Poitnlna platana v gotovini. Izhaja enkrat na mesec. CENAi za vse leto 26 Din. za pol leta 12*60 Din. Posamezna Številka 2 Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravniStvo t Ljubljana, Komenskega ul. 12. JUGOSLOVANSKI OBRTNIK Izhaja enkrat na mesec. Cene Inseratom: Pri enkratni objavi Vi str. 480 D, l/2 str. 240 D, V« str, 120 D, V» str. 80 D, '/12 str. 40 D. GLASILO »JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V UUBUANI Ivan Ogrin: Važnost morja in pristanišč. Velike gospodarske važnosti vsake države je izhod na morje. Po morju ni treba graditi železnic, ker je celo morje že po naravi velikanska in obsežna železniška proga, kjer ni nikakih obvez, do kolike teže se sme oblagati. Promet po morju je najcenejši in najracijonelnejši. Vse železniške zveze, ki teko po celini, služijto v prvi vrsti le kot zbiralne proge, oziroma zbirališča za blago kot tudi osebni promet, ki se koncentrira v pristaniščih in ki naj služi potem ladijskemu prometu v daljni svet. Tudi naša država meji ob dolgi dolžini jugozapada ob morje, kjer ima več takih blagovnih zbirališč ali pristanišč, ki so zvezani z zaledjem, z železniškimi zvezami. Ako govorimo v ožjem prometu o tem poglavju namreč, da mora imeti vsaka država lastna taka svoja zbirališča ali pristanišča, bi bila za našo državo sledeča analiza: Bivše ozemlje Srbije ni imelo svojega takega obmorskega zbirališča in pristanišča, ker Srbija ni do predzadnjega mejila na morje. Južna Srbija ali Makedonija pa je gravirala kot bivša turška provinca v izhodišče v solunski zaliv ali pristan Solun. Za bivšo Hrvaško, Slavonijo in Vojvodino s severno Bosno in mali del Slovenije pa so gravitirale v Jadransko morje, v pristan na Reki, večji del Slovenije pa v tržaško pristanišče. Le Dalmacija, Črna gora in večji del Bosne pa so bila navezana na domača manjša pristanišča, med katerimi so bili glavni Split, Šibenik, Dubrovnik, Kotor, Metkovič, Bar in še nekateri drugi manjši. Ker obstoja naša država iz šest raznih ozemelj, ki so poprej bila v razni pripadnosti, je čisto gotovo, da se bode moralo tudi v oziru ali vprašanju naših pristanišč zavzeti novo stališče, ki naj odgovarja sedanjem položaju. Vprašanje pristanišč in njegovih zvez z zaledjem, v kolikor to ni že naravno rešenega, pride v prvi vrsti v poštev, železniške zveze, ki pa zopet teže na tem, da poleg drugih gospodarsko važnih nalog imajo za nalogo priti čim bližje do morja. Posebna težkoča pri tem vprašanju, s katero bodemo morali še dolgo računati, je ta, da so železnice po Bosni in Dalmaciji in tudi malemu delu Srbije ozkotirne. Drugače pa je v glavnem vprašanje že rešeno, po naravnih kakor tudi po železniških sedanjih zvezah. Seveda bode potreba še nebroj podrobnega dela, zvez, raznega železniškega omrežja in zgradbo nekaterih novih prog. Glavno bodoče jugoslovansko trgovsko pristanišče bode vsekako Split že z ozirom na to, da leži nekako v sredi cele obale in tako lahko nudi najkrajše zveze velikemu delu države, pa tudi radi ugodnosti pristana samega. Drugo zelo važno pristanišče posebno za Slovenijo in precejšen del Hrvaške, Slavonije in Vojvodine bode pa pristanišče Sušak. Kot tretja izhodna točka sosebno za južno Srbijo pa bode ostalo Solunsko pristanišče, oziroma Kotor. Za gotove dele Dalmacije in sosedne zemlje ostanejo kot prej že omenjena pristanišča. Pristanišče v Splitu je že dokaj urejeno in se lahko kar po potrebi razširja in veča. S prometno železniško zvezo pa bode treba še precej dela in je glavno to, da se dobi zveza s tranverzalno železnico Beograd—Zagreb in tako pritegne .precejšen del od donavskega prometa nase. 2e z gradečo železnico Ogulin— Knin, ki bode v kratkem zgrajena, se precej pritegne na prometu pristana. Druga važna zveza, ki se bode morala graditi v bližnji bodočnosti, je Split—Sarajevo—Beograd in tako pritegniti bivši teritorij Srbije po najkrajši zvezi do urejenega pristanišča. Za nas Slovenijo pa, ki bodemo navezani na našo domačo luko Sušak, pa moramo v prvi vrsti želeti na čim krajšo zvezo po lastnem teritoriju na Sušak in to- je Ljubljana—Kočevje—Brod—Sušak. Zvezati je potreba le 43 km dolgo novo progo Kočevje—Brod, eventuelno Sevnico—Št. .Janž in Stražo—Kočevje, tudi le dve manjši zvezi.'Pozneje bi se še tudi zgradile druge manj važne zveze, ki so v zvezi s progami Ljubljana, oziroma Maribor—Sušak. Zadeva pristanišča Sušaškega pa je drugačna. Dočitn