privošči mu tolažilno in dobro besedo; to 11111 bo pomagalo, da bo »voje gorje lx>lj lahko prenašal.
V obče pomagaj svojemu sobrat u tedaj, ko je najbolj pomoči potrebeoi; to je glavno načelo pravega frat^malizma.
Amerikanske časnikarske race.
Zdaj ko se nam bližajo pasji dnevi in doba kislih kumaric, prinašajo večkrat ameriški listi kako posebno zabel je-no" novico.
Lansko leto smo večkrat kaj čudnega čitali iz države C011-necticut, n. pr. o neki dnesirani marki, ki je na svoj rep lovila .žlahtne ribe; letos so se pa te časnikarske race preselile v, zapadno državo Washčngton. Torej poslušajte!
Baš te dni, je nek chikaški angleški dnevnik priobčil iz Little Falls, Wash. senzačno novico o neki veliki, črni medvedu ji, ki v reki Cowiltz? s pretlnjima tacama lovi ribe (salmone). Medvedinja, ko ribo v jame iste" ne požre, ampak jo vrže na suho; ko jih na ta način nalovi večje število, jih nese %vojim, mladičem v bližnji brlog. (Morda jih tudi speče, ali_ocre? Op. stavca.)
Druga časnikarska raca iz AVashingtona : Walihike Wash. 9. junija. — V bližini Columbia reke živeči farmarji in vrtnarji so prišli na sled posebne vrste karpom. ki so vegeterijan-ci. Te ribe priplavajo iz reke in se pasejo po bližnjih travnikih in vrtovih, kot živina. Baje jim je najljubša solata in iglavnato zelje,? redkovice čebule, česna in hrena ne marajo. — Neki farmar je opazoval velikega karpa, ko je plezal na drevo ijj grizel listje. — V resnici, takih 'karfov' nimajo niti v briktni Ljubljančani v Kra kovem, ali Trnovem, čeravno so jih podkovali.
Chikaški mestni očetje so zoper suše.
Chicago, IU. 14. junija.— V-čeraj je bila v mestni zbornici z 37 proti 8 glasovi sprejeta resolucija aldci-ma.ua Harry Klinka, da naj se kongre- naprosi za razveljavo 18. amend-monta, da bi bilo izdelovanje in prodaja bolj mehkih vin in pive zopet <iovoljeno.
Chikaški občinski svet jo sledil izgledu newyorškega guvernerja Smitha, ki je podpisal v newyorški zakonodaji nedavno sprejeto protisuhaško 1 predlogo.
u VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Umrli so v Ljubljani: Kata-linaBernard, žasebnica, 78 let
—	Ivjan munlla, vladni svetnik y p., 67 let. — Fran Jankovič, hlape«, 66 let. — Janez Žnidar, posestnikov sin, 18 let.—Ga.š per Suhadolnik, užitnar, 71 let. —Jernej Teran, delavec, 65-let. — Ivan Piv k o, dninar, 45 let. — Marija Črtanec, žen« progovnega delavca, 23 let. — Alojzija Kamin, užttkarjeva hči/26 let. — Fran Odlazek po sestnik, 54 let. — Alojzij Bur keljca, železu, premikač, 60 let.
—	Štefan Žvan, jetniškir paznik v p. in posestnik, 49 let. — Ma tevž Zalar, bivši sodavičar ii posestnik, 52 let.
Smrtna kosa. — Drle 15. ma ja je umrl na Vrhniki, tamoš nji trg<>yec Ivan Kržan v. sta losti 36 let. — Dne 16. maja j< unnl v Cerknici v starosti 6 let posestnik in mesar Fran Logar. — V ljubljanski bol niš niči je umrla ga. Ana Končina roj. Roje, soproga Milana Kon čina iz Gorenje vasi pri Stični
—	V Prevojah je 18. maja u mila ga. Terezija Požar roj Rihtar, soproga trgovfca Aloj zij Požarja. —
Umrl je 16. v Grahovem ol Bači tamoš«) j i župnik in zaslu: ni cerkveni glasbenik g. Ivai Kokošar. R, I. P.!
Smrtna nesreča. Nad Stre 1 iščem na Golovcu sta se na bi nkoštni pondeljek popoldne i grahi 15 letni Albin Indof in 1 letni Bogomil Porenta. Albii Indof je odnesel svojemu oče tu monterju mestne elektrarni Francu Indofu .'if> mm topnišk« krogljo. katero jo hranil očt kot spomin na svetovno vojno Radoveehii Albin je tolkel p< kn/glji, ki je z groznim pokon razipočila. Drobci so groznt razme šarili Albina, kateri se j( zgrudil mrtev na tla,Bogomih Porento so pa težko ranjonega prepeljali v bolnišnico, v kate ri je revček že umrl.
Smrtnonevarno se je poško dov.nl Valentin Potočnik, cev Ijar v Dolenji vasi v selški dolini. Vozil je dne 14. maja z-jutraj Od doma v Kranj. Ne-srtfta se je zgodila pod staro-loško cerkvijo. Zelravnik je konštatiral prelom črepinje Otlpeljalj so v elržavno bolni vo v Ljubljamo.
— Smrtna kosa med koroš kimi Slovenci. Zadnji čas smrt zelo ke>si med koroškim-Slovenci. V St. Jakobu je u mil mizarski mojster Jane; Tarman, v Gradnicah pa vele por^estnik Janez Rebernik, o ba v najlepši letih. Reberni ko\*o vlomov je pride sedaj a nemške roke. V Prosovičal pri Mariji na Žili je umrl 8> letu t aplošno spoštovani gos penlar Jane« Otovic. V Gor jah je umrla ugleelna gex*po dinja Primožinja, v fit. Ruper tu pri Cele*vcu pa trgovčev; žena Nanij Majhin. Vsen skupaj večni mir in pokoj!
Poroka. 16. maja sta bih ra Brezjah poroče a predsed i.ik višega deželnega sodišča g dr. Janko Babnik in notarjev; vdova ge**pa Marija Grunta? rojena Arrigler.
Roparski napad., živinsk mežetar Janez Sinkovič iz bliž nijico skozi gozJel pri Podčetr tku na Štajerskem posestnik? Janeza Zagrajška iz Verač, k je gnal s sejma v Rogatcu dv< kravi. Zagrajska so našli dru gi elan še živega in ga odpelja li celjsko bolnišnico. Sinko-viča so zaprli.
