večkrat p rihaja do pomenske zamenjave izrazov tipologija in regionalizacija. Prva tri poglavja po jasnjujejo izhodiščne pojme, predvsem regijo in regio­ nalizacijo. Sledi poglavje o statistiki kot gradivu in metodi v geografiji. V petem poglavju je prikazan postopek prostorske analize prim erov razpršenosti in zgostitve pojavov. Po poglavju o postopku klasifikacije in regionalizacije m ultivariante statistike avtor predstavlja regijo kot »sistem« in to preko posameznih regionalnih pojavov do celostnega regionalnega sistema. V za­ ključnem poglavju je podana klasifikacija m atem atično-statističnega poteka raziskav glede na značaj podatkov, vrste m erskih tehnik in prostorski vidik raziskav. Vrednost priročnika je v logični obravnavi problem atike, predvsem pa v plastični predstavitvi metod regionalizacije te r v oceni njihove uporabnosti. M arijan Klemenčič Iz tuje geografske književnosti Karst in China. Institu te of hydrogeology and ingeneer geology; Shanghai people’s Publ. House, 1976. Publikacija nam prikazuje obsežno kraško območje malo poznane Ki­ tajske. Publikacija je bolj album dokum entarne in geografske fotografije, saj ima nad 170 pretežno barvnih, celostranskih fotografij, kar nikakor ne zm anj­ ša njene vrednosti. K ratek uvod poleg splošnih ugotovitev o krasu in zakrasevanju pove, da ima K itajska preko 1 200 000 km- površja zgrajenega iz karbonatnih kam ­ nin, ki so zakrasevanju zelo podvržene, saj doseže ponekod, v ugodnih geoloških pogojih, debelina teh sedimentov preko 10 000 m. K arbonatne kam ­ nine nastopajo v geoloških dobah od paleozoika do triade. Zakrasevanje zelo pospešuje tudi klima, saj ugotavljajo intenzivnejše zakrasevanje v trop­ skih in subtropskih predelih. Knjiga je p rim er starega kitajskega pregovora, da slika pove več kot 20 besed. S kratk im besedilom in izborom fotografij pripoveduje o tipih krasa: korozijskem, korozijsko-erozijskem, korozijsko-strukturnem . Obravnava pa kraške pojave še v peščenjakih, konglom eratih in soleh. N adalje prikazuje zakrasevanje, m ikro in m akro kraške oblike, kraške podzemeljske tokove, požiralnike in izvire, brojnice in vroče ali m ineralne izvire v krasu. V po­ glavju, ki prikazuje jam e, vidimo prim ere velikih kapniških in vodnih jam, velike podzemeljske reke, pogrešamo pa številčnih podatkov o dolžini ali globini najglobljih ali najdaljših jam na Kitajskem . Posebno poglavje je posvečeno najdiščem živalskih ostankov sinanthropa in neanthropa. Zadnje poglavje prikazuje posege v kraški svet, ki pa niso iz zadnjega obdobja. Že za časa dinastije Chin, leta 214 p.n.e. pravijo, da se je pričela gradnja jezov in kanalov v Kvangsiju. Posegi v kraško zemljo so pogostni zaradi m elioracij, preskrbe z vodo, nam akanja, gradnje cest ali železnic. V krasu so tudi nahajališča nafte, plina in rud. Ta album nam uspešno približa nepoznane kraje, sicer oddaljene tuje dežele. Dušan Novak Gorbunova, K. A., Karst gipsa SSSR. Perm skij gosudar. universitet, Institu t karstovedenija i speleologii, Perm, 1977. Str. 84, iluslr. 30, lit. 206. Karbonatni kras je med litološkimi tipi krasa najbolj razširjen. Nekaj m anj je krasa v sadri in anhidridu, k jer prav tako zaznamujemo njegov vpliv na gospodarstvo in način življenja prebivalstva na kraških območjih. Doslej nismo imeli splošne ocene in pregleda tega tipa krasa. To pa je važno pri gospodarskih in tehničnih posegih v ta okolja. V SSSR obstaja okoli 5 milj. km 2 površja s kamninami, ki vsebujejo sadro (CaSCh . 