smo imeli prej že urejeno reško luko in je bila leka BaroŠ z Brajdico in Delto, kar tvori danes celotno luko Sušak, le del reške luke, bo treba tu precej dela in investicij, da bi pristanišče odgovarjalo potrebi. Najbolje bi bilo, da nam Italijani prepuste Reko za daljšo dobo v popolno explotacijo, ker obstoj Reke kot pristanišče popolnoma zavisi od njega zaledja, ki je pa v naši posesti. Če Italijani ne bodo hoteli na to pristati, bomo pač primorani sukcesivno graditi nove pristaniške naprave in razširjevati te proti Martinščici in Bakru naprej, saj proti naravnem razvoju ni nikakega leka in ta naš naravni razvoj jaše naravno izhodišče preko morja v reški zaliv. Preko temu naravnemu razvoju se tudi Italija ne bo mogla uspešno boriti. SploSne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju. (Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani.) 1. Stanovanjski izkazi. Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi posestniki hiš. v Sloveniji in v Prekmurju vložiti sami ali po svojih namestnikih pri pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše dane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobivajo brezplačno pri vseh davčnih uradih. II. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljenega prometa (poleg podjetij, ki javno polagajo račune in družb z omejeno zavezo vsi brati, katerih promet je presegal v letu 1923 vsoto 360.000 Din.) so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1924 do 30. oktobra 1924 In hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej »pozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapreti-lom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. III. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno iz-terjavati, ako se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti, in zaračunavati poleg 8 % zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zneska. IV. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din. je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne 15. oktobra 1924. Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, plača poleg redne takse 8 % obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. Odmera dohodnine. Dohodnina se odmerja še vedno po prvotni lestvici. Oženjeni brez otrok in vdovci z enim otrokom plačujejo k dohodnini še 10% pribitek; neoženjeni in vdovci brez otrok plačujejo ta pribitek s 15%. Na tako ziračunjeno dohodnino se odmeri še vojni pribitek z 20 do 120 . Na ta skupni davek se od celotnega zneska računi še 30 linearni pribitek. Od istega celotnega zneska se odmeri še posebej tudi invalidski davek, ki znaša približno 10 do20%. Primer: Oženjeni trgovec brez otrok (ali vdovec z enim otrokom) je imel v letu 1922 dohodkov 40.000 dinarjev. Dohodnina znaša za leto 1923 .... Din. 2215-25 10%-ni pribitek • 221 53 Skupaj • Din. 243678 100»/0-ni vojni pribitek..................... „ 2436 78 Skupaj- • Din. 4873 56 Od tega poslednjega zneska 30 0/0- ni linearni pribitek......................................... „ 1462 06 Skupaj • Din. 6335 62 Poleg tega se računi znesek 4873 dinarjev 56 para za podstavo pri odmeri invalidskega davka, v kar se računijo tudi ostali davki. Pri uslužbencih se odmeri invalidski dav£k pa obenem kar z dohodnino ter znaša v tem primeru (to je od zneska 4873 Din. 56 para) 800 Din. Davčna administracija je razposlala te dni »Obvestila« o dohodnini za leto 1923. Na njih je navedena: a) pri uslužbenci dohodnina z vsemi pribitki in z invalidskim davkom vred; b) pri drugih davčnih zavezancih (trgovcih, obrtnikih) pa dohodnina z vsemi pribitki, a brez invalidskega davka. Dohodka ni označenega na. obvestilih. Vsakega pa zanima ravno dohodek sam v prvi vrsti! Na davek sam iri.na pribitke se danes £e skorji tlikdo več ne razume. Da bodo naši naročniki vedeli izračunati dohodek ih davka samega, podamo danes tabelo, it katere je razvidna: a) dohodnina z vsemi pribitki, a brez invalidskega davka; b) invalidski davek; c) dohodek, ki odgovarja, predpisdnetnu davku. Tabela o dohodnini. Oženjeni z otroki Oženjeni brez otrok Sanici Dohodek Dohodnina z vsemi pribitki Invalid. davek Dohodnina z vsemi pribitki Invalid. davek Dohodnina z vsemi pribitki Invalid. davek od — do Din. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarjev 321-23 37 35:1-35 37 369-41 37 5.000 5.500 350-82 37 396-90 62 414-94 62 5.500 6.000 403 13 62 443-44 62 460-60 62 6.000 6.500 460-88 62 506 97 62 53002 62 6.500 7.000 50471 62 555 18 62 580 42 62 7.000 7.500 55090 62 605-99 62 633 54 62 7.500 8 000 617-66 62 679 44 87 710-32 87 8.000 8.500 665-44 87 731-98 87 765-25 87 8.500 9.000 713-21 87 78453 87 820-19 87 9.000 9.500 760 99 87 837-09 87 875 14 87 9.500 10.000 858-90 87 944-79 125 977-74 125 10.000 11.000 959.64 . 125 1055 60 125 1103 58 125 11.000 12.000 109512 125 120463 125 1259-39 125 12.000 13 000 1199-64 125 131960 189 1379-58 189 13.000 14.000 1347-60 189 1482 36 189 154975 189 14.000 15.000 1458-06 189 1603-87 189 1676-77 189 15.000 16.000 1621 59 189 1783-75 189 1864-80 189 16.000 17.000 1741-48 189 191563 189 2002-70 260 17.000 18 000 186635 189 2052 99 260 2146-30 260 18.000 19000 2114-78 260 232626 260 2432-— 260 19.000 20.000 225342 260 2478-76 260 2591-44 260 20.000 21.000 239207 260 2631-28 420 2750-88 420 21.000 22000 2536-56 260 2790 22 420 2912 04 420 22.000 23000 2681 64 420 2949-80 420 3083-89 420 23.000 24.000 2831-99 420 311519 420 3256-79 420 24.000 25 000 3154-80 420 3570 28 420 3728 02 420 25.000 26.000 3320-30 420 3652-33 420 381835 420 26.000 27.000 3485 79 420 3834-37 420 4008 66 600 27.000 28.000 3651 28 420 4016 41 600 4198 97 600 28.000 29.000 381677 420 4198 45 600 4389-29 600 29.000 30.000 3982 26 600 438049 600 4579-60 600 30.000 31.000 4147-75 600 456253 600 4583 26 600 31.000 32000 431324 600 4744.56 600 4960-23 600 33.000 33.000 , 4478-73 600 492660 600 5180 54 600 32.000 34 000 4644 22 600 5108 65 600 5340-85 800 34.000 35.000 5062 85 600 5569 14 800 582228 800 35.000 36.000 523705 800 5760 76 800 6022-61 800 36.000 37.000 5411-25 800 5952-38 800 6222-91 800 37.000 38.000 558545 800 6143-99 800 642327 800 38.000 39.000 575965 800 6335 62 800 6623-60 1190 39.000 40 000 5933-85 800 6527 24 1190 6823-93 1190 40.000 41.000 6108 05 800 671886 1190 7024-26 1190 41.000 42.000 6282 25 800 6910-18 1190 7224-59 1190 42.000 43.000 6456-45 800 7102-10 1190 742492 1190 43.000 44.000 6630-65 1190 7293-72 1190 7625-25 1190 44.000 45.000 680349 1190 7483-84 1190 7824 01 1190 45.000 46.000 6979-05 1190 7676-96 1190 802591 1190 46.000 47.000 7153-25 1190 7868-58 1190 8226-24 1190 47.000 48.000 7327-45 1190 8060-20 1190 842657 1190 48.000 49.000 7501-65 1190 8250 82 1190 8626 90 1190 49.000 50.000 j 8601-45 1190 9461 60 1800 9391-67 1800 50.000 52.500 Primeri: 1. Trgovec, oženjen, z otroki (ali vdovec vsaj z 2 otrokoma) dobi obevstilo in v njem znesek 7153 Din. 25 para. Ta davek je naveden v prvem razpredelku tabele (Oženjeni z otroki). Dohodek se mu je ocenil z zneskom 47.000 do 48.000 Din. 2. Trgovec, oženjen, brez otrok (ali vdovec z enim otrokom) dobi obvestilo z zneskom 11.544 Din. 39 para. Zanj velja tretji razpredelek; dohodek znaša 57.000 do 60.000 Din. 3. Trgovec, samec (ali vdovec brez otrok) dobi obvestilo z zneskom 11.544 Din. 39 para. Zan velja tretji razpredelek; dohodek znaša 57.000 do 60.000 Din. Pri uslužbencih, ki plačujejo davek potom odbitka pri plači, je v obvestilih kakor rečeno, v znesku vštet tudi invalidski davek. Ti morajo primerjati znesek, ki je zapisan v obvestilu, z dohodnino in z invalidskim davkom te tabele. V obvestilu imajo namreč kar vsoto obeh teh davkov. Primeri: 1. Neoženjen zasebni uradnik dobi obvestilo z zneskom 2406 Din. 30 para. V razpredelku za »samce« je pogledati, katera dohodnina in invalidski aavek bi odgovarjala temu znesku. Videl bo, da sta to zneska 2146 Din. 30 para in 260 Din. Oba zneska skupaj znašata 2046 Din. 30 para, toliko, kolikor je v obvestilu; dohodek (po izločitvi na draginjske doklade odpadajočega zneska) znaša 18.000 do 19.000 Din. ; 2. Oženjeni uradnik z otroki dobi obvestilo z zneskom 3740 Din. 30 para. Pogledati je v prvi razpredelek. Dohodnina znaša 3320 Din. 30 para, invalidski davek 420 Din., dohodek (po izločitvi na draginjske doklade odpadajočega zneska znaša 26.000 do 27.000 dinarjev. Pripomniti je, da imajo uradi lestvico za dohodnino še v kronah. Vsled okrožitve pri preračunavanju posameznih pribitkov in preračunavanju kron v dinarje nastanejo- vedno majhne razlike. Poleg tega je v onih primerih, kjer znaša dohodek le nekaj čez predidočo nižjo stopnjo lestvice, davek tako računiti, da ne znala več kakor bi znašal po predidoči tiižji stopnji, ako se razlika še zraven prišteje. V takih izjemnih primerili znaša davek n. pr. pri dohodku 20.100 Din. namesto 