Leto XLIII - št. 67 — CENA 6 d
m
Kranj, torek, 28. avgusta 1990
stran 3
Emil Milan Pintar predstavlja program vlade v senci
Dialog, ne rušenje legalne vlade
Špica dela mojstra, lavo pa baba počofta
stran 9
#00
Kat
eri program je - pravi program?
Vladina »kost« za glodanje
Nek
*J je gotovo: hočeš nočeš je Peter Lampič res pravi direktor za Elan! O tem ni več dvojka -   I1*1' pa so v zvezi s programom za reševanje Elana. Bistvo: vlada je preko predstavni-ne h*      Posredovala - dezinformacijo. Žal je to dejstvo. Žal zato, ker tega od vlade pač m pričakovali. Če pri tem upamo, da ne bo kdo zopet zapisal, da so za vse krivi vladi so-^azni novinarji, potem so dejstva taka: Vinko Bogataj naj bi po vladini informaciji usta-'jal zasebno podjetje. Ali v Avstriji, ali pri nas - to niti ni pomembno...
Begunje, 24. avgusta - V Ela-IJ so seveda skočili do stropa. Ne samo, da so jim Bogataja ^menjali dobesedno po tetefo-n.u> tudi dobro ime je s to deformacijo prizadeto. Kajti J°8ataj je formalno še vedno Qlrektor Holdinga Brnca, s po-m°čjo katerega so hoteli z ustajanjem novega imena v t!a,»u čim hitreje uresničiti *jvicarski načrt«. Ker pa tujec , '{""a ali pa zasebnik/ pri nas 'anko ustanovi podjetje le kot "aJi zasebniki, je bila tudi tu sPorna beseda »zasebno«. Ujetje, seveda. Imenovalo JaJ bi se LEAN, ker pač sodiš-Ce enakega imena in iste vsebi-5? ne bi priznalo. In naveza? ^Iar> je ustanovil Holding - ta Pa Lean, ki kupi /s pomočjo Partnerjev, ki bodo sovlagali/
stari Elan. Čudno ali ne - tako nekako bi scenarij tekel. Opomba: zanj so vedeli tako v vladi, kot v občini Radovljica, zanj so bili tudi Švicarji... Seveda je zato izjava v domnevnem Bogatajevem zasebnem poslu toliko hujša. Vinko Bogataj je poudaril, da je »ožigosan kot kriminalec«. Novi direktor ni hotel komentirati zadeve, Blaž Jakopič pa je izčrpno bil vsakomur pripravljen /črno na belo/ dokazati, da je bil Bogataj po krivem oblaten.
Scenarij s Švicarji teče naprej. Vprašljivo pa je, ali niso v igri tudi »inačice«, ki jih javnost doslej ni zvedela. Namreč: nelogično je »startati« na nosilca posla s Švicarji /Bogataja/, ki je v štirih mesecih pač podstavil hrbet za marši-
^'pinista sta ostala v steni
se i
Hi* ' 27- avgusta - V ponedeljek malo po dvanajsti uri ,r'nai ? 0 ^cala reševalna akcija, pri kateri je sodelovalo rešec-1 .^^'h reševalcev (iRS Kranj, od tega je bilo dvanajst v tj0|j ev 11 -Jezerskega. S helikopterjem AB 212 so pripeljali na-ian">v '*tneRa BoR('ana raKarJa m 21-letnega Scbastja-sia n„C,ca: k's,a n°č preživela v steni Dolgega hrbta. Plezala ^mT^ JU')''einw smer v Dolgem hrbtu, bila pa sta nekje \ nede|-rWV ^ vrnwm- Ker ic eden od planincev padel, sta bila toru!! zvf^er prisiljena poklicati pomoč. Pol ure po tistem več o   reJeva,c' h odšli na pot proti Češki koči in Ledinam.
m reseyalni akciji preberite na zadnji strani.
v.s,
""»»'k, foto: C.Sinik
kaj. Cesa ni storil - to je drugo vprašanje. Upamo le, da bomo za vse možne scenarije lahko čimprej izvedeli. Ena Bogataje-va misel je namreč bistvo: »Vedno sem si prizadeval, da Elan kot celota ostane tak, kot je - ne glede na nove kupce in stečaj.« Upamo, da pri tem ne drži kdo fig v žepih in ne bomo neprijetno presenečeni. No, da so se stvari nekoliko pomirile, dokazuje tudi dozdevni predlog novega direktorja Lampiča, da Bogataj ostane njegov svetovalec. Pa še nekaj: delavce /in vse povezane z usodo Elana/ niti ne zanima preveč, kdo je »ta glavni« - bolj si želijo jamstva za delovna mesta in obstanek Elana. To pa je resnična srž zadeve Elan.
Miran Šubic
Stanovanja po groš
Huda socialna stiska ne le delavcev Železarne, ampak domala vseh 13.000 zaposlenih v jeseniških podjetjih, postaja vedno bolj nevzdržna. Obupna zato, ker je bilo mesto s svojo okolico dolga desetletja življenjsko povezano le z Železarno, nobena občinska vlada pa ni ne znala in ne zmogla postaviti na noge drugih gospodarskih dejavnosti. Turizem je v občinskih planih le deklarativno zavzemal častno mesto - njegov delež v družbenem proizvodu je bil v primerjavi z industrijo minimalen.
Ne le nova tržna usmeritev in lastniška preobrazba - Jesenicam se krepko maščuje minula mlahavost in brezbrižnost, češ saj bo, kar bo in dokler bo. Večletno jadikova-nje, da je jeseniška kadrovska politika na vlaku z Jesenic do Kranja in Ljubljane, je bilo žal samo vzdihovanje. Strokovnjaki so leta in leta odhajali, podjetja ob Železarni so životarila in v zadnjem času tudi propadla. Ni bilo ne novih idej in programov, zdaj ko teče voda v grlo, pa tudi ni več denarja.
Niso črnogledi in pretirano pesimistični tisti, ki danes ugotavljajo, da bo letošnja jeseniška jesen pokazala najhujšo socialno stisko po vojni, socialno bedo in revščino večine mestnega prebivalstva. Prisilni železarski dopusti in odpusti ob minimalni socialni podpori bo spravila na rob preživetja številne družine s šolajočimi otroki. Najhuje pa je, da v občini dolgoročno ni nobene perspektive. Kako do kruha, čeprav bi bil le črn? Mar preko meje, kamorkoli že? Tako, kot iz Kranjske Gore v Avstrijo in Italijo čez noč in brez napovedi že odhaja najboljši gostinski kader?
Ko Jeseničani upravičeno prosijo republiko Slovenijo za podporo in pomoč za omilitev socialnih stisk, se pač ne morejo sprijazniti s ciničnimi odgovori, češ: vsak naj skrbi zase in si sam pomaga! Razmere so preveč resne, take, da se je malodane že začela uresničevati davna prerokba, da bodo stanovanja na Jesenicah po en groš! Zdaj ne gre le za »zavoženo« gospodarstvo, zdaj gre za mesto in ljudi, ki so na robu obupa... • D. Sedej
Slovenija dobila "Vlado v senci"
Dialog ustvarja dobro politiko
Kranj, 28. avgusta - Pretekli teden je minilo sto dni vladanja nove slovenske Demosove vlade. Njeni člani zadnje dneve v vsakem javnem nastopu javnost prepričujejo, da so se dela lotili dobro in resno, da podedovane razmere niso vplivale v njen prid, da pa bo v prihodnjih stotih dneh mogoče pokazati bistveno več. Vlada Lojzeta Peterleta bo danes na časnikarski konferenci javnost uradno seznanila s svojim delom in načrti.
Včeraj pa je dobila Slovenija "vlado v senci". To za večstrankarske parlamentarne demokracije ni nič novega. "Vlade v senci" so oblika javnega nadzora parlamentarne opozicije nad pravo, večinsko vlado, so pjen sogovornik in pomočnik pri pripravi ukrepov, seveda če legalna izvršna oblast na to pristaja, pa končno tudi glasnik tistega dela volilnega telesa, ki se je na volitvah odločal za opozicijo, v našem primeru za stranke izven Demosa. V svetu postaja preizkušena praksa, da samo dialog ustvarja dobro politiko.
Slovenska vlada v senci ta hip še ne bo vlada z ministri in razdeljenimi resorji, bo skupina ljudi iz vrst ZKS - stranke demokratične prenove pod vodstvom gorenjskega poslanca v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine Emila Milana Pintarja. Druga dva člena opozicije, ZSMS - liberalna stranka in Socialistična stranka Slovenije, sta se sodelovanja pri ustanovitvi odrekla, ne zavračata pa kasnejšega sodelovanja. Očitno je tudi znotraj opozicije prevladujoč strah pred prenovitelji, očitno te stranke še niso spoznale pomembnosti koalicij na osnovi programov, kar je voda na mlin večini in škoda za levico, ki se noče ali ne zna organizirati. Kljub temu, trdijo pobudniki ustanovitve "vlade v senci", je to pomemben korak k utrjevanju parlamentarne demokracije, pa tudi nujen, saj prava vlada v prvih stotih dneh ni bila posebno uspešna, bila je preveč zaletava in preveč prepričana, da je Demos dobil na volitvah KM) odstotno večino, ne pa 55 odstotno.
Peterle, vsaj tako pravi Pintar, je za takšno vlado zainteresiran. Verjetno pa je zdaj za trdnejše sodelovanje še nekaj ovir na obeh straneh, predvsem pa pri pravi vladi. V pretiranem strahu, da ima po Sloveniji samo sovražnike, utegne v vladi v senci videti novega, čeprav je smisel vsake "senčne vlade" sodelovanje z legalno vlado in ne rušenje. • J. Košnjek
Rudno polje. 25. avgusta - Letošnjega triatlona jeklenih, ki sta ga organizirala Turistično društvo Bohinj in Nedeljski dnevnik, se je udeležilo več kot sto tekmovalcev, ki so se pomerili v čolnarjenju, kolesarstvu in teku. Cilj kolesarjenja je bil na Rudnem polju, od koder so tekmovalci imeli še osem kilometrov gorskega teka do Velega polja. Zmagovalec letošnje preizkušnje jeklenih je Jože Rogelj, med tekmovalci pa jih je bilo tudi veliko s škofjeloškega konca. Foto: V.Stanovnik
Pomoč iz Slovenije
Ljubljana, 27. avgusta - Republiški štab za civilno zaščito je takoj po vesti o nesreči v rudniku pri Tuzli ponudil pomoč strokovnjakov in reševalnih ekip. Ta pomoč zaenkrat ni bila potrebna, saj imajo v BiH za zdaj dovolj usposobljenih reševalcev, prošli p.i o / i pomoč pri identifikaciji žrtev. Tako naj bi v Tu/lo odpotovalo sedem ekip strokovnjakov s tega področja, sporoča republiški sekretariat /a informiranje.
Ob tragični nesreči v tuzlanskem rudniku sta sožalni brzojavki predsedstvu BiH In izvršnemu svetu poslala tudi Milan Kučan in Lojze Peterle.
Razvoj množičnega komuniciranja in demokracije
Bled, 26. avgusta - Z uvodnim govorom predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana se je na Bledu začel 17. kongres Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja, ugledne mednarodne nevladne znanstvene organizacije pri Unescu, na katerem bo več kot 500 udeležencev z vsega sveta obravnavalo temo Razvoj množičnega komuniciranja in demokracije.
>!MlTO©i^(GLAS 2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Torek, 28. avgustaitSjP
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Cestni razbojniki
V svetu in v Evropi še posebej nastaja novo politično ravnotežje. To je proces, ki ga je omogočila pomiritev obeh velesil, premoč zahodnega nad vzhodnim, ekonomskega nad ideološkim, civilnega nad državnim, kulturnega nad surovim. Gre za dogajanje, ki ga ljudje pozdravljajo, so pa seveda tudi taki, ki v njem izgubljajo in ga zato ovirajo ali celo odkrito napadajo. Dva sta tačas v tem oziru v ospredju: v Zalivu Irak, ki hoče na vsak način postati velesila in gospodar tega dela sveta, na Balkanu pa Srbija, ki se ne more sprijazniti z dejstvom, da Jugoslavija ne bo več po njeni meri, da ne bo več Srboslavija in se zato spušča v vedno nove teroristične avanture, najprej na Kosovu in zdaj še v Kninski krajini. V obeh primerih je mogoče prepoznati krčevit napor za ohranitev roparske ekonomije pod krinko ideološkega ekskluzi-vizma. Irak hoče s svojo agresijo vzpostaviti kontrolo nad ozemlji, pod katerimi leži skoraj polovica svetovnih zalog nafte, izsiliti še višjo ceno te surovine in tako nagrabiti še večji del bogastva porabnikov; to počne pod krinko bojevitega islama, da bi za svojo avanturo pridobil še druge arabske in islamske dežele - izsiljevati krivoverce za mohamedance sploh ni greh. Srbija ne napada frontalno, zato pa terorizira cele pokrajine in v njih onemogoča svobodni pretok ljudi, blaga in idej, kar je temeljna značilnost novega evropskega reda. Hotenje srbskih in zveznih političnih krogov je, da bi se še naprej vse stekalo v Beograd, kjer bi nato delili po svojih merilih. Obe navedeni prizadevanji sta tudi poosebljeni in imata kot taki imeni: S. Hussein in S. Miloševič. To sta sodobna politična terorista, ki s svojimi pajdaši posredno ogrožata cele narode, neposredno in v živo pa vedno večje število ljudi: talcev, ki so jih zajeli v Kuvajtu in Iraku ter turistov in drugih popotnikov, ki se ne morejo normalno prepeljati skozi "vojne krajine".
Vojna krajina je ime za vojaško organizirana ozemlja, ki so nastala v 16. stol., ko so Avstrijci na Hrvaškem naseljevali srbske begunce, jim podelili številne posebne pravice, ti pa so morali biti za protiuslugo vedno na voljo za boj proti turškim vpadom. V krajih, kjer se je na prehodu iz srednjega v novi vek branila Evropa pred Turki, se zdaj uveljavlja eden značilnih srednjeveških pojavov: cestno razbojništvo. Je to srbski prispevek k prenovi Jugoslavije in Evrope?
Kakšen bo po vsem tem odgovor Evrope? Evrope, ki se gospodarsko, politično, kulturno, športno, turistično in še kako povezuje v celoto, katere deli so medseboj vse bolj odvisni. Tako prenovljena stara celina se utegne prav kmalu tudi formalno potrditi v novem sklicu Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Varnost in sodelovanje se bosta morala dotlej zagotoviti tudi na jugoslovanskih ozemljih.
Roparski ekonomiji in cestnim razbojnikom je odzvonilo. Zato ni čudno, če bo po tretjem naftnem šoku, ki ga je povzročil z zasedbo Kuvajta, najhuje udarjen ravno Irak sam, za njim pa še država, ki se je nanj preveč navezala: Jugoslavija. Zaradi višje cene nafte in po zapovedani gospodarski blokadi Iraka bodo najbolj prizadeti jugoslovanski gradbeniki ter njihovi kooperanti in banke in teh je - kakšna ironija usode! - največ ravno v boljše viški Srbiji in v muslimanski BiH, manj pa na Hrvaškem in v Sloveniji.
Svet je v procesih liberalizacije in informatizacije postal "planetarna vas", v kateri vsak vpliva na vsakega in vsi na vse Pojav cestnih razbojnikov je v takem svetu anahronizem, za katerega ni prostora. Tako ni čudno, da so se prvič v novejši zgodovini Evropa. SZ in ZDA znašle na skupni fronti proti Iraku, ki s svojim ravnanjem ogroža novo ravnotežje. Če se ne bo sam umaknil iz Kuvajta, ga utegne doleteli še kaj hujšega, kot je zapora poti, ki ga povezujejo s svetom. Zapora je v tem primeru upravičena, ker kroti napadalca. Ostaja pa vprašanje, kdo bo ukrotil hajduke, ki zapirajo pot iz Balkana v Evropo!? • Miha Naglic
Kranjski sindikat o splošni stavki
Kranj, 28. avgusta - Na današnji seji predsedstva sveta kranjskih sindikatov bo beseda o bližajoči se splošni stavki slovenskih delavcev in kolektivni pogodbi. Kranjski sindikat se je spomladi izločil iz Ravnikove »centrale«, zato bo nedvomno zanimivo njihovo stališče o stavki, ki jo organizirajo Svobodni sindikati Slovenije. • D. ž.
Kongres komunikologov na Bledu
Bled, 26. avgusta - Zvečer se je v Festivalni dvorani na Bledu slovesno začel 17. kongres Mednarodnega združenja za raziskovanje množičnega komuniciranja (1AMCR -AIERI). Slavnostni govornik je bil predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Mednarodno strokovno srečanje bo trajalo vse do četrtka. • D. Ž.
ilS<KGLAS
Ob 33-letnki je kolektiv <;orenJNkega g lata prrj>l red uslug ■ srebrno zveido
! ,lanu.itrIJ in Izdajatelj fP (Jlas, Kranj, tisk CV,V Drl,. I juhljana. IO/.D I ( K Ljubljana
Predsednica Časopisnega sveta Kristina Kuhal Naročala* za III. trimesečje je 120,00 din
(iorenjski glas urejamo in pišemo Štefan žargl (glavni urednik in direklor), l^npoldln* Bogatajfv d. odgovornega urednika), Vilma Stanovnik < \|>.>i i, turi/em, poslovne informacije), Danica Dolenc l /\ .1 in in dru/ino, /animivosli, 1'iJić) Danica Zavrl - /lebir I socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej /alar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). l*a Mencinger (k u luna), Helena Jelovcau (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika, Skoli.i I .>k.u ( vrtu /sprotnih (kmetijstvo, Radovljica), Darinka Sedej {ia/ ved rilo, Jesenice), Stojan Saje Ji ii/k-ur iMu.ini/.icijc. ekologiia), Jože Koinjek I nolrani« politika, spori), Marija Volfjak (gospodarstvo, Kranj), t.ora/d šinik Ifoiogiali|.i). Igor Pokora (oblikovanje), Ivo Sekat. Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj. Mote Pijadeja I. Kranj TekočI račva ari SDK: \ \ MJO-M11-11 <***
telefoni: direktor in glavni urednik 28-4fil, uredništvo 2I-8M) in 21 ekonomska
propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-46J, mali oglasi 27-<W>() Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ■
Darja Krmelj Vt
Rdeči potni list je odpiral meje
Medicinska sestra iz Kranja, ki jo je med službovanjem v Kuvajtu doletela vojna.
za Gorenjski glas obnavlja svojo odisejado!
Kranj, 24. avgusta - Zalivska vojna je v Kuvajtu presenetila tudi številne naše delavce, med njimi medicinsko sestro Darjo Krmelj, doma z Orehka. Fo pogodbi, ki jo ima Univerzitetni klinični center iz Ljubljane s kuvajtsko bolnišnico Ibn Sina Hospital, naj bi kot sestra instrument arka šest mesecev delala v tamkajšnjem operacijskem bloku na oddelku za plastično kirurgijo in opekline. Vojna je njeno bivanje v tej nekdaj najbogatejši državi na svetu skrajšala za polovico.
Darjo je sprva bivanje v tej pravljično bogati arabski državi docela prevzelo. Pravi, da je v Kuvajt ni gnala ž^lja po zaslužku, temveč radovednost, težnja po drugačnih izkušnjah, nenazadnje tudi pustolovski duh. In slednjič se je mirno, razkošno življenje v Salmii, od koder jo je vsak dan odpeljal v 20 minut oddaljeno bolnišnico šofer, tudi preobrnilo v resnično avanturo, ki je ne bi nikoli več želela ponoviti.
»Pred hišo, v kateri sva živeli s kolegico Anico, sem 2. avgusta zaman čakala na svojega "driverja". Anica mi je povedala, da se je začela vojna. Polile so me solze, kajti beseda vojna mi je v hipu zbudila misel na bombe, mrliče, taborišča, lakoto... Kasneje, po prvem šoku, sem stvari doživljala precej bolj trezno in neprizadeto. Najprej smo si priskrbeli hrano in vodo za več mesecev, saj smo bili prepričani, da bomo kljub vojni ostali v Kuvajtu. Toda sčasoma so začeli odklapljati elektriko. Domačini, Arabci so
se lažje prilagodili spremenjenim okoliščinam, Evropejci bi težko zdržali brez električnih klimatskih naprav, saj se dnevne temperature v Kuvajtu dvignejo tudi do 50 stopinj Celzija. Nam so vodo in elektriko sicer pustili, toda zaprti med puščavo in morjem ter povsem brez informacij smo se počutili ujete. Osebno sem se za odhod iz Kuvajta odločila takrat, ko so objavili, daje meja za Jorda-
nijo odprta. Sama sem se bala podati na pot, samotni ženski v arabskem svetu meje bilo strah vojakov. Naposled sem se v skupini že dvanajstih ljudi odpravila na pot, ki nas je vodila skozi Bagdad. Večjih težav nismo imeli, le stalno so nas ustavljali in preverjali. Na avtomobilih smo imeli jugoslovansko zastavo in vidno oznako YU, pa tudi naš potni list je odpiral vsa vrata. Iračani so nas pozdravljali kot prijatelje in brate. Nič čudnega, saj smo jim lep čas prodajali orožje. Na ulicah sem videla jugoslovanske tanke in še večja tesnoba me je prevzela. Na jugoslovanski ambasadi so dobro poskrbeli za nas in nam posredovali vse potrebne informacije, od katerih smo bili v Kuvajtu odrezani. V naši skupini so bili pretežno zdravniki, zato smo se bali, da nas bodo zadržali, kajti v vojni zdravnike potrebujejo. Vendar se ni zgodilo nič takega, naš potni list je odpiral meje, pustili so nam tudi vso prtljago, medtem ko so Iračani nekaterim beguncem pobrali vse, od avtomobila, prtljage, premoženja, pustili so jim le vodo.«
V Amanu je trinajsterica zdravnikov z družinami in sester sedla na letalo, še prej pa so prodali vseh šest avtomobi-
lov, s katerimi so prepotovali puščavo. Tamkajšnji Zidje so jih kupili za smešno ceno: za nov in luksuzno opremljen j* ep so jim denimo plačali 800 dolarjev.
18. avgusta seje pred dvem3 tednoma začeta odisejada z3 Darjo in ducat njenih sopotnikov slednjič srečno končala-Oddahnila si je, še bolj pa Ue" ni domači, ki so prav tako brez uporabnih informacij v nego'0' vosti čakali hčerinega povratka. Mamo Branko Krmelj Je novica o zalivski vojni dolete'3 v Vojvodini, kjer sta z mož«*" čebelarila. Nemudoma sta J? vrnila ter pri oblasteh in na JJjj niki v Ljubljani iskala obvesti' o hčeri. Nihče ni ničesar vede'-Branka je tako rekoč dežura"3 pri radiu, da bi, potem, ko sej prva skupina vrnila iz Kuvajt3-vendar Darje ni bilo med W mi, kaj slišala o pogrešanj'1' Zdaj ko se je vse dobro izteklo-malce pikro pripominja, da f radiu slišiš o vsakem pogreS*' nem in najdenem psu, za Člov ka pa je vsem po vrsti mj mar. Skrbi pa bi bile IahK° dvojne, je še dodala Bran*3-kajti mlajša hči, tudi medic'!1' ska sestra, se je sklenila jul'J3 odpraviti na dopust k sestn-Na srečo je namero začasn opustila! • D. Z. /lebir, Fo»-G. Šinik
Na čistilno napravo tudi Kranjska Gora?
Gradnja nove čistilne naprave bi bila predraga
Jesenice, 27. avgusta - Pri komunalnem podjetju Kovinar na Jesenicah razmišljajo, kako bi uredili problem kanalizacije v zgornje-savski dolini. Podjetja ne plačujejo odvoza odpadkov. Zakaj ekološki dinar le v mestna središča?