Samomor. Dne 22. maja 192; od pol 2uri zjutraj se je ustreli! v Spodnji Šiški na prostoru kjer je sekolska veselica, spe-dicijski uradnik pri Balkanu Rudolf Gustinčič, rojen 29. maja 1904 v Trstu, kateri je bil
liH-ttinčič si je prestrelil s samokresom kaliber 7.65 mm go-tenjo lobanjo. Na sokolski veselici se je Gustinčič močno liani. V družbi dijaka Jožefa llromeka, pe>štenoga uslužbenca Jožefa Falanta, slaščičarja ioberta Ahmana in ključavničarja Mirko Černeta je Gus-inčič nameril samokres proti svojim prijateljem, kateri so »a svarili, naj se igra s samo-:resym. Odgovoril jim je, da ;ih bo vse postrelil. Samokresa e mu niso upali odvzeti in so pustili samega. Kmalu nato e pa počil strel, za katerega e navedenci niso dosti zmeni-i, ker so mislili, da jc Gustin ič Streljal kar za šalo v zrak •ar je bila pri njem že navada /'e® nekaj časa so zapazili, da e je G ust i n č ič' us treli L_ KI uča -nffi%ir Milivoj Jeremič je ob !3. uri sH>l Gustinčiča naj gre » njim domov, toela Gustinčič nu je rekel, da ne gre, ker se >o ustrelil,za kar se Jeremič n» menil, ker je bil Gustinčič ilno vinjen. Samomorilca sr irepeljali v mrtvašnico k Sv. vrištefu. Denarja pri Gustin iču niso našli, kar je zagonet a, ker mu je bilo meseca maj« vplačanih na predujenih 235( >in. Predno sc je Gustinčič us redil, je silno napijal svojiir. rijateljem in plačeval za pi-ičo rekoč: "Jaz danes plačan 'tavžente" za Jugoslavijo!" — Za cerkev žal. M. B naGo 1 pri Mokronogu je bil pete! 1. maja žalosten elan. Okoli >1 2. ure popoldne je nastalr evihta, pa ne prehuda. Tri rat jo treščilo v zvonik, prvr rela je oelbila strelovoelu ost rugeso pokalo, kamor drago "azdejanje, je veliko. . Lopp reel cerkvijo je pe>polnoma po rta, stebri so odnešeni, obok: xlrti, streha na tleh. Ccrko\ notranjščini ni trpela, zuua. pa na mnogih krajih razbiti i udrta. Žlebovi niso preveč rpeli, pač pa je eikoli cerkvi se razrito, korenine stoletni! ip dvignjene in razklane. P< remiji je švignila strela v go enji konec svetili stopnic, od naknila silen ke>s zidu, razbi a del strehe in e>kno, potem šlr ia 'dno stopnic, pe>škoelovali liko zadnje večerje, šinila \ id, napravila velike luknje i bral a pe>t v hostd in še tan 'zdigovala drevesne korenine Sreča vnesre*čui je, da ni ubili loveka. Pri žlebu je strege t ari Laščan vodo, osmodil: nu je strela desno roko in exl la. Sploh je bilo ozračje tis i elan nasičeno z elektriko. P< rgu se je elektrika igrala pr lektričnem vddu, požgala ti . n tam žice, treščila v smreko •obila nekaj žarnic in napravi a veliko strahu. Tudi v St lupe rtu ni dala mini.' Ni fori se jo cepila najmanj v o r>m koncev, e*len je šel celo \ let g. Deu-a pogledat, razbi 3 skledco peid pipo, pijače s» i lotil. — Strahu in žale>st mo dosti vžili!
ugoslevanski klub v zadev razmejitve med Italijo in
Jugoslavijo. Belgrad, 16. maja. Jugoslo -anski klub je izre>čil ministri : a zunanje zaldeve dr. Ninviči oeimenico, v kateri spričo de initivnega urejevanje mej-ned Italijo in Jugoslavijo exl očno zahteva, da se: 1. prepre i dvef-posestvo, da bi naši dr Pavijani imeli dele na italijans :em e«emljn; 2. ela se občin-*iri na noben način ne deli impak v celeči ostane v Ju josiariji; 3. da se vsem posest likom zasigura sve>bexlno ob lelovanje zemlje in da se 4 oromot preko me»je vsestrans co olajša. Orjunski izgred v Ptuju. (
blagajnik šišenskih Orjuncev.| binkoštnih praznikih je neke
nemško društvo v Ptuju priredilo veselico. Iz Celja in Ma>-ribora se jo pripeljalo v Ptuj elo sto Orjunašev, kateri so zahtevali, ela morajo Nemci prenehati z veselico. Vladni svetnik, na katerega so se Or-junci obrnili, jo razpolagal s policijo in 15 orožniki toda u goelil je Or juncem, ki so zatrjevali, da ne boelo Nemcem nič storili. Ob enajstih zvečer s<» Nemci zapustili vesedično dve>-rano, a Orjimci so jih mod potjo na kolenlvor napadli in je bil zadet s kamnom v glavo nemški državni poslanec Scha-iver iz Celja, kateri se je težko ranjen zgrrtdil na tla. Tudi na ptujskem'kolodvoru je bilo med, Nemci in Oriunaši ve č spopadov.
MAMICE--NI! _
(Rev. Evritahij Be>rlev, O.F.M.) ivo me sprejme vas domača in pradeelov elragi de>m, željno se oko obrača,
mater kje zagledal bom--
Vidim sestre in očeta, blago ko nekdanje dni! Kje ste, mati eluša sveta? Mamice na elomu — ni! —
ivadar greni na pot in cesto, mancev vidim sto in sto, vikdar stopim v šumno mesto, množico neštete vroj rečam deklice, device,
rečam starke in žene----
\lnmice ljubeče lice, c je te našlo bo srce!--
Ireni na njive, tam pod logom, am so delale re ke, .
hiša govorila z Bogenn--
/si spomini oži ve: iolikrat. so jo spomladi nknj videle oči! V logu spet pojo strnadi, namice pa moje — ni!--
>topim v cerkev razsvetljeno: mi(.go ljuelstva, hvaljen
Bog! — /se v molitev zatopljeno, ronj kjiAlila krog in kreig.... Vsa pobožna srenja poje: 'Jezus, naš Gospod živi!" Mamice pa v cerkvi moje, namice predrage ni! —
Blizu cerkve ograjena razprostira njiva se, •jiva rajnim posvečena, :ndi sladko širiva se.... Duša v raju, bodi zdrava ! '6>ri, seme jamice! — )n/rli drago truplo spava, truplo me>jo mamice....
PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO
bo 1. julija 1.1. odprto
Pilite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnj«. Ce oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlaiajte da ne bo kvota roPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar • sa Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Cenj. občinstvu v Jolietu in ikolici naznanjava, da sva od prla novo
trgovino z grrocerijn, ter z vsem, v te> vrsto spadajo čim blagom. Prodajava bla go po najnižjih cenah. Po trežba te>čna.
Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik
Gor. Hickory & Marble St.
Telefon 4555 Joliet, 111
SVOJI K SVOJIM!
Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi ve liko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za novf moške obleke po meri.
JOHN GERM.
Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo
čiščenje stekla na solncu.
>te»klo se ne sme nikdar orniva-fi, če padajo nanj solnčiu žar-ci, ker bi )jK>stalo hrapavo in megleno. Stekla v oknih, ka-erih ise drži pristušeno apno, '>elivo ali barva od zidarjev, o-tiščiš, .če namažeš maeleže z razreJČei iO solne) kislino ter jih •pereš nato v čisti voeli.
^a ljubitelje petja in glasbe.
Naš priljubljeni in marljivi revovodja in glasbenik Mr. Matej IIe)lmar je pravkar pe>-'al slovenski muzikalični jav-losti v Ameriki lično knjigo svojih pe>])evk. Knjigo je na-dovil: "Ameriška Sleivenska Lira". V tem elelu se nahaja '1 izbranih Holmarjovih pesni, za glasove in za spremijo-vanje s klavirjem ter je knjiga iako priročna tako za mladino, vot, za CKlrastle. Tisk je vrlo jasen in razlezen. Na ne>-tranji strani platnic je slika •klaelatelja, Mr! Ilolmarja. Mr. Matej Holmar je eden najbolj zaslužnih, slovenskih mož v A-meriki za slovensko cerkveno •n narodno petje. Kot dolgo-'etni organ i st pri največji slovenski fari sv. Vida v Clcve-'andu ter pevovodja izbornega oevskega zbe>ra "Lire" si je pridobil trajne zasluge; zato pa orosimo cenj. slovensko občin-jtv, ela poseže po tej mični glasbeni knjigi, katero se nare>ča pri skladatelju:
Matej Holmar, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio. Cena knjige je $1.50.
Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite
Severa's
Balzol
(prej znan kot Življctiskl Balsa.ro)
Priporočen za
neprebavljanje, zastarela zaprtja in oslabelosti.
Cena 50 in 85 centov.
Vprašajte zanj v lekarnah.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS,sIOWA
NAZNANILO
THE
GREAT NORTHERN STEAfllSHIP C0WPANY
(Incorporated)
boston. mass.
NAZNANJA, DA ZDAJ UREJUJE SVOJO ČRTO ZA MESEČNO VOŽNJO.
