LJubljana, torek 8. novembra 1932 Cena f Din Upravmštvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Seleo. burgova ul 3. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Jtev. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pcšt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga člslo 78.180. Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—k __Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Tele. fon št. 3122, 8123. 3124, 3125, 312«. Maribor. Gosposka ulica IL Telefon St. 2440 Celje, Kocenova vi 8. Tel, št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu. Ekspoze dr. Beneša Svetovni mir temelji na miru evropskega kontinenta, ki je odvisen od sporazuma med Nemčijo in Francijo Praga, 7. novembra, g. V zariamiapolitičnem odboru parlamenta in senata je imel zunanji minister dr. Beneš danes izčrpen ekspoze o z u n a tri e-p oi i tičn em podožajn. Izjavil je med drugim: Usoda ženevske razorožitvene konference ie odvisna od dveh vprašanj: od rešitve problema tako zvane enakopravnosti Nemčije v raz o rož it v enem vprašanju, in oblike tako zvame varnosti oziroma organizacije miru. Ce naj bi se enakopravnost v oboroževanju dosegla s tem. da bi se smele raz-orožene države na novo oborožiti, bi to enostavno pomenijo, da se vršijo priprave za novo vojno. Ta enakopravnost se da doseči samo polagoma, če bodio po čl. 8. pakta tudi vse ostale države postopno -zmanjševale svojo oborožitev. Danes je treba v resnici dejanj kajti svetovni mdr temelji na miru evropskega kontinenta, ta mir pa je zopet odvisen od sporazuma med Nemčijo im Francijo. Organiziranje kontinentalnega miru je nujen poigoj za vsak evropski sporazum. Dr. Beneš ie nato o me ml glavni dve oviri, ki nasprotujeta ustvaritvi kontinentalnega miru. Predvsem so anglosaške drža-r ve. v prvi vrsti Anglija in Ameri/ka, odklonile sodelovanje v novem kontinentalnem mirovnem sistemu, s čemer so praktično onemogočile uresničenje teh idej. Na dragi strani pa tudi v svetovni vojni poražene države niso bile za takšen sistem, ker so smatrale, da bi bil to poizkus za pe-trifikacijo mirovnih pogodb. Nihče ne more domnevati, da bi se mogla v Evropi voditi sedaj politika, kakor .Po ooznamo iz 1. 1914. ko je bil svet do zob oborožen in so bile z oboroženim"* grožnjami izsilit ene mednarodne koncesiie od oniih. ki niso bili dovoli oboroženi. Evropske države morajo odkritosrčno pove- dati, kaj hočejo. Ce bi bilo nemogoče skleniti evropsko kontinentalno pogodbo in če ni nobena država pripravljena, da se odreče vojni, bi bilo to enako vredno kakor priprave za vojno; kajti ponovne grožnje z vojno in nasilnimi sredstvi izzivajo ne-;zogibno vojno. Za rešitev političnih sporov je dovolj mirovnih sredstev, s katerimi se dajo definitivno likvidirati. Kdor pa misliš da se bo z varnostjo in mirom ovekove-čila krivica, dela slabe račune. Usoda habsburške države in ostalih držav kaže, da čas ne uniči resničnih pravic in elementarnih zahtev, temveč se šele pozneje pojavijo ojačene in v pravi luči. S časom izginejo samo nepravične zahteve, Dr. Beneš je končno postavili vprašanje, ali se je treba bati vojne in ali lahko verujemo v mir. Za odgovor na to vprašanje je treba poguma, da pogledamo na ves problem. Z enostranskim klicem po razorožitvi se vojna ne bo preprečila. Tudi enostranska zahteva po zmanjšanju oborožitev povzroča samo nervozo in ne stezi evropskemu miru. Zato je treba v Ženevi doseči sporazum, ki ga bodo sprejeli vsi. L. 1933. se bo po defi.n.itmii razpravi v Ženevi pokazalo, ali se bliža Evropa dobi političnega razvoja, ki bo vsebovala tudi možnost novih oboroženih sporov, ali pa si hoče zagotoviti mirno sodelovanje. Minister je zaključil svoj ekspoze z razpravo o nekaterih gospodarskih vprašanjih. L. 1933. b; utegnilo biti v svetovni politiki tudi v gospodarskem in finančnem ozira važen mejnik. Nade vsega sveta so v teh ozirih vezane raa londonsko konferenco, ki bo po vsej priliki sklicana aprila prihodnjega Teta. H koncu svojega govora je dr. Beneš na-glasil. da veruje Češkoslovaška kljub vsem Skeptičnim glasovom v politiko mira in po-iitiiko Društva narodov, ki jo bo tudi dosledno nadaljevala. Francosko-ifaiijansko zbližan je Ugoden odmev Herriotovih iz jav o italijansko - francoskih odnosa jih - Prihod Normana Davisa v Rim Pariz, 7. novembra. AA. Havas poroča, da je bi! govor predsednika francoske vlade Herriota na radikalmosocialističnem kongresu o italijansko-framcoskih odnošajih v I?-.mu splošno spreiet z zadovoljstvom. Herriotove besede o potrebi novih prija teLjskih stikov med obe-tna državama srna trajo rimski krogi za dragoceno in pomembno politično izjavo. Tudi londonske »News Chroničle« prip -suje Herriotovi izjavi o odnošajih med Italije in Francijo izredno važnost Poudarja, da so bila neprestana trenja med Francijo in ftaHio glavni povod za vznemirjenost v Evropi v zadnjih letih. Odkritosrčne in plemenito mišljene besede predsednika francoske vlade na naslov Italije bi morale biti zato začetek definitivnega izboljšani a v odnošajih med tema dvema državama. Pariz, 7. novembra AA. Danes dopoldne je bila seja francoske vlade, ki ji je predsedova1 Herriot Na dnevnem redu je bila razprava o mednarodnem položaju glede na francoski načrt o splošni razorožitvi in varnosti. Po seji je Herriot sprejel novinarje in jim izjavil, da se je položaj Francije po Boncourjevem govoru v Ženevi izdatno Izboljšal. Francoski načrt združuje posamezne činitelje varnosti, razorožitve in arbitraže in ga bodo morale druge države kar najresneje upoštevati. O francosko-italijanskih odnošajih je Herriot izjavil, da jih bo treba urediti po premišljenem načrtu. Dosedanji režim stalnega zbadanja z iglo ne more dalje trajati. Trdim m vztrajam pri tem. da so po svetovni vojni bilj napram Italiji moralno krivični. To je narod, ki se je mnogo žrtvoval in ki ga sedaj prešinja močan dina-mizem. Posegel je v svetovno vojno v trenutku, ko bi bil lahko ostal nevtralen in ko je vojna postajala strahotna zadeva. Rim, 7. novembra- AA. Davi ob 8.30 je prispe! iz Ženeve v Rim ameriški delegat na razorožitve™ konferenci. Norman Daviš. Spremljal ga je italijanski poslanik v Wa-shimgtomi, Rosso, ki zastopa sedaj Italijo na razorožitveni konferenci. Daviš bo v Rimu nadaljeval pogajanja o pomorski razorožitvi. ki jih je pričel v Londonu in Parizu, ni pa tudi izključeno, da bo v razgovoru z rimskimi državniki načel trudi splošna politična vprašanja. Omejitve v fašistični amnestiji Delno znižanje kazni kriminalnim in političnim obsojencem — Amnestija ne velja za begunce, konfinirance in osebe pod posebnim policijskim nadzorstvom Rim, 7. novembra ž. Danes je bil v uradnem listu objavljen tekst kraljevega d Jureta o amnestiji. Dekret določa med drugim delen odpust kazni, ki so bile izrečene na osnovi kazenskega zakonika, ter kazni za vojaške in finančne prestopke. Kazni se docela odpustijo le onim, ki so b ln kaznovani na denarne globe in na zapore pod pet let. Kaznencem, ki so bili obsojeni na dobo 5 do 10 let. se kazen /niža za 3 leta. onim, ki s>o bili obsojeni ra več ko 10 let ječe, pa za 5 le.t Amnestija ne velja za one, lci so v času. ko je bil dele ret objavljen, konfinirani aii pod posebnim policijskim nadzorstvom, niti za one, t i jih kazen ni doletela im so zbežali, ka« kar tudii ne za one, ki so zakrivi® ve Senat isto kaznivo dejanje. Amnestija torej niti od daleč nima onega pomena, kakor so ga ji skušali pripisati italijanski listi. Amnestije bo deležnih sicer okrog 20.000 ljudi, med njimi tudi nekateri Hrvatje Ln Slovenci, ki so bili obsojeni na kazen zapora. Vendar to število še ni niti četrtina vseh onih, ki so bili v zadnjih letih v Italiji obsojeni zaradi kakršnegakoli političnega in drugega prestopka. Fašistični režim se je strogo zavaroval pred vsemi onimi deset tisoči, ki so v zadnjem času morali zbežati iz Italije. To je pač najboljši dokaz, da se fašistični režim še vedno ne čuti dovolj močnega. Parlamentarne volitve v Albaniji Tirana, 7. nov. s. Vladna izjava, da vlada za parlamentarne volitve ne bo postavila svojih kandidatnih list. ker hoče omogočiti popolnoma svobodne volitve, je izzvala med prebivalstvom največje zanimanje. Za 58 parlamentarnih mandatov je prijavljenih 165 kandidatov, ki se pričenjajo po svojih okrajih združevati v razne skupine. Volilna propaganda se razvija popolnoma mirno. Angleška tekstilna stavka končana London, 7. novembra AA. Davi so lan-cashirske tekstilne tvornice vnovič začele delati. Stavka je trajala teden dni. Proti reviziji mirovnih pogodb Bukarešta, 7. novembra s. Snoči je »Uni-versul« priredil v dvorani »Eforia« veliko javno ziborovanje, ki se ga je udeležilo 10 tisoč oseb, med njimi zastopniki vseh patriotskih društev. Na zboru je okoli 20 govornikov nastopilo proti madžarski propagandi za revizijo mirovnih pogodb. Sprejeta resolucija zahteva od vlade, naj ukrene vse, da se bodo mirovne pogodle spoštovale. Nekega komunista ki je škušal zborovanje motiti, so vrgli iz dvorane. Enaka usoda je zadela urednika bukare-Skega madžarskega lista, Emila Huszarja, ki je bil vrh tega še tepen. Urednik je pobegnil v bližnjo kavarno, na kateri je množica v ogorčenju razbila šipe. NEMŠKE VOLITVE IN PAPENOV REŽIM Tudi v novem nemškem parlamenta ogromna večina proti Papenu, čigar položaj pa je kljub temu trden Berlin, 7. nov. d. Nedeljske volitve v nemški državni zbor »o bile ene najbolj mirnih v zadnjih letih. Nekoliko je k temu pripomogla mnogo manjša poulična propaganda, pa tudi deževno vreme. Kljub temu pa je bila volilna udeležba v mnogih krajih mnogo večja, kakor so splošno pričakovali. V Berliuu je znašala kljub prometni stavki nad 85 odstotkov, drugod po državi 75 do 80 odstotkov. Volilni izid more označevati Papenova vlada v toliko kot svoj uspeh, ker narodni socialisti skupno s centromo-m in bavarsko ljudsko stranko, ki «o šteli v prejšniem državnem zboru 52 odstotkov mandatov, tokrat ne razpolagajo več z absolutno večino. Koalicijska vlada, obstoječa iz strank, ki so Papena najbolj oeražale. je postala nemogoča. Br*z meščanske desnice. ki je na strani Papena. se ne more osnovati nobena parlamentarna vlada. Toda meščanska desnica je zaradi soudeležbe narodnih socialistov pri revolucionarnih stavkovnih n^kretih prekinila vse zveze s Hitlerjem. Hitler je nazadoval, pridobili pa so nemški nacionalci in komunisti. Izid državnozborskih volitev je samo še bolj pfipravil tla 'a prevratne načrte na eni ali drugi strani, ker ni ustvaril razmer, v katerih bi se mogla osnovati zanesljiva stalna parlamentarna vlada. Honciti izid Po najnovejših oodatkib ie bilo pri volitvah oddanih 35.402 Sftfi glasov, dočim ie pri zadnjih državnozbordrib volitvah dne 31 jn-liia glasovalo 36 88°.354 volitev. Za to bo štel novi državni zbor «nm* 582 poslancev. do~'m ?ih ie imel prejšnji 608. Dobil? so: narodni socialisti 11,713.785 glasov (prej 13.745-780). 195 mandatov (prei 2501: socialni demokrati 7,237894 (7,950.712) 121 mandatov (133): komnoisti 5.974.200 (5.082.626'), 100 man datov (89): centru m 4.228.633 (4,458.061), 69 mandatov (75); nemški nacionalci 3,064.977 (2,177 414), 51 mandatov (40): bavarska Ijnrfska stranUa 1081.932 (1 «!• 'ion 323 969'» 19 m^-. Jalov (22): nemška ljudska stranka 660.092 (436.014). 11 mandatov (7); krščanski socialci 412.685 (364.524), 5 mandatov (3); državna stranka 337.871 (371.799). 2 mandata (4); nemška kmečka rveza 148982 (137.133), 3 mandate (2); gospodarska stranka 110.117 (146.875), 2 mandata (2); kmečka vinoeradniSka stranka 105.188 (96.851). 2 mandata (0); nemška hanoveranska stranka 63.999 (46 929). 1, mandat (0): tnrinška deželna »veza 60.065 (pri zadnjih volitvah ni kandidirala). 1 mandat (0). Ostali glasovi so razdeljeni na manjše stranke, ki niso dobile nobenega mandata. Po odstotkih 1> razmeri? glasov naslednje: narodni socialisti 33.1, prej 37.4; socialni demokrati 20.4. prej 21.6: komunisti 16.9. prej 14.5; centmm 11-9. prej 12.5; nemški nacionalci 8.7, pref 5.9; bavarska ljudska stranka 3.1, prej 3.2. Izjave nemških politikov Kakor poročajo i® vladnih krogov, smatra državni kancelar izid volitev kot zaupnico sebi, ker so nar. soc. izgubili svoje glasove povsem na korist mašč. strank. V marksistični fronti so pridobili komunisti na račun socialnih demokratov, na zunaj pa je ta blok ostal n ©oslabljen. Državna vlada računa s tem položajem ln se tudi zaveda, da izgube onemogočajo centru mu koalicijo z narodnimi socialisti. Ali bo novi državni zbor sploh zmožen dela, je odvisno od pogajanj, ki jih bo pričela državna vlada že v .nekaj dneh s posameznimi strankami. Koalicija narodnih socialistov, nemških nacionaloev in centroma se smatra kot najboljša možnost za delovno sposobnost državnega zbora. Ako se bo državna vlada prepričala, da državni zbor nI sposoben za izvrševanje svoje naloge, je državni kancelar Papen odločen, da ga ponovno razpusti. V tem primeru ni izključeno, da bodo narodmi socialisti doživeli nadaljnje občutne izgube. V socialističnih krogih poudarjajo, da so se nemški volilci izrekli v ogromni! večini proti diktaturi. Socialno-demokratska stranka je sicer nekoliko nazadovala, dočim so komunisti pridobili na glasovih m mandat:h. Socialisti se nahajajo pred zelo odgovorno nalogo, ker gre za obrambo republike in demokracije in ne za sovjetsko Nemčijo. Sedaj j« dolžnost komunistov, da skupno s socialnimi demokrati branijo demokracijo. Nemški volilo} so odklonili Hitlerja ter barone, in državni predsednik Hindenburff mora upoštevati, da se je SO milijonov Nemcev izreklo proti Paipenovi baron sk1 vladi. Bavarski ministrski predsednik dr. Held, o katerem so se snoči razširile vesti, da se smatra kot najuspešnejši kandidat za Papenovega naslednika na mestu državnega kancelar ja, je Izjavil, da nikakor ne namerava priti v Berlin ln da tudi ne smatra prevzema nemške državne politike za svojo nalogo. Pripravljen je sodelovati z vsakim državnim kancelar jem, če bo upošteval pravo in ustavo, odločno pa }e proti temu, da bi se mu v Monakovem dobri-kali, dočim bi se za njegovim hrbtom omejevale ustavne pravice dežel, ne da bi bile vprašane deželne vlade za mnenje. Dr. Held .poudarja, da nikakor ne misli izdati interesov bavarskega ljudstva Hitler odklanja vsak kompromis s Papenom Berlin, 7. novembra AA. Kitler je Objavil pristašem svoje stranke poziv, v katerem pravi: Silna ofenziva, ki je vstala proti pravicam nemškega naroda, je zavrnjena. Papenova vlada je doživela svoj definitivni poraz, zakaj nemški nacionalci, ki so njeni edini zavezniki, ne predstavljajo niti 10 % nemškega naroda, in zato jo 80 % prebivalstva odklanja. Za narodno socialistično stranko je izid volitev docela jasen: Treba bo nadaljevati vojno proti temu režimu, dokler ga definitivno ne zrušimo. Nifcakih kompromisov! O tem, da bi se s temi elementi skušali sporazumeti, ne more biti niti govora. Na konci napoveduje Hitler novo propagandno križarsko vojno, ki bo še intenzivnejša od dosedanjih. Papen gre svojo pot Berlin, 7. novembra čs. Kakor poročajo razni listi iz zaupnih virov, namerava državna vlada glede na izid včerajšnjih volitev nadaljevati svojo dosedanjo politično smer. Izpremenila bi jo le v primeru, če bi se našel način, po katerem bi mogla brez škode za svoj prestiž sodelovati z novim parlamentom. Papen je že v svojem zadnjem govoru naglasil, da si hoče vlada v tem pogledu ohraniti svobodne roke. Papen bo danes ali jutri obvestil državnega predsednika o izidu parlamentarnih volitev m o novem položaju, ki so ga volitve izzvale. Državni kancelar bo sedaj po volitvah konsultiral posamezne stranke, pod katerimi pogoji bi bile pripravljene sodelovati z njim za dosego ciljev državne vlade. Posebno zanimanje vlada za stališče narodnih socialistov. Splošno se domneva da Adolf Hitler ne bo opustil svojih zahtev po celotni oblasti v državi. Na drugi strani narodni socialisti in centrum v novem državnem zboru nimajo več večine, če se stranke sedaj ne bodo odzvale ponovnemu pozivu za sodelovanje in istočasno tudi ne bodo mogle sestaviti pozitivne vladne večine, so v političnih krogih mnenja, da bo državni predsednik Hindenburg ne samo upravičen, temveč dolžan nadalje podpirati Papenovo državno vlado. V krogih, ki so blizu vlade, računajo najbolj na počasen parlamentarni razvoj, pri čemer prevladuje v presojanju nadaljnjih možnosti domneva, da se stranke glede svojega definitivnega stališča ne bodo prenaglile. Zato je komaj pričakovati, da bo vpraša, nje Obstoja novega državnega zbora pred novim letom končno odločeno. Pri tem poudarjajo, da državna vlada nima nobenega povoda, da bi izpremenila ali opustila svoje dosedanje smernice Sestanek novega parlamenta Novi parlament se bo po določilih ustave moral sestati 6. decembra. Kot starostni predsednik bo v parlamentu nastopil narodni socialist general Litzmann, ki je pred nekaj meseci prav tako predsedoval v pruskem deželnem zboru. General Litzmann je star 82 let in je torej 7 let starejši kakor zadnja starostna predsednica ▼ državnem zboru, komumistka Klara /j*>trnova. Francoski komentar Pariz, 7. novembra AA. Najznačilnejša poteza včerajšnjih državnozborskih voMtev v Nemčiji je udarec, ki ga je doživela ▼ razpuščenem parlamentu napol ustvarjena koalicija med narodnimi socialist! in obema katoliškima strankama. Dočim bi imela ta koalicija večino v parlamentu, razpolagajo v novem parlamentu te tr' stranke samo še s 47.5 odst. poslanskih mest. Državna vlada smatra to dejstvo kot porazno za Hitlerja ta ga tolmači celo kot svojo zmago Navzlic temu pa bo v novem nemškem parlamentu proti vladi ogromna večina, ki bo presegala število 500 poslancev. Vlada se torej ne more naslanjati na novi nemški državni zbor Včerajšnje volitve so v neki meri dokazale, da je imel Papen prav, ko je trdil ob razpustu državnega zbora, da po sedanjem parlamentarnem ustroju ni mogoča strankarska vlada, ki b:i imela večino. Na podlagi tega dejstva je verjetno, da bo Papen ostal na vladi. V vladnih berlinskih krogih govore, da bo nekoliko preuredil svoj kabinet In vnovič ponudil Mtlerjevcem nekaj portfe> Ijev. Ker pa je Hitler še pred kratkim izjavil, da ne sprejme nobenih portfeljev in delnih koncesij in da zahteva vlado v ce. loti, n; verjetno, da se bo ta Papenova zasnova uresničila. Zato nI izključena druga kombinacija, široka koncentracija narodnih sil z narodnimi socialisti, centru-mom in nemškimi nacionalci Za tako koalicijo pa bi narodni socialisti vsekakor zahtevali odstop Papena, ki je zdaj osovražen pri vseh strankah. Toda Papen se opira na državnega predsednika in je zato malo verjetno, da bi prostovoljno odstopil in se umaknil novi vladni kombinaciji, ki je samo teoretična. Vse kaže. da bi s« Papenova vlada raje zopet poslužila rax-pustitve parlamenta, če bi ji ne bil pokoren, in da bi v tem primeru prej izpremenila volilni zakon, tako da bi odpadla vsa tista mladina, ki danes glasuje za radikalne stranke. Nato bi Papen sklical ustavotvorno skupščino In uveljavil nove ustavo. Odmev v Angliji