2253 Din. 42 para le 2244 Din. 78 para. V obvestilu bo zapisan znesek 2244 Din. 78 para; v tej tabeli je treba 'poiskati v razpredelku »Oženjeni z otroki« oni prvi znesek, ki je nekoliko večji od zneska v obvestilu, torej 2253 Din. 42 para. Omeniti bi bilo tudi to, da nekatera davčna oblastva označujejo v obvestilih 30% linearni pribitek posebej; tega je treba prej prišteti torej k dohodnini in šele potem poiskati vsoto v tabeli. Prošnja za odmerno podlago je povržena kolku za 5 D; priziv sam pa 'kolku za 20 Din. Resolucije obrtnikov, sklenjene na občnem zboru obrtne zveze v Tržiču. Obrtniku, zbrani na občnem zboru O. Z. v Tržiču protestirajo proti krivičnemu odmerjenju dohod, davka s tako visoko doklado na male obrtnike, nadalje tudi odločno zahtevajo, naj se ukine pri malih obrtnikih poslovni davek, Ako pa to že mora biti, se naj pravilno uvede. Dosedaj mora plačati mali obrtnik .že poslovni davek, ako dela sam, a to je krivično. Uvede naj se, da so prosti vsi mali obrtniki, kateri imajo dva pomočnika. Prične naj se pri treh pomočnikih od enega navzgor. Pri dohodninskem davku naj se eksistenčni minimum vzame najmanj iz kron na dinar, da bodo za mogli še mali obrtniki obstojati. " Mali obrtniki protestiramo proti krivičnemu postopanju obrtnega nadzorništva napram vajencem, ko zahteva osemurni delavni čas pri nižjih podjetjih, akoravno nimajo strojev in motornih sil. Obrtna zveza za Tržič in okolico zahteva z ozirom na sklep odbora Obrtne zveze, da naj višji šolski svet da strokovno izučiti primerno število učiteljev, da bodo na razpolago obrtnim nadaljevalnim šolam, ker obrtniki tako trpjjo na pomanjkanju strokovnega učiteljstva. Obrtna zveza za Tržič in okolico odločno zahteva, da naj se pouk obrtne , nadaljevalne šole v Tržiču izroči strokovno izobraženim učiteljem, kateri so na osnovnih šolah v Sklep odbora obrtne nadaljevalne šole, oziramo županstva, da se prepusti vodstvu meščanske šole, ki se je izvršil, naj se razveljavi, ker niso strokovno izobraženi, kakor so na osnovnih šolah v Tržiču. CENJENIM NAROČNIKOM! Kdor še ni poravnal naročnino za leto 1924, naj to nemudoma stori, ker drugače se mu ustavi, prihodnja številka. Razširjajte naš list in pridobivajte novih naročnikov. Zatiranje tatvine. Po svetovni vojni se opaža, da je pohlep po premoženju in materijelnih dobrinah brez vsakih večjih naporov zavzel vse kroge človeške družbe, posebno pa boleha na tem naraščaj, ki je med svetovno vojno brez vsakega pravega nadzorstva naraščal. Časopisi prinašajo dan na dan objave raznih tatvin in goljufij in vsako porotno zasedanje se peča z nekaterimi večjimi prestopki goljufije in tatvine. Ni čuda torej, če je ves ozračje prevzet takega duha, da se tudi med obrtniškem naraščajem, vajencem kakor pomočnikom, dobijo posamezniki, ki ne znao razločevati med svojo in tujo lastnino. Vedno pogosteje prihajajo obrtnikom mojstrom pritožbe, da njegovi uslužbenci tu pa tam izvršijo kako tatvino, posebno so pri tem prizadeti krovski mojstri, ko njih poklic zahteva, da dovolijo pomočniku in vajencu dostop v podstrešje tujih gospodarjev, ki imajo po navadi v teh prostrih spravljeno najrazličnejše blago. Da ohranio mojstri krovci ogled svoje firme, so sklenili na širši seji Pokrajinske zadruge krovcev za Slovenijo sledeče tozadevne sklepe: Z ozirom na tatvino, ki se je zadnji čas po nekem krov-skein pomočniku in nekem pomožnem delavcu prigodila, je pokrajinska zadruga krovcev sklenila kaznovati vsakogar poleg sodnijske kazni še z zadružno in sicer: 1. Ako je pri tatvini zasačen in zato sodnijsko kaznovan krovski pomočnik, ki je v službi pod streho, katero je on popravljal kaj okradel, ga kaznuje načelstvo zadruge prvič na šestmesečni odpust pri krovskem delu. Ako je zasačen na .enak način v drugič na 12 mesečni odpust. Ako se ga zaloti še v tretjič, se ga izbriše za vselej od krovskega dela ter ga 'ne sme nobeden član več v krovsko delo prevzeti. 2. Ako tako tatvino na enak način izvrši krovski vajenec, se kaznuje prvič s tem, da se mu podaljša učna doba za ;6 mesecev, drugič na 12 mesecev podaljšanja učne dobe, tretjič se ga popolnoma izbriše ter brez nadaljnega izučenja popolnoma odpusti. 