$110 za v Evropo in nazaj
BOSTON SOUTHAMPTON BOSTON-GOTHENBURG $110	$138
V EN KRAJ $65.	ZA EN KRAU $75
Zveza za	Zveza za
London, Liverpool,	Christiania, Stockholm, Helsing.
LaHavre	fors, Danzig, Riga, Copenhagen
TE CENE VELJAJO TUDI ZA ŽELEZNIŠKO VOŽNJO V KRAJE DO STOCKHOLMA.
Ta linija namerava prepeljavati po dva tisoč potnikov mesečno. Zdaj izdelajte svoje načrte, ako mislite potovati v Evropo letos.
Življenje potnikov zavarovano z vednotoplimi varnostnimi Oblekami, katere preprečijo utop in prehlajenje v nezgodi.
Vožnja tam in nazaj vas ne stane Ija v Franciji, domovino Shakes-več kot bi vas stale počitnice tu- peara, Skandinavijo, deželo polnoč-
kaj doma. l>a je mogoče dati potnikom nepredrago vendar udobno prekmorsko vožnjo je glavni cilj Great Northern Steamship kom-panije. Organizovana jc od ljudi, ki se zavedajo prilike, katero se jim nudi s primerno nizko ceno za vožnjo v Evropo. Družba želi ponuditi svoje parnike tisočerim zavednim, ki žele obiskati bojna po-
nega solnca, itd. Ta je prilika v življenju! Vsaj tako izgleda. Pa še več kot to! Družba si postavlja stalno poslovanje, zato hoče postaviti novi standard udobnega prekooceanskega potovanja in to le v enem razredu. Da je to mogoče vršiti po primerni ceni, je že dokazano. Zanimalo vas bo, če dobite od nas vse podrobnosti.
OBENEM VAM HOČEMO TUDI POJASNITI KAKO ZA-MORETE POSTATI SOLASTNIK NAŠEGA PODJETJA, KI JE USPEH DOLGOLETNIH NAČRTOV.
Izrežite to spodaj in pošljite nim s svojtm imenom in naslovom.
A. Wikstrom Information Dep't Edmunds Bldg., Suite 54 Roston, Mass.
Zanima me in se želim informirati glede potovanja v: (Zaznamujte s križcem)
V en kraj Tam in nazaj England	------- -------
Nor\vay	-----------
Denmark	-------,------
Baltic Provinces______ _______
Finland	--------- ------
Street or R.f.d------------------
A. VVikstrom Tnformation Dep't Edmunds Bldg., Suite Boston, Mass.
54
Zanima me kako postati solastnik the Great Northern Steamship Company.
Pošljite drobnosti.
mi prospeetus in po
Ime _________
Street or R.f.d...
Mesto ...............
Država_____—
ODHOD IN PRIHOD.
Na pomlad in na poletje se največ po tuje jo tja na obisk in po opravkih.
Rojaki se vračajo v domovino, liodi-
V stari kraj:—Ako ste Vi med onimi, ki so namenjeni v stari kraj to pomlad, tedaj je v Vašo korist, da potujete "skozi " tvrdko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku, ki je znana po svoji točni in solidn i postrežbi in katero Vam priporočajo oni številni rojaki, ki so do senlaj skozi njo potovali.
Iz starega kraja:—Po 1. juliju 1.1. bo zopet prišlo 642G Jugoslovanoh v Ameriko. Ako ste Vi namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, tedaj je najbolje, ako poverite vse posle, ki so s tem v zvezi, tvrdki ZAKRAJŠEK & ČEŠARK v New Yorku. Ona Vam bo daila vse informacije, izelelala potrebne izjave, prodala karto, oziroma poslala denar za karto, ter bo nudila Vašemu potniku svojo pomoč ob prihodu v New York.
Pošiljanje denarja:—Tvrdka ZAKRAJŠEK & ČEŠARK ima svoje lastne direktne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in je zato v stanu biti rojakom na službo pri pošiljanju denarja. Njene pošiljatve pridejo točno na zadnjo pošto ter so izplačane hitro brez vsakega odbitka. Ne pozabite tega, kadar pošiljate denar v stari kraj.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
70—9th Ave.
New York, N. Y.
OTOK ZAKLADOV
Aaglcifco «piwJ R. L. SUtimu. Poslovenil J. M.
(Nadaljevanje.)	iak() hi prišlc> do boja. Ven-
Nasel sem vse tri za paizo; dar druge pomoči ni^ dokler ne pred sefcoj so imeli steklenico VOmo, kateri možje so nam -zve. španskega vina m. nekaj rozin; | sti. Počakajm« in imejmo o-zdravpik je jmu], lasuljo pa je * odprte, to je moje mnenje." unel v naročju; to je bilo kot	tukaj „ . ^ ^
sem vedel, znamenje, da je bil razburjen. Zadnje okno je bilo odprto, kajti noc je bila
Jakec
lavnik, "nam more največ ko riniti. Mornarji se ga n£ o-gibljejo ki 011 je zelo pazljiv
"No, liavvkins,". pravi sodnik, "nekaj imaš povedati. Ven z besedo PJ
Storil sem kakor mi je bilo naročeno in jim kolikor mogoče na kratko povedal vse posameznosti Silverjevega razgovora. Nikoli mi ni segel v besedo, dokler nisem končal in niti eden se ni niti najmanj zganil, pač pa so imeli oči uprte v me od začetka do konca.
"Jakec,'' je rekel dr. Live-sey, "vsedi se".
In moral sem se vsesti k mizi poleg njih; liato so mi nalili kozarec vina, napolnili roke z rozinami in vsi trije so drug za drugim pili na moje zdravje, mi izrekli zahvalo Ka moj pogum in mi »čestitali na moji sreči.
"No, kapitan," je rekel mirovni sodnik," vi ste imeli prav jaz pa ne. Priznam, da sem bedak in čakam vaših odredb."
"Nič večji bedak kakor jaz," je odvrnil kapitan, "Ni-kdarliisem slišal, da bi se mornarji hoteli upieti; pa tukaj so kazala znamenja vsakomur, kdor ima oči v svoji glavi, da sprevidi nesrečo in ukrene z oziram na to vse potrebno. To. da ti mornarji," je pristavil, "«o me prevarilL"
"Kapitan," je rekel zdravnik, "to je Sil ver je v o delo. Žejo (znamenit človek."
"Zelo znamenit bi se videl imi kakem drogu za jadra," je odvrnil kapitan. "Vendar v-ne vodi do nobenega uspeha Jaiz vidim tri ali štiri točke in s privoljenjem Mr. Trelawneya jih hočem navesti."
"Vi, gospod, ste kapitan. Vam pristoja prva beseda," jt odgovoril Mr. Trelawney pomenljivo.
"Prva točka," je začel Mr Smolett; "mi moramo iti dalje, ker se ne moremo vrniti Ako bi dal povelje obrniti ladjo nazaj, bise takoj vzdramili Druga točka: mi imamo časa pred seboj — vsaj toliko, dokler se ne majde ta zaklad. Tretja točka: nahajajo se tudi zvesti mornarji na ladji. Do boja mora priti, gospod, prej ali slej; in kar nasvetujem, je to, da porabimo pravi trenutek in udarimo nan<je nekega lepega dne, ko se bodo najmanj nadejali. Mislim, tla se smemo zanesti na vaše domače služabnike, Mr. Trelawney?"
"Kakor ira mene samega, je izjavil sodnik.
"Trije," je štel kapitan, "in mi štirje, nas je sedem, vštev-ši Jakca tukaj. Sedaj pa, kateri so zvesti mornarji?"
"Najibolj gotovo Trelattne-yevi možje," je rekel zdravnik; "oni, ki jih je sam najel, predno se je seznanil s Silver-
jem."