Pred dvema letoma je komunalno podjetje Kovinar na Ja-vorniku zgradilo novo čistilno napravo za mesto Jesenice in okolico. Po dveh letih so strokovnjaki ugotovili, da je ena najboljših čistilnih naprav v Sloveniji in da zelo dobro obratuje. Pri Kovinarju pa se zavedajo, da morajo poskrbeti tudi za to, da bi rešili problem onesnaževanja Save in vodotokov v zgomjesavski dolini, zato se pripravljajo na projekt pilotske naprave na sedanjo. Z vpi-hovanjem zraka naj bi povečali zmogljivost, kajti verjetno bi bila najboljša rešitev, če bi kanalizacijo iz zgornjesavske doline speljali do čistilne naprave. Izračunali so, da bi bila ta varianta tudi dva do trikrat cenejša kot varianta, da bi v Kranjski Gori zgradili novo čistilno napravo.
Pri jeseniškem Kovinarju so
menili, da so na Jesenicah v zadnjih letih napravili izredno veliko za ekološko osveščenost in ekologijo. Železarna in vsi ostali so vložili veliko denarja v izboljšanje razmer. Zato so se tudi prijavili na republiški razpis za pridobitev ekološkega dinarja, ki se plačuje od energetskega prispevka. Zbere se ogromno denarja, vendar pa se je zgodilo, da so ekološki dinar dobili večji mestni centri. Ne zdi se jim prav, da se denar namenja le za hude ekološke pro bleme, pri tem pa se ne upošteva, da so drugje samo vložili veliko denarja in z velikimi težavami sanirali razmere. Jeseničani bi denar potrebovali n pilotsko napravo in za sanacijo deponije za odpadke na Meža-kli, kjer imajo probleme predvsem s tesnjenjem tal deponije.
V zadnjem času je bilo precej hude krvi zaradi tega, ker so po
občini kontejnerji prenapolnjeni. Komunalci pravijo, da je že precej podjetij, ki odvoza odpadkov ne plačujejo. S številnimi so sklenili pogodbeni odnos se pravi: kolikor odvozov, toliko stroškov. Zaradi težav pa podjetja varčujejo tudi pri odvozu, špekulirajo in ne pokličejo komunale. Se posebej velja to za turistične delovne organizacije, ki v kontejnerje mečejo tudi hrano, zato ob prepolnih kontejnerjih tudi zaudarja. Ne plačuje SCT za odvoz odpadkov i/, barakarskega naselja pri predoru, plačilne težave so jim povzročali pri UP-u, Porentovem domu, pri Iskri, pri l.arivu v Kranjski (.ori, pri Cradisu v Mostah....
V komunalnem podjetju Kovinar pravijo, da odvoz odpadkov za gospodinjstva v jeseniški občini ni najdražji v Sloveniji. Višjo smetarino plačujejo v 27 slovenskih občinah in tako na Jesenicah dosegajo 48 odstotkov povprečne cene, za druge uporabnike pa so nad povprečno slovensko ceno, saj višje prispevke plačujejo le šest
slovenskih občin. Sklep JeS ^ ške občine je namreč b«'-.j, mora biti razmerje med P 3 lom stroškov za gospodinj. ^ in drugimi firmami I PtjLj, Jesenice so tudi redka ot>r
k*3*
kjer morajo en sam prepeljati 50 kilometrov v odvoz odpadkov pa je čenih kar 80 odstotkov p»*J valstva. Odpadke voziio iz vsC naselij, razen iz Srednjega «* in Radovne.
Zaradi gradnje avtoceste J' po jeseniških cestah veliko vornjakov, ki zaradi potn^-. nja parkirnih mest Park' jp-kjerkoli, tudi na zelenica" •. jih tako počasi, a vztrajno *J čujejo. Napravili so postanja v vseh krajevnih skuW stih in slika je že zdaj
falna! Tak transport se <
ne sme opravljati brez $0£ rt ki pa jih SCT nima. Vs«°sfT ba dodatno vzdrževat'. *' ^ je gluha in slepa za °.P° ^rui" zato so se pri Kovinarju na republiško upravo T
Pomoč občine Železarni
Železarni odložili plačilo prispevkov
Jesenice, 27. avgusta - Člani jeseniškega izvršnega sveta so sklenili, da se Železarni Jesenice zaradi težkega likvidnostnega položaja začasno odloži plačilo prispevkov i/, osebnega dohodka.
Železarna Jesenice je občini posredovala vlogo /a umakni-tev terjatev - občinskega dela prispevkov t/ osebnega dohodka - da bi tako prispevala k It naciji podjetja in deblokadi žiro računa Ob tem je bil v skladu z dogovorom na sestanku / upniki v Železarni Jesenice podpisan spora/um o poravnavi obveznosti.
Glede na predlog Železarne o odložitvi dela prispevkov za 90 dni je sekretariat za finance predlagal izvršnemu svetu ■skupščino občine Jesenice, da po obravnavi sprejme sklep o odložitvi prispevkov
Nelikvidnost Železarne ovira normalno poslovanje Železarna Jesenice je po blagovnem prometu neto upnik. IDI več terjatev kot obveznosti, kar pomeni, da bi / ureditvi jo pla Čilnih norm in standardov nelikvidnost izginila. Železarna s strani kupcev ne more iztržiti dovolj gotovine, da bi lahko pokrila svoje gotovinske odli-ve, kupcem v Jugoslaviji pa lahko prodaja le na način, da se terjatve zapirajo s kompenzacijami. Železarna bo trajneje izšli i/ kriza in nelikvidnosti le v primeru, če se bodo uredili plačilni pogoji.
Železarna Jesenice je po investiciji v jeklarno odplačala že polovico tujih dolgov, redno pljsčnja obresti in nenehno zmanjšuje število delavcev ter povečuje kvaliteto proizvodov. Struktura premoženja Železarne Jesenice kaže, da je med viri 55 odstotkov lastnih sredstev, H) odstotkov dolgoročnih kie dilov m 25 odstotkov kratkoro-
čnih kreditov oziroma nosti.
Član sveta so na minu da se Železarni prispevkov v višini 0
M.
■'"'liii;
dinarjev za <>0 dni, oku" jone dinarjev prisepk"* f f .Ini ali do 30. seplen'^*"' Sedej
4 '■"J
1 I1
ML.
Torek, 28. avgusta 1990
NOVICE IN DOGODKI
3. STRAN
GLAS
Slovenija dobiva, po vzoru parlamentarnih strankarskih demokracij, "vlado v senci' Emilom Milanom Pintarjem na čelu
Dialog, ne rušenje legalne vlade
Vlada, za zdaj sestavljena v glavnem iz članov ZKS - stranke demokratične prenove, na kasnejše delovno sodelovanje pa pristajata tudi ZSMS * liberalna stranka in Socialistična stranka Slovenije, bo na začetku "olj projektna skupina, jeseni prihodnje leto pa utegne postati prava vlada v senci, z ministri. Gospod Lojze Peterle, predsednik slovenske v|ade, je pokazal ne samo razumevanje, ampak tudi interes, da se o stva-5 Pogovorimo, pravi mandatar "vlade v senci" EMIL MILAN PIN-1 AR, gorenjski poslanec ZKS - stranke demokratične prenove v družbe-nopolitičnem zboru republiške skupščine.
Kaj je pravzaprav vsebina pojma "vlada v n^"- Poznamo izvršni svet, ki šele sedaj, Pokuša postati vlada v pravem pomenu be-*eđe» "vlada v senci" pa je nekaj popolnoma n°vega.
•j-mii Mi|an Pintar, gorenjski poslanec v J.u*benopolitičnem zboru republiške skup-"ie in predsednik skupščinske komisije za r^,e8«jo  nacionalnega  in racionalnega
, . franka, ki zgubi na volitvah, ali stranke, *! So ostale v opoziciji, običajno formirajo lado v senci. Prek nje se lažje vzpostavi nc-*p oblika javne družbene kontrole prave vla-?-. pe je samo parlamentarna kontrola, je ta "'čajno zelo pozna in praviloma jo je izred-0 težko uresničiti, je največkrat nekonkret-a- Vlada v senci je neke vrste sogovornik ^v' vladi, Njena vloga ni samo nad/orna. ^Puk tudi konstruktivna pri pripravljanju
"' vladi. Njena vloga ni samo nad/orna, "Mk tudi konstruktivna pri pripravljanju g_ ri' ^ jih vlada prinese v parlament. V na-vih r,l7mcrab je to posebej pomembno. V pr-?al0stol'n dneh Demosove vlade se je poka-Ja sc tol vladi včasih izjemno mudi, da ™*jl v parlament s slabo pripravljenimi in
^e|«in° nedorečenimi osnutki predlogov, 'ar
'ko daleč gremo s temi stvarmi, da par-
že er" na eni seji sprejema, na naslednji pa kajj1" lv'1,1 ^" lL' IU1 prejšnji sprejel. Ze to da je vlada v senci zelo pomembna m
|JH odlivu kapitala so tudi stvari. H Uh slovenska vlada v druženju s Hrvan ne upa odpreti. Po nekaterih Podatkih ima nad 5000 Slovencev Parcele v Istri. Na ljubo prijateljstvu z Raspadom Tudjmanom naša vla-P teh vprašanj ne more ali ne upa Opreti. Te občine so se začele obna-^i skrajno nekorektno. Puljska ob-
'h parcel ne smejo kampirati na pitnih parcelah. V bistvu hoče dobi-tentlji brez denarja nazaj."
j je celo sprejela odlok, da last-
vljaj^ji- Del diskusij hi prenesli v pripra-Ptiiv ° a/°.    razpravo med vlado v senci in
^Cnt v,s ' —..... i.......
s'nci y JC en clemcnl v Pr'd vlade v sti, Q^ svetu, čc se menja stranka na ohla ckiln,)""'11"" ne pomeni, da se i/kl|učuje iz ie8u j^ega, družbenega, ku llurnega. jav-icn. ari , n|;i hudi. Pri nas je položaj druga-
vlado
ter s tem razbremenili parla-
^ii(isl| 11 hih v posebnem položaju. Posle,*.4,   ,rski sistem je včasih rev imel za
s'cdi • mmciii |e vtasin res mm /,
^' iz j-, ° "^Ijučevanje precejšnjega dela lju ''^'iii,', n<*Xil ''vlicnja ali pa jim je bilo vsa; **rno«       normalno vključevanje, fa ne
°brat^' s? scdai sPe< /elo jasno kaže. vandal ^'JUčev- i  ■ ^° se   J druga stran, ne samo iz Volil? U P°n,'čnili funkcij k.u je glede Utre i !' U/llll'U normalno in do določene
*«čf| j","1 °P'avičl|ivo, ampak da bo Demos
UvCc fOučevati strokovnjake, družbene de-^''udi' - "° "mcMmkc ,ul Zato je vladi
lUdi, |(j 1 možnosi. da angažiramo veliko teh '' ni h(J,| M'd'"iia vlada ni znala, ni uspela °n r()h "' C ' '"'gaziran m so sedai potisnjeni
* *«ni«fc %enci samo /
'*»»> «,«.  ."*ne prenove. Kje st. °p,,"nie: /SMS
K S - sir .m
»ta druga dva liberali in sociali-
zmi, dye ravni sodelovanja Po prsi va „ uPno vi, i° 1,11 Ponudili naj bi loimitah b s,r'»nk' lS SCMU 1,1 hl h'1'1 ' u'm ^mlsl" 8i|' U;i diu" Ukazale so sc icžave. od le K' dve stranki msi.i piepučani, če
je tako sodelovanje s prenovitelji smiselno, do tega, in to je moje mnenje, da se stranke, ki so bile toliko časa vajene oblastne pozicije, težko navajajo na koaliciranje, povezovanje, ustvarjanje novih zvez. Do nas iščejo predvsem razmejitve, ne pogovarjajo pa se o skupni organizaciji levega centra. Politika pa ni nič drugega kot spretnost povezav na skupnih programih, programe pa je treba oblikovati tako, da take povezave omogočajo. Tako sta obe opozicijski stranki sodelovanje pri ustanovitvi vlade v senci odklonile, nista pa odklonili možnosti, da njuni posamezniki sodelujejo pri delu in mi resno računamo, da bodo v vladi vedno bolj sodelovali tudi ljudje iz teh strank."
Slišimo, da je vzrok za nesodelovanje pri ustanovitvi vlade v senci strah, da se ti stranki ne bi preveč povezali in utopili v prenoviteljskih vrstah in s tem zgubili na pomenu in samostojnosti.
"Ob tem pa govorijo tudi, da so oni nosilci levice in to dvoje se medsebojno izključuje. Če so tako močni, potem se ne bi smeli utopiti. Lahko bi dali ton vsej stvari. Če pa so šibki, naj ne govorijo, da bi morali biti nosilci slovenske levice. Rad bi poudaril, da sodelovanje pri projektu vlade v senci nima nobene zveze z vprašanjem prestopništva, prebegov. Obžalujem, da to ni bolj splošen projekt in rad bi še enkrat poudaril: vlada v senci je nekaj nadstrankarskega. je v bistvu opozicijski projekt. Vlade tudi ne bo imenovala stranka prenoviteljev. Mene so pač nominirali za mandatarja. Mi smo ga ponujali tudi drugim strankam, jaz sem sam ponudil to mesto, čc bi bil jaz predmet spora za sodelovanje, pa so rekli ne. Prenovitelji bi šli v vsako vlado v senci. Mnogo pomembnejše od mandatarja je sedaj oblikovati novi slovenski politični levi center. Notranje zavore so očitno še močnejše od teženj po sodelovanju ."
V nekem razgovoru ali članku ste dejali, da interes vlade v senci ni slaba prava vlada, ampak dobra, uspešna. Bo imela po vašem mnenju nova vlada v senci takšnega partnerja?
"Že od vsega začetka poudarjamo, da vlada v senci ni želja po delitvi oblasti, niti želja po konkuriranju vladi, še najmanj pa rušitev prave vlade Ta vlada dela svoje stvari po eni strani skladno s programi svojih političnih strank, po drugi pa skladno z možnostmi in zmožnostmi. Mislim, da je veliko problemov nasialo zato, ker je moral že pri sestavil.mju te vlade mandatar plačati določeno ceno, če smem tako reči, tem strankam za predvolilne napore in zmage in se je mnogo bolj oziral na politično aritmetiko kot pa na strokovnjake I a vlada je zelo rada odpirala nekatera vprašanja, ki so zbujala veliko pozornost javnosti in medijev Jugoslavija je na neki način precej vpletena v hližnjevzhodne dogodke Od posla, ki ga opravljamo v Iraku, do izjemno velikih količin orožja, ki ga prodamo. Slovenska vlada bi morala v tem primeru zahtevati javno parlamentarno kontrolo, zlasti prodaje orožja, dohodkov, ki nastajajo, spoštovanja mednarodnih dogovorov, resolucij OZN, ne pa načenjali vprašanja nabornikov, ki so ta hip sekundarnega pomena, ne pu seveda dolgoročneje. Hrvati so se temu izognili, puč., ali Odpreti bi morala vprašanja, ki Jugoslavijo, /vezno vlado in tudi Slovenijo lahko ogromno stanejo. Vlada hi morala slonu m stvari pa jih ni Pi v ič Preprečiti velik odliv slovenskega kapitala v jugoslovanski, pa delom.i imli mednarodni prostor. Po dveh kanalih se odliva kapital. Prvi so tako imenovani neposredni dohodki fede-i It i je, ki jih zajema tam, kjer je promet s kapitalom, blagom, dobrinami največji. Tu sta Slovenija in Hrvaška bolj prizadeti kot ostali, pri tem in tudi neproiačiinskem denarju, pa najmanj dobita nazaj Ko |c vlada naredila spisek umetnin, ki nai bi se poiazguhile v preteklih lelih, je ta delež lisočmka vrednosti slovenskega kapilala. ki se odliva Slovenska pod|el|.i s.' veliko plačevala v sklad za raz-voj. precej je bilo direktnih aranžmajev Vlada bi morala narediti zelo natančen pregled.
"Evidentno je. da nihče v tej državi n§ obvlada in ne kontrolira vojske pri njenem početju. Sedaj smo t položaju, k<> r<uji del zunanje politike definira in opravlja vojska. Teh vprašanj slovenska vlada ni odpirala, načenjala pa je sekundarna. Vlada je tudi precej pobegnila I prizo-
n\,(i. ko ffre ta temejjfne razvojne
probleme "
"Gospodarska politika je bila potisnjena na drugo, tretje mesto. Vlada ima strokovnjake, kaže pa veliko nezaupanje prav do direktorjev. Pritiska nanje, kot da ne ve, da so oni ključni faktor slovenskega razvoja. Razumevati menedžerske strukture zgolj kot vprašanje politične moči in baze za svoje delovanje je nekorekten in žaljiv odnos. Ta struktura sploh ni tako slaba in sploh ni bila politično tako enostranska, kot se ji očita."
kam so zadnjih deset let slovenska podjetja vlagala. Vlada v stolih dneh ni pospešila gospodarske obnove. Preprečila je, in to ji štejem v dobro, sesutje nekaterih podjetij. Za izhod iz krize bo treba obnoviti gospodarsko aktivnost. Možnosti je več. najlažje pa se naredi s svežim kapitalom in spremembo zakonodaje, s posegi v zaposlovanje in davčni sistem. Hitreje je treba postaviti na noge agencije za prestrukturiranje. Tu se bo pokazalo, ali gre vladi res samo za pozicije oblasti, ali bo vanje imenovala samo svoje ljudi, ali pa bo pritegnila strokovnjake, opozicijske in neopredeljene."
Do vlade, bodočega sogovornika ste kritični. Če prav razumem, bo prav ta kritika osnova vašemu programu, programu vlade v senci.
"Oboje je. Mi bomo skušali vlado prepričati, silili jo bomo, da nas bo poslušala in tudi tako ravnala. Slovenski odnos do Jugoslavije ni izoblikovan, tudi Slovenije nasproti svetu. Odnos do Jugoslavije je dvoličen. Vlada govori, da je za konfederacijo, vleče pa poteze, ki ne pomagajo k temu. Prepir konfederacija da - federacije ne je treba nehati. Vsekakor prihaja v poštev v vsakem primeru konfederacija, vendar se mora razprava spustiti k tehničnim rešitvam. Predlagamo vsaj tri elemente za opredelitev konfederacije. Del zveznih oziroma konfederalnih organov je treba razseliti iz Beograda. Tu prihaja do neprestanega padanja ravni teh institucij na
"Ta vlada se obnaša velikokrat tako, kot da je dobil Demos na volitvah 100 odstotno vse glasove, kar pa ni res, saj 45 odstotkov ljudi, ki so glasovali, ni glasovalo zanj. Vlada v senci predstavlja tudi glas teh 45 odstotkov ljudi, pa mogoče tudi še kakšnega drugega, kije glasoval za Demos, pa sedaj vidi, da se stvari ne razvijajo tako, kot je takrat pričakoval."
raven lokalne beograjske sredine. Drugič. Nihče ne more biti izvoljen v zvezne, konfe-deralne organe, od ravni pomočnika, vodje nekega organa, če ne zna, vsaj pasivno, jezikov ostalih narodov Jugoslavije. V Švici in Kanadi so dolgo razpravljali o tem in razprave so bile vedno zaključene v prid večjezi-kovnosti. In tretjič. Ključ za financiranje raznih zveznih zadev je obvezno tudi ključ za zastopanost v organih. Če gre za diplomacijo, se je treba zmeniti, koliko in kakšno diplomacijo rabimo, kaj hočemo s to diplomacijo in reči. da bo ključ za plačevanje tudi ključ za zastopanost ljudi iz. posameznih enot. Ta sicer radikalna zahteva, se mora nanašati tudi na vojaške strukture, na vso zvezno administracijo Tak ključ je edini način, da se prepreči zloraba teh struktur v korist ene konfederalne enote, kar se dogaja sedaj. Če bi mi že vztrajali na tem konceptu, jaz sem to zahteval, se ne bi dogajalo, da bi imeli tri četrt namenske proizvodnje v Srbiji in Hosni, tričclrt vseh oficirjev pa iz Srbije in Črne gore. Slovenija bi tako že imela vsaj eno vojaško akademijo. Rešeno bi bilo vprašanje slovenskega jezika, pa tudi vpraš.mie razumevanji Slovenije, ne samo slovenščine Slovenijo je treba gledati kol sestavino Jugoslavije in sestavino Evrope. Je kontaktni člen / Bvropp m njene zveze ne bi smele biti omejene na Beograd. Nesmiselno je, da se Ljubljana povezuje z Milanom prek Beograda lo je zahtevala dosedanja jugoslovanska I ilo/ol ija."
Kako predsednik Lojze Peterle gleda na vlado v senci, na sodelovanje z njo.
"(iospoda Peterleta že dolgo osebno poznam Priložnost i, ko sva sc srečevala na skupščinskih hodnikih, sem izkoristil, da sem ga seznanil z našo idejo Ni pokazal samo razumevanja, ampak tudi interes, pripravljenost, da se o stvari pogovorimo Dvakrat je bil nujno zadržan za dogovorjen sestanek in upam. da bomo to storili ta teden. Mislim, da vlada dobro ve. da dobra politika nastaja samo v dobrem dialogu med vlado in dobro Opozicijo, dobra pa pomeni organizuana. konstruktivna, kritična in korektna. Mislim, da se bo vlada odzvala pozitivno. Imam zaupanje vanjo, posebej potem, ko bo spoznala, da nam ne gre za njeno rušenje Ohoji spoznavamo, da gre potem, ko se predhodno do-govirjamo, v parlamentu lažje • .1. Koš-njek
Poslovalnica Alpetoura v Škofji Loki
Pridobitev
za domačine in tujce
Škofja Loka, 25. avgusta - Na avtobusni postaji v Škofji Loki je Potovalna agencija Alpetour iz Kranja odprla poslovalnico, v kateri prodajajo izlete, potovanja in turistične aranžmaje doma in v tujini ter zastopajo druge turistične agencije. Poleg tega prodajajo letalske vozovnice, nri njih je moč rezervirati rent a car, domačini in obiskovalci Škofje Loke pa lahko kupijo turistične karte, razglednice in se pozanimajo o avtobusnem in železniškem voznem redu.
"Naša osnovna dejavnost so še vedno potovanja v rednem linijskem prometu, smo pa bolj mladi v turistični dejavnosti. V Škofji Loki je nastal del Alpetoura in takrat je bila v njegovi sestavi tudi turistična agencija. Ta del Alpetoura je v začetku letošnjega leta šel h Kompasu, tako da Alpetour na tem področju ni imel "pokritja". To nas je v bivšem Potniškem prometu vodilo do ugotovitve, da moramo dejavnost negovati naprej, seveda pod lastnim imenom - Potovalna agencija Alpetour. Čeprav smo na področju turizma mladi, pa se že nekaj let intenzivno vključujemo v to dejavnost. S prodajno mrežo se pojavljamo ob morju, v Dubrovniku, v Zadru, pa tudi v Zagrebu, na letališču v Beogradu in na Brniku..." je ob petkovem odprtju nove poslovalnice v Škofji Loki poudaril direktor Veli-mir Pešič.
Škofjeločani in obiskovalci so te dni že prihajali v novo turistično poslovalnico, ki je lepa in sodobno opremljena. Investicija zanjo je znašala 627 tisoč dinarjev. Oblikovalec je bil Arhitektbiro iz Tržiča, izvajalec Obrtnik iz Škofje Loke, delo pa je nadzoroval Lokainvest. "Za Škofjeločane ima nova poslovalnica zlasti velik pomen, ker bodo tukaj lahko dobili vrsto informacij - naj si bo o odhodu avtobusov iz postaje v Škofji Loki ali Ljubljani, o odhodih vlakov, o prevozih z letali, vse informacije o kmečkem turizmu v okolici... Za sindikate in šole smo pripravili posebne programe, s tem da se lahko podredimo vsem željam. Ogromno programov imamo za župnijske urade, za šole, za vrtce. V angleščini, nemščini in slovenščini prodajamo kasete Doživite Slovenijo, literaturo Kam v Sloveniji?, informiramo o možnostih zabave in rekreacije, prodajamo razne karte od Škofjeloškega pogorja so Julijskih alp. V prioriteti prodajamo svoje programe, seveda pa tudi aranžmaje drugih agencij," je povedala Olga Križnar, ki bo skupaj z Alenko Kalan skrbela za obiskovalce v novi agenciji v Škofji Loki. • V. Stanovnik
OSNOVNASOLA FRANCE PREŠEREN Kranj
OŠ France Prešeren Kranj, komisija za delovna Razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA
za nedoločen čas s polnim delovnim časom od 1.9. 1990
dalje.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49.