3. Pomožno delavstvo se kaznuje na enaki način s tem, da se ga že pri prvem slučaju odpusti za vselej. ščino je zavezana plačevati vsaka fizična ali pravna oseba, ki piačuje splošno ali posebno pridobnino. Izvzete so iz davčne dolžnosti predvsem table, kazala in izveski, ki so po tarifni postavki 8. zakona o taksah in pristojbinah zavezani državni davščini na reklamo; oproščene pa so: uradne napisne table, uradoma nameščene tablice trafikantov, kazala in table v vežah in sploh v notranjosti hiš in kazala, ki nimajo drugih napisov nego imetnikovo ime in označbo obrata ali prostega poklica (N. N., krojač, odvetnik itd.). Lastniki kazal, napisov itd., ki nimajo s ceste dostopnega lokala, smejo na napisih označiti natančnejše podatke o njihovem obratovališču in dobi obratovanja. Oproščene so tudi table, ki vise na tržnih stojnicah in na katerih so označene cene živil. Davščina znaša na leto po površini kazal 200 do 400 Din. Za reklame predmete, ki zmiselno označujejo vrsto obrata ali firme (slike, krogle, svetlobni predmeti itd.), znaša davščina 200 Din. Nataknjena kazala rokodelcev, ki nimajo odprtega, s ceste dostopnega lokala, so zavezana davščini letnih 50 Din. Prizadevanju obrtnih organov se je posrečilo izposlovati za šibkejše obrate izdatne ugodnosti. Te ugodnosti obstoje v tem, da plačajo obrati, katerim se je predpisala pridobnina brez državnih pribitkov na leto 80 Din., odnosno 150 Din., pri kazalih, ki se obdačujejo po površini, le 40%, odnosno Občinska davščina na table, kazala In Izveske v Ljubljani. V Uradnem listu z dne 4. sept. je pod št. 264 objavljena naredba velikega župana ljubljanske oblasti, s katero se mestni občini ljubljanski dovoljuje pobirati izza dne 1. januarja 1925. na table, kazala in izveske posebno občinsko davščino. Dav- 70 % določene davščine, in za reklamne predmete, ki le zmi-selno označujejo- vrsto obrata (n. pr. brivske skledice itd.), le 80 Din., odnosno 140 Din. Za polovico je znižana prizalnna najemnina za nataknjena kazala rokodelcev, ki ne plačujejo nad 80 Din. pridobnine brez pribitkov. Nadaljnje ugodnosti obstoje v tem, da so kazala in table, ki se izobešajo samo ob času obratovanja in poulični napisi na napravah, s katerimi se po dokonnčanem obratovanju zapirajo obratovališča ali izložbe, zavezane le polovici redne davščine. Edino svetlobna reklama ne uživa nobene ugodnosti. Davščina se bo izterjavala v celotnem iznosu vsako leto do 31. januarja. Za prvokratno odmero davščine se dostavijo hišnim posestnikom posebne -poizvedovalne pole, v katerih bodo morali navesti vse za -odmero davščine potrebne podatke. Pričakujemo, da se bo- donos te davščine vpošteval pri dovoljevanju doklad na neposredne davke za leto 1925. in da se bo -pri tem ostreje postopalo, nego se je -postopalo lets, k-o se je na nekatere vrste pridobnine dovolilo pobirati za pieko 20 % višje doklade, nego bi se imelo, ak-p bi se v pol-enm obsegu vpošteval sklenjeni odstotek v zvezi z vsoto davkov, na katere so se naložile doklade. Iz obrtnih zvez. Občni zbor Obrtne zveze v Tržiču. V nedeljo, dne 28. septembra t. 1. se je vršil občni zbor obrtne zveze v Tržiču v prostorih g. Ruecha. Udeležba je bila zadovoljiva vzlic temu, da je mnogo obrtnikov bilo zadržanih pri drugih sestankih, ki s-o se vršili isti dan. Ob pol 10. uri je otvoril predsed-nih g. Popov občni zbor in prešel na dnevni red in nato podal predsedniško poročilo, s katerega je bilo- razvidno, da je zveza vršila svojo nalogo kakor ji veleva program. Poročilo tajnika kakor blagajnika je bilo izčrpno in za delovanje zveze pohvalno. Po poročilih odbornikov se je razvila debata, v kateri se je marsikatera pametna misel pretresla. Pred volitvami novega odbora je bil občni zbor za kratko prekinjen, nakar se je volilo po listkih predsednika kakor ostale odbornike. Skoro enoglasno je bil izvoljen za predsednika g. Joško Toporiš za podpredsednika pa g. Popov. Ostali odborniki so: Andrej Markič, Ivan Valjavec, Joško Sitar, Martin Slapar. Pri zadnji točki dnevnega reda je zastopnik centrale JOZ po-jasneval na razna vprašanja strokovnega značaja. Končno je g. Sitar predlagal resolucijo, ki je bila enoglasno sprejeta in jo priobčujemo na drugem mestu. Obrtna zveza v Tržiču je zadnji'čas pred občnim zborom delovala v splošnem dobro, le nekateri člani pri njej' niso poznali zadostne discipline in vsled tega storili korake ob priliki ustavljanja kandidatnih listin, ki niso bili v skladu s programom organizacije same. Razumljivo je, da se o priliki občinskih volitev razvnamejo politične žilce pri posameznih občanih in vsled tega pride do ojstrejše debate med