in Ameriki London, 7. nov. č. Listi se živahno zanimajo za poročila iz Nemčije o včerajšnjih volitvah. Mnogo bolj pa jih skrbi porast komunističnih glasov, nego padec narodno-socialističnih. Poleg tega naglašajo, da je večina nemškega ljudstva proti Papenove-mu režimu. Newyork, 7. nov. g. »New York Times« označujejo včerajšnji izid nemških volitev kot veliko zmago Papenove vlade. »Newvork Herald Tribune« izjavlja, da bo dal izid volitev v Nemčiji pobudo onim, ki so zahtevali izpremembo ustave z oja-čenjem centralne oblasti. Pojemanje prometne stavke Berlin, 7. nov. AA. Prometna stavka še vedno ni končana. Kljub temu vozi že 420 tramvajskih voz izmed 1200 Tudi promet z avtobusi je že obnovljen na štirih progah, v podzemeljski železnici pa na dveh. Ker se občinstvo boji, da jih ne bi stav-kujoči napadali, se le malo ljudi vozi. Vlada upa, da se bo stavka kmalu končala. Doslej se je od 18.000 nameščencev vrnilo na delo 6000. Pričakujejo, da bodo narodno-socialistični sindikati najkasneje jutri pozvali svoje člane, naj se vrnejo na delo. Če se to zgodi, bi bilo skupno na delu 10.000 nameščencev, kar bi pomenilo popoln neuspeh stavke. * Berlin, 7. nov. č. Prometna stavka v Berlinu zelo naglo nazaduje. Promet je vzpostavljen že na treh četrtinah berlinskih tramvajskih m drugih prog. Izmed 53 tramvajskih prog jih je 40 v prometu. Tudi na treh progah podzemske železnice je uveden redni promet Povsod policija strogo nadzira tire in varuje delavce, ki so se vrnili na delo, pred morebitnimi napadi njihovih stavkujočih tovarišev. Sodijo, da bo promet najkasneje v dveh dneh zopet docela vzpostavljen. Danes voli Amerika novega predsednika Splošno napovedujejo veliko zmago Roosevelta Newyork, 7. nor. AA. Včeraj sta imela ■Hoover in Roosevelt zadnje volilne govore. S tem je bila volilna kampanja republikanskega in demokratskega kandidata zaključen. Čeprav mu demokrati napovedujejo hud poraz, računa Hoover še vedno s svojo zmago. Na potu v Paolo Alto, kjer bo glasoval, so mu bile povsod prirejene navdušene ovacije. Stališče senatorja Boraha je Se vedno dvolično. O njem je znano le to, da je hud nasprotnik alkohola in da se bo z vsemi silami upiral odstranitvi sedanje prohibici-je. V svojem nedavnem govoru pa je zagovarjal tudi dosedanjo upravo. London, 7 nov. AA. Na podlagi poročil svojih dopisnikov iz Zedinjenih držav napoveduje »Times«, da bo imel Roosevelt 400 do 450 od 531 volilnih mandatov v vsej državi. Roosevelt bo. kakor vse kaže, zmagal najmanj v 30 državah. Hoover se »me po vsej priliki zanašati samo na Vermont. Marne in Pensilvanijo, morda tudi na Connectiout. Delaware, Iowa. Mi-chigan. New Hampshire in Utah »Times« pravi da bodo ne samo v Ameriki, nego tudi povsod drugod na svetu sorejeli hrd volitev z zadoščenjem, ka?ti zadnje mesece niso mogli državniki skoraj nič drugega početi kakor delati propagando za predsedniške volitve. Bolgarske demonstracije proti mirovni pogodbi Sofija, 7. nov. č. Na obletnico podpisa neuillske mirovne pogodbe dne 27. novembra bodo bolgarski vseučiliščniki priredili demonstracije proti določbam te pogodbe in položaju, ki je nastal z izvrševanjem njenih določil. V svojem glasilu so objavili naslednji poziv: »Bolgarski študenti! Pripravite se že sedaj na 27. november, na ta za naše pleme črni dan, ko priredi bolgarska nacionalna studentska zvez protestno akcijo po vsej državi. V Sofiji se bo ta akcija letos priredila v razliki s prejšnjimi še na poseben način, tako da bodo dogodki pretresli tirane, ki naj se prepričajo o svoj! krivici. Odpreti jim je treba oči. Študentje, pripravite se!« Novi ministri prevzeli posle Beograd, 7. nov. p. Danes so novi ministri prevzeli posle svojih resorov. Dosedanji prosvetni minister dr. Dragutin Kojič je izročil posle novemu ministru dr Ra-denku Stankoviču. ministrstvo za trgovino je prevzel dr. Tli ja Šumenkovič. župnik Pa-vao Matica pa je prevzel agende ministrstva za šume in rude od svojega predhodnika Viktorja Pogačnika, dočim je g dr. Dragan Kraljevič izročil posle ministrstva za telesno vzgojo svojemu nasledniku dr. Lavoslavu Hanžeku. MINISTRA K!AMEB IN PUCELJ OLITIČNEM POLOŽAJU V ponedeljsketm »Jutru« smo obširno poročali o lepem poteku in uspehu velikega manifestacijskega shoda, ki je hi v nedeljo v Mariboru. Zboru je predsedoval mariborski župan g. dr. Lipold, govorili pa so poslanci dr. Auer in Milan Dobrovoijac iz Hrvatske ter Safrh Baljic iz Bosne. Glavna referata sita imela min?stra dr. Albert Kramer iiti Ivan Pucelj, ki ju je zbrana množica pozdravila z navdušenimi ovacijami, med govoroma pa ju ponovno prekinjala s pritrjevanjem in p ni znanjem. Važna govora obeh gg. ministrov objavljamo danes v daljših izvlečkih po stenografskeim zapisnilku. Poročilo ministra dr. Kratnerja Predsednik današnjega krasnega zbora, mariborski župan dr. Lipold nas je opozoril, da zborujemo danes ob važnem zgodovinskem spominu, ob spominu na sedemdesetletnico prve slovenske kulturne prireditve v Mariboru, ob spominu na orni pomembni dan, ko se je t/. Maribora in njegove okolice zbralo v&e. kar je takrat čutilo narodno. Ako bi kdo i/med takrat sodelujočih bil tu v naš- sredi, bi nam mogel povedati, kako o grem na je razlika med takratno ln današnjo dobo. kako ogromen napredek sta Maribor in vsa n asa severna meja dosegla v teh 70 letih. .Mogel bi dodati, da danes, ko je zaplapo-l;Ua nad našim severnim obmejnim mestom i'jgoslovenska zastava. Maribora od takrat tM več spoznati in da je ono, kar se je takrat. ko smo bili mi še mladi, zdelo ne-'jstvarljivo. postalo radostna resnica. Tudi med najhujšimi nasprotniki narodne misli re more b:ti ni^o^ar. ki bi mogel zanikati, da je naša svobodna država, naša uedinje-na Jugosiavija dala Slovenskemu narodu tu ob severni meji države šele pravo življenje in ga usposobila za nadaljnjo bodočnost. Obhajamo pa danes tudi še drugo obletnico. Ravno pred enim letom smo tudi zborovali v tej-le dvorani, na predvečer velikih odločitev, ki eo padle dne 3. novembra 1931. Imel sem čast mdi takrat govoriti pred vpmi. Pozival sem vas. da se vsi združimo k manifestaciji za po* zitivno narodno m državno misel za trezno in složno delo v dobrobit naše države, našega celokunnega naroda, a posebej še našega slovenskega ljudstva in njegovega najdražjega ozemlja tu na severni meji. Takrat sem se zdel mnogim optimist ko sem bil globoko uverjen, da to večina slovenskega ljudstva v globekem razumevanju velike državne in narodno ideje manifestirala pri volitvah za veliko državniško za nvsel našega vrhovnega narodnega voditelja kralja Aleksandra (viharne ova vije kralju). Volitve 8. novembra so navzlic vsem besnim protiagitacijam domačih in zunanjih nasprotnikov sloge jugo-siovenskega naroda prinesle mogočen uspeh, da je Slovenija dala daleč nad polovico vseh svojih upravičenih glasov^ za kandidate nove vsedržavne stranke. N:aša ožja domovina je manifestirala kakor še nikdar v naši politični zgodovini. Slovenci smo sc 8. novembra 1931 tako afirmirali v državni in nacionalni politiki, da smemo sedaj 6 ponosom zahtevati, da ee nas smatra za enega najbolj zavednih delov naše države in «šega naroda. Z zaupanjem v to našo politično moč. v upravičenost in pravičnost naših teženj ter trdno vero v končni uspeh naših stremljenj pa tudi vztrajno in iskreno sodelujemo z brati Hrvati in Srbi pri delu za uresničenje velikega jugo-sloventkega programa. Poraženi nasnrotniki ki so pred volitvami trdili, da niti 20 odstotkov Slovencev ne bo glasovalo za novo državno politiko, so ©i takoj po volitvah, da bi potolažili sebe in svoje zapeljane pristaše. načeli izmišljati vedno nove alarmantne vesti. Najprej so napovedovali, da bodo se prej. preden se bo sestala Narodna skupščina, poklicani oni na kimilo države ia da se izvoljeni narodni poslanci sploh ne bodo niti sestali. Ko pa se je to vendarle zgodilo, so se tolažili z zatrjevanjem, da izvoljeni poslanci predstavijaijo tako hete-rogen element, da Narodna skupščina sploh ne bo prišla do dela m da bo vse razpadlo. Pokazalo pa se je. da ima novi parlament veliko energijo in velike sposobnosti za delo: takrat so začeli govoriti, da bodo brzojavno poklicani tako zvani voditelji opozicije. da napravijo nov načrt in prevzamejo državno oblast. Tako je š'o od me= scea do meseca: vedno so postavljali in še postavljajo nove datume, kdaj bo »režim padel«. Ravno zadnje dni ste tu v Mariboru gotovo še bolj krfcor m.i v Beogradu zopet slišali, da je bil g. Korošec brzojavno pozvan v Beograd in kako se že vse pripravlja, da se postavi na glavo vsa dosedania politika in da (»e izroči usoda države onim. ki o usodi države že davno več ne premišljajo, keT so preveč zapo* sleni s skrbjo za evoio lastno eksistenco. Toda bodite uverjeni: vlade v naši državi se lahko menjajo, ministri lai! ko vstopno in izstopajo iz vlade, eno pa stoji kakor sknla. oh kateri se razbijalo in ee bodo tudi v bodoče razbijali vsi načrti nsspmt-r;kov: kakor skala trdno s*oiji ona ve'if:a idera. M je začrtana v naši ustavi od 3 Bentembra ide'» narodnega edine t v« in državne celine. Stoji nespremenljiva linija, ki jo je potegnil naš kralj 6. januarja (viharno pritrjevanje). Kdor misli, da je bil 6. januar, da je bila ustava 3. septembra, volitve 8. novembra, da je bilo vse to = mo zaradi teodai*ske in socialne krize u<*tvarjfljo tudi nam vsak dan pove probleme fn nove te/lkoče ter postavljajo r»red nap gore. ki jih je treba preole-7ati. Kdor vse to v-, bo znal ceniti nesebično m v mnogih vprašanjih tudi nsne*no delo novesra parlamenta, iz katerega so izključeni strankarski rakuni in v katerem je baš zaradi tega mogoče, da poslanci in senatorji posvečajo vso svojo skrb ia vse svoje napore problemom narodnega življenja, predvsem težkim problemom gospodarske in socialne konsolidacije. Sedanji naši najhujši nasprotniki so bili pred 6. januarjem in še potem sami dolga leta na vladi. Ko danes gledamo nazaj, bi želeli, da bi bilo že takrat pred leti več čuta in daleko vidnost i za bližajoče se dogodke, tako da bi nas val gospodarske in socialne krize našel vsaj malo bolj pripravljene. Sedaj pa skušajo 'sti ljudje vam naprtiti krivdo za vse, kar se je v prejšnjih letih zamudilo in kar sedaj s teilko muko. a vendar z večj-'m ali manjšim uspehom popravljamo. Če je kdo kdaj skrbel in imel pred očmi interese naše ožje domovine, smem pred vami reči s po'no iskrenostjo, da mi poslanci in senatorji iz dravske banovine z vsemi silami in z vso sposobnostjo v okvrju 9plošne državne in naoionalne politike branimo in čuvamo tudi vse upravičene interese naše ožje slovenske domovine in njenih posebnih problemov. teženj in vprašano (navdušeno pritrjevanje). V državni gospodarski in finančni politiki je bilo treba izvršiti milno operacijo. 2e lansko leto, ko se je pokazalo, da gospodarska moč naroda slabi in da je treba za vsako ceno očuvati ravnovesje med dohodki in izdatki državnega gospodarstva Vi yeste, da smo se lani v Narodm skupščini in vladi tega problema lotili tako. da je mnoge bolelo. Znižati smo morali državne izdatke tudi na račun mnogih upravičenih interesov posameznih delov naše dr» žave in končno tud"> na račun onega velikega števila javnih nameščencev, ki so že •tak v težkem socialnem položaju Toda če se postavi vprašanje »Biti ali ne biti«, takrat ne pomaga nič drugega, nego stisniti zobe. Da specielno omenim vprašanje javnih nameščencev smo bili postavljeni pred alternativo: ali pristati na obsežno redukoigo njihovega števila, ali pa na redukcijo njihovih prejemkov. Iz soci-a 1 n.o-političnih pogledov smo se, keT bi se v nasprotnem primeru na tisoče ljudi znašlo na cesti, končno težkega srca odločili, da pristanemo na redikcijo prejemkov in ne na redukcijo njihovega števila. Ker ©mo Slovenci v našem uradniškem kadru zastopani še posebno močno, je bila naša odločitev tudi nekaka slovenska politika. Vem prav dobro, da Je tudi nižanje prejemkov zelo boleče. Kot poslanec ljubljanskega mesta imam med vsemi svojimi poslanskimi tovariši morda največ glasov iz krogov javnih nameščencev. Imel pa sem moraličnega poguma dovolj, da prevzamem nase odgovornost v prepričanju, da z redukcijo plač oču-vam še večje eksistenčne interese širokih krogov našega javnega nameščenstva. Zato pa sem mogel letos, ko se morajo ponovno znižati naši državni izdatki, z odločnostjo braniti in zmagovito zastopati tezo, da se javnim nameščencem ne more vzeti nobenega dinarja več. (Dolgotrajno in viharno odobravanje.) Kot poslanec Ljubljane sem v prvi vrsti zastopnik konsumentov, a vendar imam dovolj politične, gospodarske in narodne uvidevnosti, da zastopam pametno in zdravo državno kmečko politiko Saj je nepobitno dejstvo, da je ogromna večina našega naroda zaposlena v naši kmečki produkciji in da je jedro našega naroda agrarnega značaja. Konzument našega obrtnika, trgovca in industrijca je ju-goslovenski kmet, ki bi potegnil s seboj v propast vse gospodarske panoge, če ne bi imel sredstev, da kupuje njihove izdelke in zaposluje njihove ljudi. Dvig gospodarskega nivoja našega kmečkega ljudstva je predpogoj za socialni in kulturni napredek našega naroda. (Gromko in soglasno pritrjevanje zborovaicev.) Spoznavajoč prvobitne interese najširših slojev našega ljudstva pa naša stranka istočasno proglaša načelo narodne solidarnosti, ki ne dopušča, da bi se en stan v naši državi favoriziral na neznosen račun drugih stanov, ali da bi eni živeli od tega, da drugi umirajo. To zastavo narodne solidarnosti visoko dvigamo zlasti mi poslanci iz dravske banovine, ker se zavedamo, da le z njo lahko dosežemo uspehe s svojo zahtevo, da državna politika čuva in podpira posebno interese naše ožje slovenske domovine, ki je po svoji gospodarski in socialni strukturi kmečko-industrijsko-obrtni-ška pokrajina in zato navezana na zaščito države pred tujo konkurenco. In z zadoščenjem vidimo, kako v imenu jugosloven-ske ideje celokupna jugoslovenska državna in gospodarska in predvsem mednarodno-trgovinska politika prav posebno upošteva posebne prilike naše slovenske domovine. Samo to je omogočilo, da se vrte kolesa v naših tovarnah, da naš delavec še ni do zadnjega na cesti, da še životarita naš obrtnik in trgovec, dočim v mnogih drugih državah gospodarski zastoj ž ubija najširše sloje produktivne delavnosti. V času. ko gre v drugih državah brezposelnost delavstva v milijone, smo storili vse, da ohranimo največ, kaT se v danih razmerah ohraniti da in da omogočimo vsaj suh košček kruha slovenskemu delovnemu Človeku. Kdor ve. kaj se godi drugod f>° svetu, nam bo moral priznati, da smo storili m dosegi kaT je bilo v danih razmerah sploh mogoče. In mi vsi nimamo večje ambicije in večje želje, nego vse svoje spo* sobnosti. duševne in moralne, vso svojo politično moč angažirati za očuvanje in napredek našega delovnega ljudstva, našega malega človeka.« (Viharno odobravanje in dolgotrajne ovacije.) V zaključnem delu svojega poročila je minister dr. Kramer orisal ao sedaj izvršeno delo na organizacija stranke in ki hoče združiti Slovence. Hrvate iin Srbe v bratskem sodelovanju in medsebojnem razumevanju. Stranka je globoko ukoreninjena že v vseh slojih un vseh krajih Jugoslavije. Proti vsem predsodkom je povsod prodrl zdravi instinkt naroda, ki je tudi omogočil, da so se premostile nekdanje strankarske razlike in se plemenske tradicije in posebnosti spraivile vharmoničen sklad z jug >-slovensko skupnostjo. Zlasti za nas Slovence je edina rešitev in edina možnost razvoja satno v tej skupnosti in zato je naša dolžnost da smo na čelu jugoslovanske organizirane vojske, naše vsedržavne s-tranke. V prav posebni meri velja to še za Maribor ki leži ekspomran tik ob meji. Obmejno prebivalstvo se je zaradi tega kakor en mož strnilo v državnem taboru in bo tudi v bodoče ostalo strnjeno v njem. Minister dr. Kramer je končno opravičil ostale, z« današnji zbor najavljene ministre, kj sc brli zaradi zadnjih političnih dogodkov prisiljeni ostati v Beogradu, ki pa so ga pooblastili naj sporoči zborovalcem nji* hove pozdrave in zagotovilo, da bodo vsi-kdar podnnrali interese dravske banovine. S posebnim zadovoljstvom in radostjo 60 sprejeli zborovalci tudi pozdrave ministrskega predsednika g. dr. Milana Srškiča m predsednika JRKD g. Nikole Uzunoviča. Dr. Kramer je zaključili evoj govor 6 pozivom k novemu delu za splošno narodno organizacijo v polni zavesti, da sta od napredka te naše vsedržavne stranke, odvisna tudi naš napredek in naša nacionalna bodočnost Poročilo ministra Ivana Puclja »Tiste običajne vsakdanje in nam vsem znane človeške napake, s katerimi smo vsi obremenjeni, so največja ovira vsakega napredka v javnem življenju. Človek je človek in kakršen je doma med štirimi stenami, takšen je tudi na ulici. Tudi če ga postavite v politiko, ponese seboj sv>oje napake iz vsakdanjega živijlenla. Ena prvih ln naglavnih napak pa je ta, dia je največ ljudi, ki strašno neradi dela« jo. a zelo radii zabavljajo. Lažje in hvaležne jše- je kritizirati, a težje in neprijefcnej-še je delati. Mnogo je tudi ljudi, ki strašno radi verjamejo vse, kar ni res, in strašno neradi vse tisto, kar je teko res, da ee dia z reko otipati. Druga velika napaka pa je tista nagajiva trmoglavost in neka-ka prevzetnost, ki se včasi kaže že na majhnem otroku Dostikrat vidite tako nebogijenče, kako se razjezi nad mamico, ki mu je namazala na kruh premalo marmelade. Vrže kruh na tla in se kuje. Take ljudi najdemo tudi v politiki. Mislim, da so te naše splošne ooveške napake glavna vzrok, da se slovenska javnost, ki je gotovo v splošnem trezna in pametna, še danes ne more kakor en mož izreči za državno politiko šestega januarja. So ljudje, bi so bili vzgojeni in so živeli v starih razmerah: imamo agitatorje in vodite! ie. ki se jim je nekdaj dobro godilo in nočejo sprejeti nove državne po* litike. ker j;m to ne gre v osebni račun. Delijo vse m<"«*o~*e poizkuse, da bi begali ljudi in jih držali v stari mentaliteti samo zato. da bi kakorkoli spravili zopet sebe na površje. Todia, naj ee zgodi kakorkoli in n«(i se razvije zgodovina kakorkoli, pno je gotovo: povratka v staro stame ni več. Povratek v predšestoJanuarsko stanje na možen nkoli več v naši drž^. Prepiri in bolestne strasti starih sfcrark 90 privedle na rob oronada našo državo in če bii se bilo to ssrno še miA nrtdifliievalo. bi bi1«! država razpadla. Za kar je bilo žrtvovan i h na milijone življenj najboljših sinov našega naroda, to se ne more porušiti. Tem žrtvam smo doTžni skrbeti m to. da ee prejšn:« pogubno staniie nikoli več ne povrne. In ravno »»red letom dni se V* m',:-Jonska n-msdg državljanov pri vo- litvah odločno izrekla za to, da ni povratka na staro. Todia naša stara slovenska slabost, ki raje verjame, kar ni res, ima za posledico, da je še mnogo ljudi v dravski banovini ob strani, kjer zapeljana in zbegana pričakuje nekaj takega, kar bi bilo podobno starim prilikam. Toda, ker ni povratka v stare razmere, je to samo izguba časa in slabljenje nove fronte. Namesto, da izvršimo d«1© v enem