ISKRA MKD
Podjetje mehanskih konstrukcij in delov, Kranj
V skladu s sklepom upravnega odbora podjetja ISKRA MKD Kranj, št. 42, z dne 16. 7., se objavlja razpis za imenovanje
DIREKTORJA PODJETJA
Za direktorja podjetja ISKRA MKD Kranj mora kandidat polog splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
1. da ima visoko izobrazbo
2. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj
3. dokazano znanje enega tujega jezika Mandat traja 4 leta.
Kandidati so dolžni predložiti dokaze, da izpolnjujejo pogoje, določene z razpisom. Prijave na razpis s potrebnimi dokazili kandidati lahko vložijo v roku 15 dni od objave razpisa na naslov: Podjetje ISKRA MKD - Kadrovsko splošno področje, KRANJ - Ljubljanska c. 24/a, z oznako: »RAZPIS ZA DIREKTORJA PODJETJA«.
t
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Športna tekmovanja in otvoritev razstave
Javornik - Koroška Bela, 27. avgusta - V dneh od I. do 4. septembra bo krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela praznovala svoj praznik. V soboto, l. septembra, bo ob 17. uri gasilska mokra vaja na Koroški Beli. Sodelovali bodo člani gasilskega društva Koroška Bela in gasilskega društva Javorniški Rovt. V nedeljo, 2. septembra, se bodo ob 8. uri začela v rekreacijskem centru na Kresu športna tekmovanja v balinanju, tenisu, lokostrelstvu ter v vlečenju vrvi, pikadu in streljanju z zračno puško. V nedeljo bo tudi nogometni turnir na športnem igrišču osnovne šole na Koroški Beli, kjer bodo sodelovale tudi ekipe iz drugih občin. V ponedeljek, 3. septembra, bo v parku talcev na Koroški Beli žalna komemoracija v spomin na pet ustreljenih talcev. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Osnovne šole Karavanških kurirjev Koroška Bela. Začetek komemoracije bo ob 18. uri. V torek, 4. septembra, pa bo ob 19. uri otvoritev fotografske razstave, na kateri bosta predstavila svoje fotografije Jani in Sandi Novak s Koroške Bele.
• D. S.
Zasebniki na Soriški planini
Litostrojska koča bo odprta vse leto
Soriška planina, 27. avgusta - V začetku avgusta so vzeli v najem L.itostrojsko kočo na Soriški planini zasebniki. Več bi investirali, ko bi bila najemna pogodba za daljše obdobje. Obiskovalci so hitro in solidno postrežem. Številne prireditve ob koncu tedna.
Podjetni, predvsem pa pogumni zasebniki (Nataša Pevc, Srečo Rehberger..) so se odločili, da vzamejo v najem Lito-strojsko kočo na Soriški planini. Zdaj zasebno podjetje šele ustanavljajo, kočo in vse pripadajoče objekte pa so v začetku avgusta odprli obiskovalcem. Predvsem imajo veliko načrtov za spomladanski, poletni in jesenski srednjegorski turizem. Soriško planino nameravajo oživiti in jo spet spraviti na dober glas tudi tako, da bo odprta skozi vso sezono, obiskovalci pa bodo na Soriški planini hitro in solidno postreženi.
»Poleg LitostrOjske koče smo za šest mesecev vzeli v najem tudi depandanso s 50 ležišči, dva bungalova in bife na smučišču,« pravi eden izmed zasebnikov Srečo Rehberger s Češnjice. »Lito-strojsko kočo smo prevzeli v uporabnem stanju, bila pa je precej zanemarjena, tako stara koča kot tudi okolica. L /T Včasih je bila koča poleti le
• občasno odprta, mi pa smo
se odločili, da bodo vrata odprta vsak dan in vse dni v
i letu. Marsikateri planinec se
Srečo Rehberger danes že začudi, kako lo, da
je Litostrojska koča odprta, saj tega v minulih sezonah niso bili vajeni.
Vsekakor se bomo trudili, da bomo prija/ni in ustrežljivi, od 7. ure do 23. ure. Ob koncu naslednjega tedna bomo že pripravili piknik z glasbo. Specialitete bodo pripravili ribiči in lovci, poskrbeli pa bomo za zabavne igre. Pripravljamo kolesarsko dirko z gorskimi kolesi od Škofje Loke do Soriške planine, v »mrtvi« sezoni pa bi pripravili seminarje. V zimski sezoni bomo vsekakor organizirali otroški vrtec ter Šolo smučanja, dogovarjamo pa se z domačini iz Danj, da bi turiste vozili poleti s kočijami, pozimi pa s sanmi. Odpreti nameravamo manjšo trgovinico za planince, kjer bi poleg spominkov prodajali tudi razno planinsko opremo. Pogovarjamo se / nekaterimi slikarji, da bi v restavraciji organizirali prodajno razstavo slik.
Največja težava je v tem, da imamo prostora dovolj tudi /a večje, organizirane skupine, nimamo pa telefona. Ze pred mnogo leti je tu sicer bil telefon, odkar pa je v kabel treščila strela, je od telefona ostala le številka v telefonskem imeniku! V /trajno jo v imeniku vodijo, v resnici pa že dvajset let sploh ne obstaja. Zato informacije posredujemo vsak torek in petek od 8. do 10. ure na telefonski številki 622-130.
I.itostrajsko kočo na Soriški planini so vzeli v najem zasebniki in bo vse leto odprta... - Loto: D. Sedej
Naslednji problem je cesta: iz bohinjske strani so štirje kilometri zelo slabega makadama, iz škofjeloške smeri pa dva ki lometra. Obljubili so, da bodo ta dva kilometra že letos avgusta asfaltirali, a doslej se še ni nič zgodilo.
Radi bi investirali, a kaj, ko imamo pogodbo le za šest mesecev. Ce bi nam uspelo, da bi ostali dalj časa, bomo vsekakor Soriško planino napravili zares prijetno, / t /daj pa lahko sa mo napravimo Soriško planino z manjšimi vlaganji priletno, urejeno, tako da se bodo gostje dobro počutili. Prvo. kar smo napraviti, je bilo to, da smo ročno sneli napise, ki so opozarjali, da se streže samo v restavraciji...« • D. Sedej
Odprli prenovljeno šolo
V
Izredna šolska ura v Bukovici
Obnovljena je ena zadnjih šol iz referendumskega programa v škofjeloški občini: podružnična šola Tadeusz Sadovvski v Bukovici.
Bukovica, 25. avgusta - Čeprav nas je do začetka šolskega leta ločil še poln teden, so se v Bukovici zbrali k izredni šolski uri. Pravzaprav je bil pravcati vaški praznik, kakršnega ta del Selške doline dolgo ne pomni. Slavili so odprtje obnovljene šole, ki bo letos delila nauke 48 tukajšnjim učencem od L do 4. razreda.
V Bukovici stoji učilna zidana že od leta 1903, ko so domačini vendarle prepričali gosposko v Kranju, da ta kraj v Selški dolini potrebuje svojo šolo. Število učencev je z leti naraščalo in 1938, ko jih je bilo že 108, so šolsko poslopje dvignili za nadstropje. Med vojno je bila v njem nekaj časa nemška šola, kasneje policija, leta 1945 pa so ga partizani zažgali, ker naj bi postala belogardistična postojanka. Toda šola je kljubovala. Ker ji ni prizanašal zob časa, so ji po referendumskem programu v občini pred več kot desetletjem namenili obnovo. Predvidena je bila že leta 1979, na vrsti pa je šele zdaj, ko so referendumski viri že presahnili. V obnovljeni šoli ne bo potekal le pouk, temveč se v njej odvija tudi precej ostalega krajevnega življenja. Za bukoviško je kot za vse vaške šole značilno, da diha s krajem, da je prizorišče kulturnega življenja. To je v svojem govoru poudaril tudi predsednik skupščine KS Bukovica - Bukovščica Viko Potočnik, nanizal pa tudi druge krajevne uspehe.
Predsednik škofjeloškega izvršnega sveta Vinceneij Demšar
je ob otvoritvi obnovljene šole spomnil na simboliko: ni treba vsega delati na novo. Temelji so stari in kar je dobrega, trdnega, naj ostane. O majhnih vaških šolah, ki jih je oblast v preteklosti zapirala in zbirala stotnije otrok v velikih in brezdušnih šolskih konglomeratih, pa je dejal, da se spet vračajo.
Strela neti požare
Gorjuše, 27. avgusta - Gasilci na Gorjušah so z mokro vajo in proslavo proslavili 20-letnico svojega delovanja. Največja nevarnost požarov je zaradi strele.
Minulo nedeljo so na Gorjušah gasilci praznovali 20-lctni-co ustanovitve gasilskega društva. Jubilej so proslavili z gasilsko vajo in proslavo ob lepem gasilskem domu. V nedeljo je bila na Gorjušah tudi proslava ob 35—letnici ustanovitve gorenjskih občinskih gasilskih zvez.
»Gasilski dom na Gorjušah smo začeli graditi leta 1974, večinoma s prostovoljnim delom gasilcev in krajanov, pomagale pa so tudi delovne organizacije,« pravi predsednik gasilskega društva Franc Zorč.
»Pri gradnji doma nam je pomagala požarna skupnost radovljiške občine, les je prispevala
Večinoma s prostovoljnim delom in s prispevki delovnih organizacij so na Gorjušah zgradili nov gasilski dom.... Loto: I). Sedej
pašna skupnost Gorjuše, prevoze Gozdno gospodarstvo Bled, Gozdarsko kmetijska zadruga, ves potek pa je spremljala tedanja gasilska /ve/a v Radovljici.
Danes je v društvu 70 članov, od pionirjev, mladincev in starejših članov in Žensk, ki se vsi udeležujejo občinskih in republiških tekmovanj. Društvo ima dobro opremo, cisterno, motorno bri/uatno, črpalko, radi bi le
več novih cevi, saj so stare /e dotrajane. Ce se bo sušno obdobje nadaljevalo, bo na zgornjih Garjašah problem / vodo, sicer pa letos ni bilo hudih neurij in ne požarov. Najhujše preglavice na Gorjušah so s strelo, /ato ludi tako skrbimo /a redni pregled gasilskih aparatov. Najhujša nesreča se je /aradi strele pripetila pred dvema letoma, ko sta pogoreli dve gospodarski poslopji.« • l). Sedej
ker so se izkazale, da poučujejo in vzgajajo z več srčne kulture.
»Šola Tadeusz Sadovvski v Bukovici je podružnica Osnovne šole Ivana Groharja. Letos jo bo obiskovalo 48 učencev, po 16 v vsakem oddelku,« nam je povedala Štefka Lovrenčič, vodja šole in učiteljica v 1. razredu. »1. in 4. razred sta samostojna, medtem ko pouk v 2. in 3. poteka kombinirano. Poučujem v 1. razredu, sicer pa v šoli tudi stanujem, tako da sem z njo tudi sicer močno povezana.«
Na slovesnosti ob otvor* šole so sodelovali: godba g pihala Alples, zbor deklet Bukovice,    KUD Bukov** pevski zbor Niko in nJ1"^, gostje, ter seveda učenci-ložnost so izkoristili tudi Za F. delitev priznanj ljudem, zfs .{-nim za izgradnjo šole. -v so jih Mana Veble - Grun^0, vodenje investicije, Franc ^ horič za nadzor gradnje, f" jan Kokalj za vodenje &&a\ ča, Zlatko Košič iz matične ■> le rvana Groharja ter laj"1 zemljišča Anton Bernik. • Z. Zlebir, Koto: G. Šinik
Gasilci iz Gorenje vasi so praznovali
Gorenja vas, 27. avgusta - Letos praznuje gasilsko drustj^jj Gorenje vasi 90-letnico delovanja društva. Jubilej so prosi minulo nedeljo. i0s
Kakor v kroniki gasilskega društva Gorenja vas piše nji» predsednik Janko Oblak, je gasilce društva že leto dni po vitvi društva čakala najhujša preizkušnja. Leta 1901 je pog vsa Gorenja vas - 26 hiš in 18 gospodarskih poslopij.        . n0.
Društvo seje nato razvijalo: leta 1931 so gasilci naba sCga-vo motorno brizgalno češke proizvodnje, še posebej pa SO fl. silci izkazali leta 1926, ko je bila v Poljanski dolini velika v
dc"-i- kot pravi
Po vojni so se začele akcije za izgradnjo doma. ' Janko Oblak: »Velik problem je bil pridobitev lokacije. Pj> * f\i težavah so pridobili lokacijo in dokumentacijo. Zbirali in j" P so material za gradnjo, zabetonirali so se temelji, ki jih "j,
J .
prekriva zemlja. Iznenada je prišla iz občine odločba, ki s0'~nfr kiniti, ker se bo tam gradil hotel. Nekateri teh nekdanj"1
prh takratni boljševistični veljaki, da se mora z gr
velj«
še vedno živi in njim gre »zahvala«, da naše društvo še dane'1'
svojega doma.«
irr»3
ob-
Nastopilo je mrtvilo in šele leta 1970 je nastopijo no n:1
dobje. Začela se je pomladitev društva, ob pomoči star y p0. prodnih članov. Za predsednika je bil izvoljen .Jane/ < *n -|0 do časi so z akcijo nakupovali opremo - društvo se Jc.Pr.erLa Ve11' temeljev, ponovno pa so začeli razmišljati o gradnji do ^ fl$> d.n pi zaradi težav društvo še danes nima svojih prostor jeti prostori Kmetijske zadruge kar zadoščajo. kiučiO ye'
Zdaj imajo dobre možnosti /a delo. Želijo si I«-1 vk 'sl|Skoc'' mladih, posebno deklet in žena. lani so dobili novo g;|S' štreno in kupili nove uniforme. • D. S.
Za varstvo okolja
Kranjska Gora, 27. avgusta - Na novo ustanovljeno .^jja za varstvo okolja \ zgornjesavski dolini je imelo ob k°nC . ^0v v Kraniski Gori svojo redno sejo. Seje so se udeležili *°S^\t& darji. ribiči, odzvala pa se je tudi ZSMS • liberalna stran * j^t; niče. ki je podprla ustanovitev društva Društvo je i/vcn!,^janl*' sko in deluje za Rateče, Kranjsko Goro in za Mojstrano. ^0fir bodo predvsem prizadevali za zavarovanje in ohranjanj j^aji nih in naravnih vrednosti naše dediščine, za zdrav u,n|?|j jan*'* in /a ohranitev narave /a piedsednika društva so izvoli Mertlja, tajnik pa |c Silvo Smolej • L. Kerštan
Cerkveno žegnanje na Kupljen^11
Bohinjska Hela, 27. avgusta V nedeljo, I \ avgusiJ. s^hjnj' sel|ii Kupljenik praznovali Pri podružnični cerkvi M' p3 s" ska Bela so praznovali cerkveno /cgnanjc. na slovesni jvr prišli rudi usti domačini, ki živijo v dolini. Na Kupljenpfljtj najst domačij med travniki in njivami, na ne preveč ra ^o/SP smah Vasčani mi /giadili nov gasilski dom in ob ra/nin nakupili gasilski avto. Na ta prijetni svečani dan so »« P°. fLtfi? diciji zbrali pred cerkvijo. Zveza kuliurnih or8anizaCuora St*Jji vljice |im >e organizirala nastop moškega pevskeg«* z /t>f*. Žagar iz Krope, ki jim je pel stare ljudske pesini. ki M JjC ^0) gospod prof Lgi Gašperšič in dal pesmarici iusl"v , sW'Jl mili dom I epo je bilo slišati cerkveni zvon. ki tod o/n« s pl|>' lepo pesem ze od lela 1558  Ve« kol dvesto poslušalce Vj||Cn"p
■kanjon potrdilo, da si tako laplh tranutkov la ialUo
Sparovec
T°rek, 28. avgusta 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN ©@IMI£&JME2GLAS
Vse
večja revščina
Nekateri imajo komaj za kruh, drugi si kupujejo super imenitne
Revščina se plazi tudi po slovenskih domovih, ogroža družine z več otroki, nekatere upokojence in za delo nezmožne ljudi.
avtomobile
Resnično revnih ljudi pri nas ni veliko, kar je tudi zasluga sive ekonomije, v Sloveniji že pregovorno veljamo za pridne in delavne, ka-*J" pa stiska trka na vrata, to drži še dvakrat bolj. Če dve plači ne j^krijeta družinskih stroškov, pač iščemo zaslužek z dodatnim de-
Tudi naši sobesedniki večinoma soglašajo, da zlasti de-V^ke sloje že obvladuje rev-^'na, medtem ko se njih samih ^ ni dotaknila in svoje materijo stanje opisujejo kot povprečno.
Franc Tržan, upokojenec iz Hra» pri Smledniku: »Res je, ^di pri nas se pojavlja čedalje večja revščina. Cene naraščajo,
Plače
m drugi prihodki
onimi, ki si lahko privoščijo tako rekoč vse, so se močno poglobile. Sama na srečo ne čutim pomanjkanja v smislu eksistence, saj poleg službe delam tudi honorarno. Koliko časa bom lahko še izboljševala kvaliteto življenja s pomočjo sive ekonomije, ne vem, kajti konkurenca na tem področju je vse večja.«
Gora/d Tomažič iz Preddvora: »Imam občutek, da revščina obstaja že dlje časa. Zakon-
sicer še dosti denarja, vendar je lakih le malo. Sama sodim med povprečno situirane, ne morem se še pritožiti.«
Roman Habicht, študent iz Ljubljane: »Po mojem pri nas še ni revščine, vsaj v Sloveniji
mesarjem, mi je omenil, da se prav pri mesu najbolj pozna upadanje kupne moči. Tudi trgovci bi lahko povedali kaj podobnega.«
Alenka Friškovec, sociologinja iz Ljubljane: »Revščina je in je ni, odvisno kateri družbeni sloj imaš v mislih. Hrana in osnovne življenjske dobrine se dražijo, kar najbolj prizadene tiste, ki že sicer ne sodijo v privilegirani razred. Najbolj ogroženi so po mojem delavci iz neposredne proizvodnje. Razlike med temi, ki imajo malo, in
Rajajo isti. Najbolj so v teh .Ko'<ščinah ogroženi upoko-J.nci m matere z več otroki, ?*ratka
matere
vsi z nizkimi dohodki ,n večjo družino. Zase ne mo-rem reči, da sem reven, toda če se ne bi znašel, ne bi užil polnega luksusa. Pri 2500 di-narJih pokojnine in prav toliko Aninih ne hi imela niti avtomobila. Tako pa si pomagam s £0r»orarnim delom, da se vsaj z b°'ho lahko voziva naokoli« • Marjeta t rimu. prodajalka !2 Kranja: »Revščina že obsta-J'tudi v Kranju jo že lahko vi-a'rno, med delavci Iskre, Tek-Juindusa in podobnih podjetij . stiski. Kupna moč je že mo-Padla, zaposlena sem na-"treč v trgovini, pa to opažam 1 dneva v dan Nekateri imajo
je ne vidim. Kar dobro še živimo, ničesar nam ne manjka.«
Goran Križnar, strojni inženir iz Kranja: »Pravijo, da je revščino čutiti tudi pri nas, jaz osebno je Še nisem videl. Najprej je zadela delavski sloj. Ko sem se zadnjič pogovarjal z
ski par, ki dela denimo v kranjski Iskri (tam je za 2300 dinarjev plače na mesec zaposlena tudi moja žena) in z velikimi stroški živi na Planini, jo nedvomno občuti. Ne vem, kako ljudje sploh preživijo - ali kradejo ali dodatno delajo ali si pritrgujejo od ust? Trgovci pravijo, da 15. in 5. v mesecu ljudje kupujejo več kruha in mleka, kar dovolj zgovorno potrjuje domneve o revščini. 70 odstotkov ljudi po moje komaj preživi mesec, določeni sloj pa uživa razkošje in si kupuje super avtomobile. Razlike se povečujejo.« • D. Z. /lehir, Fo-to: G. Stoik
POMISEL
I SVET BREZ BLEŠČIC
**"Sm°, ki je obkrožilo svet
Craig bi rad v knjigo rekordov
|h||
Vsebj  av8Us,a - V naše uredništvo ja prišlo kar troje pisem z enako Kr««."' P°slali so nam jih z Aerodroma Brnik, Podjetja Komunala *ni !«> Tekstilindusa.
k, ^ ' '"Mlin, ili se odzovete na prošnjo sedemletnega dečka Craiga, v (; 111 dne\ i zaradi tumorja v glavi. Njegova zelja je, da pride lev y.1jSS()Vn kii|igo rckordo\ z največ|im številom želja za ozdravi GOLh 'tlj0 /:| ozdravitev pošljite na naslov. CRAKi SH1R-Dfc 0(v5h Sdh> ( •l,shil,,°"> Surrey SNCi 1 LD, ENGI W
^etih eilL'"1 I11"'11111' da priložene kopije pošljete na naslove ^      f^Hljelij p,, v.išem izboru ••
PtjVv* imoP°slati Iskri ERO. UKO Kropa. Inštitutu za TBC in kn'?1 ["'t'"'" dolntk. tekstilni tovarni Zvezda, Domu upoko ski i ^ d dvor. Gorenjski banki. Gorenjski bolnišnici, Gorenj-Vori Osnovnemu zdravstvu Gorenjske in Osnovni šoli Da-
ma Jenka ( rrkljc
P!Srna iz'i    '" '•' "lh nabiralnikih se zadnje čase kar vrstijo različna t'Cc' tl>d-    'SOV,t',>'"n v*rig, ki obetajo srečo, denar ali pa le razgledno ^ 1'' "'Henjeno pismo je nekaj povsem drugega. Naše uredni-Pti|f>Ž.|,t P[C|clo,>l1 lrt"n
resnih, treznih poslovnih sodelavi e\ in n so *Porn^'iODSeicn s«nam podjetij, ki so ga t.t prejeli in z razgled-'■n>ik   k *1°mc,mi dečku Craigu zelje po ozdravitvi. ',|Slt|1'- in "i s,or,'i 'udi mi. Desetim sodelavcem bomo poslali
L ^Ula? n J'm' tudi eni Od gorenjskih osnovnih Sol Upamo, da bo sPodb ■°'1l|t' ' dečkovim naslovom ludi na vse ostale šole in olro-
naj »ar ',naJ P***j° ivojetnu vrstniku. Tudi nase bralce prosi-k Podili3   rill«l,v naslov pošljejo naholjte zelje in sc pridružilo vci
Cniu dečku
Pod ,
^ln*JC,lCl][J in usianov, tei številnim posameznikom, ki so že jms.iIi
m mu pomagali lajšati bolezen. • I). Z.
s/i- \i \>(>u>vi> pridobili veliko prijateljev. Pa si h ' V'' ,/" f"'ihmln)cxii poletni n<- ho\te videli, prav gotovo f""'h i te't',0 dopisovali ko boste poiil/ali pisma in raz^tedniee, hvlton k' na nusluv: (rmn Sheryidd,An Setbv Road.Can S""rv SNG I /,/) ENGLAND
Da bi bilo vsaj delo
/a hiezdušnim ugotavljanjem odvečnih deiaVCOV \ tehnološko posodobljenih tovarnah se skrivajo številne človeške tragedije. Sčasoma sc njihova tragičnost sicer zmanjšuje, ostaja pa grenak priokus, da so stare vrednote s človekom vred izgubile svoje prvenstvo, kajti zdaj vladajo trg. učinkovitost, tehnologija. Tudi Slavica, ki je pred pol leta v Iskri dobila odločbi, s katerima njeno delo postaja odveč in |C zalo obsojena na čakalni dopust, že bolj umirjeno gleda na lakia-
trn lok, Formalno jc še vedno na Iskrini plačilni tisti, vendar za ho odstotkov zajamčene plače. Ker se ne sprija/ni z negotovim čakanjem, niti s pičlimi denarci, do nove zaposlitve priti pa ni več lahko, si občasno služi denar kot gospodinjska pomočnica pn različnih družinah. Marsikatera bi pomišljala, preden bi sprejela to v očeh družbe malo cenjeno delo, Slavica ni.