2 H40) ali anhidrid (CaSOi). Ta površja so bodisi p rekrita ali razgaljena. R azprostranjenost krasa na teh kam ninah ni om ejena s sestavo ' H N vode ali s tem peraturnim i razm eram i. K ras se pojavlja v postinjskih, polpu- stinjskih, pa tudi v arktičnih razmerah. Značilne oblike v tem krasu so grezi in vrtače, ki predstavljajo izrazito neugodne okoliščine v inženirsko-geološkem pogledu. Pregled krasa v sadrah in anhidritu je podan na podlagi skušenj, ki so bile dobljene v Priuralju, Baškiriji, Povolžju, Podolju, vzhodni Sibiriji in v Srednji Aziji. Prikazano je zakrasevanje obeh kamnin, sadre in anhidrita, njihova se­ stava, tekstura in struk tura , stratigrafske razm ere, razširjenost v SSSR in njihova topljivost. Geološke in hidrogeološke razm ere kraških območij v ha­ logenih form acijah v SSSR obravnava drugo poglavje. Posebno podrobno je obdelan kras v sadri ruske platform e in severnega Kavkaza. Vpliv krasa v sadri na površinske in podzemeljske vode je tem a posebnega poglavja. Ha­ logene form acije so povsem lagunsko-morskega izvora, v m anjši m eri so kontinentalnega nastanka. Kalcijevi sulfati so zastopani s sadro, ki nastaja s h idratacijo anhidrida. Tako govorimo o krasu v sadri, pa tudi o krasu v različnih soleh. Posebno velike mase halogenih kam nin so nastajale ob koncu proterozoika v paleozoiku, manj pa jih je v SSSR iz mezozoika in kenozoika. K ontinentalne tvorbe s sadro so nastale v spodnjem karbonu in neogenu, lagunske usedline pa od kam brija pa vse do kvartarja , predvsem pa v kredi in paleogenu. Usedline večjih epikontinentalnih morij so značilne za devon, no tran ja slana m orja pa za perm. Pri raziskovanju topnosti kam nin s sadro in anhidridom je bilo ugotov­ ljeno, da topnost s povišano tem peraturo upada. Anhidrid se topi h itreje kot sadra, vendar topnost obeh pada z nasičenostjo vode. Dotekajoča voda se nasiti s sulfatnim ionom že po 1,5 do 2 poti. Sestava voda s teh območij je posebno važna zaradi njihove uporabnosti. Opaziti je povečanje predvsem Ca in SOj inonov, v podzem eljskih vodah pa se sprem ene tudi druge lastnosti. M ineralizacija takih voda naraste do 3 gr/l. Aktivnost zakrasevanja je opazna posebej pri m anjših vodah z m anjšim i pre­ toki ter na m estih m ešanja različnih voda. Razprava o tipih krasa, ki ga na našem ozemlju ne poznamo, bo za­ nimiva za hidrogeologa, inženirskega geologa in geografa. Dušan Novak Robert Geipel: Friaul. Socialgeographische Aspekte einer Erdbebenkata­ strophe. Münchener Geographische Hefte Nr. 40. Verlag Michael Lassleben Kallmünz, Regensburg 1977. (194 strani z dodatkom , 30 kart, 15 grafov in 60 tabel). Razprava izredno podrobno in natančno obravnava socialno-geografske izsledke potresne katastrofe, ki je prizadela Furlanijo. Kot je znano, so bile posledice te potresne aktivnosti, ki se je začela 6. m aja 1976, tudi v Jugo­ slaviji zelo obsežne. Ob tem smo slovenski geografi poročali v več m anjših prispevkih, vendar še nim am o tiskane obsežnejše razprave. Geiplova študija podrobneje obravnava le Videmsko in Pordenonsko provinco. Ne dotika pa se ostalih tudi v Italiji dokaj prizadetih krajev, kot na prim er Gorice. Prav tako avtor ne razpravlja o posledicah potresa v Jugoslaviji in Avstriji, kar lahko štejem o za precejšnjo pom anjkljivost. Če pa se je že zaradi razum ljivih težav pri zbiranju podatkov v drugih državah odločil, da bo obravnaval le območja v Italiji, bi m oral brez dvoma vključiti v razpravo še Goriško in Benečijo. Vendar vse to ne zm anjšuje vrednosti te študije, ki je pokazala mnoge nove poglede in izsledke o tej katastrofi. Zelo zanimivo je poglavje, v katerem govori avtor o pomenu katastrofe za prostorskega planerja. Podrobno raz­ členjuje ukrepe ob tej naravni katastrofi, kar lahko vzporejamo s podobno študijo v Jugoslaviji, ki jo je pripravil Zavod za raziskavo m ateriala in kon­ strukcij v Ljubljani. V nadaljevanju obravnava tudi osnovne socialnogeograf- ske probleme v času pred potresom , kot so na prim er sprem em be v struk turi populacije obravnavanega območja, m igracije in podobno.