tednu, rab!mo za to tri do Stira tedne. Tisti otrok pa, kn razžaljen vrže z marmelado namazani kruh po tleh, je naša sedanja opozicija. Njeni voditelji u videva jo, da je tako, da ne more biti drugače, toda iz farne užaljcnosti so tgje ostali v kotu kakor pa da bi loja/lno priznali svoje napake in šlii z nami ter delali, ustvarjali, gradili in zidali, ne na vedno zabavljali in kriti* ziraili. Seveda je zlasti dandanes mnogo lažje stati ob stran!, zabavljati, kritizirata ter širiti nezadovoljstvo kakor pa delati in ustvarjati. Pri takem delu ni obstanka niti v zasebnem življenju, še manj pa v življenju naroda in države. Mi vsi, ki smo tu pred vami, pa tudi vsi vi, ki ste pred letom dni glasovali za t>o politiko. smo se odločili za pot dela. za težko breme, ki ni prijetno, a ie potrebno, pa tudi vzvišeno in hvaležno. Nekateri so pesimisti in pravijo, da vse skunaj nič ne nomada. Mi na vemo. da je drugod še slabše. Iz Berlina sem ravno včeraj dobil poročita da vlada tam silna ma^odušnost rn zbeganost, razmere pa so še desetkrat hujše kakor pri nas Če so v Berlinu, v Nemčiji, o kateri gre toliko hvale, dia eo tam bolj pametmi ljudje nego pni nas ali drugod, če so t»m zaradi težkih razmer krize in revšoine tako izgubili kompas in orientacijo, ne smemo varne riti ljudem med n"mn, če premi1 eva jo 8tare fraze naše opozicij«, da pride ona ra vrsto ter da se bosta potem oedila po državi mleko ln med v težkih časih imeti vedno oditrrt razum 'ti srce. Če poslušate razum im srce, bosfe večino dobiilfi pravilen odgovor, da je na^e delo dobro in zdravo. Kaii b5 bilo. ako bi se na primer kmet odloČil naveličan v teij težki krizi, ko ne more prodati skoro nobenega sadu svorega znoja, da ne bo več obdelovali grunta, ki mu rdč ne donaša. Čim težja je situacija, tem bolj nam velevata sroe in razum, da je treba s podvojenimi močmi prijeti za delo in s stotemimi napori nadomestiti to, kar je uničila zla usodo. Tako smo ae tudi nri odločila in šli na delo. Res je. da je največ nezadovoljnost: v tem da si ljudje vsako stvar zam:s!ijo preveč lahko in ne poznajo ne ovir ne tež« koč; de se ne zgodi po njihovem, pa so razočarani. Ako bi mi tako kolebaki in omahovali pr,i vsakem neuspehu ter izgubljali energijo m dobro voljo, potem oi nikoli nikamor ne prišli. Ko smo pred letom dni dobili vaše ogromno zaupanje, smo sli na delo in danes lahko tu z mirno vestjo trdim, da smo mnogo storili. Nismo dosegli vsega, ker to nn mogoče, moremo pa biti tako mi kakor vi z našim delom zadovoljni! (Živahno pritrjevanje.) Vlada se je trudila in tudi dosegla, da je zmanjšala državne izdatke^ Poprej je državni proračun znašal 14 milijard, mi smo ga znižali za več milijard in sedaj, ko sestavljamo novi proračun, ga skuša finančni minister znižati pod 10 milijard. Ali bo to mogoče doseči, še ni gotovo, toda bo kakor hoče, vsi ministri smo za to. da se morajo zmanjšati izdatki na najmanjšo mero. Po domačem načelu: če nimaš za nove hlače, krpaj stare. Vse naše zakonodajno dele je usmerjeno Da to, da bi se čim bolj omilile posledice krize. Zakon o razdolždtvi kmetov je dal trenutno olajšanje, da ni bilo eksekucio, a sedaj je pred nami nov za« konc-ki načrt, o katerem je včeraj obšrno razpravljal tudi banovinski odbor naše stranke. Ta zakon bo nesporno pomagal vsem tistim, ki se hočejo s trudom svojih rok rešiti dolgov, v katere so zabredli brez lastne krivde. Pred nami je tudi zakon o občinah, kii ie izrednega pomena saj bo v močniih in velikih občinah lahko ljudstvo mnoga vprašanja reševalo doma. Na dnevnem redu je nadalje načrt o de končen tra-oiji državne uprave Vsi veste, da je zlasti bivša SLS celnh 12 let udarjala na velik boben, da bo dala avtonomijo. Kaij prav za prav pomeni ta »avtonomija«, do danes ne vemo. ker tega niso nikdar razložili Po njihovih agitatorsfeih frazah bi bilo to mleko in med! nekaj, kar bi čez noč vse rešilo. Mi hočemo razbremenitev centralne uprave, prenos velikega delokroga na banovine, sreze in občine, kjer se morejo zadeve brže reševabi. Ali ni tragika usode, da danes, ko ustvarjamo to »avtonomijo«, ko ni vse to samo fraza, da tistih gospo dov, ki so oelih 12 let podžigali strasti, ni zraven, da nočejo pomagati, ko ustvarjamo v resnici in v pametni obliki to, kar so oni neprestano samo obljubljali Kriza nI samo v naši državi, marveč je kakor povoden j. ki se ne ustavi na mejah posameznih paroeL nego poplavi vse. Če vam kdo pravi in obeta, da jo bo rešil ali če vam pravi: »Ako bi mi prišli, pa bi ne bilo krize,« mu lahko mirno od- V čast narodnega voditelja Petra Kocica Sarajevo, T, novembra Včerajšnjo nedeljo so bili v Banji Luki zbrani številni zastopniki vseh narodnih društev iz Bosanske Krajine in prihitelo je k odkritju spomenika velikemu narodnemu voditelju in književniku Petru Koči č u tudi mnogo rodoljubov iz drugih pokrajin. Svečanosti se je udeležilo nad 20 tisoč ljudi. Vsa Banja Luka je bila v zastavah. Kralja je zastopal general Nedelj-kovič. Nad 10.000 udeležencev je v sprevodu krenilo v mestni park, kjer je postavljen spomenik, ki je visok šest metrov. Peter Kočič je bil najčistejši nacionalni revolucionar, ki v borbi za narodne pravice ni poznal prav nobenega kompromisa. Kot poslanec v nekdanjem bosanskem saboru ali deželnem zboru je bil pravi evangelist naše nacionalne revolucije. Bil je mož skrajne požrtvovalnosti in pri tem tudi preroškega duha. Kot književnik je v neki svoji ljudski pripovedki napovedal strašno svetovno vojno, velik svetovni požar, iz katerega pa bo izšel »mrki vnuk Črnega svojega deda«, ki bo svojemu rodu prinesel svobodo Peter Kočič je bil pesnik bosanskih planin, tribun revnih kmetov in nihče ni tako iskreno in srčno ljubil resnice, pravice in svobode kakor on, ki je vse svoje življenje in delovanje uravnal po tej svoji ljubezni in zavesti. Rodil se je 29. junija leta 1877. v vasi Strižica pri Banji Luki, umrl pa je 28. avgusta 1916 v Beogradu, ki je bil tedaj pod oblastjo avstrijske sol-dateske. Preden je za/el svoje politično delovanje med bednim narodom v Bosni, je deloval kot profesor v Srbiji. Vrnil pa se je v domovino samo zaradi tega, ker je bil prepričan, da morajo vsi narodni bojevniki voditi boj do zmage ali do smrti tam, kjer je borba najtežja in kjer je narod najbolj potreben pomoči. Nszgroda izletniškega vlaka Beograd, 7. nov. A A. Izletniški vlak, ki je snoči odmeljal iz Zagreba v Beograd, je ob 5.30 zadel v Putoncih v tovorni vlak št. 73, ki je ravno manevriral. Nekaj izletnikov je ranjenih. Prvo pomoč so jim nudili železničarji v Putoncih, pozneje pa v Beogradu na železniški postaji. Rane so lažjega značaja. Gmotno Škodo ima samo železnica na vagonih, ki so bili natovorjen! z repo, v katere se je izletniški vlak zadel Na kraj nesreče je takoj odšla železniška komisija. Povzetje pošiljk za Ruimrnifo ukinjeno Beograd, 7. novembra AA. Po sporočilu mmunskih državnih železnic je rumunska Narodna banka v smislu zakona o prometu z devizami in valutami prepovedala sprejemanje inozemskih pošiljk, ki so obremenjene s povzetjem. Zato bodo n imunske državne železnice smatrale kot neveljavna vsa povzetja, ki bi z njim bila obremenjena katera inozemska pošiljka. Naše železniške postaje zaradi tega do nadalj-nlegra ve bodo več sprejemale pošiljk, obremenjenih s povzetjem ln namenjenih romunskim postaiam. rbrinske volitve Sofija. 7 nov. s. Včeraj so se vršile v več ko 300 nodeželckih in sedmih mestnih občinah občinske volitve. Po doslej znanih izidih so dobile stranke vladnega bloka (tO odstotkov oddanih glasov. Komunisti beležijo precejšnje iziguba govorite, da je slepar, če bi se s spremembo vlade mogla odpraviti kriza, bi to v Angliji vsak dan dvakrat poizkušali in v Amcrikii, Nemčiji, Franciji im pri vseh drugih narodih. Toda s tem se kriza ne da rešili, nasprotno, s tako agitacijo, z vzbuja« njem nezaupanja z ubijanjem dobre rolo za delo, se kriza ie povečuje.« V nadaljnjih izvajanjih je g. minister podrobno našteval in pojasnjeval razue ukrepe, ki jih je pod vzela vlada za olajšanje gospodarske in 90ciai'ne stiske. Na primerih iz svojega resora socialne politike je pokazal kako izredne važnosti in veliko koristi je tudi podrobno administrativno delo. Omenil je med drutgim. kako se mu je posrečilo pomiriti in zediniti veliko invalidsko organizacijo, v kateri so bili prej taki spori, da je dobila organizacija komisarja Danes je invalidska organizacija konsolidi-rona in ima zopet voljeno upravo. Invalidom so bili letos i7ip'.aio"ni zaostanki iz prejšnjih let, od česar je odpadlo na dravsko banovino 900.(KX) Din. 31 invalidom :z Slovenije je bila izplačana odkupnina v znesku skoro pol milijona dinarjev, nadaljnjim 21 je že odobrena v znesku 284.000 dinarjev. Za izplačiilo redne invalidnine ;e do danes odobreno finančni direkoiji v Ljubljani nad 9 milijonov. Velike zneske jc dravska banovina preje1« iz socialnega »r.iirstrstva v obliki podpor, milijonske vsote pa v obVki breohrestnih posoiil iz raznih fondov Med gladu>ooe prebivalstvo je biLo v dravski banovini brezniačno razdeljeno 70 vagonov koruze in 2S vagonov pšenice, poleg tega pa je bilo izdanih več sto brezplačnih ali polovičnih prevozu i c rn hrano. G minister .je -našteJ več drojUh svojih ukrepov za olašan je bede in izboljšan ^e socnVnega položaja. Dotaknil se je tu-"li problema stanovanjske zaščite, ki je zelo komolicriran. ker so sta>lišja interesentov v ostrem nasnrotju lin ker eo razmer? skoro v vsakem kraju drugačne. Zato je v mini-etrfrem svetu prevladalo mnenje, naj se da banom zakonsko pooblastilo, da lahko vsak uredi stanovanjsko vprašan;e za svojo banovno. To napoved so zboroval i sprejeli z velikim ploskaniem. »Ostanite trdna,« je zaključil minister Pucelj evoj govor, »ostanite na stališču, ki ste ga spoznal za dobrega, ne verujte pa tistim, ka se iz kateregakoli vzroka kuj-^ in kale vodo, da bi lahko v kalnem ribarili. JRKD zbira v svojem okrilju vse poštene in dobro misleče ljudi, ne tiste, ki zabave ijajo, nego tiste, ki hočejo delati. Organo-zirajie se, bodite v krajevih organizacirrh dobri in marljivi člani, tu zabavljajte, tu zahtevajte in tu kritizirajte. Čim več boste zahtevali tem več boste dosegli. Ne vse. e mnogo se da doseči prej ali slej. Posameznik ni niič. Čim pa se združimo v voliko močno organizacijo, smo nepremagljiva sila.« Zločinec na begu Novo mesto, 7. novembra. KakoT »mo obširneje poročali, je v četrtek zvečer na ljubljanskem kolodvoru po-beax' il orožnlškemu spremstvu zloglasni kaznjenac, 22 letni Jar.ez Mrvar, ki &o ga bili pripeljali iz Maribora ln ga hoteli odvesti k razprav: v Novo mesto, tLa bi Be nagovarjal zaradi roparskega napada čeprav so bila o Mrvanjevem bogu obveščena vsa oblastva in so intenzivno poizvedovala &a njim, ga dozdaj še niso mogla izslediti. V raševikii je Mrvar bežal Iz Ljubljune naravnost ,proti svojemu rojstnemu k-aju, v Gotno vas pri Kočevju, kj^r se je včeraj zjutra/j pojavil na ^niim posestnika Ivana štangla, brata slepega Antona štangla, Mrvarjovaga Bokacnjeuca, ki ja bil ob&o-jen pred novomeško poroto na več let težke ječe. Posestnik se je nezaželenega obiska seveda zelo .prestrašil, še bolj neprijetno mu jUFA< opereti: Plani sesa Samo še danes ob 4., %8 in 9% Elitni kino Matica Telefon 2124 V spomin dobremu narodnjaku Šmartno pri Litiji, 7. novembra. Kakor je »Jutro« že poročalo, je v petek ob 20. uri nepričakovano zatisnil oči naš dobri prijatelj in vzgleden narodnjak g. Josip Gruden, trgovec in posestnik v Šmartnem pri Litiji. Pokojnik se je rodil pred 43 leti pri Sv. Gregorju pri Ribnici. Že kot mladenič je stopil v sokolske vrste in je ostal Sokolu zvest do zadnjega vzdih-ljaja. V Šmartno je prišel pokojnik 1. 1911. kot trgovski pomočnik ter se je kmalu zatem osamosvojil in postal trgovec. Spričo svoje prijaznosti Ln poštenosti si je kmalu pridobil simpatije in zaupanje ljudstva. Bil je odbornik vseh tukajšnjih naprednih in narodnih društev, večletni odbornik tukajšnjega občinskega sveta in odbornik Kmet-ske hranilnice in posojilnice v šmartnem. Pred 16 leti si je izbral za družico Tončko Berličevo iz tukajšnje ugledne rodbine. Ga. Tončka mu je bila vedno dobra pomočnica pri gospodarstvu. Za pokojnim g. Grudnom žalujejo vsi, ki so ga poznali. V družbi je bil vedno dobro došel, saj Je bil prijeten humorist in dober pevec, ki ga bomo vsi zelo pogrešali. Lahka naj ti bo šmartinska zemlja, ki se ti je tako priljubila. Prizadetim naše iskreno sožalje! Druga žrtev avtomobilske nesreče pri Sv. Urbanu Ptuj, 7. novembra. Danes proti večeru je v ptujski bolnici podlegla poškodbam še druga žrtev avtomobilske nesreče, 391etni posestniški sin Martin Sušnik iz Vindarovcev. O nesreči, o kateri je obširneje poročalo ponedeljsiko »Jutro«, so sedaj znane še naslednje podrobnosti: Poleg avtopodjetnika Vincenca Simoniča in pokojnih Franceta Lerhbau-merja in Martina Sušnika sta se na tovornem avtomobilu peljala France Lenart, posestnik v Vindarovcih in posestniški sin Anton Zelenik \x Svettnjccv, ki Je prišel te dni od vojakov na dopust Zadnja dva sta dobila le neznatne poškodbe. Ko je zdrknila guma z levega sprednjega kolesa pri avtomobilu, je dobil Simonič, ki je sedel pri volanu močan udarec, tako da mu je spahnilo roko. Zaradi tega ni mogel avtomobila več obvladati. Avto sam se je na ravni cesti dvakral preobrnil, nakar ga je sunek zagnal v obcestni jarek, kjer je ob-stl v normalni -egi. Katastrofe je krivo pač le nesrečno tiaključje. Avto je vozil z normalno brzin3 30 do 40 km na uro. Pokojnega Lerhbaun.erja bodo pokopali jutri v torek, na domačem pokopališču pri Sv. Urbanu, Sušnikov pogreb pa bo v sredo. Tragična smrt Komidarjeve Micike Ljubljana, 7. novembra. »Jutro«..., »Slovenski Narod« ... je ponujala z nekam slabotnim nosljajočim glasom. Tako menda vse dni, kar jo je poznala Ljubljana. Poznala pa jo je — Micko Komidarjevo — da, že lepo vrsto let. Nosila je ruto, po svoje zavezano. Pa vedno je bila na nogah, ponoči in podnevi, ob lepem in slabem vremenu. Svoj čas je imela stalen prostor pred glavno pošto, kjer jo presedevala dopoldneve in popoldneve, tudi v burji in pišu. v snežnih nametih, in mimo idočim ponujala: »Jutro«... »Narod«, novi vozni red. Vsa utrujena je časih zadremala, revica. Vsako popoldne, ko izide »Slovenski Narod« in vsako noč, ko zaropoče »Jutrova« velika rotacija, je Micka sodelovala v dirki kolporterk. Upehana je nato hitela prodajati po ulici, po gostilnah in kavarnah. Sleherni dan je pomenil zadjo boj, neprestan trud za zaslužek. Šaljivi ljudje so ji časih ponagajali — i nu, pa se je pošalila še eno, rekla kakšno domačo ln že odibr-zela naprej. Z listi in nageljuki vedno naprej, za zaslužkom. Bog zna, ali se je kdaj kdo vprašal, zakaj si da Micka toliko truda. Mar le zato, da životari sama, da konkurira tekmovalkam? Nikakor. Trudila se je za svojo ljubljeno hčerkico, ki jo je izprva vzgajala sama, nato pa oddala v Lichtenturnov zavod, kjer se šola, da bi kedaj doživela lep še čase, kakor jih je imela mati. 141etna hčerka je zdaj sirota. Mater ji je ugrabila smrt V nedeljo zvečer jo je tam na Go-sposvetski cesti zadel tramvajski voz. S 'krvavečo glavo, s prebito lobanjo so nesrečno Marijo Komidarjevo prepeljali v splošno bolnico. Sirota si je bila baš nekaj prej nakupila nageljnov, ki jih je nameravala na noč razprodati med veselimi ljudmi po kavarnah in gostilnah. Pa jo je zadela tako huda nesreča, da ji v bolnici niso več mogli rešiti življenja. Izdihnila je davi ob p e"tih. Poikojnica je bila iz Loža na Notranjskem, Lončičeva Micka so ji pravili, stara je bila šele 39 let. Vsi smo jo poznali, pa ohranimo nesrečni Mariji prijazen spomini Pevski zbor JUU v Mariboru in v Celju Neverjetno, kako je postal učiteljski zibor pod Kuma.rjevim vodstvom ne le upoštevan od glasbenikov, temveč tudi priljubljen pri publiki. Navzlic mnenju nekaterih mariborskih očancev, ki trdijo, da moderna glasba za Maribor ni, navzlic krizi — gmotni in v precejšnji meri tudi duhovni: velikanstka unionska dvorana v Mariboru je bila tako natlačeno polna, da še kaj podobnega pri koncertih ne pomnim. I Jutri! Film očarljive muzikel Film krasnih valčkov! Film najlepših melodij! ifohttnn Strauss v ljubezni in pesmi Mihael Bohnen, Lee Parry, Paul Horbiger, Greti Theimer Jutri! Elitni kino Matica Telefon 2124. I n»p«% "SSSr i Pri razsvetljavi ni merodajna kupna cena žarnice, temveč količina svetlobe in poraba toka. „Cenena" žarnica je v vporabi najdražja. Ob znatni porabi toka da malo svetlobe. Ključ ekonomične razsvetljave je svetlobnojaka, dovršena, ekonomična TUNGSRAM - žarnica Pred zborovskim nastopom je odigral mladi violinist Viher svoj program, ki je sicer zelo uspel, vendar iz umetniškega gledanja Grieg, Cassado in ono, kar je Viher dodal, ni spadalo v slog in okvir najserioz-nejšega sodobno usmerjenega vokalnega koncerta. Zborovski spored: Tajčevič, Lajovic, Kr-sti§, Milojevič, Adamič, Slavenski in kot strašilo moj atonalni moritat o suhi muh*. Izvajanje idealno, neverjetno skrbno pripravljeno in sigurno podano. Pri Tajčevi-čevih duhovnih stihih pravilno poudarjena religioznost in arhaistika, pri Lajovičevem »Zelenem Jurju« smo kar čutili pomlad (sopranski solo Pirčeva), pri »Medvedu z medom« čudovito stopnjevanje do konca; pri svoji skladbi, ki se giblje na mestih v štirih durih hkrati, sem ugotovil absolutno intonacijsko sigurnost. Ženski zbor je vžgal posebno z Adamičevimi narodnimi, čudovito je priredil J. Slavenski štiri hrvatske narodne in prav posrečeno Tajčevič štiri starosrbijanske in Adamič »Potrkan ples«. Ves spored, ki je obsegal pretežno slovenske zbore, je bil sestavljen tako smiselno in smotreno. kakor to redkokdaj najdemo. Je pa to dokaz, da učiteljski zbor zmore prav vsako zborovsiko skladbo, pa če je še tako zamotana. Vsa čast pionirjem m njihovemu vodji Srečku Kumarju! Ob tej priliki še besedo: bili so časi, ko je vsaka novost naletela na odpor, tudi danes še v tem pogledu ni vse v redu. Pa vendar nam postaja vse bolj jasno: priljubljeni, na videz eminentni zbori, ki so dosledno odklanjali moderne skladbe, so danes v glavnem aktualni le še pri petju žalostink na pokopališčih. Pa tudi to lahko obrnejo v svoj prid: da kmalu ifedihnejo; lep pogreb s še lepšim petjem jim je zagotovljen. Meni (in marsikomu) je pa slika taka, da omenjeni zbori z negiranjem sodobnih umetnin le prikrivajo svojo revščino, to je: da njihovi člani reprodukcije takih del niso zmožni, njihovi pevovodje pa niso kos ne skladbam in tudi ne — članom. Mariborski koncert učiteljskega zbora se je vršil dne 5. t. m., celjski pa dne 6. t. m. Poset v Celju je bil srednje dober, publika pa prav odlična. Prav tako mariborska publika. Slavko Osterc. Lepi milijoni izdani za sadje Ljubljana, 7. novembra. Tako do konca junija se je letošnja trgovina z domačim sadjem le po malem razvijala. V prvi polovici leta navajajo statistični izkazi mestnega dohodarstvenega urada prav nizke številke, saj je bilo do konca junija uvoženo v Ljubljano le 351.482 kg domačega svežega sadja, dočim je september sam daleko prekoračil uvoz prve polovice leta. Z julijem se je še le pričela prava sezona na ljubljanskem trgu. Iz raznih krajev dravske banovine in države je bilo v juliju uvoženo 151.291 raznega svežega sadja, v prvi vrsti češenj, zgodnjih sliv, marelic in nekaj zgodnjih jabolk. Avgusta se je uvoz povečal na 20.194 kg, v glavnem bosanskih sliv, češpelj, breskev, marelic in jabolk. Do srede avgusta so bile še na trgu domače češnje v veliki množini. V septembru pa je bilo v Ljubljano pripeljano 362.110 kg sadja. Bila je cvetoča sezona za bosanske slive in domače češ-plje, za breskve in proti koncu za grozdje. Podatki za oktober še niso točno znani, vsekakor pa bo uvoz domačega sadja na ljubljanski trg dosegel v tem mesecu višek, nakar začne, kakor vsako leto, v novembru polagoma padati. Izkazi posameznih mitnic prav nazorno kažejo, po katerih glavnih prometnih žilah prihaja največ sadja v Ljubljano. Tako izkazujejo za oktober mitnice naslednji dovoz sadja: Tržaška cesta 42.567 kg. Celovška cesta 51.618, Dunajska cesta 80.162, gorenjski kolodvor 9901 leg, glavni kolodvor nad 525.000 k«. Metelkova ulica 25 074, Zelena jama 14.450, Zaloška cesta 7236, Dolenjska 23.158 in Ižanska 3714 kg. Poda "ki z mitnice na Poljanski cesti še niso znani. Računajo, da bo iosegel uvoz domačega sadja v oktobru okoli 900.000 kg. Celotno je bilo v III. četrtletju, od julija do oktobra, uvoženo 753.595 kg. Ce računamo, da je Ljubljana plačala za sadje povprečno 5 Din za kg, so pač Ljubljančani, ki so postali veliki ljubitelji sdja, izdali v to svrho na j man j3.667.975 Din. Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri tre-bušnjih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Dve veliki tatvini Velike Lašče, 7. novembra. Sinoči je bila v Žlebiču na Dolenjskem izvršena velika tatvina. Ivan Henigman ima že leto dni v najemu gostilno blizu kolodvora, v kratkem pa se namerava preseliti v Ljubljano. Zato so včerajšnjo nedeljo prišli še mnogi znanci pogledat in je bilo izvečer med 20. in 21. uto v gostilni večje število gostov. V tem času je neki tat izkoristil priliko: Splazil se je v stransko sobo in ukradel 21.000 Din v gotovini, hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 18.000 Din, novo obleko, samokres, čevlje in nekaj spodnjega perila. Skupno je tako odnesel za 44.000 Din plena. Na begu je za hišo odvrgel ukradeno čevlje. Orožništvo vrši vsestransko preiskavo, o tatvini je bila obveščena tudi policijska uprava v Ljubljani. Maribor, 7. novembra. V stanovanju upokojenega strojevodje Ivana Auerja v Stritarjevi ulici se je splazil v nedeljo zvečer neki zlikovec, neopaženo prebrskal vse predale in pobral iz njih 12 tisoč Din gotovine ter hranilno knjižico za. 40.000 Din. Ko je stopil Auer v svojo sobo, mu je bilo takoj jasno, da je bil pri njem tat, ki mu je pobral vse prihranke in izginil brez sledu. O vlomu je bila obveščena policija. Friedrich Nietzsche kliče v svojem spisa >Ecce homoc: ,Nikar kave t Kava omrati um'. Takrat še niso bili znani vzroki premnogih škodljivih učinkov kave. Kofein so odkrili 1830. in šele po 11. letih ie uspela ii-najdba kofeina proste kave Ha®. Po slabih izkušnjah, ki jih je imel Nietz-sche b kavo, lahko presodimo, s kakšnim navdušenjem bi pil kavo Hag. Kava Hag je najfinejša zrnata kava, ki jo je sploh dobiti, toda oproščena kofeina, zategadelj popolnoma neškodljiva srcu in živcem. Ako se kava Hag kje še ne dobi, prosimo, da pišete na: Kava Hag d. d., Zagreb, Kaptol 10. LTURNI PREGLED Ob smrti Rada Murnika V nedeljo ob treh zjutraj je v ljubljanskem mestnem zavetišču umrl slovenski pisatelj Rado Murnik. O njegovem življenju in delu je poročalo že ponedeljsko »Jutro«. Tragično težka je bila usoda enega naj-vedrejših. najbolj nasmehljanih slovenskih pisateljev. Rada Murnika. Osem dolgih let je bil suženi postelje, ki ga je čedalje bolj priklepala nase in vedno bolj izžemala, dokler ni ostalo samo okostje s kožo. Kakor nekoč težko udarjeni Heinrich Heine. je tudi Murnik na svojem »Matrazengruftu« ohranil mero nekdanjega humorja, zdaj trpko pomešanega s stoičnim mirom, ki je slonel na spoznanju popolne nemoči nasproti usodi. Njegovo hiranje je bilo tako dolgo in toli mučno, da se mu je smrt pri-smehljala kot zaželjena rešiteljica. Že ob smrti Milčinskega so se razširili glasovi, da je v agoniji. Njegov notranji organizem se ie d o! to upiral odmiranju paralizi ranih udov. Izdihnil je ob zgodnjem novembrskem iutru v mestnem zavetišču, kamor so ga prepeljali pred dvema letoma. Iz h>i«e revnih in hirajočih so ga mrtvega prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, to zadnje zemeljsko postajališče revežev. Od tod bo danes krenil njegov pogreb k Sv. Križu, kjer bo avtor »Navihancev«, »Jarih junakov« in drugih knjig našel svoj trajni, končni mir. Z Radom Murnikom na/m je letošnja Jesen pobrala drugega humorističtnega pisatelja. Koga še imamo v tem literarnem žanru? Oton Župančič je po pravici tožil, da se je naše mlade književnosti oprijela ome-ravost, da je iz nje izginil veseli smeh. Res je, da se je v tej dobi težko smejati. Toda prav zaradi tega so ji tem bolj potrebni humoristični in satirični pisatelji. Ni res, da se umetniška veličina kaže samo v tragiki in trpki resmobi. Veliki humoristi so zrasli baš iz težkih časov: Cervantes, Rabelais in Gogolj niso bili ljubljenci sreče, in razmere, v katerih so živeli, so bile po svoje težke in moreče. Nam humoristi — in nikdar nismo imeli posebno volikih in močnih — izumirajo in nihče ne stopa na njihovo mesto. Mladi pisateljski rod Je ves elegičen. Z Radom Murnilaom je utonil v večnost slovenski pisatelj neveliikega literarno-umetniškega formata, po značaju bolj ljudski pripovednik in feljtonist kakor pa umetniški stvar j al ec. Njegovo delo je razdrobljeno v številne povesti in črtice pretežno humorističnega značaja, ki so raztesene po raznih revijah in listih, izbrane pa v knjigah »Znanci«, »Navihanci«, »Jari junaki«, »Matajev Matija«, »Na Bledu« i. dr. Povesti večjega koncepta in resnejše vsebine (n. pr. obsežni roman »Hči grofa Blagaja«) mu niso uspele tolikanj kot drobne humo-ristične zgodbe po vzorcu zgodnjega Če-hova in pripovedovane z izbrušeno realistično tehniko. V tem je bil tudi Muirniku vzor Guy de Maupassant. Slednjega Je nekoliko posnemal v »Lovskih bajkah in povestih«. Poskusil se je celo v drami (»Napoleonov samovar« in »Rucek v strahu«); povsod je pokazal, da je mikaven in sočen pisatelj, ki se posebno odlikuje po čistem jeziku. Prav zaradi Murnilaove neprisiljene domače besede bo živelo marsikakšno njegovo delo tudi tedaj, ko bo njegova ne preveč izrazita stilna vrednost in ne posebno originalna vsebina že zdavnaj obledela. Murnik mora v grob kot 621etni prezgodaj izčrpani, od bolezni popolnoma zlomljeni starec, po delu, ki ga ni mogel dovršiti in zaokrožiti, niti urediti in kakor mlado vino pretočiti v nove sode. Umrl je nesrečen in beden, spomin za njim pa bo ostal veder in svetal, v svojem delu bo živel še nadalje, in kdor se bo sredi prazne in žalostne resničnosti naslajal s humorjem njegovih najboljših povesti, ne bo videl bridkih grimas njihovega avtorja ob osemletnem za ha j an ju življenja, groznem, zgodnjem večeru humorista, ki je tolikanj ljubil smeh in vedrino. V svojem delu bo živel nasimehljani, veseli Rado Murnik, v spominu svojih znancev pa junak »Matrazen-grufta«, oskrbovanec mestnega zavetišča, nesrečna človek Rado Murnik. —o. K. Zuchmayer: „Veseli vinograd" (Na dolenjska tla in v našo govorico postavil M. šmalc.) V teh jesenskih dneh, ko vre v sodu mlado vino in n aisikdo zmrduje nad starim, k: je 7.o ciknilo. je naša drama ucizorila Zuckmayerjev »Veseli vinograde. Veseloigra zrasla v renskih goricah, kje J-» loma žlahtno vino '"n ima zemlja vesei i rb!'č-ie V dana* ni i j čas;b opozarjajo svit:! »i glasovi. d i jr lxž;n kapljica uničujoč str-p človeškega rodu. pevsod ee organiz«. jo dr-j-Stva v obrambo zoper ta sok nature. in prav le laj j«* napisa' Zuckma>'er svojo sočno n z Iravo veseloigro, v kateri se za .v>t osrlaša nntura z \s. mi mojimi pravicami. Francoski humer in ti a li(:ia krepke, robat.? ale sia vidno vplivala ra pisatelja te zenr??, kjer se ie r^nianska m germanska kultura streljala. Veseloigra nima nobenih drugih pre-tenzij kaknr pokazati človeka in nie^ovo r aturo. 7a človek ni tragičen in razdvo«en: ohranil je Sunor in veselje io življen a-Živi, kakor mu zapovedujejo nagoni, spoštuje božjo petnoč. kadar jo notrebuje. in £e ie ne, skrb; za lastno blagostanje, za srpfo 9voi'iga srca in mu veselie priteka iz živih studencev nature. Zuckmayprjevi ljudje garajo. Med zdravjem in boleznijo«, kateremu sledi prispevek dr. V. Meršola »Pljučnica — nevarna nalezljiva bolezen, nadalje članek »Namišljena bolnik«. Glasnik higienskih ustanov v dravski banovini, Vestmik protitu« berkuloznih lig ln razen drobiž. Letna naročnina za to potrebno revijo znaša 30 Din. ♦ Zgodovina ukradenega kolesa. Trgovskemu pomočniku Cehu Francu Iz Kicarja je bilo že 21. avgusta, ko je obiskal svojo izvoljenko v Sp. Velovleku, ukradeno kolo. To kolo je kupul mehftniški pomočnik A. Janžekovlč od nekega že večkrat kaznovanega Franca Gamilška. posestniškega sina iz Dragovlča za 150 Din, ne da bi vedel, da je bilo ukradeno. Dne 17. oktobra je Janžekovič posodil kolo mehaniškemu vajencu Rešu Mirku 'jz Vintarovcev, ki se je s kolesom odpeljal v Ptuj, kjer pa je policija kolo na podlagi ovadbe zaplenila.. Gomilšak tatvino odločno taji in pravi, da je kolo našel ob priliki kopanja v potoku Pesnici. ♦ Velika carinska afera. Kakor javlja Neme Ziirlcher Zeltung«, je tihotapstvo špirita jz Jugoslavije v Švico zavzelo velike dimenzije. Dva vagona-cisterne sta bila nalašča v to svrho urejena. Kakor se je ugotovilo, sta že dvaindvajsetkrait letos prevozila to pot ter pripeljala v Švico 658.000 litrov špirita brez carine, švicarska država je oškodovana za dva milijona švicarskih frankov Krivci bi morali plačati globo osem milijonov švicarskih frankov, švicarski carinski Inšpektor je izjavil, da je to največja carinska afera, s katero se je bavll v dobi svojega dolgoletnega službovanja. Lastnik velike tvrdke ,Weiinlmpart A. G.« v Bernu je brez sledu Izginil. ♦ žrtev krize. 61 letni trgovec v Mariboru Polak Lovro je prišel na obisk k sorodnikom v Sedlarjevem, kjer se je 5. t. m. obesil. Hudi časi in kriza v trgovini so ga spravili ob premoženje, da si je ne srečnlk poiskal v svojem obupu in zmedenosti rešitve v samomoru. ♦ Tragična smrt sprevodnika. V Belova-ru je vlak pozovil sprevodnika Jovana Ja-noševiča, starega 36 let ter ga grozno raz-mesaril. Ena noga je ležala 60 metrov daleč od trupla. ♦ Nočni napad. Ko se je 2. t m. ponoči vrača! domov šilak Lovrenc, hlapec ,iz Rucmancev, so ga na cesti v bližini vasi napadli fantje in ga pretepli s palicami po glavi. En udarec je bil tako močan, da je šilak ohromel na lervo rok'- ter je moral iskati zdravniške .pomoči v ptujski bolnici. ♦ Trdovraten samomorilec. V Horgošu se je po hudem prepiru z ženo trgovec Ilija Abraham polil s petrolejem ter si potem zapalil obleko, žena je plamen pogasila, nakar si je Abraham z britvijo prerezal žile na roki. Zaradi velike izgube krvii je Abraham umrl. ♦ Kradel je električni tok. Električna centrala v Veliki Kikindl toži industrijca Djoko Neručina zaradi kraje e.ektrlčnega toka v vrednosti nad 200.000 Din. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pHsira tn lika tovarna Jos Reich. ♦ Nova pasta za zobe je »Diana«. Cisti odlično, varuje emajl, je izvrstnega okusa, deslnficira usta to zobe. Cena normalne tube 5 Din, dvojine 8 Din. fa Lf&Mi^n© n— Truplo pokojn. Rada Murnika so na željo sorodnikov prenosi« včeraj iz mestnega zavetišča v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, kjer leži na mrtvaškem odru. Rado Murnik počiva sedaj, sproščen vsega zemskega gorja, spokojen in mirem, obdan cd svežega zelenja, belih in rdečih rož. Ves dan so prihajali do njega številni ljudje, njegovi prijatelji im znanci ter čitatelji njegovih del. Med njimi je bilo zlasti veliko mladine, ki ga čita veliko in ga zato najbolj ceni, znak, da bo Rado Murnik živel dalje. Prva je pokojniku poleg užaloščene matere ln brata položila na krsto venec Slovenska Matica. Pogreb Rada Murnika bo danes ob 16. izpred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. u_ Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva priredil svoje prvo poljudno znanstveno predavanje v petek ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. G. dr. Lavoslav čermelj nas bo popeljal v kraljestvo zvezd ln nebesnih pojavov ln nain bo ob številnih steloptičnih slikah tolmačil ogromne razdalje ln postanek sve-tovij. Odbor sekcije vabi vse, ki se za stvar zanimajo, na obilno udeležbo. u_ UmetnostnO-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 9. t. m. ob 3. popoldne ogled kapelice Gabriela Gruberja in stopnišča v Zvesdarski ulici (stenska Usta la grlo bo pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusn' Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15. Demon žensk. velesenzacija »Pošastni vlak" Velenapeta kriminalna drama. u_ Društvo »Treznost«« priredi srvoje letošnje prvo predavanje v petek 11. t m. ob pol 20. v dvorani palače OUZD na Miklošičevi cesti. Naslov: »Resnica o prohi-blciji v Ameriki«, ki bo o njej poročal priljubljeni predavatelj višji mestni zdravnik g. dr. Franta Mis, ki je bil pred par leti osebno v Ameriki z namenom, da prouči to ondotno uredbo. Zato smemo hiti prepričani, da bo predavanje kar najtemelji-tejše in glede na sedanji boj, ki se bije pravkar onstran luže med »suhimi« in ».mokrimi«, tudi najzanimivejše. Po predavanju bo svoboden razgovor. Na ta sestanek vabi odbor poleg sester in bratov tudi vse one, ki se zanimajo za ta pokret, zlasti gg. akademike in cenjeno dijaštvo. Vstopnine al nobene. — Odbor. ZVOČNI KINO IDEAL Franc Molnarjevo odrsko delo V glavnih vlogah: Nora Gregor Theo Shall Hans Junkermann Razkošje nekdanjih visokih krogov! — Ljubezen vojvodinje in navadnega oficirja! Danes ob 4., 7. in 9. zvečer! slika Kremser-iSchmiidta, freska Herber-steinova, stuko), cerkve sv. Jakoba Robba Mislej, Contieri, Woli, šubic Jurij, Bam-blno, Kiinl, Langus, Plank, Grohar), sv. Florijana (Kundišek, Herrlein, Cussa) iin križa na Žabjaku št. 6. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Sestanek pred šentjakobsko cerkvijo. u— Predavanje 8PD o Kavkazu. Drevl ob 20. bo predaval r dvorani Delavske zbornice dunajski veleturist Hans Slezak o svojih turah v Kavkazu. Planinci naj ne zamude tega zanimivega predavanja. Sedeži po 6 m stojišča po 3 Din so v prodaji v društveni pisarni SPD, Masarykova cesta 14-«I (palača Grafike) in pa zvečer od pol 20 ure dalje pri blagajni v Delavski zbornici. u_ Jugoslovensko-angleško društvo Ima danes svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom ob 20. v Kongresni kavarni poleg kina Matice. Vse člane in prija-telje društva vabi k obilni udeležbi odbor u— Okrožna strelska družina javlja, da se vrši vsak torek od 20. dalje sobno streljanje v kleti hotela Metropol (Miklič) Otvoritev sobnega streljanja drevi, istočasno bo tudi seja uprave. KINO L.TT RL.IANSK1 DVOR _Telefon 2730. _ Samo danes ob 4., pol 8. in 9. url m— JNAD Jadran rabi svode člane, da se udeleže brucovskega večera, kd bo danes v gostilna pri »Načeta« Zbirališče točno ob 7 v čitalnici. Gospodje starešine vljudno vabljeni! u_ Stara Ljubljana izginja. Delavci bo včeraj podrli in odstranili zadnji zid stare mestne hiše na oglu Dunajske ceste in Gajeve ulice. S tem je izginil eden ostankov nekdanje Ljubljane. Hiša je tvorila svoječasno glavni vhod in pisarno garni-zijske bolnice, ki je spadala v velik kompleks eraričnih poslopij ob Dunajski in Aleksandrovi c. Mestna občina je pred 30 let} prevzela ta kompleks od vojaškega erarja z obveznostjo, da bo zgradila novo vojaško skladišče na Kodeljevem. Pro-! storno zemljlše je občina parcelirala in ; prodala raznim interesentom, ostala ji je I samo še hiša ob Dunajski cesti, ki je bila zgrajena okold L 1757. Sedaj je Gajeva ulica že povsem prosta in prihaja nebotičnik do veljave. Gradnja Dukičevega hišnega bloka ob Gajevi ulici naglo napreduje ln bodo stavbe že letos pod streho. Na Sv. Petra cesti pa je izginila stara pritlična Adamičeva hiša Stavbno podjetje inž. Dukič je zgradilo ob regulirani stavbni črti novo lepo poslopje zadaj za staro Adamičevo prodajalno in so pretekli teden staro hišo podrli ter bo g. Adamič v kratkem otvoril v novi hiši moderno urejeno trgovino z vrvarskimi Izdelki. Zobni atelje — dentist BITENC LUDVIK se je PRESELIL s Kongresnega trga štev. 8 v škoffjo ulico štev. 12 prvo nadstr. (v hišo kavarne Tabor) Ordinira od 8.—12. are dopoldne » od 2.— 5. are popoldne u— Huda nesreča. Med 17. ia 18. nro se je pripetila na Krakovskem nasipu huda nesreča, katere žrtev je postal 33 letni mesarski pomočnik France P Hotel je stopiti z voza. nesreča pa je hotela, da se je pri tem nataknil na moda in si jih pretrgal. Ponesrečenca so z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. Njegovo »tanje je resno. u_ Napad na stražnika v civilu. Poskusni stražnik France Gruden je patrulj iral včeraj okrog 1. zjutraj po Poljanskem nasipu, kjer je ugledal v senci dreves pred umobolnico dva^ sumljiva moška. Stražnik, ki je bil v civilu ju je hotel legitimirati nakar sta neznanca zbežala. Gruden ju je zasledoval in res enega tudi dohitel. Tedaj pa je ta poklical tovariša: Toni, pojdi no sem! Prišel nI samo eden, marveč kar dva in tedaj so se vsi trije lotili stražnika Vrgli so ga po tleh in ga hudo poškodovali na glavi iin po životu. Odvzeli so mu tudi službeni samokres, nakar so zbežali. Vendar pa se je posrečilo okrog l.lfi patrulji napadalce zajeti. Vsi trije po bili aretirani, a so svoje dejanje tajili. To pa ni dostj pomagalo, kajti eden Izmed njih je ime! na glavi celo Grudnov klobuk, ki si ga je prilasti] med bojem, drugi pa je nosil s seboj stražnikov dežnik. tt— Pretep na ulicL V neka kavami tta Sv. Petra cesti sta veseijačilM v nede?jo pomoči dve družbi, ki sta se pričeflii med seboj zbadati. Kmalu so letele psovke vse vprek in domaJa je prišlo do dejan-skega spopada že v kavarni Okrog potaočš je ena družba zapustila lokal in odšla na ulico. V bMini Tabora pa je prvo dohitela druga družba in že je bil pretep tu. Najhujše so zdeflafli krovca Jožeta Pesatiča, bi je dobil več vbod^aiiev z nožem, v boil^ nico pa so morali prepefiati še Ludvika Girtla in hlapca Leopolda DemovSka. Policija je napadalce izsledila in jSi vtaknila v zapore. Bili so to neki delavci, ki staimo ogražajo liudi po gostilnah tn na ulici u— Zopet le govoril nož. V splošno bolnico so včeraj pripelijaJi 194etnega posest-nikovega sina Janeza Oražna iz Zlate Poljane pri Kammiku. Farot se je bil spr! s tovarišem Antonom Klopčarjem iz »te vasi. V prepiru je Kfopčar segd po nož in Oražna parkrat suni'1 v levo stran prsi. Klop-čarja so še tekom noiči prijeli orožniki V bofoico so pripeljali; včeraj tudi dve žrtvi nesreč. V Veliki Peci pri Kamniku je padel po stopnicah posestnikov sin Julij Maiusar in si. zlomil levico. V Rožni doltini se je v nedeljo zvečer prevrnil voz sena na hlapca Janeza Praznika, kri je dobi! pri tem več laž.nh poškodb. u_ Večer umetniškega plesa priredita »Svoboda t in „Zarja« v sredo 9. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. To bo I. umetniški plesni večer v tej sezoni. Umetniška plesalka Katja Delakova, znana že iz prosvetnih večerov in iz nastopa v operi, zapleše več lepih, na novo naštudiranlh plesov. Pridite im oglejte si to zanimivo orireditev. Vstopnice so po 8, 6, 4 in 2 Din v Delavski zbornici. Al! potrebujete čistilno sredstvo ? Zgodaj zjutraj doseiete OOr« malno lahkotno izčtščenje, če vzamete prejšni večer 2—3 draieje ARTINA. Dobi-io it « vseih lekarnah- • ^Vsebina ! škatlice po s: Jin 8 — zadostuje za 4 do 6 krat Odobreno od Mioistar. toc. politik« in narodce£s zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija 1932. a— Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani bo Imel ob 10 letnici svojega obstoja v sredo 9. t. m ob 20. v novi dvorani hotela Metropol izredni občni zbor, združen z družabnim večerom vseh svojih sedanjih In bivših članov ter vseh prijateljev kinologi je. u— Kavarna Tabor. Danes koncert. Prvovrsten šramel. Začetek ob 20. uH. u_ Redna plesna vaja učiteljiščmkov bo drevl ob 19.30 v Trgovskem domu pod vodstvom g. Jenka. Začetniki točno! Igral bo jazz »Ronny« u_ Drevl »nadaljevalni plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini z revijo vseh letošnjih plesov. Posebne plesne ure dnevno. u_ Redna plesna vaja »Krke« bo drevl ob 20. v podrumu hotela Miklič. Svira orkester. VEDNO NAJBOLJŠE in najcenejše nogavice kakor tudi vsa modne potrebščine pri M. PIKNAT, Sv. Petra cesta 22. 377 Vsesplošno fcončtatacijc vsak dobro že pozna i »Nafheifšo restavracijo naš Slamič k ima!" 13274 Iz Maribora a— Lep jubilej. Danes slavi poštni pod-uradniJc tukaj irnje pošte gos p. Josip Pavlin šestdesetletraico svojega življenja, istočasno pa obhaja tudi SSletnico poroke s svojo zvesto življenjsko družioo Julijano. Obenem pa poteka tega dne tudn 35. leto, odkar je vstoipil v državno službo, ki jo opravlja še vedno čil in zdrav v največje zadovoljstvo svojih predpostavljenih. Do prevra/ta je službovali v solnem Gorici, ob prihodiu Italijanov se je pa umakni v Jugoslavije, kjer je bil takoj nameščen na tukajšnja pošti. Njegov zakon je bil blagoslovJjen z 2 hčerkama, katerih ena, Lidija, je poročena s postaj ©načelnikom v Sevnici g. Mitostoir, druga, Pavla, pa s poštnim kontrolorjem g. Munido v Maribora. Trikratnemu jubilantu želimo še mnogo srečnih !et a— Lep nspeh mariborskega ženstva. Agine članice Društva za zaščito dece in mlaidine v Mariboru so tiidS 1-ertos, kakor običajno vsaiko leto, priredile v korist Počitniškega doma kraljice Marije na Pohor-jiu na dan Vseh svetih na tukajšnjčh pokopališčih šetje Obiskovalcev grobov. Dosežen je bil lep uspeh. Zbirka je prinesla domu 5611 Din. Odbor društva izreka vsem darovalcem in prnjateLjem mladine svojo najtoplejšo zahvalo, a_ Drugj večer zgodovinskega društva bo v četrtek ob 20. v čitalnici študijske knjižnice. Dnevni red: Predavanje o hall-stattskl kulturi v Mariboru in okolici. S predavanjem je združena razstava najnovejših izkopnin na Pohorju in v Mariboru, f reda vanju bo sledil koreferat, nato pa poročilo o najnovejši zgodovinski literaturi. Vsi člani ZDM in vsi prijatelja zgo-dovime vljudno vabljeni! a— Šolar pod kolegom. V soboto popoldne ie neki koilesar povozil n-a Tržaški cesti 6!etnega šolarja Karla Behoviča, ki je pni padcu zadobiJ tako težke poškodbe na glavi, da ga je moral prepeljati rešilni avtomobil v bohnšmco, a— Kdor išče, ta najde. V nedeijo »večer so se v nekd gostilni na Reki pri Hočah stepi fantje, med katerimi je bil tndE 25-leitnd posestnikov sin Franc Golob ia Fra-ma. Golob ie kričal in grozS, da bo vso gost>lno razdejaJ iin hišo zatžgai Dejansko se je Potil tudi gostilničarja, ka je bil v sš-lobranu prisili]en poseči po samokres«. Krogla je zadela Goloba in ga lažje ranila. Golob je moral po zdTavtniško pomoč v mariborsko botoišnico. a— Tatvine koles na dnevnem redu. V nedeljo dopoldne ze neznan tat odipelljail trgovcu Ivami Slugi izpred »Velike kavarne« 1300 Din vredno moško kolo znamke Puch. Pred nakupom ukradenega kolesa se svari! ljudem življenje- V vinogradu, v mali sobici pri >Kroni«. pred skednjem na dvorišču in v vrni lopi oživlja beseda veselo početje ljudi, ki se natreskajo žlahtne pijače, in se iim potem natura kar izriva. Postaviteli dolenjskega »Veselega vinograda* se ni sramoval 9vojih ljudi, kakor so se sinovi zgražali nad očetom Noetom, ampak jih je v srčnem veselju pustil razodete. potem, ko jih je napojil s eekina3to zeleniko. S svojim srčnim veseljem pa jih je prebudil z jutranjo zarjo in osrečil v ljubezni. Igralci so z enako ljubeznijo dokazali, da je I« vinograd ie3 košček naše nature. Do-?toinn«lveni Ve^a. posestnik in vinogradnik, je v Lt^vaTifvih ro'cr»b zrasel v polnokrv-nesra moža ki kanliieo dobro prenaša, lo zna proslaviti in prebujena euv^tva koristno izživeti. V prizoru na vrtu sta z Ančko (Medvedovo) živo izpričala, da natura ne gre v bukvice. Temperamentna Ančka bo ostala vzorna podoba v flrhlvu domačih tipov. Prav tako je Cesarjev Majer življenjska kreacija, v kateri je igralec z besedo in masko ustvaril klasično podobo. Kraljev ICunc jp zopet nova pojava domiSljaveea in-t^ligenta. ki živi iz cela. Le škoda je, da je prizor na "noiišču preveč razvlekel in ie prešel v karikiranje Vehovo Kati je Boltarjeva male« preliteramo podajala. Imela je zelo pristne momente, toda večkrat Ji is beseda nadomestoval* življenje. Njen partner Gre-gorin ie bil za spoznanje nr?<»ore8. Izmed šipviinlb tipov so se prav izredno uveliavili suplent Cvek (Jan), vinotržec Faganel (San-ein). oba agenta iz Zagreba, Železnik in Lipah. Med veterani sta Skrbinšek in Plut vzbu- jala s svojimi nastopi nepopisno veselje. Tudi Bratina je dobro pogodil Rohneta. Šest je te vesele prizore režiral z veliko živahnostjo, ki je dosegla svoj višek v vzornem pretepu koncem drugega dejanja. Sce-nerija v prvem dejanju pa je ovirala vini-čarje kakor tudi igralce. Okorne stopnice in steze med tratami so motile iluzijo. Zaradi nekaterih nepotrebnih in neokusnih prizorov, kakor so židovske popevčice, ki pri nas niso papularne, in stereotipno fotografiranje na vrtu. se je dogajanje preveč zavleklo. Pri teh veselih dogodivščinah, v katerih se tako malo zgodi, pa so vendar košček Človeškega življenja, mora režiser prav posebno paziti na ritem. J- K. »Zaljubljen v tri oranže" Neumljivo mi je. zakaj je gledališka uprava premiere opere ^Zaljubljen v tri oranže« postavila na oder za slabo zasedeni red 0. ki je obenem poročevalcem tudi le pogojno dostopen. Nimam prav nič proti gospodi iz reda C in lepo je, da tudi ti abonenti dobe premiere, toda pičla zasedba tega reda in tej primeren dovolj hladen sprejem tako odličnega in izvrstno naštudiranega dela more vzbuditi v povprečnem obiskovalcu sum. da prva izvedba dela ni vredna najširše premierske publike, ali p«, da take pri nas sploh ni. DTuga izvedba, repriza, pa za >izven« človeka že nima več one dražljive mikavnosti kakor prva. Prokofljevo opero »Zaljubljen v tri oranže« smo pred petimi leti sprejeli t navdušenjem. Bila je za nas toa trsko in glasbeno odkritje. Prav toliko zanimanja je vredna tudi danes. Vendar je od tedaj do danes preteklo že pet let in v petih letih nam je naš oder nudil že mnogo modernejših del, mnogo bolj glasbeno revolucionarnih, kakor je to, ki ni več tako novo. kot je bilo tedaj, pa tudi težke duševne depresije tedaj ni bilo, ki danes tlači našega človeka in ki je v nemali meri kriva praznote v gledališču. Slabega obiska gledališč ni morda zakrivila čudovita kinematografska tehnika, zvočni film, gramofon in radio, četudi je »smrt umetnosti« prerokoval že pred dvajsetimi leti Viktor Duburtin, domnevajoč, da bo nastopila zaradi tehničnega razvoja, saj tudi fotografski aparat ni uničil slikarstva, gramofon pa ne pevcev in pianistov- Tudi film ne more in ne bo ubil živega teatra, četudi nam proizvaja »Prodano nevesto« itd. Ko-modnost, lenoba publike je, ki povzroča praznoto gledališč, pa temni kot v kinu, kamor lahko sede fara gospoda, četudi s klobukom na glavi, radijski zvočnik, ki ti poje doma za gorko pečio in. kakor sem že zapisal, potrtost zaradi skrbi za vsakdanji kruh. Zaradi teh skrbi Je postala umetnost drugovrstna potreba. Ne prva izvedba »Treh oranž«, niti nedeljska nista zaostajali prav nič za predstavami pred petimi leti. Nasprotno' Nekatere uloge so sedaj še v boljših rokah, pregnipacija čudakov v obe obodrski loži fe sedaj Se Postani in ostani član Vodnikove družbe! umetnejša, oprema menda še razkošnejša, vse podajanje odločnejše. Zares: delo in njegova odlična izvedba na našem, idealno kulturno delavnem odru bi zaslužila najodkrito-srčnejšega priznanja naše najširše publike. 0 deiu samem in njegovih ocenah r>odrobno poroča »Gledališki list«, in to bi moral v tako temeljiti in objektivni obliki storiti pri vsaki novi stvari. Mojstra nad vsemi se je pokazal kot kralj Tref zopet g. Betetto. Tako sijajno kariki-ranega »veličanstva« bi ne mogel izlepa podati kdo drugi. Prav naraven v igri, živahen in lahkoten v petju je bil princ g. Ba-novca. Princesa Klariče ge. Poličeve vele-dostojna, imeniten Leander g. Magoliča, prav razgiban in živ Truffaldino s. J. Rusa. Pan-talon, zaupnik kraljev g. Janka ie elastičen, neprisiljeno humoren, posebno izvrsten je Mag Čeli j Marijana Rusa. Presenetljivo hitro se ta izredno uporabni pevec in igralec razvija v nadpovprečnega umetnika. Fata Mor-gana ge. Thierry - Kavčnikove je imooniru-joča figura, ljubke so vse tri princese v oranžah: ge. španova. Ramšakova in Ribičeva. komičen g. Zupan kot kuharica, dalje imenitni: Peček. Kogejeva. vsi ostali, zbori čudakov, tragikov, komikom- lirikov itd. Opero je v vsakem pogledu skrbno in r veliko ljubeznijo našludiral vnovič a. Stritof z veščo pomočjo režiserja prof. Šesta tako, da bi morala bita v Čast tudi vsakemu, največjemu odru. Publika na . . . toda dovolj brezplodnih lamentacij, Povešati rok, obupavati nam ni treba. Teater, ne samo naš, krčevito išče novih del, novih umetniških sredstev, g ka- terimi bi priklenil ali si vzgojil novo publiko, ki ne bo morda izumirajoča meščanska, ampak bo prišla iz najširše, ljudske mase. Če si gledališče ne bo moglo ustvariti te nove publike, pa bo ustvarila ta publika nov teater. —č. Velika intelektualna doba v francoski kulturi. V »La Nouvelle Revue Francaiee: z dne 1. novembra čitamo v članku Denisa Saurata o enem najnovejših sodobnih esejistov, Alainu, to-le značilno sodbo o sodobni francoski književnosti: »Današnje tako žive in toli številne nadle/nosti nam nrelahko zakrivajo dejstvo da živimo v veliki intelektualni dobi. dobi. ki io bo bodočnost stavila v isto vrsto z leti 1G60 in 1SM. V Prou-stu. Valeryiu in Alainu imamo tri prvovrstne veličine; pri nekaterih ie Gide. pri drugih pa Claudel predmet še bolj gorečega kulta. In naša druga liniia (tu so mnogi- ki bi lahko stopili med prve) je siln^iša od druge linije romantikov l 1930 ali klasikov 1. 1660 Mauriac. Martin du Gard. Rloch. Hamp. Maurois. Romain Rolland, ^hlumber-ger in š*> pet ali šest drugih so tehtneiši od Soularyja. Desbordes Valmore. Emila Deechampsa ali Pradona in Camoistrona. In slikarstvo ali kiparstvo našega časa sta vsaj na isti višini kakor književnost«. Vendarle svetlogledna sodba v današnii književnosti in umetnosti, ki mnogim stori v znamenju »propada« vsega intelektualnega zivljenia! Kajpak tudi pri tem lahko zavidamo Francoze, ki so danes res v prvih vr-s&h svetovne književnosti. Gostilniški pretep. V nedeljo zvečer ie prišlo do hudega pretepa v neki Lim-bu§kj gostilmi, kjer jo je pošteno šzkupil 43!etni domačin bn želeaniškij mizar Filip Ajt Dobil ie več krepkih udarcev s trdimi predmeti po čelu, nosu in d>>sni roki. Na pomoč je bil poklican mariborski reševalni avtomobil ki je Ajta odpeUai v bolnišnico. a— Ob suknjo je prišeL Mariborske jesenske prireditve si ie prišel ogJetiat med drugimi tisoči in tisoča ljudi ij vse banovine tudi trgovski pomočnik Ladislav Skri-njar z Javornika na Gorenjskem. Med drugim je še* v nedeiio dopoldne na okrepčali o v »Grajsko klet«, kjex pa mu je med zajtrkom izgini lep fcrendrccat plašč, vreden 1500 Din. V ostalem pa paSioi-ja ni imela prilike ioterveniratS v nobenem drugem primeru tatvine pri tolikem Ujoidslkem navaiiu. Iz Cel]a e_ Delavstvo Iz Celja In okolice za svoje pravloe. V soboto zvečer se je vršilo v nabito polni veliki dvorani! Narodnega doma zborovanje delavcev in nameščencev Iz Celja in okolice. Zborovanju, ki ga je sklicala strokovna komisija, je predsedoval g. Fran Svete k. Podčrtal je potrebo, da zavzame tu t sse bo ponovila iutri. Delo in predstava ela izvrstni, zato poset najtopleje priporočamo. 251etnieo nmetniSkesa ndejstvovanja kot fan Narodnega gledališča bo proslavil v petek 11. t. m. v operi s. Bojan Pecek- Za jubi-leino predstavo si je izbral opereto »Eriko«, l i sta io napisala Maks Simončič in Janko Gregorc. Gospod Pe?ek igra ulogo fva. dali-re'ra sorodnika kapitana Lesiča. Predstava je izven abonmaja Vstopnice vseh vrst dobita še pri dnevni blagajni v operi. Reservi-r2ne vstopnice dvignite danes- MARIBORSKO OLFDALISCB Začetek nb 20- Torek. 8.: Friderika. A Sreda. 9.: Celjski grofje- B Iz gledališča. Prva ponovitev Kreftovih >Celiskih grofov« bo iutri. Zanimivo in dra-matsko zelo spretno napisano delo je ob premieri doseglo uspeh, ko malokatera domala drama ter ga ie občinstvo sprejelo * burnim navdušenjem — Kot naslednja glasbena premiera se pripravlja Suppeieva opereta »Boceaceioc, ki io režira g. Knrt Bach-mann kot gost — Drama bo v kratkem ponovila Nušičevo sijajno komedijo »Gospa ministrovka«. ki ie pred dvema sezonama dosegla velik uspeh. CFT,.T«Kn GLFDAMSeR. Petek. 11.! Celjski grofje. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Hrastnika h— Smrt uglednega gospodarja. V De-bru pri Laškem je izdihnila v nedeljo zjutraj blago dušo stara slovenska korenina, po vsej brasrniški okolici znani posestnik Franc Plaznik, star 79 let. Nad 53 let je gospodaril na lepem posestvu v Dragi nad Hrastnikom. Nepričakovane razmere so ga prisilile, da se je moral pred 3 leti s sinom vred preseliti v Deber. Blagi pokojnik je bil zelo dober ges^edar, poštenjak od nog do glave, vedno zaveden Slovenec, ki je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Veliko vesel j 3 je imel kot cerkveni ključar prijazne cerkvice v Dragi in je šc sedaj iz Debra opravljal te posle. V tekočem letu se je pod njegovim vodstvom in skrbjo po polnoma popravila cerkvena hišica in položil nov tlak v cerkvi. Pogreb bo danes ob 9. od Narodnega doma v Hrastniku v prijazno Drago. Naj tam v miru počiva, prizadetim na£o iskreno sožalje! Gospodarstvo Lesna industrija zahteva trgovinska pogajanja in likvidacijo kliriagov Pretekli petek se je v Zagrebu sestal centralni odbor ingoslovcngkega lesnega gospodarstva k svoji prvi seji, ki ji je predsedoval g. Albert Deutsch - Maceljski. V svojem nagovoru je predsednik poudaril, da rasejo težkoče našega izvoza iz dneva v dan in se kopičijo na vse strani. Prva točka dnevnega reda je bila posvečena konstituiranju centralnega odbora kot vrhovne organizacije vsega jugoslovenskega lesnega gospodarstva. Sklenjeno je bilo, da bodo centralni odbor tvorili predstavniki vseh lesnih strokovnih organizacij v Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu, Beogradu in Sušakn ter predstavnikov državnega gozdnega erarja, Jugosloven-skega gumarskega udruženja in Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Izvoljen je bil poseben odbor, ki ima nalogo sestaviti načrt pravil za centralni obor. Poročilo o ustanovitvi stalnega odbora Šestih držav (8. septembra na Dunaju) in o sklepih tega odbora je podal inž. Milan Lenarčič. Kot stalna delegata v tem odboru 6 držav sta bila potrjena inž. Milan Lenarčič in dr. Milan Ulmansky. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo agende centralnega odbora Jugosloven9kega lesnega gospodarstva vodil Savez industrijcev in lesnih trgovcev v Zagrebu. Končno se je na seji razvila temeljita diskusija o sedanjem stanju lesne industrije in izvoza. Na podlagi temeljite razprave, v katero so posegli vsi delegati, ie bila sprejeta daljša resolucija, ki pravi med drugim: Centralni odbor najprej ugotavlja, da ie nastopilo najresnejše stanje za naš izvoz lesa, ki je več kot kritično. Zaradi devizne politike naše države in sosednih držav ie naš izvoz na najvažnejša tržišča kakor so Italija in Grčija, zelo otežkočen. v Madžarsko celo onemogočen, na ostalih tržiščih pa v največji meri ogrožen. Smer, v katero je po sili razmer šla zadnja leta naša zunanja trgovina, je dovedla našo lesno trgovino v podrejen položaj nasproti njenim glavnim konkurentom in je občutno zadela vse naše gospodarstvo. Centralni odbor zahteva zaradi tega. da naša vlada brezpogojno skuša z najvažnejšimi uvoznimi državami Rar -ra lesa- predvsem z Italijo, take trgovinske sporazume. ki bodo omogočali svoboden izvoz in plačilni promet. Zato jc treba čim prej ukiniti vse omejitve (kliringe). ki onemogočajo neposredne zveze med našimi izvozniki in inozemskimi kupci. Ker interesenti v Franciji niso zadovoljni glede plačilnega prometa po sporazumu od 26- septembra, naj se plačilo dospelih francoskih terjatev uredi na ta način, da Francija naši državi odobri speci jalni kontingent za gradbeni les. tako da bi se z dodatnim izvozom lesa pokrile te terjatve. Centralni odbor je uverjen, da moremo glede na velike naše prirodne zaklade in glede na naš geografski položaj edino v svobodni trgovini in pri svobodnem plačilnem prometu ščititi naše izvozne interese in tudi traino držati našo nacionalno valuto. Odbor smatra, da povišanje železniških vrporednih pristojbin, ki je bilo izvedeno 1. novembra, na neupravičljiv način obremenjuje našo lesno industrijo in naš izvoz in s tem ograža njeno konkurenčno sposobnost na lesnem trgu. V času. ko so druge železnice z znižanjem železniških prevoznih stroškov olajšale bremena, ki zadenejo izvoz. spravljajo naše železnice z opetovanimi poviški izvoz lesa v najtežji položaj. Zato prosi centralni odbor, da se povišanja razveljavijo. Končno prosi odbor Narodno banko. naj prizadevanja malih žag v cilju ustanovitve zadružnih organizacij za izvoz podpre s primernimi krediti. V oktobra so se cene dvignile Studijski oddelek Narodne banke je pravkar objavil indeksne številke o giba nju cen v mesecu oktobra, ki kažejo nage! preokret, zakaj totalni indeks se je po dolgoletnem, skoro neprestanem padanju prvikrat v znatnejši meri dvignil, in sicer za 2.1 točke na 63.9. Razmeroma najmanjši dvig je zabeležen pri cenah rastlinskih proizvodov, pri katerih se je indeksna Številka dvignila od 57.7 v septembru na 58.1 v oktobru. Indeks cen živine in živinskih proizvodov se je dvignil za 1.7 točke, od 56.8 na 58.5: indeks cen mineralnih proizvodov pa za 2 točki na 76 8. NajObčntnejgl je dvig pri cenah industrijskih izdelkov, kar je gotovo posledica podražitve uvoznega blaga v zvezi z uvedbo premije pri nakupu in prodali deviz. Indeks cen 1n-dustrijsfcih izdelkov se je namreč povečal za 3.5 točke, od 64.0 na 67 5 Razvoj Indeksov kažejo naslednje Številke. INDEKS rasti. živ. Ind. totalni ofct. 1931 711 66.1 69.3 69.5 sept. 1932 57 7 56 8 64.0 61.8 okt. 1932 58.1 58 5 67.5 63.9 V primeri z Indeksi za lanski oktober 1e Indeks cen rastlinskih proizvodov za le. toSnfl oktolber Se za 13 točk nižji, Indeks cen živine in žlvinsldh proizvodov zaosta-ja za 7.7 točk. Indeks cen Industrijskih proizvodov pa le z* 1-8 točke Indeks cen glavnih izvoznih predrrretov hi Indeks cen glavnih nvOznlh predmetov kažeta zopet za naSe gospodarstvo neugoden razvoj. Indeks cen glavnih Izvoznih predmetov se ie namreč tudi v oktobru nadalje zmanUSal za 0.8 to^ke na 55.5, do. film je Indeks cen erlavnih uvoznih predmetov poskoki za 4.6 točke na 72 9. tako da se 1e na*>etost med obema indeksoma Se «ada!1e r>ovečftla v naSn Škodo Cbanle oibeh Indeksov in napeto«« med ntfma v zadnjih letih kaže Umerjava: INDEKS Izvozni trvo^nJ rar^Va oktober 1928 119.fi 95 5 '+ 24.1 > 192^ 1118 87.6 2» 2 » 1930 82 3 77.0 4- • fi.3 > 1931 68 5 6« 2 '+ 2.3 1UT!11 1932 62.5 67 9 — ,«S4 oVfn>,(*r iQ2j> 55 5 72 9 — n * Kakor je iz gOr-nie primerjava So se cene glavnih Izvoznih predmetov od lanskega oktobra zmanjšale r» 19 %, do. čim so se cene za uvoženo industrijsko blago dvignile že za skoro 10 %. Gospodarske vesli = Naša zunanja posojila. Tečaji naših dolarskih papirjev na newyorški borzi so se v zadnji četrtini oktobra po prejšnjem padcu zopet nekoliko popravili. 