Ne vemo sicer, ali verjame v nekdaj dostikrat poudarjano frazo o častnosti vsakega dela, znano pa nam je drugo: dve hčeri ima, osnov nošolko in srednješolko. Da bi jima omogočila vse tisto, kar imajo njuni vrstniki, je treba moževemu zaslužku in svojemu nadomestilu primakniti kak dinar, da lažje shajajo Stroški za življenje sc neznansko večajo, vsak mesec znova se zgrozijo ob zneskih na položnicah, ki pridejo na njihov naslov na Planino bodisi za stanovanje in ogievanie bodisi za elektriko ali časopise, k.i|ti tudi skromen človek si želi kako dobrino duhovne civilizacije. Morju so se letos odrekli, dopustniški vlak (stari in dotrajani avtomobil jim je namreč nekoč med vožnjo pogoiel) |ih je to poletje peljal \ Srbijo, v rojstni k i li j Odkar jc Slavica izgubila delo, je slišala od ljudi že marsikatero škodoželjno pripombo, ali se ne bi družina nemara zdaj vrnila, od koder je prišla Pripombe na račun njihovega iiižnjaškega porekla, zbadljivke, da jc družba prav n|im nudila vse na krožniku, od dela do stanovanja in da so rav no oni znali vse dobrobiti spretno izkoriščati, jo hudo zadenejo. V domačem kraju pred desetletji ni bilo dela, danes ga tam doli dobiš še veliko težje Ko sta se z možem pred mnogo leti za poslovala v Kranju. |ii ni nihče spraševal po poreklu, prehivala pa sta v gneči z drugimi priseljenci v starih, tesnih stanovanjih pri Standardu N.i|brž ne zaradi picračunljivostt. da bosta na listi solidarnostnih prejemnikov za na Planino čim višje, temveč zato. ker boljšega tol.ii m bilo najti ludi sedanje stanovanje vestno plačujejo, pa tudi vse ilrugo, tako da |ih psovke na račun »Bosancev«, ki so se okoristili z. družbeno solidarnostjo, res bolijo I oda |c že tako, da se v krivi vse nezadovoljstvo domačinov zlije na prišleke. Domačini sc Čutijo ogrožene, ker m zaposlitev stanovani zaslužka toda ali smo mi krivi za to, da nas je industrija pred leti potrebovala, med drugim tudi za laka dela. ki jih domačini niso hoteli opravljati, sprašuj« Slavica.
Ko bi le še imeli delo' Slavica se boji, če zaposlitev izgubi še mož, če bodo tudi v njegovi tovarni redčili zaposlene. Ve, da pri tem ne gledajo na ime, na poreklo, da te vrste »vojna« ne izbira, da se ne ozira niti na socialno sliko v družini ali na pridnost in prizadevnost, ki jo |c kdo pokazal pri delu Se bolj jo je strah prihodnosti za hčeri. Starejša bo zd.i| zdaj končal.i sredii|o šolo K.i| če tudi zanjo, kot za številne vistmke, nc bo dela'1 • I). Z. Zleblr
Na cesti
Že zdaj je na Slovenskem brez zaposlitve lepo število ljudi, jeseni se obetajo vrste brezposelnih še povečati. Na cesto namreč utegnejo biti sčasoma postavljeni vsi, ki so zdaj zgolj prikrito nezaposleni, bodisi v firmah, ki se tehnološko prenavljajo, zaradi večjega profita razpolavljajo število zaposlenih ali pa so zaradi svoje neučinkovitosti na tem, da jih doleti stečaj. V Sloveniji je govora o slabi tretjini tako ali drugače odvečnih delavcev in vse kaže, da zanje v podjetjih ne najdejo boljše rešitve, kot je cesta. Lahko bi se sicer bolečih prijemov polotili postopno, najprej z radikalnim zniževanjem plač na »nepotrebnih« delovnih mestih, nato pa bi jih sčasoma ukinili. Toda posledice so končno tudi tu enake - cesta.
Ta dogajanja nas brezčutno postavljajo pred dejstvo, da je socialne države nepreklicno konec. Dobro, naj bo konec tiste varnosti, pravzaprav lagodnosti, ki jo je doslej nedotakljivo delovno mesto dajalo slabemu delavcu. Kdor je len in slabo dela, naj se le znajde na cesti! Toda žal se račun ne izide tako pravično in enostavno. Ker je bil v bivšem realnem socializmu do zadnjega lasu na glavi zaščiten sleherni delavec že na delovnem mestu, ni bilo do kraja izdelanega sistema siceršnje socialne varnosti. Kot formalni oblastnik in samoupravljalec pa delavec tudi ni imel posebne pravne zaščite. Zdaj ga tepe eno in drugo. Če se tovarna sesuje v stečaj, je ta udarec enak za vse, če vodstva podjetij sestavljajo sezname odvečnih delavcev, pa je zgodba že drugačna. Res bi moralo biti v interesu podjetja, da se najprej znebi slabih delavcev, toda dokler nad sestavljanjem spiskov in njihovo izpeljavo nt nobenega nadzora, je težko slepo zaupati pravičnosti v kadrovskih upravah.
Ko se nekdaj varno zaposleni znajde na cesti, z nadomestilom, najpogosteje pa brez, naj bi v interesu preživetja takoj iskal drugo delo. Tako kot na neizprosnem zahodu, kjer brezposelnemu sprva nudijo podporo za preživljanje, potem pa ta denar sčasoma presiha, naj bi tudi pri nas brezposelnega stimulirali k iskanju dela. Teoretično je sicer slišati lepo, da bi socialističnega delavca po evropsko postavili na lastne noge, toda ob vsesplošnem pomanjkanju delovnih mest je tudi tržišče delovne sile precejšnja utopija. Ko sem se pred kratkim pogovarjala z nekdanjim delavcem propadle Delte, ki od prvega dne stečaja išče novo zaposlitev, je potožil, da mu je v pol leta uspelo najti le nekaj priložnostnih del. S stalno zaposlitvijo, ki bi po našem socialističnem vzorcu življenja nudila materialno in socialno varnost, pa nič. # D. Z. Žlebir
VESTI
Poceni počitnice za upokojence
Lepe in dokaj poceni sedemdnevne počitnice si lahko privoščijo gorenjski upokojenci septembra, in sicer pri turistični agenciji Kompas. V znanem istrskem letovišču Rabac bodo za teden dni v eno ali dvoposteljni sobi odšteli 1.470 dinarjev, oktobra, novembra in decembra pa le še 994 dinarjev. Avtobusni prevoz tja in nazaj pa jih bo stal 290 dinarjev. Menjave so ob sobotah. Informacije in prijave sprejemajo v vseh Kompa-sovih poslovalnicah po Gorenjskem. • Ivan Petrič
Zazivite s svojo Lepoto
Pomagali Vam Bomo v Novem Kozmetičnem Salonu J j   j KJER VAM NUDIMO:
Popolno nego obraza, vratu, dekolteja
Depilacijo, epilacijo z cl.pinceto
Lepotno pedikuro
53
KOZMETIČNI SALON Make - up
Dar Dar a,, b**^«
dekorativno kozmetiko CU,li«n 1 ),m,
. KoOTfticn, $jlon Bjibjn 41 OcO Struinikovj R Sem
STORITE TUDI NEKA] ZASE, NE BO VAM ŽAL!
WoM„gmd3Qdvin
PODVIN
RADOVLJICA    - JUGOSLAVIJA
64240 RADOVLJICA - p. p. 10 - TEL. 084/75 543 in 75 554 TELEX 34568 YU PODVIN
Na podlagi sklepa delavskega sveta Gostinskega podjetja HOTEL GRAD PODVIN objavljamo licitacijo za prodajo
OSEBNEGA RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA PS IT MJ0/02I - tip A, leto izd. 1988, nerabljen:
— sistemska enota - disk. enota 3,5" - 720 KB
— tipkovnica
— monokromatski ekran - 13 dia
— navodila za uporabo sistema
— PC DOS 33 s priročnikom
— BASIC priročnik
Izklicna cena je 26.000,00 din.
Udeleženci morajo do pričel ka licitacije vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene. Kupec je dolžan plačati kupnino v roku 8 dni od dneva licitacije ter prometni davek, v kolikor je kupec fizična oseba.
Licitacija bo dne 4. 9. 1990 ob 9. uri v kletnih prostorih HOTELA GRAD PODVIN.
Za podrobneje informacije pokličite po te.: 064/79-881, 79-881.
GLAS 6. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Torek, 28. avgusta 1990
ODMEVI
Bog je mrtev
Danes kličem za pričo proti vam nebo in zemljo. Predložil sem ti življenje in smrt, blagoslov in prekletstvo. Izvoli torej življenje, da boš živel ti in tvoj zarod.
(5 Mz 30,19) Gospodu Stanetu Boštjančiču na članek (27. junija 1990) Bog je mrtev, Marx je mrtev, pa tudi jaz se slabo počutim (Grafit iz Ljubljane)
Mislim, da je ta vaš članek marsikoga spodbudil k razmišljanju in bridkemu spoznanju: kako daleč smo še do resnične sprave. Sicer vi tega pojma »sprava« res še ne sprejemate. Kako in kdaj ga boste sprejeli, je vaša osebna odločitev in svoboda. Vsekakor pa mora pri vsaki spravi osebno v človekovem srcu prevladati dobrota nad hudobijo, čim večja je osebna žrtev, vrednejša je sprava.
V letih šolanja sem srečala mnogo humanistov, ki so resnično dojeli pluralizem in vsi ti dobri učitelji so poudarjali medčloveške odnose in ta zrelost in vzgoja izhaja iz človeka, tudi v družbah z marksističnim sistemom. »Na zemlji sta dve človeški rasi, toda samo ti dve rasi: rasa spodobnih in rasa nespodobnih ljudi, v tem primeru ni nobena rasa čista. Obe rasi sta na splošno razširjeni, nobena pa ne obstaja izklučno iz spodobnih ljudi ali nespodobnih.« (F. Fran-kel: Psiholog v taborišču smrti) Gotovo je, da smo mi vsi v tem krogu. Zato vas, gospod Bošt-jančič, sprejemam človeško toplo, takega kot ste vi sami osebno, v sebi in navzven.
Fanatiki in revolucionarji so vedno obračali svet, toda samo obračali, obrnil se je drugače in z vidika komunistov so po dolgem časovnem razmaku celo rekli, da je bilo tudi to potrebno in celo dobro. Hitler je zahteval novo razdelitev sveta, in sprožil je razpad imperijev, razdelitev pa je sledila sama. Imejte torej svoj boj, če brez njega ne morete živeti. Tudi inkvizicija ga je imela, a za njene napake mora Cerkev že stoletja in še danes prenašati očitke in prav je tako, zgodovina ne pozablja napak m zablod. Naša NOV je žalosten primer: žrtve med vojno se ne morejo enačiti z žrtvami po vojni. Osvobodilni boj nosi geslo »svoboda«, bistvo vsake revolucije pa je: »krvava revolucija, krvavi teror - uspeh« (dr. Janez Rugelj). Zato: poglejmo se v zrcalo in ne jezimo se, če je naš obraz grd.
Vem, da boste tudi moje besede imenovali »pleve«, kajti vaši
udarci so nizki. Tudi tu so me humanisti učili, da kulturen človek nikoli ne sestopa iz osi človečnosti. Tisto o oddaji »Še pomnite tovariši« pa rešite demokratično, pluralistično. Naj RTV Slovenija razpiše anketo o vrsti oddaj, ki so nekaterim priljubljene, drugim odvratne. Anketa naj procentualno upošteva volilne izide, saj smo za ljudsko voljo, demokracijo, mar ne.
Ne verjamem, da so vsi zgodovinarji, ki drugače mislijo kot vi »kvazi-zgodovinarji«, saj ste vendar za pluralizem in v Vevčah meljejo, meljejo ideologe naše revolucije, mi pa smo jih morali citirati v šoli na pamet. »O izkrivljeni vlogi NOB in domobranstvu« kot to navajate vi, smo bili v šoli poučeni belo - črno, ker pa je to literarna prvina pravljice, so celo šolarčki imeli pomisleke. A tu je priskočilo na pomoč Leninovo geslo: »Kadri rešujejo vse!« in primernejši je učitelj z moralno političnimi kvalitetami kot z diplomo. Mar smo tako poneumljeni zaradi 40-let-nega načrtnega zavajanja raz-
napadalnostjo želi ustvariti navidezno moč. Vroče raznovrstne reakcije pa gleda in sodi naš bodoči rod. Resnica pa pride na dan, četudi jo prekriješ z asfaltom.
Slovenci resnično hlastamo po politiki, ob strani pa puščamo ustvarjalnost in delo. V javnih medijih so na prvem mestu: politika,  demokracija, pluralizem. Kdo pa je to pot do te demokracije, suverenosti sploh prvi? Kdo je utiral pot skozi puščavo, da se ni zarasla, sicer ne bi bilo več boja med dobrim in zlim, ne bi bilo ne zmaja ne osvoboditelja, ne junaka ne pošasti, vse bi bilo monolitna masa. Od 60 let dalje med slikarji, dramatiki, pesniki, esejisti najdemo imena: Sedej, ml. Zupet, M. Pogačnik, Šeligo, Jančar, Strniša, Salamon, še so imena, na robu nihilizma najdem Edvina Fritza, najdem ga med besedami: nebo (zgoraj), zemlja (spodaj), travnik (pomla-danksi), Milena (maja), Mileni-no: plašč, jopica, bluzica, koče-majkica, rizica itd. najdem ga v verzih: »Vem, da ni še čas. Tek časa je kot miške tek. gracilen, nežen /in brez strahov, kot da za njim sploh ne zija praznina./ Vendar zija in dela votlo in ne
DE SNA
HNDUSTRIJA IN BJEKTI ŠKOFJA LOKA - TRATA
odprto od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure
zidne obloge • rustikalni stropi • ograjne deske * panoramne stene •obdelane okrasne letve • masivna vrata za kuhinje in pohištvo • stavbno pohištvo po naročilu •
Informacije: 064/632-181!
NOVO - NOVO - NOVO NOVO NOVO - NOVO - NOVO
novrstnih medijev
Gospodu Omanu očitate »čve- smiselno naše početje./ Čutim jo kanje o svetem boju udeležencev  kot dokončen nič in radostno
NOB in domobrancev«, ki da ga menda oznanja v imenu Kmečke zveze ali predsedstva SR. Bivšim šefom udbe očitate »ritolizni-štvo\ ker so gospodu Bučarju čestitali, ob razglasitvi konca državljanske vojne. Gospod Petrele, da avstrijskim desničarjem »ljubi ruku«. Novi oblastniki, da »držijo karte skrite v rokavu«. Tu se preprosto vprašam: kakšne karte je imela ZK, vladna politika štirih desetletij, da tuji kapital še danes ne more verjeti projektom nove vlade. Le v čigavem imenu je vlada s svojim početjem morda zapečatila cele rodove9 Ne samo katastrofalno gospodarsko stanje, nova vlada je podedovala tudi nezaupanje v svetu. Kdor danes še pošteno dela in misli, mu ostane ena sama izbira: zaupati novi vladi, da bo s poštenjem in doslednostjo lahko potrdila to naše zaupanje. Mnogi so v 40 letih obljub izgubili vsako zaupanje in pogum in pasivno čakajo, kaj se bo izcimilo. v vsesplošni zmedi pa ne manjka brezumnega kritizerstva. »Kako strašna slepota je človeka,« so res Prešernovi verzi preroštvo Slovencem: večna slovenska politična in osebna razdvojenost.
Našteli ste kopico imen za nova poimenovanja trgov in memo-rialov. Vidite, gospod Bostjančič, jaz vas ne poznam, toaa ta re-vanšislični strah je vaša osebna projekcija. Kdor nima notranje duhovne moči. v strahu kriči in z
zadnje zavetje./ A pesnik še ni povedal vsega. V aktualnost časa je udaril z epigrami, ki so že na meji pamfleta. Te navajate vi. Pa se zaveda, da piscu ravno po takem pisanju sodijo osebni značaj. Celo Zupančiču so zamerili prigodnice. Karadžordže-viču in Brazu. pa vendar Župančič je en sam, izjemni pesnik moderne. Pametno je, da je pesnik na svoji njivi, sicer pa je čas najhujši rabelj za vsakega umetnika. Tudi Fritzova pesniška palica ima oba konca, prisluhniva: »Belci so delali zločine le za časa vojne, a rdeči še po zmagi so bili rdečih rok.«
V nadaljevanju se. gospod Bostjančič. bojite, da bi se prenehali brati partizanski pesniki, da bi utihnil Partizanski invalidski pevski zbor, da bi se rušili spomeniki NOB, da bi se izbrisalo vse, ker je povezano z NOB, ker da to spominja na krvave dogodke. Pravite, da ima Demos že pripravljene dehteče lipe. Alpski kvintet podoknice, družine, ki bodo štele po toliko otrok kot jih bog da: češ da se vračajo časi Valjhuna.
Mislim, da si prilaščate vlogo Črtomira - kolektivnega junaka (Priporočam, da se pregrizete do samega jedra, kjer je drugi Črtomir, ki bije svoj osebni boj in ga vodi spoznanje: »da pravi Bog se kliče Bog ljubezni...«)
Študij o tem zgodovinskem ozadju je več, navalom najnovej-
šo in preprosto razlago: V nove zarje-slovensko berilo za osmi razred osnovne šole str. 243, ki se konča: »Seveda ne moremo mimo resnice, da smo se s sprejemom krščanstva vključili v evropsko civilizacijo in kulturo.«
Če razumem, je vaš klic: »Kdor hoče se predati...« Vaš zadnji odstavek mi samo še potrjuje misel: oblast je slast. Bo ob tem torišču izgubljena slovenska demokracija in samoodločba?
Vsi, rdeči in beli, se morajo soočiti s povojno slovensko zgodovino, brez te pripravljenosti ni nadaljne poti. Trdite, da so formalnosti za nami, osebni boj pa je drugi del Krsta pri Savici.
Nekdaj prepovedani češki pisatelj Ludvik Voculik pravi: »Drugače diši pot tja, drugače pa nazaj.«
M. Hafnar
Bobu bob
»Turki so podobni tigru. Če je ta pomočil svoje srdite zobe v kri, ga pozneje vedno žeja po njej.«
Slava vojvodine kranjske Valvasor - XVII. stoletje
K pisanju me je spodbudilo razmišljanje gospoda Stanislava Klepa v Gorenjskem glasu dne 3. 8. 1990, kjer izraža svoje poglede na vojna in povojna zve-rinstva nekaterih slovenskih partizanskih voditeljev. Strinjam se z njim v oceni, da nekomu, ki je med vojno nasprotoval komunizmu, še ne moremo reči narodni izdajalec. Ne morem pa se strinjati z mislijo, da bi vsebinska
interpretacija utegnila pripeljati razumnika do spoznanja, da je slovito povelje Edvarda Kardelja z dne I. 10. 1942 najhujša oblika narodnega izdajstva. Povelje namreč pravi: »Duhovnike v četah vse postreljajte! Prav tako oficirje, intelektualce ter zlasti kulake in kulaške sinove!« Vsem naštetim, ki naj bi to, kar so bili, plačali z glavo, je bilo skupno naslednje: imeli so najbogatejši duhovni ali pa materialni potencial na Slovenskem. Kardelj pa, kot mije znano, ni imel ne materialnega (vsaj takrat še ne) in še manj duhovnega bogastva, sicer ne bi bil zmožen izdati tako strahotnega povelja. Za take, v vseh ozirih siromašne ljudi, obstaja verjetno kakšen bolj preprost izraz, kot pa narodni izdajalec.
Menim pa, da so popolnoma brezplodna tovrstna pisanja po naših časopisih, kdo je narodni izdajalec, zločinec, narodni heroj ali preprosti junak, dokler slovenski narod ne bo najprej dojel, potem pa še dosegel nekaj drugega. Evropejci imamo namreč za naše delo in življenje pisana in nepisana pravila. Ce bi se teh v sedanjem času mogli držati, potem bi kmalu lahko rekli bobu bob. Ključni problem naše preteklosti, sedanjosti in bog ne daj tudi prihodnosti pa je srbski škorenj. Zato sem si tudi izbrala za moto mojega pisanja 300 let staro Valvasorjevo mnenje o Turkih, kijih je v svojih zapisih imenoval tudi dedni sovražnik dežele kranjske. Kako brezobzirno so morili ter ropali po naši deželi, ni treba posebej ponavljati in ravno potomce te mentalitete je partija pripeljala kot drugega še
PRALNICA Andreja Pečenko
pranje sušenj likanje perila, pranje zaves z demonraio m mori«** I čišćenje laneimn zaves ; odvoz m dostava
Sejevćevo na*. 12. 64M8Sen4ur. ttt.:«!-**5
bolj nevarnega okupatorja 11 nam. Koliko zavednih Slovencev je padlo med vojno zaradi teh vojaških svetovalcev v naših partizanskih enotah' Velikokrat pride na misel izrek Staneta Se-miča-Dakija: »Najboljši so padli« Jaz pa hi rekla raje: »Najboljši so morali pasti!« Slovenski komunisti so z načrtnimi poboji napravili vakum, ki ga je nato takoj zapolnil okupator z juga-Z zanimanjem sem v zadnji številki Družine prebrala pretresljivo zgodbo, izpoved domobranca, ki mu je uspelo preživeti pokol v Kočevskem Rogu. In ravno v tej pripovedi sem zasledila žalosti0 spoznanje, ki se ga preživeli -f pred toliko leti zave v vsej širin'-ko trpko pravi: »Do Kočevja s° nas imeli v rokah slovenski Par' tizani, od Kočevja naprej ni bilo več slovenske besede«
Mislim, da ni več nobene dileme. Skrajni čas je, da previti* vsak narod breme življenja "a svoje rame in da tako tudi SlO' venci zaživimo v popolnoma samostojni državi, kjer bodo veW la pravila naših in ne tujih dedov.
Lep pozdrav!
Kaja MP'" Partizanska 73 • 64(MK) Kr»«
MIHA NAGLIC
Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja
Za kmeta in za komunizem
Tudi sedaj je še tako. Jurij Križnar in žena Angela sta že od poletja 1941 dalje bila simpatizerja m zatem sodelavca OF. Od pomladi 1943 dalje pa do osvoboditve je bila vsa Iletova družina vključena v delo za partizane in OF. Gospodar Jurij in žena Angela sta v torek, 20. januarja 1942, za nas šest vaških fantov, ki smo se pripravljali za ponovni odhod v Cankarjev bataljon, katerega glavnina je bila tedaj pri posestniku Janezu Pintarju, po domače Jakaponu, v Malenskem vrhu, priredila poslovilni večer. Jurij je bil od oktobra 1942 do konca leta 1943 član vaškega odbora in zadnjih 4 - 5 mesecev tudi načelnik vaške gospodarske komisije, zatem pa je do osvoboditve opravljal razne naloge, ki mu jih je dajala okrajna gospodarska komisija. Tudi žena Angela je od pomladi 1943 dalje organizirano sodelovala v NOB in sicer najprej kot članica in zatem sekretarka vaškega odbora SPŽZ, zatem pa kot članica in nato sekretarka vaškega odbora OF.