"Ne," je odgovoril sodnik, "Hands je bil med mojimi. "
"Tudi jaz sem mislil, da bi mogel Handsu zaupati," jc pristavil kapitan.
"In ako človek pomisli, da so vsi ti možje Angleži!" je začel tarnati sodnik. "Gospod, najrajše bi kar pognal ladjo v zrak!"
"No, gospodje," je rekel kapitan, "najboljši moj svet ne bi bil veliko vreden. Počakati moramo, ako vam drago, in dobro paziti. To je zelo težko, vem. Bolj ugodno bi bilo,
topla ia- videl se je svit lune f ant > >
po ladjinem sledu.	| «<Hawkin!S, jaz se popolno-
ma zanesem nate," je pristavil socMk.
Pričelo mi je vroče prihajati pri teh besedah, kajti čutil sem se zelo zapuščenega; in vendar so je vsled čudovitih o-colščin zgodilo, da sem bil v resnici jaz tisti, po katerem so bili opozorjeni na nevarnost. Medtem pa nas je bilo, naj smo govorili kakor nam je bilo drago, vedno samo sedem med šestindvajsetimi, o katerih smo vedeli, da se moremo nanje iza-nosjti, in med temi sedmimi je bil en deček, tako da je bilo o-dra^čenih mož na naši strani šest proti devetnajsterim nasprotnikom.
TRETJI DEL.
Kaj sem doživel na suhem?
XIII. POGLAVJE.
Kaj sem doživel pri vstopu na suho zemljo.
Ko sem prišel Naslednjega dno na krov, je bil razgled na otok popolnima spremenjen Akoravno je veter čisto prenehal, smo ponoči vseeno naredili precej pota in smo ležali sedaj brez vetra kake pol milje proti jugovzhodnemu koncu nizkega vzhodnega obrežja. Sivi gozdovi so pokrivali velik del njegove površine. • To e-nakomerno barvo so menjale proge rumenih peščenin v nižjih delili im visoka drevesa, neke vrste smreke, ki so se vzdi govale nad druga drevesa; v obče pa je bila barva vsega e-nakomerna in žalostna. Griči spadaj zeleni, so bili v vrhovih gole^likale. Bile so čudne oblike in daljnogled, ki je bil za kakih tri do štiristo čevljev yišji od ostalih gor, je bil tudi najbolj čudne oblike; skoro na vseh straneh se je vjzdigoval silno strmo, pri vrhu pa je bil kakor odsekar in se mi je zdel podoben podstavku za kipe.
Hispaniola se je tako močno zibala, da so se celo drogovi jader pomikali v morje; krmi^ lo se jo obračalo sem in tja in cela ladja je škripala, ječala in Iskekala kot pokalica. Močno sem se 'moral držati droga, in cel svet se je vrtel pred mojimi očmi; četudi sem se precej privadil morju, če smo vozili, so ga vseeno še njisem privadil toliko, da bi mogel v -takem slučaju mirno stati in se zibati kakor steklenica na vodi, ne da bi mi prihajalo slabo, in to posebno zjutraj s praznim želodcem.
Morebiti je bilo ,to, morebiti je bil pogled na otok z njegovimi sivimi, žalostnimi gozdovi in divjimi skalami, morda morje, ki se je izaganjalo, penilo in grmelo ob stnno obrežje, in najsi je sijalo solnce svitlo in toplo in §o se ptice okoli nas glasile in ribarile, tako da bi moral biti človek vesel, da more priti na suho po taki dolgi vožnji, — meni je upadlo srce. in od tega prvega pogleda dalje sem soyražil celo misel na Otok zakladov.
Imeli smo mnogo jutra,njega dela pred seboj, kajti nobenega vetra ni bilo; in zaraditega jc bilo treba izpustiti čolne in vezati ladjo tri ali štiri milje o-koii predgorja otoka notri v ozki preliv v pristanišč^ za 0 tokom okostja.. lO^asiL.s^i se za enega izmod^čoln^v, kj«r naravno nisem imfcl ničesar is-
kati. Vročina je bila neznosna ifi mornarji so radi tegade-
a top&io godrnjali. AihUt-som je poveljeval mo jenih čolnu, in mesto da bi vzdržčval red med svojimi mornarji, j<> godrnjal, kolikor je le mogel.
"No," je rekel, "saj ne bo večno trpelo."
Meni se je zdelo, da je to zelo slabo znanje, kajti do tega drse so šli mornarji radiju veseli na svojo delo; sedaj p d jc sam pogled na otok razvezal v-se vezi discipline.
Dolgi John jo stal celo pot pri krmarju in vodil ladjo. poznal je preliv kakor dlan svojo roke, in če tudi je našel mož z merilno verigo povsodi več vodo kakor je bilo označeno na zemljevidu, se John nikdar ni ustavljal.
"Tukaj je priitok zelo močen," je rekel, "in ta preliv tukaj je bil takorekoe z lopato izkopan.''
Ustavili so se ravno tam, kjer se je na zemljevidu nalia jalo sidro, okoli ene tretjine milje daleč od obrežja na rtbeh straneh, od celine na eni iti, od Otoka okostja na drugi stfani (Daljo sledi.)
Tivoli Studio
Edini poljsko.glov«niki f.tografiičen atelje f v Jolietu, IIL
J O S. SITKOSKI, lastnik
635 E. Jefferson St.	Joliet, IIL
TELEFON 5617
Najbolj moderni "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak čas čez dan ia tudi zvečer.
Izdelujemo posamezne slike družin-ske slike, poročne itd. Povečujemo razne slike vseh kombinacij. V zalogi imamo tudi lepe okvirje.
ČLANEK XVII.
Navade ali običaji.
Navade so Jj»osl««.l|ca ponoviuh istih dejanj. Ker nc zna otrok delat razlike med dobro in slabo navado, je dolžnost njegove matere pariti na to da si pridobi otrok le dobre navade ker ga je zelo težko odvaditi slabili kakorhitro .se jih priuči.
Rednost je poglavitna stvar in prav ■posebno glede telesnega poslovanja otrokovega telesa, glede jedi, spanja in čiščenja drobovja.
Rednost pa pomenja sistem in če hoče mati, da bo imela počitek, mora sistematično skrbeti* tudi za vsakda nje življenje svojih otrok.
Drob.
Vsafca mati bi niorafa navadki svo je otroke v najzgodnejši mladosti pri merno uporabljati nočno posodo Tudi najmanjšega otroka je lahko na učiti te«a, če se ga postavi na nočno 1>o«odo ob gotovih urah vsakega dne Rednost je poglavitna stvar. Ča po zajtrku je najbolj primeren. Ot roku se ne sme dovoliti igrati ali druge stvari, ki bi se vmešavale v to važ no dolžnost. Sprva, je seveda treba materi dosti potrpeti, a uspehi so vre dni napora. Mati naj si tudi zapo mni uro, ko otrok pongsnaži plenice Takoj naslednjega dne ob rsti uri naj posadi dete na nočno posodo. To posodo lahko postavi na posteljo, in dete naj slor.-i s hrbtom na prsih ma tere. Otroka bo treba včasih držati na posodi pet ali eclih deset minut Ko postane otrok starejši, se ga lah ko-nauči, da se nekoliko napenja, kaj ti na ta način se posjpeši gibanje dro 'ba. Mati mora biti seveda zelopotr pežljiva, a koncem .koncu si bo svojimi prizadevanji prihranila dosti časa. Zdravnik ne more dosti od ločno povdarjati važnosti te navade
Normalen in zdrav otrok ne potre ibuje pogosto zdravniške »pozornosti a to se le redkokdaj pripeti v 6eda njem času. Kad;y se dete slabo počuti, če ne uspeva ter se ne razvija tako ko-t 'bi se moralo, mora mati na vsak način poklicati zanesljivega in vestnega zdravnika. Seveda, so tu d i otroci, za katere ^»krbe matere na primeren način ter jih prehranijo prsnim ali Bordenovim Eagle Mle kom, ki rastejo in uspevajo ter se po lagoma razvijajo v zdrave, normalne mladiče brez vsake zdravniške skrbi Milijoni in milijoni dojenčkov so zrasli v močne fante in dekleta s pomočjo dobre materinske oskrbe sf uporabo Bordenovega Eaprle "Mleka. Bor-denova družba je izdala v slovenskem ijeziku popolna navodila £kxlc prehrane, v katerih vam pninevdu, kako preipravniti Bordenovo Eagle Mleko za otroke različne starosti. če hočete izvod teh navodil, vam je treba le izpolniti kupon, katerega boste našli v enem naših oglasov, ter ga poslati kcanpamiji, ki vam bo t veseljem doposlala izvod navodil zastonj obenem z lepo knjL^ipp. tikaječo se rav-
DOMAČA ZDRAVILA
V zalogi. imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenova kavo in importirana . domača zdravila, katera priporoča' . Mgr. Knajp
v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
Pristni starokrajska ribežni za
repo z dvema nožema----$1.1C
Vsak lahko sam tiska.