posamezniki in da celo pristaši ene politične stranke niso istega na-ziranja glede sestave kandidatne liste, a eno pa vendar vseeno ni dopustno, da se zataji program svoje organizacije in drvi za politično nasprotnimi kandidati samo vsled osebne simpatije. Radi takega pregreška so- člani Obrtne zveise v Tržiču -poklicali na odgovor pet članov bivšega odbora in na zahtevo tajništva Jug. Obrt. zveze v Ljubljani izključili iz or* ganizacije g. Golmayerja. Novice za obrtnike. Les za tovarne v Grčiji se je pričel zadnje čase precej izvažati iz naše države. Natančnejša pojasnila o kupcih in dimenzijah lesa so interesentom na upogled v Trg. in obrtni zbornici. Elektrika v službi kovinske obrti. Zadnje čase se je elektrika nadomestila tudi v kovinskih obrtih. S pomočjo toplote, ki jo proizvaja elektrika se topi železo, kuri ognjišče, reže železo itd. Kdor se zanima za novo- iznajdbo, naj- se obrne v Maribor na naslov: g. K. Tiefengruber, kjer dohi vsa potrebna pojasnila o cenah in dobavi tozadevnih aparatov. Minister pošte in telegraja je odobril kredit 700.000 Din. za popravilo telefonskih linij v Sloveniji. Letošnja žetev bo znašala po poročilih amerikanskih gospodarskih krogov 20% manj kakor lansko leto. Osebna dohodnina se izterjava zadnje čase po celi Sloveniji. Ni ga obrtnika, ki bi ne tarnal o- preveliki odmeri dohodninskega davka, oziroma o krivičnem -postopanju pri določevanju dohodkov. Da se davkoplačevalcem olajša ugotovitev, od katerih dohodkov jim je dohodnina predpisana, je trgovski list v Ljubljani prinesel tabelo z vzgledi, kako se davek preračunava, kar prinašamo na drugem mestu. Kredit za dovršitev započetih železniških prog je dovoljen v znesku 110 milijonov dinarjev ministrstvu saobračaja v Beogradu. Uvoz češkega piva v našo državo- je skoro popolnoma zastal vsled -previsoke uvozne carine in pa vsled valutarnih razmer. Zgradba železniške proge Kočevje-Moravice je v polnem teku, kar je precejšnja zasluga našega rojaka ministra Sušnika. Zamenjava tovornih listov še ni ukinjena in morajo še nadalje zamenjavati strankam tovorne liste prejšnje emisije. 100.000 brezposelnih delavcev je v naši kraljevini na podlagi podatkov ministrstva za socialno- politiko. Vzrok brezposelnosti je v prvi vrsti -pomanjkanje gotovine in ne nezadostna carinska zaščita domače industrije in -obrti. Materijal za enoten obrtni red se zbira v Beogradu pri ministrstvu tegovine in industrije. Predlog zakona bo še letos predložen. Inozemec obrtnik dobi v naši državi obrtni list le pod pogojem, da priloži med drugim pravico bivanja v dotičncrn kraju, v katerem namerava izvrševati obrt. Hišo v šestih urah. je postavil arhitekt Foster v Budimpešti. Stavba je obsegala 2 sobe, kuhinjo in druge pritikline. Hiša obstoji z dvojnih železnih plošč, med katerimi se nahaja izolirana masa. Od znotraj in od zunaj so zidovi obljepljani s -kitom, pobarvanim z oljnatimi barvami Taka hiša velja 3000 švicarskih frankov. ; Izplačilo državnih dobav. Direkcija državnih železnic v Subotici je razposlala vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam v naši državi nastopno okrožnico: »Dogaja se, da se posamezne tvrdke pritožujejo, češ, da se jim računi za državne dobave ali za izvršeno delo ne izplačujejo takoj, kakor je to običajno pri privatnih -podjetjih. Prosim Vas, da dobavnikom ' iz Vašega področja sporočite, da se pri direkciji državnih železnic v. Subotici enako- kakor -pri o-stalh državnih o-blastvih ne morejo izplačila nakazati v par minutah po vložitvi računa, ampak se more šele po predpisanem administrativnem poslovanju blagajni naročiti, da izplača likvidirani znesek. Direkcija si prizadeva, da vsa opravičena izplačila čimprej izvrši, vendar se pa dogaja, da dobavniki in podjetniki nikakor nočejo razumeti, da se ne sme nobeno izplačilo nakazati, dokler se račun po obstoječih -predpisih ne odobri, in večkrat prosijo, naj se jim računi -pospešno izplačujejo. Kadar se njihovi prošnji nikakor ne more ugoditi, se pritožujejo pri posameznih oddelnih predstojnikih ali -pri višjih o-blastvih, dasi se po obstoječih zakonskih predpisih poslovanje pri odobravanju računov nikakor ne sme izenostavljati. Pogosto se tudi doga-vja, da se posamezniki pritožujejo, ne da bi potrpeli par dni, ki se rabijo za likvidacijo računa. Dobavitelji in -podjetniki bi morali vedeti, da se tudi z intervencijo ne more noben račun na predpisan način