No, in kot že uvodoma rečeno, je bil ob teh vdorih domo brancev v Delnice vedno zraven tudi Mežnarjev Francelj. Ob ta kih vdorih je vedno obiskal lletove in jim prinašal domobransko propagandno gradivo ter pripovedoval, da bo v kratkem konec vojne in da bo njihova stran zmagala ter da bodo potem neusmiljeno obračunali s partizani, kolikor jih bo še ostalo. To je po enem takih vdorov domobrancev aprila 1945 pripovedovala soseda Angela Križnar moji mami. Koje tedaj prišla k nam na obisk, je rekla mami: "Oh, Tona, kaj bo, kaj bo? Slabo kaže za našo stvar, kaže, daje zgubljena." Mojo mamo Antonijo so na splošno vsi klicali "Tona". Potem je mami povedala, kaj vse ji je pripove-
doval Mežnarjev Francelj. Ko je odhajala, je rekla: "Oh, Iona, vaš Ione se mi smili (mislila je mene), kaj bo le z njim?" Torej vse to nai bi partizane čakalo ob morebitni domobranski zmagi.
Zadnja leta vojne ste opravljali številne politične funkcije v partiji in <)l Danes nekateri trdijo, da je partija že tedaj u/urpa-torsko "zlorabila" OF za svoje prevratničke namene. Kako ste svoje partizanstvo in svoje politično delovanje doživljali vi: kot narodnoosvobodilni boj, kot državljansko vojno ali kot socialno revolucijo - kaj je prevladovalo?
Kakor sem že dejal, večina nas, udeležencev narodnoosvobodilnega gibanja in sodelavcev OF, ni nič ali pa zelo malo vedela o komunizmu, da o boljševizmu sploh ne govorim. Menim, da lahko trdim, da smo udeleženci partizanskega narodnoosvobodilnega gibanja v pretežni meri vsi v celoti soglašali in sprejeli programske točke Osvobodilne fronte. Tistih, ki so morda imeli pomisleke ali pa so celo zavračali tisto programsko točko, ki jc predvidela, tla se po osvoboditvi v/postavi drugačna, to je boljša in pravičnejša družbena ureditev od stare izkoriščevalske, torej nova ljudska oblast, je bila v naših vrstah le peščica posameznikov, listi, ki se s programskimi točkami OP niso strinjali, se ohi čajno v OF in narodnoosvobodilno gibanje niso vključevali.
V Osvobodilno fronto smo se vključevali in odhajali v parti zane torej domoljubni in narodnozavedni mladi ljudje - brez boljševiške indoktrinacije, /aradi tega je bila v političnem delovanju poveljniškega kadra v paiti/anskih enotah in političnih dr lavcev na terenu, razen morda posameznih izjem in še to predvsem iz vrst predvojnih članov partije in revolucionarjev, ki pa
smo jih zaradi njihove neomajnosti v zavzemanju za uvelja ,fl praVIG in za dobrobit revnejših slojev prebivalstva SpOŠtOV**, jih skušali posnemati, vedno v ospredju samo Osvobodilni Jj, ta. To na Gorenjskem še zlasti velja za čas do 1944 leta. ' rtjje smo dosti vedeli o delovanju in vodenju Komunistično P-.^. Jugoslavije in o Titu, Jaz na primer sem prvič videl in dobi' (C vo sliko v prvi polovici oktobra 1943, ko sem se kot odpos'*^ udeležil kočevskega zbora in bil nekaj časa na Dolenjskem-sliko še vedno hranim.)
/nano je, da so bili hrabri borci prej ah slej sprejeti v vvf£ članov skoja in tudi v partijo - kot taki so bili potem delež111 politično vzgojnega dela - vendar ne iz ideoloških razlogov, .j, več predvsem zaradi hrabrosti v neizprosnem boju /a l,sV° ^i-tev domovine  lakrat ni bilo rdečih knjižic, da bi se z njim1 P nilO kali na višje položaje. Pripadništvo skoju ali partiji jc po"H |j več tveganja in več poguma, s,i| so se kot vzorniki ostalim izkazati v vseh situacijah in se s tem v znatno večji nun rZP"7Jp\ v 11 :i 11 tudi smrtni nevarnosti. O tem govorijo visoke Številke P lih skojevcev in članov partije. >ivlja' Z navedenim želim poudariti, da sem partizanstvo ,or,o-kol narodnoosvobodilni boj z zavestno težnjo, da se po OS ditvi vzpostavi nova boljša in socialno pravičnejša družben«'^, ditev, torej nova ljudska oblast. lega dogajanja nimam /a.s_cn-listično revolucijo, čeprav je vsebovalo tudi nekaj takih el tov. Ker pa jc imel program Osvobodilne fronte tudi Pr'' j. nove soi lalne ureditve po vojni, ki ga )e sc bolj l ldik*'B° \ stavila komunistična partija, lahko potrdimo, da |c 11,11jif1" poleg narodnoosvobodilne tudi revolucionarno naravo /•• |a, Komunistični partiji Slovenije vsa čast, ker jc vstajo org;"11' jo genialno vodila in jo v revolucionarnem naiodnoos^1 ,() nem boju z Osvobodilno fronto in Narodnoosvobodilno y0. in partizanskimi odredi Slovenije pripeljala do zmage, do boditve in združitve največjega dela razčetvei jenega in n ,|ayjj* obsojenega slovenskega naroda. Vemo, da je bila vsa J1'^''^ (V
s Slovenijo vred okupirana in razkosana med več okupatoO*^}) Sloveniji so Gorenjsko in Štajersko okupirali Nemci, I l11^'^o1
.Jllivillljl -m VMMUII|SK,0 III .SI,l|CISA.O •> K 11 [ 11 I .1 I I   iNCIlH I,  1 - I        ' ijdpl
Doleiiisko in Notranjsko Italijani in Prekinut|e Madžari); ^ je torej zavladala tuja in vsiljena država Proti tem osvaj« J smo se uprli z. orožjem. To je bil narodnoosvobodilni ^'L n*' vodstvom Osvobodilne fronte in paitijc listi, ki so se "Pojili rodnoosvobodilnemu boju z okupatorjevim orožjem. «o I"' kolaboracionisti m izdajalci.
KULTURA
Torek, 28. avgusta 1990 UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN (M)MiKMJ©IESGLAS
Iz pogovora s pesnikom in likovnikom Štefanom Remicem
PESEM UKRADE SLIKI OCI IN JI PODARI GLAS
..."Štefan Remic je v svojem razvoju stopnjeval skrb za trdno in čisto pesniško obliko, tenkoslišen občutek za jezik kot temelj poezije, visoko emocionalno napetost in komunikativno izpovednost. Remic sodi v tisto pesniško generacijo, ki je po dobrem desetletju trajajoči Prevladi avantgardističnih poetik izvedla notranji prelom z avantgardo, ob hkratni spretni uporabi vsega bogastva pesniških postopkov, ki jih je odkrila avantgarda. Neobvezna ludistična igra Remicu ni več zadoščala; obrnil se je k upesnjevanju temeljnih eksistencialij človeškega sveta. Spričo sinteze ljudskega izročila in modernega pesniškega jezika je literarna kritika upravičeno prištela Štefana
Remica v gibanje tako imenovanega pesniškega postmodernizma,"...
—je med drugim (tudi misel v naslovu) zapisal Boris A. No-V^k.v spremno besedo k Remi-čevi pesniški zbirki Nate pade patina, za katero je avtor prejel nagrado za najboljši leposlovni Prvenec v letih 85/86. Druga samostojna pesniška zbirka Opazovalnica je izšla leta 88. Štefan Remic je bil nagrajen tudi na sedmem slovenskem knjižnem sejmu, lani pa je bil Predlagan za nagrado Prešernovega sklada. Uvrščen je v stevilne antologije poezije, njegove pesmi pa v slovenskem Prostoru objavljajo v periodiki ter v specializiranih radijskih oddajah. Pojavlja se tudi v jugoslovanskem tisku, v tujini pa v knjižnih predstavitvah slovenske poezije za Slovence na tujem in je v ta namen tudi preveden. S svojo slikarsko produkcijo je sodeloval na skupinskih likovnih razstavah v jugoslovanskem prostoru. Je član Društva slovenskih pisateljev.
Štefan Remic, pesnik in slikar, Gorenjec, Šenčurjan po rodu in kraju bivanja. Tja v Srednješolska leta sega začetek "Jegovega konkretiziranja nagnjenosti do ustvarjanja tako na likovnem kot literarnem področju. Obe težnji sta bili in ostajata enaki močni, okoliščine, da je večji odmev in potrdi-lev doživela njegova poezija, Pa so nadaljnje umetniško prizadevanje usmerile predvsem v P'sanje poezije. Po prvih samostojnih  likovnih  poskusih v
srednješolskih letih, vključevanju v nekatere ljubljanske likovne šole, razstavljanju, kasneje neuspešnem poskusu študija ob delu na Likovni akademiji je slikanje zastalo, oziroma ni več prešlo okvirov iskanja nove tehnike in novih izraznih možnosti. Le tako bi v svojem slikanju namreč lahko dosegel neko novo kvaliteto, kar sam postavlja kot edino pravo in možno merilo za upravičenost ustvarjanja. Skozi ves pogovor je očitno, da so Remičevi kriteriji samoocenjevanja izredno strogi. Priznava, da je avtocenzura močna, da je v njegovem ustvarjanju vedno na delu nekakšno notranje oko, ki vrednoti po zavestno sprejetih kri terijih.
Ob razstavi del Marka Butine
POP-ART V GROHARJEVI GALERIJI
Akademski slikar Marko Butina, kije hkrati tudi restavrator, blikovalec, pisec in ilustrator, se jc po triletnem premoru letos "čil za intenzivno razstavljanje, za ciklus petih razstav, ki ga je ___ začel v Škofji Loki.
Morda je ta zavestna disciplina še bolj očitna v njegovem literarnem ustvarjanju. Ko je kmalu po začetku pisanja poezije na natečajih literarnih revij začel dobivati prve nagrade, se ga je namesto razmišljanja o mestu predstavitve svojega dela zaposlilo razmišljanje o smiselnosti ustvarjanja, o sporočilu umetnosti, o primernih oblikah za to sporočanje, ki bi bile nove, zanimive. Ta samokriti-čnost je pomenila manjšo produktivnost pri pisanju, saj vse nastalo vedno primerja z vsem, kar so napisali že drugi. Selekcija in obremenitev z željo po preseganju že doseženega v lastnem ustvarjanju sta pripeljala do tega, da mu je najtežje biti zadovoljen sam s seboj.
Pisanje kot relaksacija je popolna zmota. Delati na literarnem področju je izredno samot r-pinčenje zaradi velike odgovornosti za tehtnost povedanega. Tega seveda še nisem realiziral, težnja pa obstaja. Ko pišem, je stalno navzoča nezavedna težnja slediti teoretičnim načelom. Tudi literatura je stroka s svojimi zakonitostmi. Ne gre ljudi obremenjevati z lastnimi problemi, literatura ima drugačne cilje.
Štefan Remic kot pesnik oblikuje Čisto eksistencialne teme, ki jih je spet odkril post-modernizem. Gre za njegovo individualno poetiko z motivi smrti, ogroženosti, fascinantnih prizorov iz prirode, ki je poleg literature in obiskovanja razstav tudi vir inspiracij.
"V prirodi me ne zanimajo kakšni lirični in pastoralni prizori, bolj me fascinira kruta priroda. Motivirajo me ekstremne scene, ki imajo veliko literarne vsebine. V taki prirodi vidim dogodek, ki ga lahko povežem z nekim eksistencialnim problemom. Res pa je, da je tema, ideja velikokrat potisnjena vstran in je v ospredju le oblika, tekst, ki nastane, pa potem deluje bolj kot estetski fenomen."
Kot ustvarjalec, ki se poskuša na dveh področjih umetnosti (literarna kritika omenja njegovo pisanje "v barvah"), Štefan  Remic sovplivanje in
in n^r'/rav'' ,ut'' barvni katalog s spremno besedo \ ,1 o venskem --- m*kcm Kviku, ki pa žal šc ni izšel 1/ vsebine     " Osrednji
prepletanje poezije in slikarstva pojasnjuje:
"Ko pišem, se mi v misel nezavedno vriva tudi likovnost. Ko sprejemam vtise iz okolja, narave, se mi vedno postavlja dilema, ali naj vse to zaznam literarno ali likovno. Moram se odločiti, ali bo nastal literarni produkt ali platno, oboje ni mogoče. Moj literarni besedni instrumentarij je zato zelo povezan z likovnim, lahko bi rekel, da razmišljam na
likovni način. To daje mojemu literarnemu delu neko specifičnost, ki so jo opazili tudi drugi in to celo poimenovali s postmo-dernizmom."
Pesniški zbirki Štefana Remica sta izšli v majhni nakladi - nenazadnje tudi na njegovo željo. Poleg zadostitve lastnim kriterijem ustvarjanja mu namreč zadošča, da njegovo poezijo preberejo in ocenijo v ozkem krogu literarnih poznavalcev. Javna manifestacija mu ni potrebna. Pravi, da bi najbrž Čisto lahko živel tudi brez pes-nikovanja, saj to umešča kot svojo osmislitev življenja in izbiro dejavnosti na isti način, kot si nekdo izbere šport ali obdelovanje vrta. Pravi, da šteje to kot enakovredno, priznava pa, da gre pri umetnosti za napore, ki presegajo banalnost in za možnost doživljanja zelo velike estetske radosti.
"Če se mi bo zazdelo, da poezije ne pišem več z neko energijo, pač pa na silo, bom najbrž s tem delom svojega prizadevanja zaključil. Zaenkrat literarni potencial še obstaja, likovni pa ni usahnil. Kar se slikanja tiče, me bo morda le premamila ta ves čas močna nagnjenost do likovnega izražanja. Z dosežki na tem področju sem sicer na tekočem, saj spremljam strokovno literaturo in tudi na tujem obiš-čem precej razstav, nedavno pa sem se vpisal tudi na zasebno likovno šolo Zmaga Modica, da si pridobim tehnično in teoretično znanje za ustvarjanje po likovnih zakonitostih. Slikal bom spet, ko bom tudi na likovnem področju lahko pokazal kaj samosvojega. Slikati le za terapijo ali ponavljati že doseženo - to pa ne!" o T. J.
Me-i ncc prejšnjega tedna so v Galeriji Ivana Groharja na »ke» • tr^11 v škofji Loki odprli razstavo slik m risb akadem-s|C(f'! s,'karja Marka Butine iz Ljubljane. Tej postavitvi bo letos Nov   *C razstav» v Kamniku, drugo leto pa v Titovem Velenju,
crn mestu in Ljubljani, jah pr;^0r.ic /a svojo tokratno predstavitev v slovenskih galeri-
•noiiv n
Jlur K,"it,Rovin kompozicij je načeloma človeška figura ali več fi-M'li#ir!^.,S' s,'k»tsk<> izumljena, bodisi povzeta, preinterpretirana, I
i
kv
^rk()V<:.1l.l.l1,l,"''ul'r'1 s,li gledalca, da v j>oskusu ra/biran|.i_napa
KIESELSTEINSKE PRIREDITVE
Ta teden bo v gradu Kieselstein v Kranju spet živahno. Že jutri, v sredo, 29. 8., bo ob 20.30 uri na grajskem dvorišču nastopila Dramska skupina KL1) Predoslje. Zaigra'i bodo komedijo Josepha Kesselringa Arzenik in stare čipke.
Glasno in veselo bo na grajskem dvorišču nedvomno tudi v petek zvečer, ko se bo ob 20. uri pričela folklorna prireditev Po Koroškem, po Kranjskem. Nastopili bosta dve folklorni skupini: Iskra Kranj in KPI) Planina iz Sel na Koroškem. Njihov program bo popestril petnajslimutni nastop predic iz bohinjske Srednje vasi.
Letni kino na grajskem dvorišču prirejajo vsak petek in soboto zvečer.
RAZPIS NAGRADE STANETA SEVERJA
"Ujr«,, ------ ........ j-. .........  K------,  ,.......------, , "
pr«,Mo n" P" kaki medijski podobi. Slikar pa figuro poslavlja v r*/k«>v      ,M,n<»s v ploskim ozadjem, sestavljenim i/ časopisnih i/ prvj„ J reklamnih sloganov, zaščitnih znakov, nalepk in podobnih Maji, f°lro*nKke ikonografije   I a množica i.i/liunh /nal PIqs|(VSC b°'l agresivna, obvladuje vse večjo p,nismo slikovne bcrk   C 1,1 naravnost sili gledalca, da v poskusu ra/biran|.i_napu U    sa 111 n.sPoročil odvrne pozornost od človeškega lika. Sc več, u 11 pa|)c S1,ni spicuiinja v nosilca medijskih fragmentov, ki s stene H,l/S'l       v ozadju prehajalo na njegovo telo oziroma oW< sec dni J,sb in ''lik Marka Butine bo predvidoma na ogled mc-
• T. J
Upravni odbor Sklada Staneta Severja je za letošnjo podelitev razpisal štiri nagrade: dve za igralske stvaritve slovenskih poklicnih gledaliških igralcev, eno za igralske stvaritve študentov AGRPT in eno za stvaritve slovenskih ljubiteljskih gledaliških igralcev. Pri zadnjih bo žirija upoštevala tudi večletno uspešno delo.
Kandidate za igralske stvaritve iz gledališke sezone 1989/90 luhko predlagajo slovenska poklicna gledališča, republiško /druženje dramskih umetnikov in njegovi odbori v po klicnih gledališčih ter AGRPT in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Prijave sc bodo zbrale do sredine oktobra, javna po delitev pa bo decembra, ob obletnici Severjcvc smrti, na jubilejni   dvajseti prireditvi.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več.
V Prešernovi hiši bodo še do nedelje, 2. 9., razstavljena dela akademskega slikarja Josipa Pejše iz Splita.
V Galeriji Lipa v Mestni hiši je na ogled prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj.
V Galeriji Tai Tai je na ogled prodajna razstava del Franceta Slane in Izidorja Jalovca.
V Galeriji Bevisa razstavljata akademska slikarja iz Sarajeva Vito in Dejan Šalvarica.
BRDO - V avli hotela Kokra je na ogled prodajna razstava olj in risb akademske slikarke Maje Kocmut. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure.
DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure.
KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan razen ponedeljka, od 16. do 20. ure. BLED - V Festivalni dvorani bo jutri, v sredo, 29. 8., ob 21. uri nastopila folklorna skupina Jedinstvo iz Subotice. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici.
V prostorih Ljubljanske banke so do konca avgusta na ogled slike Albina Polajnarja.
ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja slike in risbe akademski slikar Marko Butina.
Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
Razstavna dejavnost je v začetku poletja dobila nov prostor v Galeriji Tai Tai v Cankarjevi ulici v Kranju. Prostorska združenost trgovine in galerije je poskus približati umetnost tudi tistim, ki sicer ne obiskujejo razstavnih prostorov. Vsa razstavljena dela v Galeriji Tai Tai so vedno tudi naprodaj. Za deli Franceta Slane in Izidorja Jalovca, ki so te dni še na ogled, se do konca leta obetajo še tri nove postavitve: dve slikarski in ena kiparska.
V galeriji Lipa v kranjski Mestni hiši razstavljajo in prodajajo svoja dela člani Likovnega društva Kranj. Razstavo slik, risb in plastik spremlja obilica slikovnega in kataloškega gradiva.
Ob odprtju galerije Bevisa
ESTETIKA NA MEJI UMETNOSTI
Pretekli teden je Kranj dobil nov hram za ljubitelje umetnosti in lepega. Vrata je odprla Galerija Bevisa, ki bo poleg umetniških
razstav in prodaje del priznanih slovenskih umetnikov obiskovalcem nudila tudi izbrane, kakovostne izdelke slovenske domače in umetne obrti, pletenih izdelkov, volne in svilenega cvetja.
Vse to galerija ponuja v petih prostorih, med katerimi je vsak namenjen drugačnemu prodajnemu programu. Odnos med opremljenostjo prostorov in razstavljenimi predmeti je tisto sozvočje, ki presega raven dekorativnosti in lepega, saj s svojo estetiko meji že na umetniški dosežek.
Galerija je za otvoritev svoje dejavnosti pripravila razstavo pletenih izdelkov Saše Bedene in razstavo dveh akademskih slikar jev iz Sarajeva, bratov Dejana in Vita Šalvarice. ."Prav figura po meni v umetnosti obeh bratov tisto izhodišče, na katero se na v zuje ves njun miselni in čustveni svet, njuna spoznanja in razpo loženja. Človek pomeni osnovno srž kompozicijskega organizma njunih slikarskih del, pa naj bo njegova podoba še tako zakrita in potopljena v morje barv. Boj za prevlado med obema ustvarjalnima zasnovama, med konkretnostjo predmeta in abstraktno zasnovo barve je v njunih delih viden vsepovsod. Zdaj prevladuje ena, zdaj druga sestavina. Zaradi navezanosti na strukturno členitev slikarske ploskve je pri Vitoslavu težje zaznati predmetno jedro kot pri Dejanu, pri katerem sredi poplave barvnih slemen vendarle zaslutimo osnovno obliko figuralnega skeleta"..., je v spremni besedi k razstavi med drugim zapisal Cene Avguštin.
Slike in plastike Dejana Šalvarice ter slike Vita Šalvarice bodo na ogled do 21. septembra, Galerija Bevisa na Koroški 47 pa je odprta v popoldanskem času. • T. j.
(M)S^M©IEHGLAS 8. STRAN
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Torek, 28. avgusta T
Osupljivi zasuki
Dogajanje v Elanu najbolje pojasnjuje, kako zapletene, bolje rečeno zmedene so razmere v gospodarstvu.
Elan je bil že od nekdaj v središču pozornosti, o njem je bilo v preteklosti napisanih toliko lepih besed, da si človek ob sedanjih črnih zgodbah in dogodkih, ki kar prehitevajo drug drugega, pravi, vse se vrača, vse se plača. Nemara se komu zdi takšna misel gorenjsko škodoželjna. Toda, kaj ni moč prav z Elanom odlično pojasniti, kako zapletene, bolje rečeno zmedene so razmere v našem gospodarstvu ? Dolgo, smo živeli na up. to prikrivali z inflacijo, kije zbezljala v hiperinflacijo, ki jo je Marković odločno spodrezal in razgalil vso našo revščino in bedo. Klavrno razpoloženje je še najbolj podobno tisti narodni, ki jo zapojemo po veselici: "Vse je pokošeno, vse je pomorjeno, sama robidovna..."
Po tej pustinji nikakor ni prijetno brusiti pete, preveč trnja se lahko nabere. Zadnji, nenavadni zasuki v Elanu, pa kažejo, kako nespretno tava po njej slovenska vlada. Imenovanje Lampiča, ki so ga v Elanu vzeli le na znanje in hkratno oblatenje Bogataja, kije v najbolj kritičnih trenutkih podstavil hrbet, zdaj pa naj bi kar zbežal nazaj v Brnco, nakar se izkaže, da ni ustanavljal svojega (kakor je obveščal vladni predstavnik), temveč Novi Elan, je vendarle težko opravičiti s hojo po pustinji, saj je tako nespretna, da se v petah povsem po nepotrebnem nabira trnje.
Zastavlja se tisto večno vprašanje: zakaj? So res v ozadju mahinacije. v katere so vpleteni tudi vladni krogi, kar se že nekaj časa šušlja po Gorenjskem, ali pa je dogovor veliko bolj preprost, za novo slovensko oblast pa seveda veliko bolj boleč kot nekaj finančnih transakcij, ki jih nemara želi prikriti. Mar niso mnogi vrsto let živeli v prepričanju, da je na Slovenskem v senci petinštiridesetletne vladavine komunistov rasla mladika, zdrava in obetavna, ki so nam ga zlasti v predvolilnem času vcepljale nove politične stranke. Ljudje so jih v željah po spremembah izvolili na oblast, zdaj pa počasi, po kapljicah polzi spoznanje, da te mladine ni. da je bila le želja, utvara, saj tako dolgo vendar ne bi mogla ostati skrita. # M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Sindikalno pismo predsednikom
Zveza svobodnih sindikatov je predsedniku predsedstva Slovenije, predsedniku slovenske skupščine in predsedniku slovenske vlade poslala odprto pismo, nanaša se na splošno stavko, ki je napovedana za 10. september. V njem pravi, da do postavljenega roka, 20. avgusta, niso prejeli nikakršnega odgovora na postavljene zahteve, kljub poskusom jim ni uspelo priti v stik z odgovornimi v slovenski vladi, da bi se pogajanja na osnovi sindikalnih zahtev začela. Ocenujejo, da je podpis splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo napredek, kakor tudi registracija pogodbe 16. avgusta, zaradi obnašanja vlade pa je vprašljivo, ali bodo odpravljene ovire za njeno uresničevanje. Poleg tega pa družbene dejavnosti zahtevajo, da se čimprej sklene kolektivna pogodba tudi zanje. Ponovno poudarjajo, da napovedana splošna stavka ni politična, da sindikalno vodilo ni konflikt, temveč razreševanje problemov, ki danes spravljajo v stisko delavske družine in večino zaposlenih ter da odnos sindikatov do sedanje vlade in skupščine ni drugačen kot do prejšnje. Med sindikalnim članstvom in delavci zdaj potekajo pogovori, na katerih se delavci osebno in svobodno izrekajo o udeležbi v stavki. Sindikata kovinske in elektroindustrije ter zdravstva in socialnega varstva pa sta na podlagi večinske odločitve že sklenila sodelovati v stavki.