7% Blairovo posojilo je 23. oktobra notiralo 17.125, 1. novembra pa 19; 8% Blairovo posojilo pa se je istočasno dvignilo od 19 na 22.50. Edino 7% Seligmanovo posojilo Državne hipotekarnf banke, ki notira precej višje kakor Blair je sedaj popustilo od 25.50 na 22. — Oddelek za državne dolgove pri finančnem ministrstvu je pričel na obveznice, ki so v naši državi, 1. t. m. izplačevati zapadli kupon 8% in 7% Blairovega posojila, in sicer samo po pariteti, to je 56.77 Din za 1 dolar, že prve 4 dni je bilo na blagajni vnovčenih za 6.3 milijona dinarjev teh kuponov. Pri izplačilu kupona se zahteva od prinositelja garancija., da izvirajo kuponi od komadov, ki se že od prej (ko še ni bila izdana pr&poved uvoza teh papirjev) v naši državi, da bi se tako preprečilo vtihotapljenje kuponov zaradi vnovčenja v našo državo. Far pa je tak način kontrole težaven, predlaga beograjsko »Narodno blagostanje« v svoji zadnji številki, da se izvrši takojšen popis dolarskih obvezni'-, ki se v naši državi. = Klirinški saldo v korist Avstrije. Ko je naša država odpovedala klirinško pogodbo z Avstrijo, je obstojal v Avstriji znaten saldo v našo korist (okrog 90 milij. Din), še pred potekom odpovednega roka pa so naši uvozniki zaradi ugodnega tečaja vplačali na kliring prav znatne zneske, tako da je bilo pričakovati, da bo ra-čun izravnan. Sedaj pa se je izkazalo, da je bilo v Jugoslaviji še več vplačano kakor pa je bilo treba, tako da obstoja sedaj saldo od 15.9 milijona Din v korist Avstrije. Zato je avstrijska Narodna banka odredila, da se v smislu klirinške pogodbe v Avstriji nadaljujejo vplačila v kliring do popolne izravnave v računu. Demon žensk, = Naš izvoz lesa v Madžarsko. Glavni predmet našega izvoza v Madžarsko mora bita les, ker to zahteva že gospodarska struktura obeh dežel. Leta 1928. je znašal naš izvoz lesa v Madfžansko še 200 milijo nov Din in tudi še lani je bila zabeležena vrednost izvoza lesa 84 milijonov; leto9 pa je ta izvoz dooela zaflst-afl in je znašal v prvem polletju t. L komaj 8 miMgonov Din. Zaradi zastoja izvoza lesa (zlasti drv) v Madžarsko je hudo prizadeta tudi dravska banovina (bivša mariborska oblast). Kakor smo nedavno poročala ma naša država edino za izvoz drv v Madžarsko kontingent, ki znaša za tek. leto 12.000 vagonov. Navzlic temu kontingentu pa je Madžarsfca do srede oktobra dala uvodna dovoljenja le za 1500 vagonov. Pogajanja z Madžarsko zaradi ureditve izvoza lesa so neobhodno potrebna, zlasti ker je Ru-muinska, kot glavna izvoznica lesa v Madžarsko pravkar s posebnim trgovinskim sporazumom uredila to vprašanje z Madžarsko. Ob koncu oktobra je namreč prišlo po dolgotrajnih pogajanjih do sporažu* ma glede nove trgovinske pogodbe med Madžarsko in Rumumijo, kj je zlasti važna za izvoz rirnunsikega lesa. Pogodba, ki je stopila 5. t. m v veljavo, vsebuje določbe glede kontingentov za les. Madžarska vlada se je obvezala, da bo za čas do konoa t. 1. dala uvozna dovoljenja za določane količine lesa. Kontigent za drva je tako določen., da bo uvoz v Madžarsfko do konca leta skupno z dosedamjšm uvozom od začetka leta znašal 30.000 vagonov. Nadalje so za oas do konca leta določeni ra-slednijn kontingenti Za oglje 350 vagonov, za jamski 'es 400 vagonov, za Okrogel mehak les 300 vagonov in za mehak rezan les 2000 vagonov. Istočasno vsebuije pogodba določbe o klirtngu za plačila blagovnih obveznosti. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Liubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave hrastovega lesa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 800 kg bučnega olja, 600 kg kave, 2000 kg svinjske masti in 3000 kg riža. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 3 kondenzatorjev. Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 21. t m. ponudbe glede dobave 300 m jamskega kabla, 10.000 kg koruze ter glede dobave žarnic. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Komanda pomorskega arzena-la Tivat sprejema do 20. t m- ponudbe glede dobave medeninastih in bakrenih cevi ter brona; do 21. t. m. glede dobave mornariških kap. belih bombažastib srajc ter glede dobave sabelj, do 23 t m. glede dobave bencola. denaturiranega alkohola, glicerina. etra. solne in žveplene kisline, eal-mijaka. gipsa. lužnega kamenja. 9ode. masti za parkete, paste za kovine, mizarskega kleja itd., do 24. t. m pa glede dobave plo čevine, železa, kositra, alpaka-žice ter raznega drugega kovinskega materijala. — (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Sarajevu sprejema do U t. m. podudbe glede dobave e'eiktr. aparatov. — Direkcija drž. rud/nifka Ra.nja Luka sprejema do 1°. t. m. ponudibo g:'ede dobave 250 kg vijataov z maticami- — Di- rekcija državnesa rudnfka Kakanj sprejema do 10. t. m. ponudbe jflede dobave ko-le-snih delov, delov za motor, do 17. t m. pa glede dobave azbestnega in bombažnega materiiia'a, vodokaznih aparatov im 300 plošč pločevine. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 50 m* hrastovega jamskega lesa, glede dobave vijakov, zakovic, žičnikov, železa, dimnih cevi, kositra, žice, bele pločevine, spiralnih svedrov itd, = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 14. t m. glede dobave 10 kom. karborundum-plošč, 100 kg pocinkane žice, 40 komadov visečih ključavnic, 100 komadov kalijevih patron za reševalni aparat Draeger, 50 komadov vrtalnih konic za električne vrtalne stro0< do 330 — 335. banatska do 340 do 345: koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena do 117.50 do 120, za november do 122 50 — 125. za december do 125 - 127.50 4- Novosadska blagovna borza (7. t m.1 Tendenca nesoremenjena. Promet 49 vag. PSenica (76 kg): baška, okolica Novi ^ad. Sombor srednjebaška sremska 150 do 152 50: baška ootiska 154 - 156 laiia Tisa 155 — 157: ladja Begei 154 _ 156: gornje-banatska 147 — 149: iužnobanateka 147 do 147 50: srednjebaška. 78 kg 152 — 151 Oves: baški sremski 98 - 102. Koruza-baška. za meseca december - Januar 57 do 60: za marc mai 70 — 74; banatska 52 50—54: sremska 56—58; baška. sremska. sušena 65—67 Moka: baSka. banat. »Ogc in »0gg< 240 _ 250: »2/ 220 - 230; »5c 200 do~210; »G« 155 — 165; 7< 123 — 135; >S< AS P I T A B LETE Dovoljeno od Min soc. pol. in aar. soiavja, »s. st. j.joAo uu -v. i^v. 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 66 — 68; banatski 64 — 66. Fižol: baški beli 115 do 120. + Budimpeštanska terniinska borza (7. t m.) Tendenca neenotna. Promet tih- Pšenica: za rnaic 12.71 — 12.72, za maj 13.15 do 13.06; rž: za marc 7.84 — 7 86; koruza-za maj 8.47 — 8.48. Na sadnem sejmu Ljubljana, 7. novembra. SacJni se i »m, ki ga je Kmetijska družba v soboto ziutraij otvorila v paviljonu »J« na v&lesejmu in ki je bil prvotno določen samo za tri dni, se je tako dobro obnesel, da se podaijša še za nekaj dni. Do dan os je razstavljenih nekaij nad 1200 zabojev finih, sorti ranih« jabolk, od česar je raiz-pro-damiih že nads tri četrtine. Promet na sejmu je bil tudi danes prav živahen. Veliko povpraševanje je med občinstvom zlasti po finei&ih sadnih specialitetah, kakor so kanadsika jabolka (3.90 do 4.20 Din za kg) ananas (3.90 do 4.20 Din), bo bo ve c (2.90 do 3.20 Din), bellefleur (3.70-^1.20 dinarjev), mošančkov (2.70 do 3.20 Dim). Zlasti po gorenjskem mošančkarju ie mnogo povpraševanja. Za sadne vrste, v katerih na sejmu ni dovolj bogate izbire, sprejema Kmetijska družba posebna naročila. S sadno razstavo so prireditelji tako našim sadjerejcem kakor mestnemu občinstvu napravili lepo uslugo. Usipeh, ki ga ie dosegla že tadi-le vožiio druge so se zatekle v najbližnia pristanišča Neka italijanska ladja v bližini angleške obale je klicala na pomoč SOS-klice so pošiljale tudi druge ladis. katerim seveda niso mogli takoj pomagati. »JUTRO« 8t 260 - Q - Torek, 8. XL 1932 Iz življenja Telesna teža in dovzetnost za bolezni Prof. Karel Kisskaldt poro&a v »Kosmo-su« o zvezd med telesno težo in dovzetnostjo za bolezni. Pita! je mriišti z mlekom in belim kruhom in jih ločil v d v« skupini, v skupino mršaivih in tolstih. Potem je izposta vil obe skupini učinkom nekega strupa, ki povzroča odrevenelost Dognal je. da umrljivost tolstih poskusnih živalic možno prekaša eno suhih miši. Poskusi zastrupi jen j a z alkoholom so pofc.aza.li isti rezultat. Prof. Kisskaldt smatra na podva-gli teh eksperimentov za dogna-no, da tolsti indrividuji mnogo prej podležejo bakte-rijam kakor mršavi. Radio in tobak Organ fratneoske tobaične industrije »Journal des Tabacs« trdi, da je radio hud nasprot.TTik tobaka. V kolikor se je zadnja leta skrčila poraba tobaka na Franooskem, ni temu vzrok gospodarska kriza. marveč radio. V prejšnjih oasiih so ljudi]«, kadar jih je tlačil dolgčas, pili kavo, vlek1!) iz pip in kadili cigarete, zdaj pa poslušajo radiio in pni tem popolnoma pozabljajo r.a kajenj] e. Padajoče zvezde ¥ novembru Skupaj držita industrijalec Ford in predsednik Hoover Pri tem ju seveda ne vodi nič drugega kakor skrb za industrijske velekoncerne, na katerih sta kot solastnika oba interesirana Umestna uredba Praška gradbena policija je izdala odlok, da se morajo v Pragi odstraniti vse reklamne table, ki kvarijo umetnostno dragocene stavbe in j a vrne zgradbe. S tem je ziadela v živo vse tiste, ki so delali reklamo ne glede na estetičen učinek njenih sredstev. Table. k; bijemo v obraz čut za lepoto, bodo morale izginiti, z niimi vred pa tudi vse druge reklame, ki v kakršnem koli pog'edu ogražaic varnost potnikov ra trgih, ulicah in prehodih. Lepota - relativna reč Podoba je. da je Amerika pomela z mr-šavamii ideali, kajti po izjavi newyorš' tam odkril ogromne slone, ki jih prej ni bilo videlo že oko nobenega Grka. Toda slon je bil Indom prav tako običajen pogled kakor konj Grkom Vse kaj drugega je bilo z Leuwenhoeckom. Ta je odkril celo svetovje bitij, ki so živela od početka sveta skupaj in se množila in umirala ne da bi kakšen človek o tem kaj slutil. Noben zmaj s plamenečim gobcem nobena stoglava hidra ni bila tako strašna kakor ti nevidni, nemi morilci, ki se niso ustavljali niti pred detetom ▼ zfbeli, niti pred kraljem sredi njegovih straž. In v vseh deželah sveta ni bilo pred norim vratarjem niti enega človeka, ki bi bil imel vpogled v ta čudežni svet.« V Ste-vilnik pismih, ki jih je Leuwenhoeck na Londonsko akademijo znanosti in Ji v njih poročal o svojem odkritju, trepeče Se danes po stoletjih začudenje, ki je objelo tega velikega raziskovalca, ko je odkril kot prvi ta čudežni. Podržavljenje rudnikov v Mehiki Mehiška vlaidia je izdala dekret s podpi» som predsednika; ki določa, da nreičejo vsi rudniki zlate, bakra. ant>:mo,ia. živega srebra, platine, aluminija, fosfatov, »-»litra, premoga, želez« in b Trnu ta v državno h sit. Vsi rudniki se imajo po«ihmal umatrari za državno premoženje. Edinole petrolejaki vrelci, kii so last inozemcev. ostanejo kakor doslej izven državne zasege. sveta Z zadnjih nemirov v Berlinu Dvakrat trojčki V chicaški porodnišnici so imeli pred kratkim v enem dnevu dvakrat trojčke Čitaifn tabornico rpviio »ŽIVLJENJE IN SVET« »Ko boš velik, boš imel prav tako lepe brke kalkor jaz.« »Kaj bi to! Mucek, ki _Je tako majhen fcna fie lepše!« Leonidi, delci razkrajajočih se repatic November je mesec zvezdnih utrinkov. Dva dneva v letu, 10. avgusta in 13. novembra, je deževanje teh zvezd še posebno močno. Kaj pa so prav za prav utrinki? Vzrok za njih močnejše pojavljanje ta dva dni bo vsekakor v tem, da mora biti nekaj posebnega na tistih dveh točkah, ki jih zemlja na svoji poti okoli sonca zavzema v teh dveh dneh Dokaz, da se javljajo utrinki v območju našega ozračja, je bil kmalu podan. Izračunali so tudi višino, v kateri se zablestijo in so našli, da ta ni kdo ve kako velika. Novembrski meteori se zasvetijo n. pr. povprečno v višini 70 km in spet ugasnejo v višini 30 km. Njih pot je torej odločno usmerjena proti zemlji. Dolgotrajna opazovanja so ugotovila neki posebni red v njihovem pojavljanju. Na videz se zasvetijo na najrazličnejših koncih neba, dognali pa so, da imajo v določenih nočeh svoj izvor v istotako dolo. čeni točki neba. zlasti če se pojavljajo v celih trumah. Novembrski trop se javlja n. pr. s tistega kraja neba, ki nam ga za naše oko označuje sozvezdje Velikega le- va. O tem se kmalu prepričamo, če zarišemo njihovo pot, kolikor se da, na nebesni karti. Poti, ki gredo na vse štiri strani neba, se preko začetka podaljšane vendarle križajo v sozvezdjiu Leva. Zato so tem meteoritom dali ime Leonidov. Točka, iz katere izvirajo Leonidi, se dvigne nad obzorje šele okoli pol enajstih. Proti 6. zjutraj doseže jug. Utrinki mu na tem ogromnem loku sledijo konsekventno. Kakor čreda svojemu pastirju. Ta okoliščina je vsekakor važna, kajti iz tega sledi, da ne izvirajo iz zemeljskega ozračja in da niso pod vplivom zemeljskega dnevnega vrtenja. Ko je znanost tako ugotovila lzvenze-meljski izvor Leonidov, ie hotela dognati, od kod prihajajo. Pri tem je z izračunavanjem za nas samo v majhnem delu vidne meteorske poti in to tudi pri drugih meteornih tropah zapazila, da je njih pot istovetna s potmi določenih repatic, ki so jih opazovali že prej. Tako roma trop Le-,, onidov natančno po poti, ki so jo 1. 1868.' izračunali za majhen komet iz tega leta. Vse torej kaže, da predstavljajo razbitine razkrajajočih se repatic. čarovnik mikrokozma Tiho in neopaženo je šla te dni mimo nas pomembna obletnica namreč 300-let-mca, odkar se je rodil Anton Leuvvenhoeca, ki je darova! človeštvu mikroskop in s tem vpogled v čudežni svet mikrokozma. Njegova raziskovanja so bila izhodišče vseh ogromnih odkritij, ki jih je pozneje človeštvo napravilo o tem svetovju najmanjših stvari in bitij, zlasti z ozirom na njihov pomen za človeško zdravje. Leu-wenhoeck je živel v majhnem holandiskem mestecu, v Delftu, kot branjevec in vra tar, njegovi .rojaki niso niti malo pazili na to. kaj počenja ta preprosti mož v »svojih skrivnostnih prostih urah. Ob njegovem času so bile ljudem na razpolago že dobre optične leče ki pa so omogočale opazovanje kvečjemu tako rr ljhnih predmetov, kakršne so pršice. Bakterij torej takrat še niso poznali. Leu-wenhoeck ki se je bil izučil prav za prav za optika ie prvi izbrusil še boljše leče, ki so povečavale do 160-krat. Takšna le-.♦a je bila silno maihna. veliko spretnosti, potrpežljivosti in dobrih oči je bilo treba, da si mogpl ravnati z njo. Leuwen!hoeck pa je bi1 obdarjen z vsemi temi lastnostmi. Predmete, ki jih je hotel opazovati, je natika! na konico igle. nad konico pa je pritrdil lečo. To ie bil praoče našega drobnogleda Z niim ie Leuwenhoeck preiskoval n, pr. oči žuželk, žela čebel, nožice bom. Pri opazovanju kapelj umazane vo- Nemški ekstremisti so zadnje dni pred volitvami zastavkall in preprečevali pramat na način, kak*>r nam ga kaže gorenja slika Soodkriteljica radija Nenavaden vojaški novinec V Olomucu so pri nekem vojaškem oddelku prijeli nekega novinca zaradi nenavadne sleparije. Pri novaocniu je komrslia spoznala za sposobnega zasebnega uradnika. ki je bil v dobri službi. Ta pa se je bal, da bi z odhodom k vojakom izgubil službo, zato je pregovoril svoijega brnita, ki je bii! brez deua, da je on šel služit i>a-mestu njega V začetku ni niihče opazil tega triika, šele pozneje se je izkazalo, da imajo v četi novakov rekruta. ki ie v resnici — rezervni ntadporočnik. Delal je vojaške vaje tako precizno in sigurno, d.a je ostail vsem v očeh, kar je pomagalo, da so ga razkrinkali. Oba brata sta pod ključem. Ga. Marija Curie-Skodlowska, ki je 1. 1898. s svojim možem odkrila radij, je stopila 7. novembra v svoje 65. leto starosti. L. 1911. je prejela Nobelovo nagrado za kemijo Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčice tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bratomor iz sočutja Pred štirimi leti so našli v bližini Prage trafikanta Hlusaeka mrtvega. Imel je ramo na glavi. Ker je trpel na hudi živčni bolezni in ni bilo drugih dokazov, je izjavila pregledna komisija, da gre za samomor. Pred kratkim pa je dobil dogodek povsem drugačno lice. Na policijo je prišla Hlusačkova sestra in povedala, da brat ni izvršil samomor, ampak da ga je umorila ona, in sicer iz sočutja, ker ni mogla več gledati njegovega trpljenja. Šele po štirih letih ji je dejanje začela očitati vest katero si je olaijšal.a s to izpovedjo in priznanjem storjenega zločina. Smrtni skok iz 103. nadstropja V Newyorku je skočil neki neznanec iz 103. nadstropja Empire State Buildinga, največje stavbe na- svetu. Samomoriilčevo truplo je priletelo na cestni tlak. razbito v nešteto koscev. de je v svoje presenečenje in kot prvi med ljudmi odkril tista neznatna bitja, ki so jim pozneje nadeli ime mikrobi in bacili. Američan Paul de Kruif, ki je posvetil znamenito delo raziskovalcem bakterij, Anton Leuwenhoer,k, izumitelj drobnogleda Pet milijonov poneveril - brez kazni Kaj se lahko zgodi, če se blagajnik premesti brez navedbe vzroka Vsak dan ena Princ Joakim Napoleon Murat je umrl, kakor smo pisali, na svojem gradu v Beauvaisu v starosti 76 let Pred porotmm sodiščem francoskega de-partementa Seine je bila te dni na vrsti neobičajna razprava. Zagovarjati se je moral 35-letni registrator Jean Tourencq zaradi poneverbe petih milijonov frankov. Obtoženec je 1. 