Na paši.
iKonec.)
n^ffi še minilo pol ure, odkar je zapustil Trentov Miha svoje to-jc J--JŽ variše, kar zadoni njegov klic iz gošče: »Hej! Pojdite sem! 't&&   Nekaj sem naše!.-
> Pustite ga in ne hodite tja,« nasvetuie Janez tovarišem, ki so sko-čili pokonci in se hoteli odzvati povabilu. »Če je res kaj našel, bo že pri-nese) pokazat.« Radi so ubogali. Komai so zopet posedli po tleli, že zagle-dajo Miha, tekočega proti njim.
»Olejte, glejte, kaj iinam! Mlade kose sem našel, gleite jih!« Tako jim kliče že od daleč. Ko pride bližje, usledajo dva uboga, še skoro gola mladiča, katera ie držal v roki. Takoj ga obstopijo in radovedno ogledu-Jejo ubogi živalci, ki sta plašno gledali to neznano in neljubo družbo.
»Kosa sta, prava kosa,« pritrdi Zagariev Jakec, ki je dobro poznal ptiče.  »Pa kaj boš počel ž njima?  Jesti še ne znata, poginila ti bodeta.
»Saj nisem bedak!« zakliče Miha. »Nazaj nai ju nesem? Menda bi ju ti rad vzel?«
»Prav res iu boš nesel nazaj!« se oglasi zdaj .lanez, ki ie tudi pri-stopil in ogledal mladiča. »Kaj se ti ne smiiita stara, ko bosta našla prazno gnezdo. In pa tnladiča! Kaj meniš, da iu boš zredil! Poginila ti bosta v malo dneh. Zato ju pa nienda vendar nisi vzel iz gnezda!«
»Ne dam ju nazaj, pa ju ne dam!« zavpije jezno Miha. »Naučil ju bom žvižgati, potem ju pa prodam v mesto.«
<SS   116 B5D
^^^^We boš jn učil žvižgati!« reče Janez.   »Nazai ju boš uS^^^^^ takojN
•Raiši iu vržem ob tla!« zakriči Milia in zgrabi mladiča. A Janez ga prime za roketer reče: »Če storiš ubogima živalcama kaj hudega, povedal bom o teni gospodu učitelju. Potem boš ti žvižgal, že veš, kako!«
Teh besedi se Miha prestraši. Bil je že enkrat naznanjen v šoli radi trpinčenja živali. Takrat se mu ni ravno dobro godilo, zato si ni želel kaL enakega še v drugič. Nekoliko pohlevnejše reče Janezu: »Na, tu ju imaSd Pa naredi ž njima, kar hočeš!«                                                               1
»Dobro,« reče Janez. »A to še ni zadosti, da si mi izročil mladiča. Pokazati mi moraš tudi še gnezdo!«
»Dobro, dobro!« zakličejo tovariši. »Nesimo ju nazaj v gnezdo!  TiJ Miha. pa hajd naprej!«                                                                          1
Tej občni želji, še bolj pa iz bojazni pred kaznijo v šoli, se Miha ni mogel ustavljati Molče in s povešeno glavo je šel pred tovariši in jim je končno pokazal gnezdo.
To ie bilo dobro skrito v gostem jelševem grmu, in Miha bi ga bil težko iztaknil, ko ne bi bil videl letati starke vanje.
Zalostno je obletavala kosovka prazno gnezdo, ko dospo pastirji.
Toda. ko zagleda mladiča, ki iu ii ie Janez z iztegnjenima rokaina nioli! naproti, jame veselo obkrožati pastirje.
2e ju lioče Janez položiti v gnezdo, kar se premisli in reče tova-rišem: »Ostanite tukaj!  Imam še važen opravek!«
Sam jo ubere dalie po gnšči. kosovka pa za njim, kličoč mladiča s tožnim glasom. Janez kmalu najde, kar je hotel.
Med grmovjem in drevjem je rastla stara bukev, ki je imela poldrug meter visoko od ta) majhno duplino. .lanez nasmuče po tleh suhe trave, ter ž njo postelje diiplino. Na to pa položi vanjo mladiča. Starka pa ie iz daleč čivkala in čakala. Ko se Janez oddalji in se ozre nazaj, že vidi starko pri mladičih.
Zakai ju ni položil v pravo gnezdo? Vedel je, da bi tamkaj ne bilal varna. Zato iu je prenesel na varnejše mesto.                                       1
Zadovoljnega srca se vrne Janez med tovariše. Radi bi bili ti zve-deli, kam je prenesel mladiča, a Janez jim ni hotel povedati. Obljubil jim ie pa, da jira pokaže novo gnezdo, kadar bodo kosi že izleteli.                J
Veseli se vrnejo pastirji v senco pod hrast. Tudi Miha se jim je pri*] družil. Spoznal je, da ni ravnal prav. Molče je poslušal zanimivo branje o koristnih pticah.                     *     «     »
^P   Ko so naslednjega dne pastirji zopet prignali živino na pašnik, je bili^ Janezova prva pot h gnezdu. Oprezno se ie bližal bukvi in potrkal po nii. Huš! je zletela starka iz dupline. Janez pa se je zadovoljno posmejal in odšel.                                                                                K.Javoršek