V Kibernetiki odklanjajo stavko
Koordinacija sindikatov podjetij Iskre Kibernetike Krati j je 24. avgusta sprejela stališče, da podpira zahteve stavkovnega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, vendar se ne namerava priključiti splošni stavki, ki jo za 10. september napoveduje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, zaradi naslednjih razlogov:
stavkovne zahteve so v nekaterih postavkah nasprotne osnovnemu delovanju sindikata,
- stavkovne zahteve so neustrezno opredeljene s konkretnimi številkami,
zahteva po potrditvi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je pravno neumestna s strani tretjega subjekta in jo jc mogoče že uveljaviti s tožbo na sodišču,
- Zveza svobodnih sindikatov in branžni sindikati morajo prenehati z javnimi in tajnimi manipulacijami, ki škodujejo gmotnemu položaju vseh delavcev v Sloveniji,
- Zveza svobodnih sindikatov gledena na vse kongresne dokumente ni dokazala ustrezne pogajalske sposobnosti.
Zveza svobodnih sindikatov mora izpeljati ustrezne kadrovske in organizacijske spremembe, saj je zaradi kadrovskih po-n.injkljivosti z Gospodarsko zbornico Slovenije prišlo do za-•  .nitve ->ri podpisu splošne kolektivne pogodbe,
koordinacija sindikata Iskre Kibernetike ni kolektivni član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Branžnega sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Poziv na splošno stavko vseh delavcev Slovenije bo v torek, 28. avgusta, obravnavalo tudi predsedstvo Sveta kranjskih sindikatov, kjer prav tako pričakujejo odklonilno stališče večine sindikatov kranjskih podjetij.
Začel se je 36. mednarodni vinogradniško vinarski sejem
Vino in življenje
Ker je ocenjevanje vin na ljubljanskem sejmu lani priznala tudi posebna komisija evropske skupnosti v Bruslju, je letos Gospodarsko razstavišče postalo še zanimivejše za razstavljal-ce iz zahodne Evrope.
Ljubljana, 27. avgusta - Tako na letošnjem vinogradniško vinarskem sejmu v Ljubljani sodeluje več kot štiristo razstavijalcev iz Jugoslavije in enaindvajsetih drugih držav vseh celin, celo z Japonske in Nove Zelandije. Na več kot 10 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin pa je razstavljena tudi strojna oprema, repromate-riali, steklena posoda, steklenice in embalaža. Sejem je odprl predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle.
Po petintridesetih letih prirejanja vinskega sejma je Ljubljana daleč po svetu znana kot mesto vina, konec avgusta vsako leto pa postane tudi središče vinskega sveta. Geslo letošnjega 36. mednarodnega sejma je "Vino in življenje", sejem pa po zagotovilu organizatorjev ne bo več priložnost za množično popivanje, temveč priložnost učenja vinske kulture in pomena pitja vina za naše zdravje.
Letošnji sejem se je začel že julija z mednarodnim ocenjevanjem vin. alkoholnih in brezalkoholnih pijač, s katerim naj bi ugotovili resnično kvaliteto razstavljenih izdelkov. Odkar je evropska skupnost (mednarodni urad za vino) uradno priznala ocenjevanje vin na ljubljanskem sejmu, je Gospodarsko razstavišče postalo prvi organizator ocenjevanj vinskih vzorcev izven evropske skup-
nosti, katerega rezulati so priznani tudi v državah evropske skupnosti. Zato je razumljivo, da se je letos še povečalo zanimanje za sodelovanje.
Ob ocenjevanju vin je enaind-vajsetčlanska mednarodna komisija ocenila 1107 vzorcev iz 21 držav. Med sedmimi nagrajenci, ki so prejeli odlikovanje CHAMPION 90 sta tudi Kmetijski kombinat Vipava, TOZD Kmetijska predelava za vino rose, letnik 1988 in Agrokombinat Tikveš" Kavadarci za vino T'GA ZA JUG, letnik 1989. Med alkoholnimi pijačami je mednarodna komisija ocenila 109 vzorcev iz 11 držav, odlikovanje CHAMPION 90 pa sta izmed treh proizvajalcev dobila dva iz Jugoslavije: DP Rubin iz Kruševca za višnjak II., standar. '87 in Fructal iz Ajdovščine za bleckberrv. Ocenili pa so tudi 49 vzorcev brezalkoholnih pijač, med katerimi je bilo z najvišjim priznanjem GRAND PRIX 90
nagrajenih kar pet sokov iz 1 metala : dvojni A, breskov sok, marelični sok, ananas juice in sadni sok iz banan.
Poleg razstavljalcev in poslovnežev se na sejmu srečujejo tudi strokovnjaki, ki pripravljajo različna predavanja ter predstavljajo novo opremo in embalažo. Sejem vsako leto obišče tudi veliko ljubiteljev dobre kapljice, ki so jim letos pripravili vodene degustacije. Te so vsak dan ob 13. in 16. uri v prvem nadstropju hale A na Gospodarskem razstavišču. V hali A je tudi pokrajinska razstava z območja Alpe - Jadran, v njej pa potekajo tudi predavanja in prezentacije. V hali A2 si lahko ogledate strojno opremo in reprodukcijski material, v hali C je razstavni prostor jugoslovanskih vinarjev, v hali B pa se predstavlja Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Hala B2 je namenjena predstavitvi poslovenga sistema Slovin in Slovenijavino, v kleti pa se predstavljajo posamezna vinska območja z vini, kulinariko in kulturnim programom pod skupnim naslovom "Vino kot motiv za turizem". V Jurčku razstavljajo zasebni slovenski proizvajalci vin, hala D
pa je namenjena degustacijam izbranih vin iz letošnjega oce; njevanja po državah, razstavi steklene posode, steklenic in embalaže. Organizirana je tudi prodajna razstava vinskih kozarcev Steklarske šole iz Rogaške Slatine. Sejem bo odprt do 2. septembra vsak dan med 10-in 19. uro, zabavni program pa traja do 24. ure.
Ob sejmu bo na gospodarskem razstavišču potekal tudi FORUM, v okviru katerega bodo v torek, 28. avgusta, ob U« uri predstavili program trženja slovenskih vin, v četrtek, 30. »v~ gusta, ob 12. uri pa bo dr. Janfz Bogataj govoril o Slovencih i" vinski kulturi (nekulturi).
Poleg dogajanj na Gospodarskem razstavišču si obiskovalci Ljubljane v času sejma lahko ogledajo vrsto prireditev v starem mestnem jedru, kjer se vsak dan dogaja kaj zanimivega, v gostilnah pa točijo najkvalitetnejša vina iz vsega sveta. Zelja organizatorjev vinskega sejma je, da se ljubljanskim gostincem z bogato ponudbo najkakovostnejših vin pridružijo tudi gostinci v drugih slovenskih krajih. Letos so se za to odločili v Kamniku in Domžalah. • V. Stanovnik
V Kavčkah bodo spet smučali na vodi
Elanov testni center je oddan
Blejska Dobrava, 27. avgusta - Flan je z najemno pogodbo oddal testni center v Kavčkah nizozemskemu državljanu. Sporazumeli so se, da bo v testnem centru tudi športno strelišče kot nadomestek za porušeno strelišče v Podmežakli.
Leta 1988 so v jeseniški občini iskali nadomestno lokacijo za strelišče v Podmežakli, ki so ga morali zaradi gradnje avtoceste porušiti, prav tako tudi strelski dom. Kot pravi Bojan Šuligoj so si v vsej občini ogledali osem lokacij in ugotovili,
da bi bila najprimernejša lokacija pod Lipcami, tam, kjer je imel Elan svoj testni center, ki ga pa ni več uporabljal. Testni center je Flan zgradil leta 1973, ko je ob Savi testiral male čolne in svoj vodni program. Ko pa se jc kasneje preusmeril v izdelovanje jaht in drugih plovil, jc zaradi nove tržne preusmeritve pač opustil tudi testni center.
Nadomestno športno strelišče pod Lipcami bi bilo dobrodošlo tudi za sosednjo, radovljiško občino, ki ima podobne težave. Začeli so urejevati dokumentacijo m /hirati soglasja. Ko so bila vsa soglasja zbrana, pa se je nenadoma pojavil nov podjetnik, ki mu je Plan dal stavbo v najem. Nanj so naleteli pač teda), ko jc sam iskal po občini soglasja in ugotovili, da je stavba testnega centra že oddana.
Bojan Suligoj in ostali, ki se trudijo, da bi na Jesenicah dobili športno strelišče, so se že prej / Planom pogovarjali za odkup ali za najem stavbe, za zgradbo je bil napravljen celo predračun. A Elanov novi direktor je dal stavbo v najem nizozemskemu državljanu Christianu P.mlusn loti.muk sn mlajšemu ter še dvema podjetnikoma iz Kranja. Leti so nameravali stavbo popraviti, začeti s smučarsko šolo na vodi, s tenisom in ostalimi spremljevalnimi športi, ki sodijo v rekreacijski center.
K .i i zda) '
Boris Suligoj pravi, da so se dolgo pogovarjali in usklajeva-
li in nazadnje prišli do skupnega jezika. V testnem centru se bo kljub vsemu gradilo strelišče, v tistem delu, ki ga napla-vlja voda. Novi najemnik iz Nizozemske, ki je zaradi neres-nosti partnerjev prekinil z njimi vse stike, se je namreč znašel v precepu in v stiski. Pogodbo z Elanom je podpisal v dobri veri in nameri, da je vse v redu. Postal pa je ves obupan, koje spregledal, da ga nekateri hočejo opehariti. Christian je mlad in prija/en, star 26 let in
< lir is 11 junior
an Paulus Johannes
Stavbo v H a no>em testnem centru Foto: I). S.
je novi najemnik že prehelil...
zda) začasno živi v stavbi Do bravcem sc je zaradi svoje vljudnosti in priljudnosti tako prikupil, da ga že vabijo k sebi domov in ko je obnavljal /.« puščeno stavbo, so mu samoiniciativno priskočili na pomoč.
Da imajo Dobiavci »svojega Nizozemca« res radi, smo se presneto dobro prepričali pred tedni, ko smo hoteli preveriti govorice, ali je Kavčkc res »kupil« neki Nizozemec. Ko smo na dolgo in široko poizvedova li po Blejski Dobravi, so doma čini samo skomigali z rameni, češ »tam doli ni nobenega Ni
zozemca«. Pa so vsi prav dobro vedeli...
/daj smo ( hnstiana le našli in se z njim pogovarjali.
»Ta prostor sem našel čisto po naključju,« pravi Christian Paulus Johannes Maria junior, doma iz nizozemskega Roosen-daala.   »Sem  navdušen vodni smučar in že dvanajst let tud» tekmujem doma, na Nizozemskem. Smučanje mi je konjiček in ko sem videl ta prostor, sem bil takoj navdušen. Zakaj? Voda je mirna in kot nalašč za vodno smučanje. Pravijo mi. da Jf umazana, vendar bi vi morali videti, kako onesnažene m> šele reke na Nizozemskem! Osebno nP mam nobenega interesa, d* . čimprej čimveč zaslužil. Ce m' verjamete ali pa ne, rad bi P°* stopoma začel z izgradnjo rekreacijskega centra, odprl kakšen bife in pozneje več vlag«1 1 dokončno  izgradnjo. Nikak°r nisem tu zaradi profita, kajtiifinančno sem preskrbljen. J°*> pospravljam okoli hiše, k*jf vejevje v vodi in dru K" nesn«80' Čolne, ki so (»stali v Klan«*'? hangarju, bi moral ob veliki stroških usposobiti, zato o0* raje pripeljal čoln za vod"0 smučanje iz Avstrije. VložB s"" vse prošnje za pridobitev d0**' Ijenj, in če jih bodo ugodno r«*'* li, bom z dejavnostjo takoj čel...«
H Christianu so med pog°" vorom že začeli prihajati "jego-" mladi prijatelji / Blejske DJ* brave in Lipe. ki želijo. a" < hristian o ,| me   lasno I«-' J1*' mreč, da so se za Kavčke /a^c'f /.minuti drugi  Kdorkoli pa D poslej začel razmišljati o w*" mu testnega centra in k.t^"|k" li oporekal ( hnsti.inovi najemni pogodbi, sc je pač piri'" spomnil in oglasil    • D s dej
Mala medicinska usluga o.
Ko so nas pred I. avgustom seznanili z novimi zneski v plačil /a zdravstvene storitve, so nanizali tudi več noV?'grtp /ve/i s plačevanjem participacij Ne / ia/šiiitvi|o kroga p ^ kov, kar bo predmet kasnejših sprememb, pač pa / u"P'',c^nlV njem dodatnih uslug, lako uvajajo tudi plačevanje '•'l")",1.f..,|c vanih »malih medicinskih uslug«, ki bodo uporabnika v< v 5 diparjev Gre za primere, ko pride bolnik k zdravniki' napotnico, recept ah potrdilo, ne da bi opravil pregled.  . (U gre za pregled in zdravnik izda katerega teh papirjev, pa1' ni treba plačati »administrativne takse«.
T°rek, 28. avgusta 1990
NOVICE IN DOGODKI
9. STRAN
GLAS
Žebljarski dan v Kropi
»Spica dela mojstra, glavo pa baba počofta«
KroP*i 25. avgusta - Po 25 letih so v Kropi spet priredili žebljarski dan. V vigenjc Vice so povabili vse, ■■■■■■■■■■■■■■■■■ i se znajo kovati, na tekmovanje, obiskovalcem pa pokazali tudi tisto, kar lahko običajno vidijo v r°pi: kovaški muzej, razstavo umetno kovanih izdelkov, pa iz preteklosti ohranjeni vigenjc in fužino ovensko peč. Domači kronist Janez Šmitek nam je nanizal kopico zanimivosti iz kroparske žebljar-
v C| tramc'Jt'- Pravi mojster žebljarjenja je bil oni, ki je znal vešče skovati špico, glavo pa menda zna
vsaka baba.
»Ce
»v-etrto leto sem predsednik tl»rističnega društva in ves ta me je glodala misel na oži-v,tev žebljarskega praznika,« narn je povedal Jože Eržen, organizator praznika. »Zadnji je k" leta 1965, predtem pa so loparji priredili štiri, dva sta Potekala še pod imenom partizanski dan. Letošnjega, po ^rt stoletja oživelega, smo na
Letošnjega,
letja ož 0vali za 2. julija, ki velja za
.   ,        . --JUlIjU, »v-iju
. 0 lmenovani žebljarski srnami":. Vendar je bila tedaj v Kro-jjj °'rma, pa smo žebljarski dan v estavili na konec avgusta.«
Marjan Dermota za nakovalom
Jože Eržen
oživr praznik P° toliko |etin
„: ..'Jajo novi organizatorji, še dj clsto takšen, kakršnega bi ra-Se '°da za obiskovalce, ki so prj .v sobotnem popoldnevu
bil tr Vrstili na Prireditvi- Je vSa, 'lUD temu zanimiv in ne-
bil0 t NaJbo,J privlačno je oo„- kaJPada dogajanje v vi-fe Vice- kjef so žebljarji tekm SVoJe izdelke. Da so se p^ovalci ojunačili, jih je k rno-01 PriJemom spodbudil de-jj ns,rator, domačin Marjan ni \ttiota- ki se sicer v mladosti
"tu t /a .kovača' Pač Pa sta st,|u ° "Mnjenje v genih zapu-
nakov i' rodova prednikov. Po bobi Je VsclcJ lolkel le /A ^r,iCl[CSnc'c Pa se i° uka v vi" ^rad" pwP"Jel pred leti, ko je Ul nesreče dlje časa »maro-
Ansambel Snežinka je skrbel za glasbeno razpoloženje.
Odslej poroke tudi v Preddvoru
to, l(j^l!,0, Je Preddvor slikovita turistična vasica pod vrhovi Kamniških Alp - pod Storžičem in Zapla-Mrjb ^,s* P°tok Bistrica zliva v jezero Črnava. Ob jezeru, v slikovitem okolju stojita hotel Bor in grad ^Isk"    910 ,u<^ Idealni pogoji za sprostitev in številne športne aktivnosti, kol so tenis, ribolov, lov, °< jahanje, planinske ture in še bi lahko naštevali.
hajalo sem veliko svatov, da bi se za srečo sprehodili skozi drevored, to pa jo je pripeljalo na idejo, da bi bile tukaj lahko tudi poroke. (*'eprav je bilo za uresničitev te ideje vložiti nemalo truda, so predlog vsi podprli, tudi vlada m (ako sc jc na gradu v soboto že poročil prvi par. Cc želijo, mladoporočence pripeljejo s kočijo, zvečer pa jim  pripravijo  tudi svečano
Ing. Janez Šmitek
diral«. Učil ga je starosta kro-parskih kovačev, zdaj že pokojni Danijel Šolar.
Tudi ing. Janez Smitek, ki je v soboto predsedoval častitljivi cesarski tekmovalni komisiji, ima že dolga leta opraviti s ko-vaštvom. Odkar je upokojen (ali kot šegavo pravi »svobodni umetnik«), se ukvarja s kroniko žebljarstva na Slovenskem. Nadrobil nam je kopico zanimivosti iz kroparske žebljarske tradicije, ki pomni pol tisočletja. »Današnja prireditev naj pokaže zgoščeno zgodovino fužinskega žebljarstva v našem kraju,« je pripovedoval dobro poučeni kronist. »V fužinah (od teh je nad Kropo ohranjena Slovenska peč) so nekdaj pridobivali železo. V tako imenovanih fužincah so kovali polizdelke, imenovane čajni, iz njih pa so v vigenjcih ročno izdelovali žeblje. Polne barigle, 84 kilogramov težke, so jih pošiljali na Laško. Vse do leta 1955. so se v Kropi ukvarjali z ročno žebljarijo, potem jo je nadomestil stroj. Danes tradicijo oživljamo s prireditvami. Današnja še ni tisto, kar smo si zamislili, že prihodnje leto pa upamo, da bo v vigenjcu zaživelo pravo tekmovanje s predpisanim izdelkom in tekmovalnim pravilnikom. Da bo žebelj tako umetelen, kot je moral biti njega dni. Takrat so imeli navado reči, da je špica tista, ki dela mojstra, glavo pa da baba počofta « • D. Z. Zlebir, Fo-to: G. Sinik
urejeno sobo, če želijo prenočiti. Skratka, mladim parom se potrudijo uresničiti vsako že-
[jo,
Seveda je to dejanje še en kamenček v mozaiku že tako pisane turistične ponudbe, saj gre obenem tudi za oživljanje gradu. Kot pravi direktorica, veliko ljudi prihaja v Preddvor - tujci in tudi domačih gostov ne manjka, kajti v hotelu resnično znajo poskrbeti, da jim ni dolgčas. Veliko gostov pa se v Preddvor tudi vrača, vsekakoi imajo za to veliko razlogov. • M. Cesnik, Foto: J. Cigler
ozi grajslij drevored prinese petdeset let srete.
NujaL1!8 Vam v Preddvoru
Ce ■
graiski drevored ^dila; ""atloporočeiK-a f^sei i1?"1- '"na "> Prinese ^ Vraz,! SrcCc N*. "C ni nad'ciia ^Cr,li-^>nu..,ksna je ^r°*ene Ncni hodU° mlado. V   ntl " vseh delov Slove
Novost ob vsem tem pa je, ila se sed.ij ze od sobote dalje v tem idiličnem okolju lahko tudi poročite. V gradu so v ta namen preuredili lovsko sobo, tako da je sedaj primerna za po roke. Kot nam je povedala direktorici hotela, Barbara GtaV čar, so sc za poroke odločili po eni strani že zaradi tradicije drevoieda  < >b sobotah |c pri
Spomini na trgovsko šolo:
Nimamo bele mokce, imamo pa črno
Jesenice, 27. avgusta - Maturantje nekdanje trgovske šole na Jesenicah so praznovali 40-letnico. Prijetni spomini na vajeniška leta.
Minuli petek so v restavracijskih prostorih jeseniške Kazine dijaki in dijakinje zadnjega letnika trgovske šole na Jesenicah proslavili prijeten jubilej: 40-letnico Trgovske šole, ki je bila nekdaj v prostorih jeseniške gimnazije. Na trgovski šoli na Jesenicah je bila po vojni najprej dveletna učna doba za trgovce in trgovke, kasneje pa triletna učna doba. Zadnjih maturantov je bilo 40 in pred desetimi leti so se domala zbrali v polnem številu, letos pa jih je prišlo nekoliko manj. Povabili so tudi svoje štiri profesorje: profesorica Cili Kodričeva jim je poslala prijazen telegram, slovesnosti pa sta se udeležila profesor Šmitek in profesorica Ravnikarjeva.
Glavni organizator srečanja nekdanjih trgovskih maturantov je bil tudi tokrat Joža Malej,
maturant z odličnimi ocenami, zdaj pa zaposlen v trgovskem podjetju Murka v Lescah. Njegova zasluga je, da je bilo vse imenitno, okusno aranžirano, trgovke pa so poskrbele za sprostitev in obujanje lepih in manj prijetnih spominov.
še spominja, kako so včasih hodili v šolo: dopoldne so delali v trgovini, popoldne pa hodili v šolo. Včasih so bili še vsi od moke, ko so pritekli v razrede. Zdaj so večinoma upokojeni, živijo po Sloveniji, imajo vnukinje in vnuke in zato na vsak način veliko več dela kot včasih.
Jože Malej
Tudi priložnosti nagovor, ki ga je pripravila Slavka Kerec, 33 tet poslovodkinja v trgovini v Plavškem rovtu, je bil sproščen in duhovit. Dejala je, da se
Slavka Kerec
Slavka Kerec je pripovedovala, kako zelo so morali kot vajenci v tistih časih delati. Nemalokrat tudi do polnoči... Bilo je vse drugače kot danes. Spomnila se je svoje stroge poslovodkinje, stare trgovke v trgovini pri Cu-farju. Ta jim je strogo zabičala, da ne smejo prav nobenemu kupcu nikoli in nikdar reči: Tega pa nimamo! Če artikla v trgovini ni, se je treba nekako izvleči in ponuditi kaj drugega. Če ni bele mokce, je pa malo manj bela mokca; če ni malih žarnic, imamo pa velike.
In tako se je zgodilo, da je v trgovino vstopila ena fina gospa profesorjeva ter povprašala, ali imajo toaletni papir. V trgovini ni bilo na zalogi toaletnega papirja in trgovski vajenki je bilo nerodno. A se je spomnila strogih navodil poslovodkinje in hrabro odgovorila:
»Ne, gospa profesor, toaletnega papirja sicer nimamo, imamo pa »šmirgel« papir....« # D. Sedej
takole pa sta se mladoporočenca s kočijo odpeljala srečnemu življenju naproti.