Priprava za toskanje, z 250 veli kimi in malimi črkami, držao in črnilo _______________________$2.50
KRANJSKE KOSE
Kose z rinčkom iz najboljšega jekla, 65, 70 in 75
centimetrov dolge ......$1.75
6 kos z rinčki..........9.00
Brusni kamen ..........O.ŠO
Klepalno orodje ........ 1.00
Suho grozdje in drugo.
Muškatel, zelo sladko gro-
baksa 50 funtovv __________$5.75
Malo črno grSko grozdje,
baksa 50 funtov ........ 7.75
Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ................. 7.00
Fige v krancelnih, baksa 110 funtov _____________________$8.80
Navedeno blago pošiljam pošt nine prosto, samo pri grozdju
ni Express vračunjen.
MATH. P E Z D I R
Box 772,	Oity Hali, Sta.
New York, N. Y.
Zastave, bandere, rezali je is jlate znake za društva ter člane X. S. K. J.
EMIL BAOHMAN
izdeluje 2107 S. Hapilin Ave. Chicago, Ul.
ANCHOR
NARAVNOST V DUBROVNIK IN REKO
na novi krasni in brzi "TUSCANIJI" 30. junija. !? V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH. Odpluje vsak torek samo eden tu označenih morskih velikanov:
AQUITANIA ............45,647 ton
MAURETANIA ..........30,704 ton
BERENGARIA ..........52,022 ton
Luksurijozne kabine 3. razreda z 2—4—6 osteljami. Prekrasne obedni-ce, kadilnice in počivališča. Zatvor-jena paluba za šetanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brezbriga.
Denarne nakaznice potom Cunard družbe se izplačuje v Jugoslaviji brzo, sigurno in natančno. Za karte in pojasnila vprašajte najbližjega agenta v Vašem mestu.
CUNARD, LINE 140 N. Dearborn Chicago, UL
zljipo; ter"'jih-prihranite za^ bodočo u-
porabc. tf&g • ^ • - ■
■ k"l •• t • • • .i,'
FARMA NA PRODAJ.
Lepa prilika za človeka, ki bi bil rad sam sivoj gospodar. Imam na prodaj več, že obdelanih farm, z raznimi poslopji, blagom in poljedelskim orodjem; cene zmerne. Farme se dobijo na lahke odplačilne obroke. Kdor ima $1,000,—, ta lahko dobi lepo farmo. Na teh farmah rastejo raznovrstni pridelki: fino grozdje, sadje in <|ruge zelenjavo. . Za natančna pojasnila se ob-nite na
Nick Pavlinac, R. 2.
Decatur, Mich.
Anton Zbašnik,
Javni notar, 206 Bakevvell Bldg., Pittsburgh, Pa.
(Nasproti sodnije) S? priporeča rojakom v vseh datrira^
DARILA V STARO DOMOVINO.
Poiiljamo denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Vsako denarno pošiljatev prinese v stari domovine pis-monoša prav na dom prejemnika, ki mora pobotnico lastnoročno podpisati. Isto pobotnico dobimo potem mi v dokaz, da je
bil denar prejet.	„ , ,
Pri večjih vsotah na več tisočev kron ali dinarjev, damo posebno znižano ceno. Pišite nam predno pošljete večje vsote.
Ker se cene kron in dinarjev gostoma menjajo, zato pošljemo po ceni istega dne ko smo posiljatev prejeli.
Danes pošljemo:
100 din— 400 kron za $1.30 50 lir za $3.20 500 din—2000 kron za $5.85 100 lir za $5.70
Vsaka pošiljatev je zajamčena, da denar ne bo izgubljen. AMERIKANSKI SLOVENEC, bančni oddelek, 1006 N. Chicago St.	Joliet, Ulinoii.
POTNIŠKI ODDELEK
Bančne trrdke Emil Kiss-a
133 Second Ave.	New Vork City.
SEZNAM
kretanja parnikov v Dubrovnik in v Trst
26. junija COLUMBO preko Napolja 30. junija PRES. VVILSON naravnost 30. junija TUSCANIA naravnost «.
Cena. __ 100.00 „ 102.50 _ 105.00
k temu je prišteti če vojni davek $5. Naznanite mi, kedaj mislite potovati in jaz vam bom prostor na par-•iku osifural.
Dopremam rojake iz kraja! Pošiljam denar v kraj! POTNIŠKI ODDELEK BANKARSKE TVRDKE EMIL KISS-A. 133 Second Ave„ New York City.
konzufo <Jite osebno.
FARME NA PRO0AJ.
Na prodaj imam več sto akrov neobdelanih farm v okolici naj-, večje Slovenske farmarske naselbine, TIOGA—GORMAN—WIL-LARD, WIS., v katerih je naseljenih nad stopetdeset Slovenskih družin. Štiri ljudske šole v katere zahaja nad 90% Slovenskih otrok. Dobre ceste, blizo železniških postaj, blizo mlekarn in sirarn. Cene akru so od $22.00 naprej.
Nadalje imam naprodaj večje število že obdelanih farm po 40— 60 in 80 akrov, cene za te farme so zmerne in se vrede po dogovoru. Zemlja je rodovitna, za kar se laljko vsak sam prepriča od starih Slovenskih naseljencev. Vsa ta zemlja se nahaja v sredini Wi€con-sina v okraju Clark. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na naslov:
FRANK HREN, TIOGA, WIS.
FRANK HREN,
—ali pa— 350 N. STATE STREET, CHICAGO, ILL.
Sedaj je čas ia nore vloge.
Početkom 1. julija prične se nova doba za obrestovanje vlog. Pri tej priliki hočemo vse vloge, katere prejemamo do 10. JULIJA, obrestovati že s
1. JTJI-iIJEM na "special interest accGunt''
Vporabite to priliko in vložite Vaše prihranke pri nas, kjer ao varni in Vam nosijo
4% na leto. FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke, *
IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške, kranjske in ehroroatične, kakor tudi kovčeke za harmonike.
Imam tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na oko iz svetovno znane tovarne Sensenwerk-Krenhoff s Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, po sledečih cenah: Posamezna kosa po $1.50, šest kos skupaj ali več po $1-25. Klepalno o-rodje, dvoje vrste, po|1.00, srpi za klepati po 75c. Bergamo brusilni
kamni, najboljše vrste po 40c.	_
Pri teh cenah je poštnina že všteta: z naročilom vred je poslati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že i.arocili
od mene.	_	....
ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plače, Brooklyn, »N. Y.

Važno in koristno!
V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar:
Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5% odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kako; samo po 3 odstot. ali 4 odstot. T Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na. razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate.
Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde iu vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo.
A. G. ALLYN & Co.
jrv
7XW. MONROE ST., CHICAGO, ILL.