1931. opravljal posle blagajnika 18. pariškega okraja. Nenadoma pa je prišel nekega dne ukaz, da se mora posloviti od urada in oditi na drugo službeno mesto — v pariško predmestje. Ta neutemeljena premestitev ga je tako razburila, da jo je sklenil zagosti svojim predstojnikom in državi. Hotel je za vsako ceno izvedeti za vzrok svoje premestitve V to svrho je tudi stavil svojemu uradnemu predstojniku ulti-mativen rok 24 ur. Toda po teh 24 urah je vedel prav toliko kakor prej. Predstojnik je trdovratno molčal in na vsako vprašanje presenečenega registratorja odvrnil, da j p vzrok njegove premestitve tajen. uradna tajnost pa da se mora čuvati. Tedajci ni preostalo Jeanu Tourencqu nič drugega, kakor da seže po skrajnem sredstvu. In to je storil V blagajni, ki mu je bila zaupana, Je imel 805.000 frankov gotovine in za 4 in pol milijona frankov kolkov. Vse to je najprej pokazal štirim detektivom potem pa zavil zapečatil in odnesel domov v kov-čegu. čemu? Hotel je ustrahovati svojega predstojnika in je menil, da bo sedaj izvedel to, kar Obsodba ruskih falsifikatorjev Berlinsko sodišče je izreklo obsodbo v procesu proti ruskim ponarejevalcem dolarjev in funtov. Bazil Mamomov, poglavar ponarejevalcev denarja, je bil obsojen na tri leta ječe, na pet let izgube državljanskih pravic, vrhu tega pa bo stalno postavljen pod policijsko nadzorstvo. Trgovec Arkadi j Uralski-Udincev je bil obsojen na devet mesecev ječe, slikar Mja-sojedov pa na dva in pol leta ječe, na pet let izgube vseh časti in na stalno policijsko nadjorstvo. Falzifikatorji so ponaredili za približno milijon dolarskih bankovcev in funtov, katere so razpečali, da so krožili pc vsem svetu. Smrt vnuka napoSijskega kralja želi. Toda predstojnik je bil trd kakor skala čez njegova usta ni prišla beseda. Tourencq pa se tudi ni dal omajati in nf hotel vrniti denarja in kolkov. Dejal je, da bo vse skupaj vrnil blagajni šele na dan javne razprave, ko mu bodo pred sodiščem razkrili vzroke njegove premestitve. štiri milijone je dal hraniti svojim prijateljem, ostanek pa je skril sam potem pa se je javil preiskovalnemu sodniku. Razprava minile dni je bila rekordno obiskana. Saj je takšen proces redkost celo v francoski justici, ki razpolaga vedno z dovolj pestro skalo senzacij. Obtoženec se je zagovarjal zelo moško, odločno in se ni hotel umakniti niti za ped. Bil je pri sebi uverjen da bo s tem izsilil resnico in priznanje. Toda porotniki so se zadevi pač človeško nasmejali Želji obtoženca da bi doznal, kdo ga je izrinil, pa le niso ustregli. Ko je vprašal predsednik procesa.. »Vaša žena je vrnila štiri milijone. Kje imate peti milijon?« — je odvrnil Tott-rencq: »Tega ne povem dokler ne izvem od prič vzroka za mojo službeno premestitev.« Porotniki so proučevali vprašanja ki jim jih je zastavil vodja obravnave, štiri ure, potem so izjavili, da Tourencq ni zakrivil uradne poneverbe in da je prost. Pač pa so mu naložili, da mora plačati 17.000 frankov obresti od denarja za čas, ko je hranil milijon, s katerim mu ni nihče dal pravice razpolagati. Nobelova fiterarna nagrada za Ruse? Kakor javljajo zadnje vesti tz Stioahol« ma, je sklenjena stvar, da se podeli letošnja Nobelova lcterama nagnada nekemu ruskemu pisatelju. V poštev zanjo prideta samo dva, in sicer Gorkatj in Merežkov-skij Vefik požar v Franciji V neki st dennški tvomici za gradnjo hidnoplanov je te dni izbruhnil velikanski požar, ki je napravili za pet milijonov fram-kov škode. Vzrok ognja še ni ugotovljen, vendar sumijo, da gre za sabotažno dejanje. ANEKDOTA Neki Škot je po kratkem srečnem zakonu izgubil ženo. Njegovo bolest je stopnjevalo še dejstvo, da sta si dala malo pred njeno smrtjo natisniti skupne vizitke, ki so postale sedaj brezpomembne. Toda Škot ne bi bil Škot, če bi si ne bil pomagal b tem da je obe besedici na vizitkah »... in žena« enostavno prečrtal. Leto dni pozneje se je mož znova poročil in je bil spet v zadregi, kaj bi z vizitkami, ki so postale spet brezpomembne za nove okoliščine. Toda Škot spet ne bi bil Škot, da ni nekega večera sedel k mizi, vzel pero v roke in pod prečrtanimi besedami postavil vrsto — pikic ... jVUcbei /6vaco: 188 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. A tisti mah je dodal: »Ker pa že imam konja ta rrisem tako bogat, da bi jih lahko redil večje število, mi dovolite, da dam tega svojemu mlademu prijatelju, ki še nima konja, čeprav bi ga kot plemič moraJ imeti.« Tako govoreč se je s porednim nasmeškom na ustnicah obrnil k sinu. Ta je hotel rzprva ugovarjati. A njegove svetle oči so pričale, kako vesel bi bil, če bi se smel imenovati lastnika toli krasne živali. Yitryju se je zdela vitezova neprisiljenost nekoliko prevelika. Vendar ne bi bil za nič na svetu pokazal, da se kesa. »Kcnj je vaš, gospod vitez,« je rekel s kar najprijaznejšim smeh-l.ajem na obrazu. »Storite z njim kar vam drago.« »Ali, ^-"pod,« je vzkliknil Jehan, omahujoč med svojo željo m strahom, Qa ne bi bil grešil zoper dostojnost, »ne vem, ali smem sprejeti toli bogato darilo!« xSmrti mi božje,« se je ujezil Pardaillan, »menda me ne mislita žaliti s tem, da bi ga zavrnili?« Jehan je v zadregi pogledal V?tryja. >Kar sprejmite, gospod,« je reke! kapitan. »Za gospodom de Pardaillanom ste prav gotovo tisti, v čigar rokah se mi zdi ta plemenita žival najbolje spravljena.«. To pot se je Jehan naklonil Ln v očeh mu je zasijala deška radost. ki je niti ni izkušal skriti. Neutegoma si je jel ogledovati lepega konja, ki je bil postal zaradi Pardaillanove porednosti njegova last. Videč, da se sin ukvarja s konjem, se je vitez nagnil k Vitryju m mu šepnil na uho: »Ali hočete dober svet, gospod? Najdite možnost, da kralj zve, da ste podarili temu mlademu človeku konja... Videli bosta, da >e mu ne morete bolje prikupiti.« »Preljubeznivi ste!« je zamrmral Vitry in nič več mu ni bilo žal, ko je videl svojega konja v rokah mladega neznanca. Vrnila sta se k Jehanu, ki je še vedno občudoval krasno žival. »Kaj mislite storiti s tem drugim konjem, ki ste si ga izposodili brez lastnikovega dovoljenja?« je vprašal' Pardaillan. »Hotel sem mu ga poslati nazaj. A prav za prav sem v zadregi... Konje je namreč Concinijev.« »Glej, glej!« je vzkliknil Pardaillan in pomežiknil sinu, ki ga je hudomušno pogledal. »Ne maram, da bi me opravljal, češ, prilastil si ga je... Z druge strani pa priznam, da bi mu ga nerad sam peljal nazaj.« »Nu, pa koga pošljite!« je svetoval Pardaillan, opazujoč ga s koncem očesa. »Za vse na svetu ne!« se je uprl Jehan. »Mislil bi, da se ga bojim!« »Če je tako,« se je nasmehnil Pardaillan, »tedaj nama ne ostane drugega, kakor da ga sama peljeva nazaj.« Z mnogimi pokloni in ljubeznivimi besedami sta se poslovila od Vitryja, ki se je ponudil, da pošlje Zefirja — tako je bilo konju ime — po kom izmed svojih ljudi v gostilno pri »Velikem odpiraču«, ki mu jo je imenoval Pardailan za naslov. Jehan. vodeč Roquetaillevega konja za uzdo, je krenil s Par-daillanom v Concinijev dvorec. Prišla sta baš v trenutku, ko so Florentinec in njegovi spremljevalci skakali s konj. »Bogme.« je šepnil Jehan očetu na uho, »lepše prilike nisva mogla ujeti.« In med tem, ko je Pardaillan ostal ob strani, pripravljen, da mu skoči na pomoč, če bi bilo treba, je stopil sam z največjo neprisilje-nostjo pred Concinija in njegove plemiče. Le-ti so kar okameneli, ko so ga zagledali. Videč, da jih Iicce v svoji predrznosti ogovoriti, so vztrepetaJi od togote. Vsi št'rje so jeli bruhati psovke in grožnje, divje zavijati oči in meriti Jehana z izzivalnimi pogledi. Zlasti je pobesnel Roquetaille, ki je bil spozna: svojega konja. Prepričan je bil, da mu ga Jehan ne misli vrniti. Goncini se je obrnil k svojim ljudem, jih grozeče pogledal m tiho, a zapovedujoče velel: »Da se mi nihče ne gane, tako vam krvi Kriščeve! Molčite!« Ubogali so ga in otrpnili v napetem pričakovanju, z očrni uprtimi v gospodarja, da bi že po njegovem obrazu uganili vse, karkoli bi jim utegnil veleti. Jehan, čeprav se je delal mirnodušnega. je bil sam pri sebi vendarle dokaj začuden. Pričakoval je, da ga bodo sprejeli z rapirji v pesteh, in tudi sam komaj čakal, da bi mogel izdreti železo. Sprejem, ki ga je našel, je bi,l pa sicer leden in potuhnjeno grozeč, a po spopadu mu vendar ni dišal. In ker je imel iz dobrih razlogov malo zaupanja v Concinijevo poštenje, je sklenil biti na vso moč previden. Dva koraka od skupine Je obstal m se odkril s široko kretnjo, ki jo je Pardaillan muzaje se spoznal za svojo. Concini, ki se je imel kot mojstrski komedijant popolnoma v oblasti, mu je enako široko odzdravil in jel dostojanstveno čakati, kaj bo. Četvorica pobijačev je storila po gospodarjevem zgledu: odkrili so se kakor on in nato odreveneli v negibni napetosti, Kakor na paradi. Jehan, čedalje bolj zavzet, se je s toplim, mirnim glasom obrnil k Roqeutailleu: »Gospod, vračam vam konja, ki sem si ga bil izposodil — priznam, da na zelo buren in brezobziren način. A imel sem razlog, ki se mu mora ukloniti vsak dober plemič: blagor njegovega veličanstva«. Pokake tekme srednjih šol v Kakor sedaj že dve leti, so eetudi letos, sioer v soboto m nedeljo vršile, aa let« cm telovadilšču Ljubljanskega Sokola teto tne v odbojki za prvenstvo srednjih šol Najprej malo o igri sami. Odbojka je na j lep ši h igcT z žogo. Igralec ima od :-e mnogo koristi. Vse mišice se enako-arno nazvijatjo, ker so vsestransko /_a~>o ene. Ker se vrši igra na razmerro majhnem prostoru, se igralec uri v duševni pri-Fjrtaostjo. Pri naglici, s katero šviga žoga2 ene polovice 'grušča na drugo, se igralec te vadi tudn hitro in točno misliti. Mreža, ki loči nasprotni stranki, preprečuje pri i gnan ju vsako najmanjšo sirovost. Taka ie je torej odbojka, igra. ki so jo začeli že povsod uvajati. Najprej so jo pri nas igrali skavti. Po njihovem vzgledu in delno po vzgledu ČOS jo je začel intenzivno majati v svoj program tudi Sokol V sokolskih vrstah je veliko ...evi'0 srednješolcev Lepa igra jih je navdušila ri tako so pred d verna letoma učenci II državne rea'ne gimnazije v Ljubljan* raz-f-eaii prehodno darilo za srednješolske tekme v odbojki. Pokal pride v trajno last onega srednješolskega zavoda, ki bo zmajal trikrat zaporedno ali petkrat v pre* sladkih Prvič 'je zmagala II državna g.im-razija. drugič učiteljišče. Sedaj pa so se vršile teskme tretjič. Prijavile so se na-vednje šole: učiteljišče, I. državna realna . m>na/»ga. klasična gimnazija, srednja tehniška šola in II. drž reaJna gimnazija^ Iz-->adli sta srednja tehn šola in I. državna rt.-al.na grnnazija. Za finale so se plasirala r islednja moštva: učiteljišče, klasična in II. državna realna gimnazija. Tekme so letos pod vodstvom telovadnega učitelja na učiteljišču. III podnaeelnika SKJ g. Jerat»a. Pokazale so velik napredek Vodi eci. da se ie po vseh srednjih šolah nazša-r/ln zanimanje za to lepo igro. Tekme še niso končane Finalne tekmo vanja bodo dane« ob 14. na letnem telova-dišču Ljubljanskega Sokola. Obetajo se D;itn zenimive in zelo napete igre Vstopnine ne bo V?a srednješolska mlai'na «nora biti danes popoldne na tekmo vališ 5 a. Velika sokolska razstava v Beogradu Savez Sokola kraljevine Jugoslavije priredi s sodelovanjem vseh svojih žup in društev v Beogradu v proslavo 201etnice balkanske vojske veliko sokolsko razstavo v vseh prostorih tamkajšnjega Oficirskega doma. Razstava bo otvorjena svečano v nedeljo 13. t. m. ob 10-30 in ostane odprta do 25. t. m. Sokolska razstava v Beogradu sicer ni prva slična prireditev našega Sokolstva, vendar pa bo r>o razstavljenem materijalu znatno preklala vse dosedanje. Vsa društva in sune, J igoMovenska Sokolska Matica in seveda 'udi savez sam 90 se potrudili, da prispevajo mi več zanimivega materiiala za razstavo, ki naj prikaže velik razvoj sokolske misli v uaši domovini slasti po osvobojen ju. Ministrstvo za promet je odobrilo vsem udeležencem razstave znižano vožnjo za polovico normalnih pristojbin pod porrojem. da 9e izkažeio s potrdilom razstavnega odbora. da so razstavo obiskali. Izdane bodo v ta namen posebne potovalne izkaznice, ki opravičujejo do polovične vožnje in bodo rd povratek opremljene s posebnim kolkom ki ga bo izdaial razstavni odbor udeležencem ob priliki potrjevanja ohiska oroti plačilu 5 Din za člane in 50 Din za nečlane. Bre?. teg.4 kolka povmtna vožnia ne bn polovična Članstvo mora potovati s svojo sokolsko legitimacijo Ugodnosti polovične vožnje veliaio od 10- do BO. novembra za vse vlake razen eVsnresa. glasom odloka generalne direkcije železnic št. 94.171/32 od 29. oktobra 1932 Potovalne izkaznice prejmejo društva od saveza Ljubljanski Sokol Telovadba vrste eT*-reiš'h bratov in starejših sester se je fip^t pričel« v novo preurejenih telovadnih prostorih v Narodnem domu. Telovadba starejših članov je vcako sredo in soboto od po! 19 do 001 20 telovadba stareiš-'h sester pa za er.krc.t veako sredo od pol 19. do po! 20. Zaeorski Sokol Prednjaški zibor dosledno dela z vso vnemo Ve. da ni dovolj, če vzeaia svoje telovadce samo telesno, ampak tudi duševno jim je treba nuditi tisto, če sar so naiboli potrebni Poleg predavanj pred vrsto ie Dredniački zbor sklenil pri-reiati sestanke telovadcev (vadk), h katerim imnjo pristop vsi člani Sokola Ti sestanki naj bi se vršili vsakih 14 dni ali vsake tri tedne in b? imeli nalogo splošno in strokovno izobraževati Članstvo ter med njimi ooiiti družabnost Prvi tak sestanek je bil 26 p m v gledališki garderobi in se ga je udeležilo mnogo članov in članic, le telovadcev *mo videli premalo, dasi bi morali biti najbolj zainteresirani. Načelnik br. w © Klun je pozdravil zbrane ter izrazil željo, da bi ti zimski večeri aonegli svoj namen. Nato je br. Matko Šulin referiral o sokol-siki ideji. Ta tema je pri nas še vse premalo obdelana. Predavatelj nam je vzorno predočil, kakšni moramo biti. da bomo s ponosom rekli: »Mi smo Sokoli!« Za njim je br Klun nredaval o kumanovski bitki in se spomnil borcev, ki so padli pred 20 leti pri Kumanovem za domovino. Nato Je sledjo predavanje o lahki atletiki; tu ]e br Br>žo černelč natančno obdelal met diska in krogle, met kopja, tek na 100 m ter vse to nazorno pokazal na slikah s pomočjo epidioskopa. Po teh predavanjih, k' so trajala nad poldrugo uro, se je razvila splošna debata in zabava. Prvi večer je dosegel svoj namen in tako naj bo vsakih 14 dni. Tudi Beograd dobiva sokolske domove. Svoj čas se je največ Sokolskih domov gradilo v Sloveniji, kjer jih ie sedai okrog 60. V zadnjih letih pa ©o se odločila tudi mnoga društva na jugu za gradnjo lastne strehe. Ne samo v Južni Srbiji, tudi okrog Beograda je zraslo nekaj novih sokolskih trdnjav, med njimi ena najlepših v Stari Pazovi. V Beogradu samem gradi evoie domovanje matično društvo na zemljišču na Zvezdami, kjer bodo po dogotovitvi stavbe tudi prostori Gerlaut je spet saa morju Slovitii francoski mornar Alaln Gerbault, kil je z jadrnico >Firecrest« prebil 6 let nepretrgoma na treh oceanih, je spet razpel jadra in odjadral svoji čudni u&odj nasproti. Gerbault je ves navdušen za samotne vožnje v majhnih čolnih. Pred drugim odhodom za novim, dogodivščinami na brezmejna morja so mu v Southamp.tonu priredili banket, na katerem so bili zbrani visoki mornariški! in letalski dostojanstveniki. Tudj pri tej priliki drami Francoz ni mogel dovolj pTelivaiiti, kaiko sigurna se mu zdi ona orehova topilnica, s katero je ušel že toliikim strašnim nevihtam na morju. Zla usoda je hotela, da se je slavna jadrnica, ki jo je Gerbault podaril francoski akademiji, potopila na zadnji poti "v Cherbourg, ko ni bito nikogar na njej. Toda »samotni mornar« je sanjal le o njegovi turneji. Kot Bretonec po rodu, torej pravi pomorščak, nI mogel odoleiti one mu notranjemu klicu, ki ga je vabil na široko morje. Po skušnjah s prejšnjih let je daj zgraditi novo barko, s katero je — bol.'se opremljen _ zopet odrinil v valove. Stara »Firecrest« je bila englef.kega Iz-vora: zgrajena 1 181)2; mo<ž jo je odkril v nekem angleškem prista;, ^»ču, ko mu je rojila po glavi misel o onem potovanju po širnih morjih. 11 m dolga in 2.60 m Široka je lahko nosila 10 ton tovora; dobro je bilo, da je je bilo skoraj 2 m v morju ln se zato skoraj ni mogla prevrniti. Nova ladjica, ki ji; je Gerbaul.t zdaj zaupal svoje življenje, je vse bolj popolna; saj je trajalo sko-aj leto dni, preden je bila pripravljena samo v načrtu. Skoraj polovico Evrope je prevozil mož, dokler ni naše! v Liverpoohi tropičnega lesa H Raugoona, ki je najprimernejši za takšne gradnje. Dolgo se je odločeval za novo ime; že vse je kazalo, da jo bo imenoval »Blainche Fille du Soleil«, kom fino pa jo krstil s avojtlm imenom. Tudj nova ladjica je globoka im ozka ter podobna norveškim reševalnim čolnom. 10 m doJga, 3.40 metra široka, lahko sprejme 9 ton tovora. V splošnem je novo >vozilo* nekoliko manjše od prejšnjega. Na nJem je vse urejeno kar najbolj smotre no, seveda predvsem zato, da ga la.liko upravlja samo ena oseba. S stare »Fireere&t« je vzel samo jambor im sprednjo rogovilo. Modemi .pa sta na njej električna razsvetljava in popolna priprava za destUiranje morske vode. Ladjko so sgradIM r Santroiuvilleu ot) Seini in jo nato ipreroeljali po raznih prekopih v Marseille. Krov je urerjen tako, da se dajo spodnji prostori hermetlčno zapreti in je »Alain Gerbault« skoraj pod. mornica. V spodmjiLu v njih je poiskal kot prvo poročilo o teniških nastopih njegovih prijateljev Lacostea im Borotre na francoskem prvenstvu. Tega športnika, kil leta in leta. potuje sam po širnih morjih in deželah svojih sanj spremljajo samo najboljše želje vseh športnikov. Sicer -pa: Fortes fortuna adiu-vat! Službeno iz LNP. Pozivajo se klubi, ki še niso poslali LNP izpolnjenih statističnih pol katere jim je LNP dostavil da store to takoj, najkasneje do jutri. 