IREDNO BERE PREK0100.000 VAŠIH BODOČIH POTROŠNIKOV I
Jože Debevc s Kidričeve 77 iz Škofje Loke, je eden izmed najstarejših naročnikov Gorenjskega glasa. Star bo 80 let, na časopis pa se je naročil leta 1955, torej je zvesti bralec Gorenjskega glasa že 35 let. Pravi, da mu je bil takoj všeč in tako se je nanj naročil, da mu ga je poštar prinašal na dom. Najraje je prebiral o nesrečah in tudi politika ga je zanimala. Na koncu pa še doda, da vsega prebere od prve do zadnje strani, le to mu ni všeč, ker je po njegovem preveč slik. Ob tem pa se je pritožil tudi, da ni še nikoli bil izžreban, ampak s srečo je že tako. • M. Č., Foto: J. Cigler
IG0RENJSKI GLAS TUDI Z NOVICAMI IZ VAŠEGA KRAJA'I IS0DELUJTE. SPOROČITE.SVETUJTE.... NE BO ZASTONJ !■■
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJATA: HELENA JELOVČAN IN DANICA DOLENC
Kaj bomo kuhali ta teden
Svetuje šef kuhinje hotela Creina v Kranju
Ponedeljek: dušene bučke s smetano, slan krompir, kuhana hrenovka.
Torek: praženi možgani z gobami in jajcem, paprika v solati. Sreda: špinačna kremna juha, pečen puran po pariško, krompirjevi ocvrtki, solata. Četrtek: vampi po tržaško, slan krompir ali polenta. Petek: krompirjevi cmoki s skuto, sadni kompot. Sobota: prežganka, pečene piš-čančje nogice, ocvrta cvetača, majonezna omaka (tatarska). Nedelja: zelenjavna juha, goveji zvitki s slanino, rizi bizi, solata.
Zelenjavna omleta?
Za 2 osebi potrebujemo 4 jajca, po dve žlici mleka, mineralne vode in sladke smetane, ščepec soli, malo muškata in popra, 2 čajni žlički masla, 4 jedilne žlice sesekljanih zelišč kot so pehtran, travniška kislica, koper in podobne, kar imate pač radi.
Jajca, mleko, mineralno vodo in smetano zmešamo in
začinimo s soljo, muškatom in poprom. Maslo kar precej se-grejemo v ponvi tako, da se na njem pojavijo pene, in nanj vlijemo jajčno maso. Sem in tja malo potresemo ali pomešamo. Tik preden se jajčna masa povsem strdi, jo potresemo z zelišči. Omleto takoj serviramo. Zraven najbolje prija zrnat črn kruh in sveža solata.
Če so ustnice razpokane
Sonce nam poleti izsuši kožo in ustnice še posebej.Metka Krivic, kozmetičarka iz Zgoše pri Begunjah svetuje, da ustnice in predel okoli ustnic premažemo z medom in pustimo tako dlje časa. Med je namreč zelo hranljiv.
Zaupala pa nam je tudi recept za posebno doma pripravljeno olje za ustnice: Zrežemo 30 g rmana in ga vmešamo v 50 g olivnega olja in 50 g mandeljevega olja. To sestavino namakamo na toplem en mesec. Vmes večkrat pretresemo, precedimo in to uporabljamo kot hranljivo mazilo za ustnice.
Kot radijski reporter sem se pogovarjala s hroščkom Zužkovičem
Nekega lepega dne nam je v radio postaji zmanjkalo dela, zato ker smo prejšnji dan stavkali. Vsi reporterji smo se borili za višje plače in svoje pravice. Vse so nam odobrili in zopet smo prišli v službo. Toda tam naslednji dan zopet ni bilo kaj poročati poslušalcem  1 ako smo vsi odšli za delom po svetu.Sla sem na travnik blizu gozda in se vsedla v travo, za tem pa zaslišim obupno cmokanje. Ozirala sem se okoli sebe toda nikjer ni bilo live duše. Potem pa se nekdo oglasi in reče: " 'dravo!" Zatem sem zagledala majhnega hroščka, ki je jedel velike liste kislice Vprašala sem ga: "Ali si ti rekel zdravo?" On pa: "Nisem tekel rtvno tega, sem pa rekel nekaj zelo podobnega!" "Ali hi mo goče kaj izdavil," sem ga vprašala. On pa mi je rekel, tla ne bo nič izdavil, zato kei preveč govoril,bi me lahko še pobruhal. Tako se je (l   ii listja. Potem je zasmrčal ir čal in zaspal. Ko se je zbudil je postrani pogledal okoli opazil, da Še nisem odšl t. Ker me ni pozdravil, se ipl hotela več pogovarjati Potem me je pudra je: " 'dravo! hej ti šiš?" Potem je zopet z.i liste.  Nato  se je za dra...HK...voo! Hej, Šiš?" Potem je zopet / liste in spet se je zadri: " dta vo...HK...voo!" Meni se m več zdelo primerno pogovarjati s hroščem, ker se je preveč nažrl, se mu je kolcalo. Potem pa mi je rekel: "Op...HK...pros...HK. sti mi prosim,      ker      te      H K nt  HK.sem   pozd.HK dri vil." Jaz pa nič. Potem sva tako nekaj časa sedela in M nisva prav nič pogovarjala. Oez čas mu rečem: "Kako ti je ime?" On pa je še kar mulo pasti, za-
to mi je odgovoril: "Kaj te 'riga.'" Potem pa je rekel: "No, ja prav. Ime mi je Žužko Zužko-vič." "Ali bi rad postal slaven," sem ga vpršala. On pa je dejal: "Jaz sem že 'laven, če te kaj zanima. Pojdi v...saj veš kam!" Jaz sem se ga takrat naveličala in hrošč je zopet začel zreti liste. Potem pa jih je še meni po nujal, toda kaj naj jaz počnem z napol pojedenim listom. Ta hrošč je potem zadremal in zaspal , kerje videl, da se bo kmalu /nočilo. Potem sem ga zbudila in vprašala: "Ej, ti, zakaj pa že spiš?" On pa: " 'aj te 'ri ga, če jaz spim. Saj vendar vi d 1 s, da sc bo /nočilo!" Pogle dala sem na uro in se zadnje minute spomnila, da moram še v radio postajo pripravili neko poročilo. Prišla sem v radio postajo in začela s poročilom. Ni in ni mi šlo od rok, da bi kaj dobrega napisala. Potem sem se spomnila na hroščka in napisala poročilo v njem. Mislim, tla mi ljudje niso verjeli, saj tudi sama koma| verjamem, da sem se zares srečala s hroščkom, ki zna govoriti. Naslednji dan sem zopet odšla tja in iskala tega hroščka. Potem sem vi-
1. I 1  da ga |C prišla iskal M|Cgo
va mama in ga odpeljala iz tra-vc proti nebu. Videl me je in zakričal: "Slišal sem tvojo zgodbo o meni in zdela se mi je zares čudovita. Se vidiva!" In že sta mi izginila izpred oči.
Marta Peterman, O.a, OS BRATOV ZVAN GORJE
Arhitekt svetuje
Nov kotiček v stanovanju
Vprašanje:
Imamo dnevno sobo dimenzije 4 X 4,6 m. V njej imamo pohištvo Alples tip DOM - hrast. Strop imamo obložen z oblogo iz macesna, na tleh pa ladijski pod, tudi i: macesna. Stene so bele. Prosim vas za nasvet, kako bi zaščitili steni v vogalu, kjer je sedežna garnitura KEA iz tovarne ZLIT v Tržiču.
Drugo vprašanje: Hiša je zidana iz kamna, fasada je popolnoma obnovljena, bele barve, navaden špric z mlinčkom. Okoli hiše je beton-ski pločnik. Kaj predlagate za cokl. ker ni robu navznoter.
9l Benedejčič, bralec in naročnik s Primorske
Jakne, jakne.L
Odg
ovor:
1. Za zaščito stene vam predlagam tudi oblogo iz naravnega lesa - macesna, ker je topel, trpežen in z leti še pridobi na lepoti. Ce želite lahko steni oblečete z oblogo v celoti, od tal do stropa. Vtis glede na obliko prostora ni potrebno popravljati, zato ste pri postavitvi smeri opaža neomejeni. Ozirajte se na smer postavitve stropne in talne obloge. Predlagam pa vam, da stene oblečete le v višini okenskih parapevtov, torej tudi približno do višine naslona sedežne garniture. Za sedežno garnituro opaž v njeni dolžini pomaknite izven ravnine stene in ga zaključite s polico širine 15 cm. Postavljajte ga vertikalno in ga na robu zaključite z masivno profilirano letvijo.
Omenila bi še, da sta si značaja macesna in hrasta močno različna, zato njuna kombinacija, še posebej, kjer nista močno obdelana z barvami, ne more tvoriti harmonične usklajenosti in deluje dražeče v prostoru.
2. Hiša je grajena iz kamna. Fasada je finalno obdelana s špricem. Ob predpostavki, da cokl tvori kamnit zid in da sta njegova struktura in kvaliteta primerni, ga le očistite in fuge zagladite s fugirno maso in ga zaščitite pred učinki atmosfcrilij. Dobili boste najlepši cokl iz na ravnega kamna.
Druga možnost je, da nalepite plošče iz grobo obdelanega naravnega kamna, kjer pa bo zaradi debeline obloge nastal zob navzven. Tretja možnost je premaz s kulirplastom v svetlo sivi ali peščeni barvi, premaz nanesete na zaglajen omet. Dobili boste tanko, vendar popolno zaščito zidu.
Darja Fabjan, dipl. ing. arh. LESNINA Ml - Moderni interieri
SREČA
Živim kot srečna čer v oceanu: trdna in negibna, medtem ko se drugo divje vrtinci okrog mene.
Nataša Fister, 8.a
Srečo lahko kmalu občutiš, še lažje pa jo izgubiš. Komaj jo "uja-meš", pa ti že spolzi iz rok.
Barbara Virant, 8. h
V vsem stvarstvu ni ničesar tako tujega, kakor človek, ki je
sam!
Kot tehtnice smo. razpeti med svojo žalost in svoje vesel/,■ S</ mo tedaj, ko sta naši skodeli prazni, smo mirni in v ravnotežju. Ko nekaj imamo, se tega ne zavedamo, občutimo samo tedaj, ko izgubimo. Iščemo začetek, a brez uspeha. Darujemo svoja bogastva, čeprav ne vemo, da hi svoje sopotnike na vlaku življenja obdarovali s tem, da bi /im poklonili del sebe. Živimo v neredu, ki nas obdaja. Košček za koščkom umirajo duše. kot hi : vsakim trenutkom spusti-li vanjo kapljico strupa. Samo kapljico strupa. Kako malo je trefui. da kloneš, da ni več tvoje slike v zrcalu, da postaneš samo se nič.
Sreea /c zvezda, (dedas /o. večno, leda) se utrne
Jerca Jan, 8.a
Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonea m prešernega smeha. Vsaka mladost. A ko v poznih letih in v grenkih urah pogleda človek nanjo s tujimi, hladnimi očmi, se mu zdi nevesela, kelih krivičnega trpljenja in prezgodnjega spoznanja nenadoma se razmakne, se v nič raztopi megleni zastor in zasmeje se mlado sonce, vredno ljubezni in hvaležnosti.
Itetka Vovko, 8.a
športni ovratnik, dvoredo zap ' njanje, velike žepe, barve p3 J opečnato rjave. Pri zapuške Suknu boste gotovo dobil« takšno  barvo  volnenega "laf*" Kot vidite, ima model zravei zelo dolgo krilo, naj pa P° . mo, da bo tudi letošnja jesen polna mini kril, ki so še vedi modna.
pred-
Kot napovedujejo modni kreatorji, bo letošnja jesen v znamenju jaken, bolj ali manj športnih. Jakna je namreč silno praktično oblačilo, posebno za v avto. Naš model ima dolg Poskusimo še me
Janeževi upognjenci
Saj ste si verjetno že kdaj na Bizjakovi gostilni na Beli pri rF^, dvoru privoščili njihovo znano sladico z velikim janeževim K gnjencem, sladoledom in smetano. Poleti še posebno prija. IV» gospodinja Veronika je bila tako prijazna, da nam je zaupala* *■ pri Bizjaku delajo janeževe upognjence. Nič posebnega, boste v le, le k delu se je treba pripraviti.
Potrebujemo 1 kg jajc, 1 kg sladkorja in 90 dag moke-
Jajca ubijemo v skledo, dodamo sladkor, oboje pe umešamo, nazadnje pa počasi dodajamo moko. Zmes mora bolj gosta kot tekoča. . 1
Pekač dobro namažemo z margarino in posujemo z mo "n3 modelom - lahko je tudi širši kozarec - zarežemo v to rno pekaču, da se naredi krog, Tako obdelamo ves pekač. V _ potem z žlico nanašamo testo, ga poravnamo z nožem, da Je komerno debel - brez skrbi, ne bo se razlilo čez rob - nato Pa Vj, sujemo z janežem. Te piškote pečemo na hitro, pri 250 stop C. Pečene takoj upognemo čez valjar, steklenico ali jih prep vtaknemo v skodelico za belo kavo. Ohlajene zložimo v .j kovinsko posodo, ki se dobro zapre ali v velik steklen ^°?ares|a|i ga zapremo s pergamentnim papirjem. Tako nam bodo . lahko mesece sveži, trdi. Na zraku se ta piškot mimogrede z~~Ljji ča, zato jih moramo res takoj, ko se dodobra ohladijo, zaP ^ Ko se nam zahoče sladice po Bizjakovo, damo v skodelic Q sadno kupo nekaj kepic različnega sladoleda, smetano, preUJ s čokoladnim ali drugim poljubnim prelivom, za rob pa zatf mo janežev upognjenec. Pa bo pravi mali praznik v hiši!
MAMINA ROKA
Bolj kot gledam to zlato roko,
lepša se mi zdi
m si mislim:
"Ka/ m škoda.
da hi končala na moji
zadnjici?"
Klemen Brešar, 2.c OŠ Stane Žagar, Kranj
TOVARIŠICA -LEPOTICA
Tovarišiea - lepotica v razred je stopila, učence pohvalila. Ko pa se v ogledalo je ozrla, je učence kar prezrla. Učenci so pisali in se ji smejali.
Nato se je u sedla in si lase zapela. . «
Potem je Petra k sebi po*" ki/a
in močno ga je zlasalo Se na tablo nekaj
„okraći učence pa domov poslala-Živa Cof, «; OŠ Stane Žagar, Kr-«»J
POČITNICE NA STENJAKU
■ s sl:'r'
Za nami jc že polovica julijskih dni in ve liko oiro*}**^ si /e na počitnicah. I udi |.i/ sem s kolonijo odpotoval na * p to je otok pri Fazani. Ta majhen otok ima obliko copatS vsakega pra\ prijeten otoček za oddih fct s°
Na njem so navpični skalnati prepadi, ki so dokaz, 0g<>-imeli tu nekdaj kamnolom. Na pobočju stoji grad,ki 'm' [1l0ćfi° čen pogled na morje pod seboj. Nekateri predeli otoka so zaraščeni z grmičevjem in raznimi vrstami trav. Po>'nsl"_ jC |U premajhen za glasno skupino klepelavih otrok. Zelo ves • jedi ob večernih prireditvah, ko se vse skupine zberejo v '"'^rij0 dilnici, ki služi za večnamenski prostor in sc med seboj P v kvizu, igrah in rdeči niti. Najlepši pa so plesi šP°r,nitl
Na dveh urejenih igriščih se skupine merijo v t5ve K^ejši s" panogah: med dvema ogii|cnia ni met čez žogo;na|mO vjja.nj1' < ialehi. Vse skupine med seboj tekmujemo tudi v posP « sob ,     jj n*J'
Marjetice in Ribe pa so najboljša, najbolj vesela "\ zju»*f' bolj jezična dekleta na otoku laz sem v skupin, z im<-'I1<,rf*;a vsa^ |i Imamo zelo skrbno tovanšico Mojco, ki jo uhogaim> ^vjtj n( besedo, Po dobrem in obilnem kosilu se |c 1 ^''VVliti vfC'fl' dolgočasen opoldanski počitek. Kopamo sc zelo radi, k' nam ne dela težav, pa tudi voda i> { \ ,\.\ . njbS*f
/večer se nihče ne more umiriti 111 zaspati Iz vsa ^rij1' sliši glasen klepet, ki mu sledi smeh Dežurni učitelji «J Zjutraj pa težko vstanemo. . «zt fl*
I 01 c|, zelo lepo leče življenje na Sten jaku. vse ne g  ^y )%■ slu. /a vseh dvanajst skupin pa skrbita naša pedag«^ ' nez in tov. Francka. _ ... cjkr^
OŠ M*t«J» Vr%V
T°i"ek, 28. avgusta 1990
RAZVEDRILO
UREJA: DARINKA SEDEJ
11. STRAN
:glas
Je čas vojne in je čas miru. Zdaj je pri nas čas... Česa? Miru zanesljivo ne, če oboroženi kninski jurišniki v 20. stoletju našega štetja postavljajo na ceste barikade in strahujejo vse, kar ni ravno evforično privrženo njihovi resnici, in vse, kar po naključju zatava na njihovo bojišče.
Kar zamislite si, da ste inozemski turist in da sploh prvič letujete na Jadranu, v kakšnem Zadru, Biogradu ali Šibeniku. Najprej vas kakšnih deset dni nagnusno odirajo v vseh oštari-jah, po kampih in po zasebnih sobah. Če ste bistrega očesa, vam ne uidejo tudi vse ostale krasotije in lepotije jadranskega turizma: zanikrna stranišča in posvinjane plaže, kanalizacija, ki je speljana v morje le nekaj deset metrov stran od plaže, mrzla juha in toplo pivo ter kultura, ki doseže svoj absolutni vrh v folklornih prireditvah, ob katerih organizatorji pričakujejo, da boste tako navdušeni, da vas bo kar treslo. Tako kot zaželeno, če ne že nujno, da od jutra do večera skakljate po gostionan in se mastite z ražnjiči in čevapčiči. Vsi naši tuji gostje naj bi namreč imeli gurmanska nagnjenja: po. večerjah •n kosilu v hotelih bi na vsak način morali še v dve ali tri gostilne na meso, meso in še enkrat meso. Saj drugega pa tako ali tako ni...
Ko končno dočakate, da se ta turistična tlaka konča, že Po nekaj kilometrih padete kakšnih sto let v zgodovino. Ma-nete si oči, a nič ne pomaga: na RESNIČNI cestni barikadi stojijo RESNIČNI oboroženi civili, ki se mrščijo in vas divje gledajo. Ko se ogledujete okoli, kje neki je kakšna filmska ekipa, prepričani, da ste nepričakovano padli v kader kavboj-skega filma, vas mrzoglednež že ustavlja: Halt, brate! Gume zacvdijo, žena prebledi od strahu, otroci na zadnjem sedežu planejo v jok, pes cvili. Za umret'!
TEMA TEDNA
DOBRODOŠLI
V času, ko ste letovali, bi sicer lahko kupili kakšen časopis, če bi bila trafika v kampu sploh kdaj odprta. Tako pa se vam zdaj maščuje, da niste po nekaj ur stražili pred trafiko in v zasedi čakali, kdaj bo trafikant izvolil okence odpreti. Pravočasna in stalna obveščenost je v tej državi nujna kot kruh. Če si samo nekaj dni out, že sploh ne veš več, kaj se okoli tebe dogaja in na zadeve gledaš kot božji volek.
Tuji turisti so bili na kninskih cestah zato tako prestrašeni, ker se pač srečuje oborožene osebe na cestah ponavadi le tedaj, ko gre za okupacije, državljanske vojne ali kakšne haj-duške zadeve. Nič od tega! Ko bi bili oboroženi civili zmožni kakšne konverzacije, bi lahko ustrahovanim kolonam avto-mobilistov pojasnili, za kaj gre: za nič več in nič manj kot za pluralizem interesov ali izbruh demokracije.
Demokracija je namreč v teh krajih raztegljiv pojem, tako raztegljiv kot sta elastika ali žvečilni gumi. Demokracijo žveči že vsak, jo napihuje v pokajoče balončke in izpljune, ko mi ni več všeč. Demokracija tudi ne more kar naprej in naprej trajati - včasih jo je treba poslati na dopust, če se le preveč utrudi. In ko si demokracija odpočiva, se lahko pograbi tudi kakšna lovska puška in zahteva samostojnost. Avtonomija. Politična, kulturna, gospodarska - kakršnakoli že, samo,
da bo spet obsedeni vik in krik, pa čeprav pred vrati hotelov, v katerih bivajo tuji gostje, ki jih z Welcome pozdravljamo na vsakem koraku.
Nobena zanikrna obcestna tabla in nobeno stranišče na štrbunk in noben naveličani natakar ne morejo turizmu napraviti toliko škode, kot so je v Kninu napravili znani beograjski režiserji. Dolgoročne škode, kajti za živo glavo ne bo nikogar, ki so ga zaustavili oboroženi jurišniki, več k nam. Še več! Razumljiva antipropaganda pri zahodnih sosedih in širše je do konca pokopala upe, da se vsaj v naslednjih petih letih razen čudakov in zapriseženih avanturistov kdo sploh ozre na Jugoslavijo. Saj - če mi nimamo morja, naj tudi vam turizem mrkne.
V venček, ki ga povsod po svetu spletajo v letu turizma, so beograjski scenaristi kninskih dogodkov dodali krasno cvetko. Uspelo jim je, daje sosedu koza crknila in zdaj si verjetno uživaško manejo roke. Leto ludizma, ne pa turizma!.
Kmalu bo napočil čas, ko bomo zares sami samcati čemeli v tej balkanski luknji strahov in vsestranskega obupa! Pozabljeni otoček tam nekje na jugu Evrope, poligon, kjer na pragu novega stoletja divjajo najrazličnejši ideološki viharji in kjer je zavestno gospodarsko samouničenje del folklore. Politična evforija na tem zaplankanem koščku zemljevida ima namreč stotere stranske posledice.
Za mafijsko industrijo mamil je v svetu najbolj donosna turistična industrija. Ko se bomo mi prebudili iz morbidne politične spozabe in omame, ne bo daleč naokoli nobenega turista več. Neznana ekonomska kategorija nam bodo, saj jim danes tako vztrajno grenimo življenje, da bodo v teh krajih dokočno izumrli... • D. Sedej
^'ub, ki ne živi od nobenih podpor
Ženske-to se vas ne tiče!
^»dovljica, 27. avgusta - Večno mladi iz Radovljice so praznovali Petnajstletnico svojega kluba, ki so ga ustanovili v gostilni pri Lec-*rju in ga tudi registrirali. Dejavnost kluba: rekreacijski pohod na jto1 in imenitna družabna prireditev na Linhartovem trgu sredi Rakijice.
»Petnajst let je od tega, ko ",s je pet fantov pri Lectarju v Radovljici razmišljalo, kam bi s" naslednji dan. Odločili smo J« d« na Stol in takoj je padla '"»eja: pohod večno mladih fanti'1 na Stol«, pravi predsednik kluba Večno mladih fantov fr»nc Globočnik iz Radovljice, J1 Je predsednik večno mladih *c vseh petnajst let. »Prvega Pohoda na Stol, ki je vedno zad-Jp soboto v avgustu, se je udele-44 članov kluba. Bilo je en-,t?,no' nepozabno, zato smo '•tlenili, da i. našo aktivnostjo pljujemo. Naša aktivnost je "ainreč samo ta pohod na Stol,
je odlično organiziran, vedno j* mine v prijetnem vzdušju, plub Večno mladih je registri-'n tako kot vsak klub, ima svoj Pjjjlt in upravni odbor: njegova javnost je izključno rekreati-s« pravi, pohod na Stol, s j*™** da se goji družabnost, pri-w«listvo in humor med člani. , Yd 2(H) članov v prvih letih se Jj Število povzpelo na celo 400 2*°*. zdaj pa imamo 250 stal-dlB članov kluba, največ iz Ra-jT'jjce, a so tudi iz drugih kra-m Slovenije. Svojo pripadnost
Franc Globočnik
klubu jemljejo silno resno in sodelujejo pri pripravah na pohod. Pravilo je: en dan v letu bitf »frej«, se pravi, da žensk v klubu ni. Mi smo večno mladi fantje, ki zadnjo soboto avgusta sami krenemo proti Stolu. Po pohodu pa je na Linhartovem trgu veselica, tako za naše člane kot za ostale, z bogatim srečelovom.