likvidirati pred potekom dvajsetih dni po izročitvi. Primeri pa se tudi, da dobavitelji in podjetniki sami zakrivijo zamudo pri izplačilu računov, ker ne vložijo povodom izročitve blaga tudi vseh listin, ki so potrebne za likvidacijo računa. Dogaja se, da izroče blago, na primer temu ali onemu skladišču, račun pa 'pošljejo posebej, na primer bla- gajni, direkciji ali kakemu direkcijskemu oddelku, dočim se mora račun predložiti istemu uradu, kateremu se izroči blago, ker je le na ta način mogoče, da se poslovanje za likvidacijo računa še istega dne prične. V nasprotnem primeru se mora ponovno dopisovati z uradom, ki je blago prejel, in večkrat tudi šele zahtevati posamezne listine od dobavitelja ali podjetnika. Zaradi tega prosi subotiška direkcija državnih železnic za objavo: 1.) da je treba račune istočasno s predajo blaga izročiti onemu uradu, ki dobavljeno blago sprejme; 2.) da traja procedura za izplačilo računa dvajset dni in 3.) da se pred potekom tega roka ne dopuščajo osebne intervencije za pospešitev izplačila pri posameznih referentih direkcije, ker se bo v vseh bodočih pogodbah dan izplačila računa pogodbeno določil. Pred znižanjem davkov v Avstriji. Zadnje poročilo avstrijskega generalnega komisarja dr. Zimmermana, ki v smislu mirovne pogodbe vrši kot zastopnik Zveze narodov kontrolo nad avstrijskim državnim gospodarstvom, je v toliko zanimivo, da zahteva generalni komisar kljub temu, da so državni dohodki nazadovali, za okrepitev narodnega in valutarnega prometnega davka in znižanje posebne dohodnine. Avstrija je pred nedavnim časom že maksimirala celokupno davčno obre-, menitev podjetij zvezani javni računodaji na način, ki daleko presega ono mejo, s katero bi bili pri nas zadovoljni, ako bi jo dosegli. Kljub temu je generalni komisar avstrijski prepričan, da je tudi znižana obremenitev preobčutna in da jo je treba primerno omiliti, ako se noče ravno popolnoma uničiti onih 'Podjetij, ki so največjega pomena za uspešen razvoj gospodarskega življenja. Pri nas imamo sedaj na krmilu ministra finance, ki prav dobro pozna prekomerno obremenitev javnih računod-aji zavezanih podjetij. Ako bo presojal položaj popolnoma objektivno, ne bo mgel priti d drugega zaključka, kakor je prišel avstrijski generalni minister in bo ob prvi priliki zposloval, da se bo položaj vsaj nekolko omilil. Njegovi .pozornosti priporčamo tudi sedanjo dohodninsko lestvico, kj je istotako preobčutna in davek na pslovni prmet, ki je nujno potreben noveliranja in znižanja. Ako bi naša vlada proti pričakovanju iz lastnega nagiba ne prišla do prepričanja, da je Stroj cefra in odvija 11 1 ■ ■ Izdelovatelj: ,, Fran Simon, Vrhnika glede navedenih davčnih vrst potrebna kreditna reforma, potem bomo mogli le blagrovati avstrijsko narodno gospodarstvo, da ne stoji pod kuratelo tak vplivnega faktorja tudi naše gospodarstvo, kakor je generalni komisar kot zastopnik Zveze narodov. Mednarodni poštni tarif. S 1. oktobrom stopi v veljavo mednarodni dogovor poštnih zvez o znižanju dsedanje pisemske tarife za 50%. Za znižanej pristojbin pri koikovanju menic. Cilasom zakona o taksah in pristojbinah se po tarifni postavki 31 pobira od vseh vrst menic ne glede na to ali so izdane v državi ali v inozemstvu, predpisana taksa. Očigled današnjemu nepo-voljnemu stanju gospodarstva in denarni krizi so imenovane postavke za sedanje razmere preobčutne, katere obremenu-jejo že itak težak položaj trgovskega stanu, kateri plačuje poleg direktnih in indirektnih davkov tudi vsoke n občutne avtonomne doklade, katere znašajo samo v Ljubljani preko 300% pribitka na občno pirdobnino. Vsled navedenih dejstev je trgovski gremij v Ljubljani zaprosil trgovsko in obrtniško zbornico, da intervenira na pristojnem mestu, da se pri bodoči reviziji taksnega zakona znižajo tudi postavke pristojbin pri koikovanju menic ter slednjič, da se vsako pokvarjeno menico na zahtevo stranke tudi zamenja, kar je bilo do sedaj izključeno. Prepoved uporabe žigov z avstrijsko ali ogrsko krono ali grbom. Po naročilu mniistrstva trgovine in industrije V. St. 10.959 z dne 6. 8. 1924 je ministrstvo trgovine in industrije, oddelek Ljubljana, z odlokom št. 5180 z dne 22. 8. 1924 prepovedalo v okolišu ljubljanske in mariborske oblasti uporabo vseh žigov, znakov in varstvenih znamk, domačih tvornic, ki se poslužujejo v svojih znakih avstrijske ali ogrske krone ali grbov. LISTNICA UREDNIŠTVA. Vsled obolelosti "urednika je izostala septemberska številka. Kot 'odškodnina za eno številko' izide decemberska številka v večjem obsegu. 