9. tm. JNS zahteva da se mu te pole dostavijo do 12. tm., sicer se bo proti klubrtn. ki jiih ne poš1 jejo do drugega roka. disciplin« »ki postopalo. Tajništvo. SK Ilirija. Plenarna seja upravnega ol-tvora danes ob 20. v kavami »Emona« 1. Dnevni red: referati sekcij, redna občni zbor in drugo. Iz iivljenfa na dežel? RAKEK Sokolsko društvo je lepo proslavilo dvajsetletnico zmage pri Kumanovem Po uvodni besedi br. staroste je br. Roje v izčrpnem predavanju orisal potek bitke in zlasti podčrtal pomen zmage Proslave so se udeležili zastopniki vseh uradov in precej članstva Nadalie je Sokolsko društvo v zvezi z odborom Rdečega križa priredilo predavanje o zaščiti civilnega prebivalstva pred strupenimi plini. Temo je poljudno obdela1 in.spektor g Wester iz Liubljane. Udeležba je bila bolnoštevilna. Poslušalci so pozorno sledili izvajanjem Odsek za poljudno znanstvena predavanja bo prirejal redna nredavanja vsako drugo sredo v mesecu Delovati so pričeli tudi ostali odseki Sokolskega društva Dramatični odsek je pripravil v režiji br Rojca »Na koncu p^ti« Pevski odsek je pričel z vajami in je. kakor običajno, tudi letos zapel nekaj žalostink na pokopališču Telovadni oddelki se prinravljajo pod vodstvom agilnega br načelnika za 1 december — Pred kratkim se je vršil izredni občni zbor strelske družine Novi odbor s predsednikom g. Poprom si je nadel nalogo, da zopet poživi delovanie družine, ki je bila pred leti med najdelavnejšimi v naši banovini. Odbor je sklenil pritegnit? k sodelovanju čim večje število domačih fantov in mož. Za ureditev stalnega strelišča se še vrše pogajanja nakar bo družina pričela z rednim delovanjem — V občinski posvetovalnici pa so gg. odborniki že ponovno ukrepali, kako priti v teh težkih časih do gotovine, ki bi omogočila Rakeku tako željno pričakovano električno razsvetljavo. Posvetovanja 90 bila baje uspešna in imamo precej upanja, da bo tudi to vprašanje rešeno v splošno zadovoljstvo domačega prebivalstva in povzdignilo ugled Rakeka. SMLEDNIK Sadna razstava, ki jo je v oktobru priredila tukajšnja Sadjarska podružnica, je nad pričakovanje lepo usipela. Razstavljenega sadja je bilo čez tristo krožnikov. Tudi suho sadje, ki se suši v treh domačih sušilnicah, je bilo na razstavi. Razstavilo je nad 70 posestnikov. Sadne vrste sta določila sadjarski nadzornik Stre-kelj iz Ljubljane in Omerza iz Kranja. Dobro zamišljene in krasno izdelane so bile risbe, ki jih je napravil iz sadjarstva domači učitelj Debevec Boris. Tvrdka Schneider in Verovšek pa je razstavila sadjarsko orodje. Razstava sama je pokazala, da je ▼ našem kraju mnogo vrst, ki sicer niso slabe, vendar ne prekašajo vrst iz sadnega izbora Tudi je jasno pokazala eno največjih napak naših sadjarjev, da zasajajo svoje sadovnjake s številnimi vrstami, namesto, da bi v njih rastlo le par vrst, ki naj bi bile najboljše in najprikladnejše za tukajšnje podnebje. Za naprej bo treba v tem pogledu pač več smotreno&ti pri zasajanju novih sadnih dreves in pri precepljevanju starih. Da je razstava tako lepo uspela, je v prvi vrsti zasluga šolskega upravitelja Rupreta Vinka, ki jo je aranžiral, in učitelja Debevca Borisa kakor tudi onih, ki so podružnico podprli z denarno pomočjo. Izvleček Iz programov Torek, 8. novembra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Predavanje o Reslu (dr. Lavo Cermelj). — 12-15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17-30: Salonski kvintet, — 18.30: Nemščina. — 19: Gospodarska social^ na vzgoja. — 19.30: Zunanji ustroj vsem i r-ja. — 20: Prenos programa iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, plošče. Sreda, 9. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. _ 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22: Čas, Deroči 1 a. plošče. BEOGRAD 12-05: Radio-orkester. — 16.30: Lahka godba. — 20: Prenos iz Pra^e. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17-30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Prage. — 22.20: Prenos zvočnega filma. • — PRAGA 2005: Koncert Češke filharmonrje. — 22.20: Lahka glasba iz Bratislave. — BRNO 20.05; Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 18: Plesna glasba. — 20: Orkester in solisti. — 20.45: Komorna glasba. — 22.15: Godba za ples. - DUNAJ 11-30: Godalni, kvartet. — 15.20: Klavirski koncert — 17: Nordijska glasba. — 20-45: Literaren program. — 21.30: Orkestralen koncert — BERLIN 20.05: Simfoničen koncert. — Plesna glasba« — KONIGSBERG 19.30: Plesni večer. — 21.10: Puccinijeva opera >Turandot«. — Nočni koncert — MOHLACKER 19.30: Narodne pesmi. — 21: Starejša plesna glasba. — 21-30: Razvoj nemškega godalnega kvarteta. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.25: Pesmi. — 18.45: Lahka godba. — 20 30 Koncert godalnega kvarteta. — 22. Ciganska godba. — RIM 17.30: Vedra glasba. — ?«V45: Koncert in veseloigra. Cenjenemu občinstvu se priporoča MODNO KROJAŠTVO za gospode. Frassc Rožič Kongresni trg štev. 7. Frcefriia daiavnica za popravilo vsakovrstnih Uf tetedoim.pccnvfn prot! ga-vraj,. ANTON- KA7FEŽ Ljubljana.* ~" POZIV! V vsakem mestu ustanovimo po eno FILJJALKO. Zaradi tega IŠČEMO zanesljivo osebo (poklic postranska stvar) za UPRAVITELJA (UPRA VIT E L J ICO) Mesečni dohodek 150 — 200 dolarjev. Ponudbe na: Post-schlieesfach 328 In Kassel. (Deutschland) 13299 Nabava živil za vojaštvo Intendantura Komande Dravske divi-zijske oblasti bo dne 9. novembra t. L ob 11. uri sklepala tretjo javno ustmeno pogodbo za nabavo teh-le živil: Masti svinjske..........11.000 kg Sladkorja kristal .... 3.000 kg Sladkorja v prahu .... 50 kg Čaja ................10 kg Žerane kave.......45 kg Maka 10 kg Pogoji so na vpogled vsak dan v pisarni Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti. Kavcija 5 % vrednosti posameznih predmetov se mora položiti na blagajni podružnice poštne hranilnice v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan pogodbe. Licitanti moralo pri pogodbi predložiti vse predpisane dokumente . Iz pisarne Intendanture Komande Dravske divizijske oblasti E. št. 14.190 z dne 4. novembra 1932. t Občina LjTrttfjaoa Mestad pogrebni tav-od Naznanjava žalostno vest, da je naš ljubi, dobri sin in brat, gospod Rado IVIurnih pisatelj v nedeljo, dne 6. novembra ob 3. uri zjutraj preminul. Pogreb bo v torek, dne 8. novembra 1932 ob 4. uri pred mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Ljubljana, dne 6. novembra 1932. JOSIPINA MTJRNIK, mati — DR. VIKTOR MURNIK, brat 1z- 13298 Cene malim oglasom lenltve bi dopisovanja, vsaka beseda Um L— ter enkratna pristojbine ta iitro alt ta dajanja naslova Din i.—s Oglasi trgovskega bi reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm Po Din L— ta besedo ** vračunajo nad alfe vsi oglasi, ki tpadafo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto*, »Kapital.«, »V najem*. »Posestn, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*. »Obrtm in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* fet »Zaslužek*. če te t oglasom trudi sasluiek, oziroma, če te iSče potnika. Kdor tt pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača za Zu, iščem za stalno mnpto. pno ta plači po do govoru. Pogoj jo pridnost im pcštanostl PonudJbe na na-siov: Ivam Zrimec, mesar. Bled 56. 46543-od »Slaščičar«. 46015-2 Prodam Plačilno natakarico 9 1000 Din jamčevime v gotovimi, sprejmi« takoj restavracija v Varaždtom. — Romiid>be. po možnosti ■ sliko na oglasni oddelek »Jutna« pod »Leipj i ^tn'ni zashrtplk«. 46546-1 Dekle pridmo ?m po.šteno, W ima kirbatt vn neka; šivaitli — snrejme dvovla.nska slovenska dm.Tina v Beogradu. — NTfl»lov potve oglas, oddelek »Jutra«. 46566-1 Frizersko učenko JSrrrsto. pridno 1b ra.zi;m.no z oskrbo v Mši sprejmem. Pmnudbe s sliko na naslov H-abrič, frizer, Karlovac, Etika 1. 46.330-44 VsaJta 50 par; ti dajanje naslov« aH •J šifro p« 5 Din (1) t Žensko trgovsko moč !5?om za vodstvo ma.njJe trsovine na deželi. Po-nnd;be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ženska moč« 46291-1 Hotelska kuharica »».'nMvto^na. dobi takoj mesto. D™pi?e na pndruž. »Jutra« Maribor pod »Kuharica I«. 46282 Mlekar-šofer in dober sirsr. dobi renjsko. 460S9-1 Uradnika (co) Trffeja kinjisr^rodist-va, W ti mri perfekr«} brlan-cis-t. dober organlzat/or Vn Vo-o^oordent v ulov urbo b~nškem in nemJk^m je zilka. tovarna or Lnibljani Lastnoročne po r.nibe naj stavijo le ta r.^ijive i.n vest,ne m-i^l sliko, navedbo zah!<^ "n Teferenc na oghif oddelek »Jutra« pod »Zane?'jiv :-n vestem«. 13428-1 Kslkulsnta po.p9faoma ve-rlra.nesra v teleanim^kl stroki — te trg. pomočnika dobregi prodal*!««* detajli. p'i sprejmem Ponudbe na otr'15 >ddplek »Jutra« pod Šifro »Samo ielezninar«. 433197-1 Kamnoseškega pomočnika dobro roirnjenepa takoj »iprejime Franjo Knnovar. Sv. Kri'? — Ljubljana. 4S5f73-l SedJar. pomočnika sprem em. Poondfte na Offl. odde'«k »Jutra« pod šifro »Dober Sšvač«. 46.567-1 Uči+eipco oziroma boilSo s»ospodW.nio spremiem v pomoč pri nče njiu 'k 3 deklicam, ki obiskuje io ljudsko šolo. k! bi hidi pomacmla pri 5?"-SfpodifPi;istrvn. Na^lnrv pove osrla.snii oddiefpk »Jutra«. 46601 Mlado prodajalko z daJ^Simi snričeraili im ZTtamjeim neimščime. sprejmem taikoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4661/1-1 Trgovski pomočnik mlod. Tojaščime pirost, pošten. zanes3;jw in agilem orodaialec. v-erziram v vseh strokah trgovine, s prvovrstnimi spričervailj. želi nameščence — neostra.je na plačo. Ponudbe na po-drmžnio'« »Jutra« v Mariboru pod »Zaneisljhv in a>?i-len nrodaiiailec«. 46G19-1 Vsaia beseda 50 par; ta dajeoj« naslon ali za iifro po S Din. (2) f Tehnik v m. letniku srednle tehniške šole, zaradi pomanjkanja Izstopil, Išče mesto kot praktičen radio-tehnlk ter elektrotehnik a!l tehnični risar. — Ponudbe na osti. odd. »Jutra« pod šifro »Praktičen tehnik«. 46425-2 Natakarica čedne EiimtinViPti, ki bi pomagala tmdi v ku- hiinjč im bi položi kaivciiijio, pr"ci namveščenie. — Po nt:d:be na oglastiS oddeleik »Jintra« pod »SiimipaitSifna poltena«. 46550-2 OjUa »g. *na£«ja p» 1 Dir. beseda; t« 4a janj« naslova ali m Htrs 6 Dia. — Oglati socialnega raačaja vaa-ka beeoda 50 pa.r> n dajan j* oaulova ali »a Sifns p« S Din. («) Puhasto perje čisto, čohaoo. Din +8 kg II. vrste Dim 38 kg, čisto belo g"o«j« Dim 130 kg čisti puh Dim 250 kg ra.z pošilja po postnem pov tetju L. Brozovič. Zagreb - Biča 82. 13 6 Prima damsko blago za jcsempke im zimsk e pla šč-e, pod našo nabavno ce-nio, radii opustitve trgovi ne. J. Sirokovec, Ljubljana. Tržaška oesta 26 (Stan in dom). 46325-6 Damske, črne lakaste škornje St,. nove. krasno izdela,ne od ZoHelmsteina v Maribora — kekor tmdii te 1 o otroško posteljico prodam v Tavčarjevi ulici št. lil/H. levo. 46578-6 Visokopritlično hišo tako; fdidacm v najtm. Na slov pove oglasni oddelek »Juitra«. 4ii50«i-2U 4 stavbne parcele po 600 m*, ob Dunajski cesti za Stadionom proda mestni stavbenik Anton Mavrič, Dunajska cesta 3S — teliefiin 3382. 40609-20 Hišo « 5 solbami, svinjaki, obokamo kietjo, vrtom, sado-nosniikom, tik ob ok- :ni cesti, v lepi legi. priprav no za kakega uipckojenca. za 60.000 Dim proda Ne-ža Svet. Bukovžlak. Trha.rje pri Celju. 46520-Ž0 Lokal za manufakturo v večjem industrijskem mestu r.a G-orenjskem na Glavnem trgu oddam v najem. Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika«. 46273-19 Vsaka twmli, | [_>,.0 ta lajanj* oaslova al! ta »ifro p> 5 [>jfT1 /■■)$) Otroško košarico z modroSkom prodom. Na slov pove ogla&ni oddelek Jutra«. 46593-6 Vnuka beMda I Dtn: t« dajanj« oa.-lovm ali ta «fr* pa t Dia. (10) S šestn ajstsedež nim avtobusom bi prevzel kjerkoli progo v najem. Ponudbe na naslov: Franc Zark, Zasip 54 — Bled X. 46300 Elektropodjefje Ljiiibl jami, k on c es: j omir a-no. radi bolezni oddam — event. sprejmem družabnika s komercijeino izobrazbo. Dopise na oglasni od delek »Jutra« pod značko 50.000«. 43178-16 Družabnika » 100.000 Dim spre;'mpm v dobno v-peljamo »n dobička nosno obrt,no podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Sigurnost«. 46613 ( i K« 0e.seda 1 Din | J «a dajanje naslova «11 i 1 '.» 3'fro pa 5 Dim. C35' f Vsakovrstno zlato Kupnje po najvišjih senat CERNE - juvelir Ljubljana. Wolfova ulica j Vioka bmirda t Din. n dajnaj« osaicv« aii ta ttfra p« g Din. (38) Lokal v sredina masta oddam v najem s 1. februarjem 1933 Naslov v oglas-nem oddelku »Jutra«. 46190-19 Bufret v naapromeitnejiši ulici, ki je dioka.zano imel leitno čez pO! miili.jo.na Dim prometa, z vso zalogo, pohištvom in Inventarjem prodam za Dim 1-50.000. — Sa.mo resne ponudbe na og a.smi oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrsten obrat«. 46568-19 Gostilno v cemtru mesta ali bližnji periferiji iščem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46580-19 Trgovino z mešanim blagom oddam, ali sprejmem družabnika. Ponudbe na osrlos. oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. 46622 Vinotoč takoj oddam. Naslov po-ve og ačmii oddelek »Jutra«. 46503^17 Usnjarno ročnega dela. oddam v najem, ali pa prodam tozadevne priprave 5 miin/uit od glavnega ko'odn-0-ra. OfeT-te »pre;i"ma FiSip Seršen. posesoniik, Podgradje, pošta Ljiuitioimer. 46536-2 Vsaka beseda 1 Din; ta lajanj« naslova aH ta Ufro pa 5 j>v„ f16) Odpadke od žage 4obro osušene, krat ko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan šlška, Metelkova ul. 4. 43254-15 Trisob. stanovanje komfortno, kopalnica, soba za služkinjo, oddam za 1. februar. Gledališka stolba št. 3. — Klrblsch. 46399-21 Trisob. stanovanje z vsem komfortnim takoj oddam i»a Miklošičevi e« sta. Naalov » oglasnem oddelku »Jutra«. 43341-JI Trisob. stanovanje vsem komfortom oddam » 1. februarjem na Miklo šičevi cesti. Naslov pove oglašali oddelek »Jutra«. 43342-31 Preprosto sobico oddam. Naslov v oglasnem oddeliku »Jutra«. 46o63-23 Sobo in kuhinjo z jedilno shrambo im vsemi pritikliinamii oddam na Glincah, cesta IX št. 14. 46572-31 Vsaka beseda So par: m dajanj« naslova aH w» Hfro S Din. (22) Vs-ika Oeseda 1 Din. 'a dajanje naslova ali ta šifro oa 5 Din. (33) Kostanj debel, prebran, kg po 1.75 Din Zdani most. nudi Peter Š»ti,na. Radeče. 41955 33 vsaka ne-sert« 1 Din. j »a dajanje naslova ali j '.a šifro pa 5 Din. '34, j Jabolka prima. sortira,na, franko nakladalna postaja. prosi 'akojšnjemra plačilu kupuj« Mariborski konzum. M ari bor 46! 50-34 V«ak« lv»wu i Dtn: j 3 M iajuj« KaHm al i \ » pa 9 Dia. (17)^^ Gostilno in mesari|o vza.mem v najem samo na prometnem kraju, najraje na deželi blizu cerkve takoj ali za novo leto. Do pise na podiružnioo »Jutra« Jesenice pod »Dober promet«. 46- •'. Izložbe v pašami med Alck*a.nd-novo cesto in Gajevo ulico odda,m v najem. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 46480 17 Manjšo gostilno vzamem v na.jeim. — Ponudbe na podniž. »Jutra« v Noivem mestni pod šifro »Gostilna«. 46540-17 Srednješolka viftjega razreda, dobi stari o vam j« im hrano po nizki •Certi v eentrn mesta. Na slov pove oglasna oddelek »Jutna«. 46483-22 Za dijaka mi®je real. gimnamje ®čem pri družini, kj-er bi imel družbo enega ali več di •a,kov iste šole, z dobro hnnino, skrbno vzgojo, vsestransko u5no pomečjo in francosko konverzacijo. — Reflektira se na centrom mesta im popolno edgovo.r-nosit Šolskega napredka. — Ponudbe prosim na ogla-s. oddeleik »Jutra« pod šifro »Skrbno nadzorstn-o«. 46557 26 Dvosob. stanovanje j kuhinjo in prHiiklinami, event. z vrtom oddam takoj pod Rožnikom, Večna pot št. 9. 46579-£J Sobo in kuhinjo oddam taikoj v Cerkveni ulici št. 19. 46584-21 Čisto, prazno sobo z vhodom t stopnjišča. v centru mesta oddam takoj solidnemu go-spodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 46577-2Ž Abon en te apnojtoem na dobno dom« čo bTa.no, in istoiaim oddam sobo 3t»ii trg št. 2401. 46500 2 prazni sobi velSki, parke-tirani. a so uporabo kopalnice, v sre-dimi mesta oddam takoj v na.'em Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46501-23 od Dic 36.— od Din 85.— oc Din 54.— od Din 114.— Trisob. stanovanje s kopalnico in priitiklinami oddam s 1. februarjem 1933 v Dalmatinovi u'ici 3/III. Poiizve se v stairhni pisaj-ni na Rimski cesti 2/1. 46570-21 Dijaka spreiroem kot sostanovalca v zračino so'bo z zajtrnkom. Na,slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46606-22 Stanovanje Vnaka bewxla 1 Dtoi, » dajMjp outon «ii b. stsnovarip leipo im 6olnČTio takoj odda itoK,maii v Pod j-unaka 18. 4655H-21 Krasno stanovanje d'voso.bno, oddam majhni družini. Naslov v ogl asm em oddelku »J-uitra«. 46564-31 Oglasi trg. enačaja po 1 Dia beseda; ta tajanj« naslova ali m šifro S Dia. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par. ta dajanj« naslova aJU ta fcir« pa i Din. (7) Kot hotelski sluga skladiščnik aH kaj »ličnega iščem službo. Zmo vidi kavcije 5—10.000 tVn Na^l^v v og'*«neTP oddeliku »Jutra*. 40518-2 Mlado dekle čedno in pošteno, ki delt vsa hišna dela, želi službo natakarice — najraje kje na dieželi. Mimk« Maček. Farna vas, poŠta Preval je 40564-2 Kuharica išče mes-to pri samiost,ognem gioapodu ali 2 oeeibah. Pismene ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Reim« KRehim«. 46565-2 Rabljene sode Sete, zd,raive, tramsf-oirtne, za belo vino, okrog 300 litrov, kuipim. Naslov pove og.astE oddelak »Jutra«. 46617-7 ^ da vidite Vi na spodnji sliki šest lestev! 2 opremljeni sobi I epi, posamezni, v lepi central legi, s separatnim ZatO, ker morete V! eno samo mojo tridelno oddelku »Jutra«. 46561-33 Lepo posestvo obstoječo iz stamovanjske JJalSffif ? hiše, gosp. poslopja, vrta ,. •* m mladega gozda v po j patentirano lestev postaviti na vse načine, ki Vam jih kaže slika., vršimi 30 ha, oddaljeno 10 1 Lestev je vsestransko tako uporabljiva, da Vam nadomešča Sest Mari.bor^Ceijera p«T i do osem dru^ih lestev. Zahtevajte prospekte. 11807 plačljivo tnidii s hra,niimi- | IGN. BEPŠE, tvomka pohištva In patenta kn^camn. Ponudbe ^ {gg^V, LJUBLJANA, DVOml tTg 1. Stanovanje s 5 pa.rkeriTainimi sobami, vsemi pntiiklina-mi in kom pletmo kopalnico, oddam v centru mesta. — Povpraša Si: Bu«'booh, Krojaška l/I1 fbodmik). 46594-31 Stanovanja ▼taka beaada m da)a»J« m UM ' rt-svsl » M* gl^J Stanovanje 2 »oh. kabineta, kuhinje te kopalnice iščem. Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod šifno »Hitro«. 46560-21/a Stanovanje 1 ali 2 aob te kuhinj«, v mestu išče s februarjem »radnik brea otrok. Po nudibe i navedbo cen« na oglasni oddeleik Jutra pod » r,3t- i č Ivan«. 46597-alya Sobe išče Vaaka brnOa 96 ■ UfM i Ok (3K-a) j V Celju iščem sobo pri boljši rodbuni. Dopise na oglasni oddelek Jutra v Ljubljana pod šifro »15« 46671-2S/a Sobo odda Taaka se iajaaj« M t Um. dI Sobo zelo ugodno, s posebnim vhodom, eltktrlK.% event. klavirjem ln zajtrkom oddam eno-mu ali dvema solidnima osebama lahko takoi. Tabor 5. I. nadstr, desno. 46512-23 Sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam na Taiboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 16593-23 Sobo 8 poseibniim vhodiom, v cemtru mesta oddam gosipodni «a 160 Din. Naslov pove otfflaEmd oddelek »Jutra«. 46506-23 Sobo oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 46607-23 Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama im po sobnim vhodom, blfeu tram. vaja poceni oddam v Sp. Šiški, Cerneitova 30 /T—4. 45010-23 Pri Sv. Krištofu oddam opremljemo sobo s posebnim v hm dom. z ali brez hram e Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40624-23 Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voln. Za damske plašče, voln. Za moške obleke štof . . Za moške obleke voi. sukno Za moške obleke kamgarne od DiD 128.— I Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, črno, sivo od Din 115.— dalje. — Flanele, barhent. baržuni, piiši itd najceneje. SPECIALNA TRGOVINA NOVAK - Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) »Zvezda« j Kratek klavir bloodimka. bii«u ofcna, de«- | proda za 3500 Dia te eme-46589-24 j ga posodi na dom Zima, Wolfova ulica štev. 10/1. 46608-35 no vihoda. Mladenka stara 10 let, vesela in prijetne zunaisj/ceta, želi trajno prijateljstvo s starejšim »olidnim gospodom. Dopise na oglasni oddelek Jutra »od šifro »Mladost«. 46587-24 Zlata moja dušica! Možno svidenje v nedeljo? Ca« isti. Poljubljam. 46603