' t 1 ■• :
.Saj je slaba prehrana.
Slaba prehrana je stradanje telesnih celic, ki je posledica napačne preosnove krvnih celic ter napačne izbere živil. Obe činjenici sta v isti meri škodljivi Telo mora biti v najboljšem stanju, da lahko žrpa vso korist iz zavžite hrane. Hrana pa mora Vsebovati take lastnosti, da bo nudila telesu najboljši materijal, katerega nato telo prebavi.
Brez dvoma žele vsi stariši, da se njih otroci tako popolno razvijejo kot le mogoče. Kljub temu pa se ne ceni splošno in ne razume zla slabe prehrane. Ne imeli bi v tej deželi 6,000,000 slabo prehranjenih otrok, če bi njih stariši spoznavali nevarnost, v kateri se nahajajo. Stariši. ki nevedoma zanemarjajo svoje otroke, ne izpolnujejo svojih naravnih dolžnosti napram otrokom in napram deželi. Vsaka mati in vsak oče bi morala sestaviti inventar ter dognati, koliko sta storila, da napravita svoje dečke in deklice telesno sposobnim in duševno čilim, ali z drugimi besedami, koliko sta storila, da nudita evojim otrokom kar največ od življenja.
Kaj povzroča slabo prehrano.
Napačne zdravstvene navade in neprimerna hrana povzročajo stanje, ki ga imonujemo slaba prehrana. Glavni vzroki so naslednji:
Nezadostna hrana
Napačna prisvojitev (asimilacija)
Neredi v prebavnem sistemu
Slaba lzbera žvil
Neprimerno kuhanj«
Pre napor
Napačen položaj
Bolni organi
Slab vpliv v domu (pomanjkanje dlzcipUne) Pomanjkljivi zdravstveni običaji Pomanjkljivi prehranjevalni običaji
Kako spoznati slabo prehrano.
Znamenja slabe prehrane niso vedno očividna pogledu navadnega človeka. Če je otrok nemiren, če premalo tehta, če je bled in razdražljiv. pripisujejo matere ponavadi to stanje "rasti". Dejanski pa je najbolj važno znamenje zdravstvenega stanja otroka njegova teža. Slaboprehranjeni otroci vedno premalo tehtajo. Vsakega otroka bi morali tehtati in meriti pravtako redno kot tehtate malega dojenčka. Spodaj priobčena lestvica glede tež vam bo kaj malo pokazala, v kakšnem zdravstvenem stanju je vaš otrok. Mehke ohlapne mišice, razdraže-nje, nevolja da bi se igral tako kot drugi otroci, pomanjkljiv tek, bleda barva kože, temni kolobarji pod očmi, oči in lasje brez bleska; vsa to so znamenja nevarnosti. Če ima vaš otrok eno ali dvoje teh znamenj, ga pričnite skrbno opazovati, dokler se ne boste prepričali, da razumete njegov položaj. Na-srečo pa je lahko 6labo prehrano pravočasno premagati in odpraviti
* felabo prehranjeni otroci so lahek plen bolezni, prav posebno jetike, ki cvete med slabo prehranjenimi. Vsledtega ogroža vsak slaboprehranjeni otrok v občini druge, kajti nalezljive bolezni med slabiči, kakorhitro so izbruhnile, pomenjajo nevarnosti za vse druge. Radi otroka in tudi radi občine ga sku-sajte vzdržati močnim in sposobnim.
EKANB
DA OHRANI VAŠEGA OTROKA PRI DOBREM ZDRAVJU
Ni boli nevarnega narodnega problema kot je preblem slabo prehranjenega otroka. V tej deželi je 6 000 000 slaboprehranjenih otrok. Ena tretjina šolskih otrok ne tehta dovolj in ni visokih dovolj. To so otroci iz bogatih, kakortudi iz revnih domov. Stariši morajo spoznati nevarnost, ki preti njihovim otrokom ter storiti vse potrebno, da preprečijo oziroma da odstranijo to nesrečno stanje. Namen tega oglasa je, pokazati starišem poglavitne kaiipoti za smer mladine našega naroda, da bodo živeli življenja zdrave delavnosti in koristnega proizvajanja.
Kako premagati slabo prehrano.
Učite otroke dobrih običajev prehranjevanja.
Popravite telesne nedostatke.	i© va2en faktor Pri premagan ju slabe pre-
Zdravniško preiskavo slabo prehranjenega otroka hrane. Bistvenega pomena je vrsta in množina hra-ie treba vprizoriti, da se določi, če obstaja kak te- ne ter način, kako se tako h~no uživa. Otrokova lesni Drimankljaj, ki je direkten vzrok tega stanja, hrana mora preskrbovati vsakovrstne snovi za rast, Prevelike bezgavke in bolne bezgavke je treba iz- kot proteme, ki grade meso in mišice ter producira-rezati slabe zobe popraviti ali pa izruvati ter od- jo energijo; maščoba in karbohidrati proizvajajo e-st raniti tudi vse druge organske napake. Otrok lah- neržijo; pepel je za grajenje koati Vitamini pa po-ko živi v srečni okolici, zavživa redilno hrano ter je *pe*ujejo rast ter jo^regulirajo. V<* ta gradiku: mv deležen neumorne skrbi, a je kljub temu slabo pre- terijal najdemo v živilih kot mleku, jajcih, ribah, hranjen. To je posledica dejstva, da ni telo v ta- P»esu, žitih, aocivju m sadju, kem stanju, da bi moglo prebaviti hrano, ki bi no*
malno izboljšala njegovo zdravstveno stanje* Napravite dom prijetnim.
B O T S										OIKLS					
M*		t	r	•	•	10	u	IU*.	1	«	1	t	•	It	U
	trn	r«	v«.	Tk	VA.	v»	v*	bmhm	V m.	v*	Ta	V«	V«	V«	r»
	M	M	ir					n	M	11	M				
	V	n	if					4*	M	17	It				
•1	n	M	«i					41	M	1«	4«				
«1	«i	<i	«i	M				42	4«	41	42	41			
•S	«i	«4	u	M				41	42	42	41	44			
♦4	«t	H	M	«7				44	44	4*	41	44			
«1		*r	«•	«1	4*			41	4«	47	47	41	4*		
M	M	H	M	M	11			44	41	41	49	M	11		
•f	i	it	12	M	II	t	tt	47		4»	K 12	11	12	11	
		II	M	II	II			4«		11		'$1	14	II	u
		It	It	V	U	u	it	-4»		St	14	>1	It	17	it
M		—		H	«•		«t	M			M	17	it	1*	M
S				•1	«2	«1	«4	II			5*	M	41	42	41
1«				U	«4	41	«7	13			U	41	44	41	44
				M	tJ	M	6*	11				.44	47	tt	tt
m				6»	T»	»1	n	M				tt		»	TI
i>				i	n	»4	71	II					72	71	74
M i			—i		rt	n n M n	Tf tt »f U	M iT U 1*					7«	77 II II n	Tt U U M
m						n	n	M							«4
u							M	«1							n
S							IM	U							14+
							J 61	ti					<		m
Važnost mleka.
Primerno prehranjevanje je skrajne važnosti pri premaganju ali odpravljenju slabe prehrane.