1 Priporočamo | ------------------ 1 VrdKkl JOSIP Ljubljana, Sv. Petra nasip 7, blizu PreSemovega spomenika ■ 1 tov. zaloga na/boljših šivalnih strojev, svetovne znamke j „GRnZNER“ in „ADLER“ za rodbinsko in obrtno rabo. — Bogata zaloga vseh potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, galanterijskega, modnega in toaletnega blaga na VELIKO IN MALO! Postrežba točna! •• Cene ugodne! MMHIMt—MliMMIiimHIH»M«WIWWIili>HI—M—III^ ! Gonilna jermena | specijalnega in vegetabilnega stroja za I pogon vseh vrst obratov in strojev, • dalje okroglo in zvito jermenje za j šivalne stroje, skobelnike in motorna kolesa. Šivalne in vezalne jermence, mast in vosek za jermene nudi za promptno dobava in po nizkih cenah INDUS it, LJUBLJANA 1 = za Industrijo usnja In usnjatih Izdelkov = | • j MNMM HMNMMMMII ttMNM MMMMMN MMMM Ustanov. 1.1870. telefon št. 553. KLJUČAVNIČARSTVO AVGUST MARTINČIČ LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 14. se priporoča za naročila novih valčnih zastorov (rolet) in solnčnih plaht ter za popravilo istih. * Stalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, raznovrstnih štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa ključavničarska dela in popravila. - Avtogeno varenje. , točna postrežba! Zmerne cent! »SVETLA" D. D LJUBLJANA Največja izbera vsakovrstnega elektrotehničnega materijala. GENERALNO ZASTOPSTVO Velika in stalna zaloga vseh vrst elek tričnih žič, žarnic, telefonskih a paratov, lestencev i. t. d. .-i i-ni/n,. TOVARN; Hackethal, Hannover: žice, kabel. - H. Jacobi & Co., Wien: elcktr. zvonci in telefon. - Dr. ing. Schneider & Co , Frankfurta/M,: svetilke. Ringsdorff Werke, Mehletn a/R.: krtačice za motore. -Elektra, Bregenz in drug: likalniki, kuhalniki, plošče, električne peči. Zaloga avtomobil skega ma terijala, ka • kor plaščev polnogu -m i j a stih obročev i. dr. S Cene vsled dviganja tečaja dinarja znatno znižane! Odvetnik DR IVAN STANOVNIK uljudno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7,1. nadstr, (Hiša Vzajemne posojiln ce.) —-■■■■■■ B3S1 VOZI BREZ Adoptiraj tvoj AVTO ali STABILNI MOTOR z Z POMACSiHi Hag-Generatorjem. — • BENCINA! JUGO«HAG Bohoričeva ui. 24 OGLJEM!!! Vse vrste bakrene posode za kuhinje, lonce, ponve i. t. ,d. izdeluje zopet kakor v predvojnem času tvrdka „JUGOMETALIJA“ splošna kovinarska industrija v Ljubljani Kolodvorska ulica 18.-4. —Telefon 729. -—■ .— -- n TVRDKA F. in 3. Goričar . -== „PRI IVANKI” Ljubljana, Sv. Petra c. 29 ima vedno veliko izbiro raznega manufakturnega ^ in modnega blaga ^ po zelo nizkih cenah. Zadružna gospodarska banka Ljubljana d. d. Telefon št. 57 In 470. Račun pošt. ček. urada za Slovenijo št. 11.945 ===== v Zagrebu št, 39.080. - ■■■=; ■■,. Podružnice: Celje, Djskovo, Novlsad, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Miklošičeva c. 10 (r Ustni palači vis-a-vis hotela,.Union") Amerikanskl oddelek; DIREKTNE ZVEZE Z AMERIŠKIMI BANKAMI. ===== Urejevanje ameriških zapuščin. == Pooblaščen prodajalec srečk DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Kapital Ih rexcrwe »kupno nad Din. 15,000.000'—, vloge nad Pln. 125,000.000«— Daje trgovske kredite, eskomptlra menice, tombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. ••aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaapaaaaaaaaaaaaaaaaaaaataaaaaa•«•••••••• ALOJZIJ PAVSCHIN LJUBLJANA, Wolfova ulica. ZALOGA STEKLA IN PORCELANA, STEKLA ZA URE, UMIVALNIKE IN KUHINJSKE GARNITURE IN VSE V TO STROKO SPADAJOČE PREDMETE % Strojno mizarstvo Trink & Bernik Linhartova ulica 1 m % Stavbno podjetje Ivan Ogrin = Ljubljana = Gruberjevo nabrežje 8. •• Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izvršuje razne načrte in proračune. Izdaja strokovna mnenja. Primerno nizke cene. Delo solidno. Delo solidno. Telefon št. 426 SVEČARNA J. KOPAČ & Co. Ljubljana, Celovška cesta št, 90. Proizvaja in izdeluje voščene iveče za oltarje, voščene zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice .Fortuna* ter raznovrstne sveče za hišno rabo, „Stearin‘ -sveče (stearinske sveče), .Adria* - sveče (kompozicijske sveče), .Gloria*- sveče. Prodaja tudi: vse vrste kadila, parafina, stearina in carnauba-voska. Kupuje: čebelni vosek in suhe satine po najvišjih dnevnih cenah. ==