, •• . n,	Mleko v tej ali oni obliki je bistveno potrebno. Mle-
Otrok bz moral biti obdan od pnjetaih rarner ^	dragoceno živilo za otroke ter vsebuje
v svojem domu. Pogosto je slaba prehrana posle-	^ bistveno ebne za mo5no adravje,
dica neprimernih domačih razmer Otroci imajo ze- ■	^ ^^	^	^
lo občutljive narave ter je treba	: P* k ^ važnost mlgka taja temveč ja, čimbolj je
stopati ž njimi. Vsak družinski problem deluje kot ^ glabo hralijen* Navadno ^^ je 8io pritisk na duha in telo ter postane osebna zadeva ^^^ Jčistosti in kakov08ti. Uvedeti ki vznemirja otroka. Dom je lahko kraj sreče m ^ odkod ihaja vaše mleko ^ kako bodrila ali pa kraj strahu in zatiranja.	nadzorujejo,
Prva stvar je pridobiti si zaupanje otroka. Vsak Bord^yo ^^ kondenzirailo mleko-Eagle otrok hoče imeti občutek, da ga drugi razumejo. Z Brand_se je kkazaIo kot v sebne v^osti bodrenjem m primernimi nasveti glede zdravstvene- zdravljenju slabe prehrane. Značilni poskusi ga stanja in s povspescvanjem zanimanja, kako po- med	otrocij kfltere je	hranje_
vspešiti zdravje, je otroka kaj lahko voditi. Zado- ^ d artment Bordenove družbe, so dosegli pre-voljnost ima presenetljiv učinek na povspesenje do- Benetljiye he Otroci prehranjeni z E le Brand brega zdravja in to je treba imeti vedno v mislih ^	^	^ y	ozirih	e
pri postopanju z otroci. Ohranite jih zadovoljne. kot ^^ prehranjeni z enakimi množinami na.
_ .. _____.... . vadnega mleka. Otroci kot skupina so povprečno
Uveljavljenje dobnh zdravstvenih navad. boljše in hitreje rasli kot pa se je pričakovalo za do-
Osnovni predpogoji, kot počitek, sveži zrak iti ločeno dobo. Zdravstveno stanje vsakega pasa-primerna obeka so skrajne važnosti, kadar hočemo meznega otroka se je izbo^alo in polegtega je bil spraviti slabo prehranjenega otroka do njegove pra- tudi duševni razvoj boljši. To je bila brezdvoma vilne teže. Pojasnite naslednja zdravstvena pravila posledica večje eneržije, vsebovane v Eagle Brand otroku kot bistvena za pospešenje zdravje in sreče, mleku.
živi kar največ mogoče na svežem *raku.	Eagle Brand je navadno mleko, čisto sveže in
Nosi lahko, ohlapno in prodimo obleko.	nepokvarjeno kravje mleko z dodatkom trsnega
Spi vedno v svežem zraku in imej okna odprta	i ji • tt i. • i-i	a • a •	j. •
Dihaj globoko ter si napolni pljuča s čistim, svetim zrakom. Blaakorja. Vsebuje veliko protema, to je materi-Pojdl vsak dan na stran. najbolJSe zjutraj, takoj PO ja]a kJ pradj te]0 ma550ba v mleku je ravno V zajtrku.	•	•	•	•
Vedno stoj. sedi in hodi pokončno.	pravih množinah. Bogato je na kostni snovi. Vse-
O^svoje tel° fl8to- KoraJ BO poKoato- -No-1 -?latoi buje vse tri vitamine, prav posebno pa vsebuje po-Tzogibaj še nalezljivih bolezni.	feebne ogljikove hidrate ali eneržijske skupine, ki so
Xe^vzilemirjljtseek0m ^^	bistvene važnosti za otroke, ki potrebujejo več živ-
Bodt vedno zadovoljen in razširi svojo zadovoijnost tudi Ijenske sile in eneržije.
med druge.	Eneržije je treba za delo in Igro. Če je hrana
Pogosto se lahko vzbudi zamimanje otrok za ne dobavlja, izgore polagoma stanica telesa, ko zdravstvene običaje s tem. da se obrnejo stariši na skušajo nadomestiti pomanjkanje Izguba teže, njih igralni nagon. Otroci naj zaznamujejo vsak manjša odporna sila živčnega sistema in druge resne dan število zdravstvenih običajev, kalerim So zado- komplikacije so posledica takega stanja. Vsledte-stili ter naj pazijo, koliko več lahko stori en otrok ga so eneržijbke skupine, katero dobavlja Eagle Mle-v družini kot pa, kak drugi. Tekmovalne igre so ve- ko v tako lahko prebavljivi obliki bistvene važnosti, dno bodrilne. Zdravstvene rekorde, katere se lahko Eagle Brand Mleko ima vso vrednost navadnega uporabi pri takih igrah, ima na razpolago prehran je-mleka in razen tega še te velekoristne eneržijske
i. 2.
3.
4.
5.
«.
7.
' «. 9. 10. 11.
Kdaj je treba dajati Eagle Brand Mle&tf/
Slabo prehranjenemu otroku dajte poldrugo Čtf«r, šo razredčenega Eagle Brand Mleka vsako jutro ob desetih. To je bila racija, ki se je izkazala tako uspešno tekom omenjenih poskusov. Razredčite Eagle Brand Mleko soglasno z naslednjo posebnd formulo za slabo prehrano: 2 veliki žlici na % čaše mrzle vode. Če je prehranjanje sredi jutra nemo« goče, kot v slučaju šolskih otrok, dajte otroku taj posebno živilsko racijo sredi popoldneva po končanem šolskem pouku. ' Če boste sledili tem. navodilonl ustrajno, gotovo dobo časa ter storili istočasno vse, kar je v va« moči ter se držite vseh drugih normalnih zdravstvenih pravil, opisanih tukaj, ste lahko za* gotovljeni, da boste premagali nevarnosti slabe prti* hrane ter Vsa, iz tega izvirajoča zlau
Bordenovo Eagle Brand Mleko ne pnipeva I| pravih redilnih faktorjev v lahko prebavljivi obliki, pač pa je tudi absolutno čisto in enakomeratf, Nobenega mleka bi ne bilo mogoče bolj sikrbno pri« praviti ali nadzorovati. Vsako skupino Eagle Branj Mleka preiščejo in preiskusijo tako, da ste lahktf prepričani o njega čistosti, ko dospe končno v vašd roke. Milijoni zadovoljnih zavživalcev Eagle Brand Mleka so najboljši dokaz njega čistosti, kakovosti in koristnosti.
Kako dognati, kakšno hrano potfebu]*' vaše dete.
Veliko otrok zavživa neprimerno množino hFf-ne, česar je posledica slaba prehrana. Človeško telal je delaven stroj, za katerega je hrana kurivo. hrana, ki je sestavljena iz proteinov, maftčob in ogljikovih hidratov, nastopa kot kurivo, ki dobavljf telesu eneržijo. Eneržija se hitro izpremeni v goP-koto, in v tej obliki jo je lahko meriti. Merih| eneržije je g*orkota, ki je potrebna, da dvigne 1 kil gram vode za 1 centigrad ali 1 funt vode za 4 stopinje Fahrenheita. S tem da merite zavžito hrandj v kalorijah, lahko določite, če dobiva val otrok sled* nji dan dovolj hrane.	^
' r
ZDRAVSTVENA PEAVTLA
1.	Polna kopelj več kot enkrat na teden.
2.	OčiSPenje zob najmanj enkrat na dan. (PrlporoCUBjf
Colgates Ribbon Dental Cream).
3.	Zadostno spanje pri odprtih oknih.
4.	Pijte, kar največ mogoče mleka, m nobenega Čaja li)
kave.
5.	Jej te nekaj sočlvja in sadja vsak dan.
6.	Izpijte najmanj 4 čafie vode na dan.	i
7.	Gibajte se slednji dan na prostem zrak?-
& Iičistite telo vsak dan.	*	< i,
Če boste sledili zgorajnavednim zdravstvenim pravtloif^
ter se strogo držali primernih jedilnih navad, se bo vaMj duševno in telesno stanje brez dvoma izboljšalo.
i«
Priporočeno od Child Health Organlzation of America«
KAKO DOGNATI PRAVO TEŽO OTROKA.
Normalno teto svojega otroka najdete tam, kjer križa vodoravna kolona nasproti njegovi višini navpično kolono pod njegovo starostjo. Otroke morate tehtati in meriti v navadni hiSni obleki brez čevljev. Slaboprehranjeni otrok Je vedno pod normalno težo. Skrbno ga opazujte, stehtajte ga pogosto ln primerjate njegovo težo a tabelo.
Povprečna skupna eneržija, ki jo potrebujejo otroci.
valni oddelek Bordenove družbe, FORMTTLA
Dve veliki žlioi Eagle Mleka na % čaše ledeno mrzle vode. Dajte to zdravje gradečo hrano enkrat na dan, sredi predpoldneva ali popoldneva z drugo hrano Vred.
the borden compant
skupine,
Se danes
dajte svojemu groeerju redno naročilo ter dajajte Eagle Mleko stalno Hi gotovo dobn črtsa. Zasledujte težo svojega otroka, kajti p<xvi8anja teže je - poglaviten znak izboljšanega stanja. Eaglev Mleko nt drago živilo, kajti vsaka kapljica predstavlja čisto hrano kot Jo potrebuje telo vafiega otroka.
borden building new york
Povprečna teža otrok od dragega do petega leta.
STAROST	TEŽA V FUNTIH "
21etni dečki	26 ji
deklice	25K
SletnI dečki	9Mt
deklice	30
41etni dečki	■— -1- 85
deklice	. 34
Tehtajte svoje ptroke pogosto, kot ste delali, ko so bili dojenčki. Njegova teža Je pravtako vaina sedaj, kot je bila takrat
Porcija po 100 kalorij. MESO IN RIBE (kuhane)
Starost v letih 1-2 2-5 6-9 10-13 14-1?
Skupne kalorije 900-1200 1200-1500 1800-2400 2300-3000 2800-4000
Naslednje tabele vam bodo pokazale eneržijsko vrednost v kalorijah, najbolj običajnih vsakdanjih živil. Na temelju teh tabel lahko vsaka mati pripravi primerno dijeto svojim otrokom.
Porcija po 100 kalorij.
Mera " *
2/5 čaSe % čaše pičle % čaše
Porcija po 100 kalorij.
PIJAČE
Kakao
■ Stepeno jajce
Mleko v steklenicah
Priprosti vzorci za dijeto otrok v starosti Rti9Kd^xoBko^nno od 6 do 9 let.	Oranžni sok
Vzorci kažejo redilno vrednost ▼ kalorijah. KET7H' PIŠKOTI, CMOKI ITD.
PiSkoti iz umetnih drožij Zajtrk:	. '	Krnh, rjavi, bostopski
Oranža ....................................... loo tJraham kruh
Pre pečena zdrobljena pftenica ................ 100
££ tsrssr °"5!.:::::::::::::::::::: !£ ™ ^
Opražen kruh .............................. 100	Cistopsenični kruh
Surovo maslo ............................... SO
' '	Graha ni krakerji
B|B	Craham cmoki
gjfflAj	Francoske žemljice
* Famburikl steak ............................ 75	PreP^nec
Pečen sladki krompir.......................... 160 1 repeCenec
Kruh .......................................... 100
^iS^ ::::::::;::::::::::::::::::::: KROPI IN KEKI
Kruhov puding s rozinami .................... 200 Navadni krofi
Eagle Brand Mleko .......................... 125
~ Gobasti kek
Krofi iz ovsenega zdroba
Tefcrja:	SLADČICE
SfflZ .v.::::::::::::::::::::::::: 15 Mleftm C6kolada Bordpnova
»	Surovo maslo ................................. 50	.
Kuhana Jabolka .............................. 100 Me«
Kolački Is ovsenega zdroba .................. 100 Beli sladkor, zmlet
ZRNATA JEDILA
1- Parjena koruza
• «xxvs 1900 farina, kuhana
LeSniki	3 velike žUce
Ovseni zdrob, kuhan	1 čaSa
Kiž, par jen	\ ča5e
Parjena pSenica	1 piškot
KUSTARDI, PUDINGI IN SLADOLEDI
% čaSe 1 čaSa
2	mala
% in. kos, 3 in. v premeru
3	kosi po % in. X 2 in.
X 3 %in. 2 kosa po 3 in. X 1 X 1 ln. 2 kosa po 2% in. X 2% in. - X % in.
2	krakerja % cmoka
1	žemljica
3/5 kosa in 1/5 Ča5e soka
3	kose po 3% in. X % in. X
Itt in-
2	krofa po 2% in. ▼ pre-
meru 2 in. kos 1% in. X 1% in. «4 krofa po 3 in. t premeni
Tapioca z jabolki Pudingi iz sladoleda Časni kustard Bižni puding Tapioca s smetano Pečen iDdijanski puding
VanUin sladoled	_ _____
Scrbet a limono in mlekom H čase
JEDILA IZ JAJEC IN SIKA
Surova jajca Stepena jajca Sufle iz sira SADJE Pečena jabolka z 2 žlicama
sladkorja Sveža jabolka Kuhana jabolka Banane
Dateljl brez peška Suhe fige Oranže
Sveže breskve Konservirane breskve
% čaše M čaše 1/3 Ča8e 2/5 čaše 2/5 čaše
1	velika žlica in pol
2	veliki žlici in pol
1 jajce in pol
čaše Vi čaše
kos po 2% in. X 1 in. X %
in.
veliko žlico dve veliki žlici
Mera
1 &8a |n &
Sveže hruške HrnSke, konservirane
Ptoe-apple, svež Pine-apple v k(»vl
Slivi, kuhane Rozine
Kuhana rabart>ara
SlSndi« (BaJU '
jagoue svei^
pol velikega jabolka 1 veliko jabolka % čaše 1 veliko 3-4 datelje 1% veliko
1	veliko 3 srednje
2	veliki polovici in 3 velike
21fce soka
2	srednji
3	polovice in 3. vel. žlice
soka
2 kosa po Vt in. debela
1	kos in 3 velike ŽUce soka M čaše zdrobljenega
2	slivi in 2 veliki žlici soka % čaSe
% ČaSe
l^m \VA >M|
Goveje meso posušeno s
smetano Goveje meso od stegna
Goveje meso v sočivnl o-
maki Hamburškl steak
Cmoki iz polenovke
Halibutov steak
Tonina s smetano na kruhu
Parjena jagnetlna
Kokoši s smetano
KlamsI
Oštrige
JUHE
Špargljeva s smetano Močpa goveja Omaka iz oStrig Grahova Juha s smetano Krompir
fipinača s smetano Paradižnik s smetano Sparglji na pečenem kruha Lima-nžol za beljen z
maslom Fižol v stročju
Pesa
Korenje r
Zelena 1 Glavnata solata Zeleni grah
Krompir, sladak, pečen Krompir, navaden pečen Krompir, navaden 1 kuhan Krompir, navadni zmečkan Krompir, beli, zgneten fipinača kuhana Paradiiniki v konvah
i M
1/3 Čaie
( kos 4in.XSlai.Xlln l^B in.
2/5 čaSe
kos 2H ln. v premeru ter ln. debel
1 cmok 2 in. v premeni
kos 3 ln. X 2% ln. X 1 ln.
34 ČaSe toolne ln pol kosa prepečenca
1 zarebrnlco, 2 In. X 2 fiL X % ln.
34 čaSe
12 klamsot
0-18
% čaifl 4 čaSe
% čafief, pičli
2/3 čaSe M ČaSe 3/5 ČaSe % čaSe 2/5 vsebin^


% čaSe 2 čaSi ln pol do 1 in. dolgijj kosov
4 pese po 2 ln. v premeni ali 1 ln 1/3 ln. aarea 4-5 mladih po 8 do 4 la dolgih.
4 čaSe M in. kosov 2 veliki glavi K čafie
M srednje velikosti 1 srednje velikosti 1 srednje velikosti H čafie pičla % čafie 2% čafie 1* čafie