Klub ima svoje simbole: devet lesenih, ki jih je izdelal naš član
Božo Ban, opremo pa prispeval Milan Vipotnik. Osem lepih lesenih simbolov je v gostilni Turk na Črnivcu, njihova značilnost pa je, da so sedemkrat večji, kot so predmeti v naravni velikosti. Med njimi so: valjar, žlica, krožnik, vilice, nož, kuhinjska deska, sekira, »ribežn«. Po desetih letih delovanja kluba pa smo prešli na medeninaste simbole in imamo že: ponev, povečan grb večno mladih, zajemalko, kotliček, »kroglico« za pivo, na letošnjem pohodu pa smo se odločili za zvon. Upravni odbor, ki koordinira delo, vsako leto sprejme veliko idej o simbolih in se nato odloča.
Na desetem jubilejnem pohodu smo na vrhu Stola razvili svoj prapor, na Linhartovem trgu pa imeli svečano prireditev. Imamo že 22 darovalcev trakov in več kot 200 darovalcev žebljičkov.
Vsak pohodni k, ki pride prvič na Stol - pohod spremljajo gorski reševalci - jc po vseh pravilih krščen, dobi klubsko značko in je tako član našega kluba. Stroške pohoda krije vsak sam. Smo klub, ki ne živimo od nobenih družbenih podpor! Šestkrat smo na zaključek povabili glasbenike iz Ljubljane, vendar so bili preveliki stroški. Letos smo povabili lesko godbo in s prireditvijo malo zavezali jezik tistim,
Jože Pavlic nam je napisal tudi himno, ki jo je uglasbil Andrej Arnol, in himno smo izdali tudi na plošči. Njen refren: Mi smo večno mladi fantje, naj živi mladost, na zdravje vseh veselih let, dokler bomo na svet'!«
Večno mladi fantje redno pripravijo na Linhartovem trgu veselico, ki pa ni kar tako. Letos je igrala leska godba, nato ansambel Karavanke, pripravili so bogat srečelov.
Rudi Pogačnik je podpredsednik kluba: »V klubu Večno mladih sem od prvega dne. Letos smo pripravili kar 484 dobi-
tkov v vrednosti 85.000 dinarjev ter 1.5C0 srečk, tako, da bo vsaka tretja zadela. Srečke prodajamo po 300 dinarjev.«
Ciril Zupan, od začetka funkcionar kluba večno mladih: »Kar poglejte in povejte: katero društvo ali zveza je zmožna sredi Radovljici organizirati tako prireditev? Med člani kluba večno mladih so zreli in odgovorni ljudje, zato je pohod tudi vsako leto tako uspel. Sicer pa smo se že v začetku zakleli, da bomo en dan v letu »frej« in da se dejavnost kluba žensk pač ne tiče...« • D. Sedej
Rudi Pogačnik
Ciril Zupan
ki govorijo o nas vse mogoče, malo pa se oddolžili tistim, ki nas občudujejo...
Dahnili so da:
V Škofji Loki: Kristina Rotar in Robert Kokelj iz Škofje Loke; Bernarda Jensterle in Anton Kersnič iz Podlonka; Brigita Žagar in Marjan Rutar iz Binkelj.
V Kranju: Miroslava Cencelj in Branko Vovk iz Kranja; Gorda-na Golik in Janez Taškar iz Šenčurja; Cecilija Hudobivnik in Janko Pfeifer iz Vopolj; Barbara Hafner in Marjan Osterman iz Britofa; Metka Bečan in Igor Arzenšek iz Trstenika; Alenka Rozman in Miodrag Ignjatević z Gonika; Marija Valjavec in Slavko Studen iz Sebenj; Barbara Hafner in Jani Žlindra iz Bistrice pri Tržiču; Marija Nahtigal in Matej Eržen iz Hrastja; Silva Čema-žar in Viljem Krmelj iz Kranja; Martina Trempus in Robert Če-bular iz Tenetiš; Sabina Podlesek in Aleksander Koporec iz Kranja; Karmen Erzetič in Igor Jelovčan iz Naklega; Jožica Bohnec in Pavel Mubi iz Kranja; Vesna Tepina in Stanislav Mavec iz Kranja; Ivica Kozjek in Srečko Ropret iz Velesovega; Irena Potočnik in Ignac Bašelj iz Bobovka; Viktorija Jagodic in Sinan Llpaj iz Predoselj; Ana Čerin in Vincencij Bertoncelj z Belce; Magda Zupan in Filip Bertoncelj iz Podblice; Alenka Jagodic in Robert Stare iz Kranja; Simona Zaplotnik in Ignac Cuderman iz Predoselj. Čestitamo!
Jja|e gorenjske vasi:
rtudenčice
Piše: D. Sedej
L  "denčlce so majhna, stara
Hra<s      vasica  zahodno od
^moedalcč od Lcsc< Sni<'k»-Vsc te ^°din. Tudi čc poznate
Be, du Lraje> h° kar malo zadre-
čice v     ' naS,i Pot v Sludcn-
lerri n'1!*      "'' '"ll('m- "•' rav"
[•W tSUtokoli so ,ravniki in
llr^sti dar>a je z mogočnimi *°din',n llpami Zato je ne z v'deti "k ne " Lesc nc morc'c sttril;i v " srarnežljivo se je Na k sv°Jo prelepo samoto, vi. pri*°»icu vasi so Pogačarje-
Zato je bila tudi gradnja novih hiš dražja, saj je bilo treba vse izolirati.
V vasi je danes 28 hiš, ki so jih vaščani bodisi obnovili ali pa postavili nove. še danes veljajo stara, domaća imena. Pri nas se je reklo pri Španu, pa so še: pri tlkajžu, pri Mrkotu, Mrtnaču,
^'actn- i " In 8°s'°l|ulina do
P*! Iva ■ S,a oba Ac upokojeno Pai^ delala v Verigi, Mir-gj» T»wi [et v JCieniiki Železai Sov " Km v«*ina ostalih vaš-<la|ec ° tudi Pogačaricvi ne '"■''■lili; , ml stare domačije ^   Vcl«ko novo hišo.
Sm2J*? VsI *«**ani imajo
'Ure HUr*' kl m P"* ***** P" Vo l»odr'i ali osta-
?'H«o pT*0^ Povita Iva in doh«i*Čar   >>V*S i*' ni'd-
***** stojijo na vodi.
Iva IN
Mirko Pogačar
Misu, Rajhu, Bavnču, Jakobu, Marku, Močnku, Mahau, Jož-neku, komanu, Olibcu, Mu žnarju, Muleju, /batu... Malo je kmetov, trije aH štirje se ukvarjajo samo s kmetijsf ><>m, ostali pa hodijo v službe v I esce, Begunje, Radovljico. Na poljih pridelamo za dom, a zemlja Je peščena in /alo pridelek ni tako obilen kot v vaseh, recimo, okoli Kranja. Pridelek krompirja je dober, ni pa ga toliko kol tam, kjer je zemlja ilovnata. Večino-
ma se vaščani ukvarjajo z živinorejo: v H rasah je zbiralnica in hladilnica mleka.
Avtobusnih povezav ni, treba je iti v Lesce ali na Rodine. Trgovine tudi ni, gostilne še manj. Končno smo v vasi tudi dobili telefon, ki smo si ga zaradi oddaljenosti zares želeli.
Huda nadlega vaščanom je gnojnica, ki iz Blatnice teče skozi vas in se proti Lescah porazgubi. Gnojnica prihaja iz farme v Poljčah - največkrat takrat, ko splakujejo in čistijo hleve. Tako je nadležna, da so njen iztek morali poglobili, a nič ne pomaga. Verjetno bodo morali problem kako drugače čimprej rešiti.
Včasih je bilo na vasi čisto drugače,«, se spominja domačin Mirko. »Otroci smo hodili v šolo v I .esce, naši starši pa so še hodili v šolo na Breznico. Stu-denčice so bile izrazito kmečka vas, z. ne preveč bogatimi kmeti in kmetijami, saj vaščani niso imeli gozda. Živina se je pasla na Studenški gmajni - to je tam, kjer je zdaj igrišče za golf. Vas ni imela svoje planine, zato so gnali na gmajno, ovce pa so se lako kot danes pasle na Begunj-ščici.
Podružnična cerkvica
sv. Florjana v Studenčicah
Studenčice so bile vedno same svoje: podružnična cerkvica sv. Florjana sodi pod faro Breznica, vas v krajevno skupnost Lesce, telefon pa so nam napeljali iz Begunj! Tedaj, ko smo bili še mladi, smo Studenčani vedno skupaj držali: pri koritu sredi vasi smo se zbirali in pomagali staršem pri kmečkih opravilih. Ko smo hodili v šolo, so nas tiste, ki smo bili iz Studencu-, vsi dražili, da smo žabarji,« se sme-
ji Mirko. »Zakaj? Zato, ker je bilo v okolici toliko žab. Verjetno zato, ker je bilo na Blatah močvirje, ko pa so Blata izsušili, so izginile tudi žabe. Vsepovsod je regljalo in regljalo, zato ni čudno, da so nas klicali za ža-barje. A nismo ostali dolžni: Flrašani so bili za nas kašarji, Leščani kačji pastirji...« Tudi Ivana, ki je v Studenčice prišla iz rodnega Lenarta nad Škofjo Loko, se še spominja vaške družabnosti, saj so jo dekleta na vasi takoj sprejela medse. Danes pa je bolj vsak sam zase.
Studenčice bi bile idealen kraj za kmečki turizem: vas leži nedaleč od Šobca in Bleda. Ko bi bilo kdaj kaj več ugodnejših turističnih posojil, bi bilo tudi med vaščani takih lepih slovenskih vasi verjetno več zanimanja za turizem... • D. Sedej
^N29
MUMMM ČRPALKA NA PHIMSKOVrM NUDI
V MALEM VELIKO
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: JOŽE KOŠNJEK
Hokejisti Bleda se še niso odločili
Prva A ali prva B liga
Glavni vzrok za odlašanje z odločitvijo je denar, sicer pa so se Blejci za to sezono okrepili z odličnim sovjetskim hokejistom Krutovom, ki je doslej igral za Medveščak iz Zagreba, na Bledu pa bo igral za prvo moštvo in treniral mlade.
Bled, 24. avgusta - "V I. B zvezni hokejski ligi smo zmagali in imamo pravico sodelovanja v prvi A ligi, vendar se za zdaj še nismo odločili. Odločitev bo znana prihodnji teden," je dejal tehnični vodja blejskih hokejistov Brane Terglav. "Največji problem so finance. Dogovarjamo se z italijansko reklamno agencijo Fininvesta, ki bi tržila naš klub in pri dobičku bi bili mi soudeleženi, seveda pa denarja s tem ne bi bilo dovolj, saj bi rabili samo za normalno nastopanje v prvi A zvezni ligi 300.000 zahodnonemških mark. Denarja sedaj še za nastopanje v drugi ligi ni dovolj, iščemo ga sami, kar je dosti žalostno za šport radovljiške občine. Ponujajo nam 5000 mark, na seznamu in pri merilih za razdeljevanje denarja nas imajo med rekreativnimi športu, čeprav smo na pragu prve zvezne lige. Precej športov dobi mnogo več od nas, pa so po uspehih mnogo slabši. Mi zahtevamo od ZTK.O 40.000 mark in plačilo trenerja in tak zahtevek smo tudi posredovali."
Na Bledu del svetovnega prvenstva
Bled je resen kandidat za soorganizatorja svetovnega hokejskega prvenstva skupine B. ki bo konec marca in aprila prihodnje leto v Ljubljani. Da bi bile na Bledu tudi tekme tega prvenstva, so športni, pa tudi poslovni motivi. Hokej bi se na Bledu uveljavil. Bled bi postal znan v hokejskem svetu kot poletni center hokeja in drsanja, kar uspeva že letos, ta čas pa je tudi precej mrtva turistična sezona. Izkušnje z organizacijo velikih tekem in prireditev Blejci že imajo, prav tako pa ima Bled že vse objekte in zveze za delovanje služb, ki morajo biti na prvenstvu. Za to je usposobljena festivalna dvorana. Nova naložba bi bila le rolba in ograja iz pleksi stekla okrog drsališča, vsi drugi objekti pa so in bi bili zaradi prvenstva bolje izkoriščeni, kar je tudi smiselno.
Če pa bi šli v prvo A ligo, pravi Brane Terglav, lahko računamo kvečjemu na peto mesto, kar pa je skoraj isto, kot da v prvi B ligi zmagamo, igramo v play autu z zadnjima dvema iz A lige in drugim iz B lige in dosežemo enak učinek. Hokejisti Bleda, ki so začeli vaditi 15. julija in bodo septembra odigrali več prijateljskih tekem z domačini, italijanskimi in avstrijskimi klubi, so za to sezono, ki se bo uradno začela oktobra, okrepljeni. Na Bled prihaja sovjetski hokejist Krutov, ki je igral pri Medveščaku. Bo član prvega moštva, vodil pa bo hokejsko šolo in mladince. Trener prvega moštva bo še naprej Peter Klemene, trener pionirjev pa tudi še ostaja Franci Žbontar.
Septembra bo na Bledu več mednarodnih tekem. V soboto je bila tekma med Olimpijo in Dinamom iz Weiswassera. Prvega septembra bo srečanje med Jesenicami in Como Mediolo iz Italije, ki ga trenira Nace Kavec. Četrtega septembra bodo z Italijani igrali Blejci, 11. septembra Medveščak in 18. septembra Olimpija. Na Bledu bodo trenirali tudi hokejisti italijanskega prvaka Bolzana, ki ga trenira Rudi Hiti, tekme pa bdodo igrali v Celovcu, na Jesenicah in v Ljubljani. • J. Košnje k
Planinski izlet
PD Kranj organizira od 6. do 9. septembra 1990 planinsko turo v Dolomite v skupino Rogengarten. Izlet je zamišljen tako, da se ga lahko udeležijo »dratarji«, ki bi ves čas viseli na jeklenicah in »šodrovci«, ki jim ni do obešanja. Potrebna oprema: lahki planinski čevlji, nekaj za mraz, močo in veter, oprema za kampiranje, potni list, nekaj lir, hrana, za udeležence fe-rat pa še plezalni pas, čelada, 2 vponki, vrvica. Prijave sprejema pisarna PD Kranj, Koroška 27 (tel.: 22-823), kjer dobite tudi podrobni program.
Izlet bodo vodili Brajnik, Ručigaj in Uhan.
Tenisači Triglava so prvoligaši
Kranj, 25. avgusta - Na teniških igriščih v Kranju so bili v soboto zadnji obračuni tenisačev Triglava za vstop v 1. zvezno teniško ligo. Po zmagi 8:1 z ekipo Gradiš Branika iz Maribora so Kranjčani postali prvoligaši.
Rezultati med posamezniki - Marko Por : Matej Ravnik (6:2, 6:3), Žiga Janškovec : Urban Pečovnik (6:4, 4:6, 6:1), Damjan Klevišar : Grega Kompara (6:4, 6:1), Primož Stare : David Breznik (7:5, 6:2), Borut Urh : Valentin Breznik (1:6, 4:6), Boštjan Mulej : Dušan Dajčman (7:6, 6:2). Dvojice - Por, Janškovec : Ravnik, Breznik (6:2, 6:0), Stare, Mulej : Mesaric, Pečovnik (6:4, 6:0), Urh, Kavčič : Breznik, Marovt (6:2, 3:6, 6:0). • V. S.
Lokostrelstvo
Trije Gorenjci na svetovnem prvenstvu
Kranj, 28. avgusta - Danes se začenja v norveškem mestu Loenu 14. svetovno prvenstvo v lokostrelski disciplini arrow-hed. Dvanajst naših lokostrelk in lokostrelcev, vsi so iz Slove nije, je odpotovalo na Norveško v soboto z avtobusom. Vozili so se 35 ur. Na tem svetovnem prvenstvu bo prvič na sporedu compound neomejeni stil, ki ga lahko, po mnenju udeleženca svetovnega prvenstva Marjana Podržaja primerjamo s streljanjem z malokalibrsko puško proste izbire. S takšnimi loki se dosegajo najboljši rezultati.
V dvanajstčlanski reprezentanci so tudi trije Člani Lokostrelskega kluba Šenčur: zakonca Ksenija in Marjan Podržaj ter Sitar. Po predvidevanju Marjana Podržaja so možnosti naših v ekipnem tekmovanju uvrstitev med deset, posamezno v posameznih stilih pa med 30. Potovanje so si morali reprezen-tantje večidel plačati sami. Vsak je prispeval 15.000 dinarjev, nekaj pa bodo dali sponzorji in Lokostrelska zveza Slovenije. • J. K.
V Bohinju so pripravili šesti triatlon jeklenih
Zmaga jeklenih mišic in volje
Med stodevetnajstimi tekmovalci sta čolnarjenje, kolesarjenje in tek uspešno opravila sto dva jeklena. Pravzaprav ravno sto jeklenih moških in dve jekleni ženski.
Bohinj, 25. avgusta - Minulo soboto so se v Bohinju zbrali ljubitelji vedno popularnejšega športa - triatlona. Triatlon jeklenih je v minulih šestih letih zaslovel tako po Sloveniji kot Jugoslaviji, kljub velikim telesnim naporom pa se ga še zdaleč ne udeležujejo le mladi tekmovalci. Največ je starih okrog štirideset let, devetintrideset let pa ima tudi letošnji zmagovalec Jože Rogelj iz Ljubljane, ki je prvi premagal petkratnega Hotaveljčana Lojzeta Oblaka.
Ko smo se okrog osme ure tekmovalci, spremljevalci organizatorji in novinarji zbrali na kopališču Bohinjskega jezera, je bil pogled na gosto meglo zaskrbljujoč in pomirjujoč obenem. Zaskrbljujoč zato, ker nismo vedeli, za koliko časa bo potrebno prestaviti start veslanja in pomirjujoč, ker smo vedeli, da se obeta lep, sončen dan. Malo pred deveto se je začelo tekmovanje in sto deset tekmovalcev je začelo s 6 kilometrov dolgim veslanjem. Megla se je dvigala, slabe pol ure po stratu pa so prvi že prišli iz vode. Najboljši čas veslanja je imel Željko Rogič. Tik za njim pa so bili v cilju prve preizkušnje tudi favoriti: Jože Rogelj, Lojze Oblak, pa tudi prva ženska Nataša Nakrst - Kosmač, ki je bila tudi zmagovalka (med ženskami) lanskega triatlona jeklenih in letošnjega klasičnega triatlona v Bohinju.
Pred tekmovalci je bilo 30 kilometrov kolesarjenja mimo Stare Fužine, Češnjice, Koprtv-nika,   Gorjuš.   Pokljuke, do
Rudnega polja. Tisti, ki smo tekmovalce spremljali v avtomobilih, se nismo mogli načuditi, s kakšno lahkoto so vrteli pedala celo po 7 kilometrov dolgem makadamskem delu kolesarske proge. Na prvo mesto pa se je zlahka prebil Lojze Oblak, ki mu je sledil Jože Rogelj in nato v majhnih presledkih drugi kolesarji, največ med njimi iz škofjeloškega konca: Hafner, Podlogar, Stanonik, Kalan, Pirman,... Po vsej poti pa so jih spremljali številni domačini in prijatelji, ki so jih spodbujali s ploskanjem.
Na cilju kolesarjenja na Rudnem polju je bil prvi Lojze Oblak, tik za njim pa se je pripeljal Jože Rogelj. Tako je le še tek preko Konjščice odločal o zmagovalcu šestega triatlona jeklenih. Dobil ga je Jože Rogelj iz Ljubljane. Pravzaprav so zmagali vsi, ki so prišli na Velo Polje. Sto tekmovalcev in dve tekmovalki: deveta je bila Nataša Nakrst Kosmač, ki je za Rogljem zaostala le dobrih sedemnajst minut in Lidija Go-
Finale državnega prvenstva v vaterpolu za mladince
Uspeh mladih Zagrebčanov in organizatorjev
Kranj, 26. avgusta - Vaterpolo klub Triglav iz Kranja je bil organizator finalnega turnirja za državno prvenstvo v vaterpolu za mladince. Od četrtka do nedelje so potekali obračuni osmih ekip: Partizana, Crvene zvezde. Mladosti Coninga, Brodomerkurja, Jadrana - Koteksa, Juga, Kotorja in domače ekipe Triglava. Po pričakovanjih so v sklepni tekmi zaigrali mladinci Mladosti Coninga iz Zagreba in Partizana iz Beograda. Boljši so bili Zagrebčani in zasluženo osvojili naslov mladinskih državnih prvakov.
V prvem kolu so si po dve točki zaslužili vaterpolista Mladosti Coninga, Juga, Partizana in Brodomerkurja, mladinci Triglava pa so izgubili z ekipo Partizana 10 : 8 (3:1. 3:2, 2:1, 2:4). Petkovo kolo je prineslo zmago Mladosti Coningu, Jugu in Pamzanu, domači Triglav pa je igral izenačeno z ekipo Brodomerkurja 9 ; 9 (3:2, 2:2, 3:3, 1:2). V soboto so se Triglavani pomerili s Kotorjem in izgubili t. rezultatom 7:11. lako so v sklepnem delu domačini zaigrali za sedmo mesto in zmagali s ( rveno /ve/do.
Vratar domače ekipe, Matjaž Homovec je po zadnji lekmi povedal: "Glede na to, da na turnirju nastopa osem najboljših moštev iz vse Jugoslavije, je turnir res kvaliteten, dobili pa smo ležko skupinu in že na začetku zgubili s Partizanom, ki danes igra za prvo mesto. Ker prej nismo pričakovali, da se bomo uvrstili v finalni del, smo z rezultatom zadovoljni, lahko pa rečem, da smo imeli malo smole na tekmi s Kotoijt-m, silit bi lahko igrali tekmo za tretje mesto. Drugače pa smo z igro zadovoljni."
Po treh kolih so največ točk /brali vaterpolisti Mladosti Conin-ga in Partizana (vsak po 6) in se pomerili za prvo mesto. Z rezultatom 15 : 9 so Zagrebčani postali mladinski državni prvaki.
Trener ekipe Partizana Nenad Manojlovič pa je o tckmovanpi povedal: "Pohvaliti moram izredno dobro organizacijo finalnega turnirja, saj smo vsi zadovoljni. Sprotno smo o vsem obveščeni z bilteni, dobro je sojenje, nastanitev... skratka, pohvaliti moram organizatorje tu v Kranju. Naša ekipa še ni igrala na podobnem tekmovanju in zadovoljni smo tudi I rezultatom."
Naj zapišemo tudi, da so pri pripravi in izvedbi tekmovanja Vaterpolo klubu Triglav pomagali Merkur, Ikos, Živila, Prtoimpex iz Ho-mvelj, Slovin, Pivovarna l nion. Ornega, Planika, MH M edin m. Zidarstvo Ovseni k, Alpetour - Potniški promet, Suva in (in/dno gospodarstvo Kranj.e
V soboto pa je bila na letnem kopališču v Kranju tudi osminu fina la jugoslovanskega vaterpolskega pokala. Vaterpolisti Triglava lo pod vodstvom trenerja Bruna Siliča igrali / ekipo Kotorja in izgubili /. rezultatom 8 : 15. Danes so odpotovali na mednarodni turnir na Nizozemsko. • V. Stanovnik
lob, ki se je uvrstila na sede-minpetdeseto mesto med vsemi tekmovalci, za celo progo pa je porabila le dobre tri ure in pol.
Rezultati: Jože Rogelj 2:44,46, Alojz Oblak 2:47,26, Lojze Malnar 2:52,19, Franc Hafner 2:56,23, Miro Kregar 2:58,16. Lojzeta Oblaka, petinštirideset-letnega tekmovalca iz Hotavelj smo po koncu tekmovanja vprašali, kako je mogoče na tako veliki razdalji in v treh disciplinah prispeti na cilj skoraj istočasno, kako je zadovoljen z organizacijo tekmovanja in kako se počuti kot premaganec po petih zaporednih zmagah: "Razlika med zmagovalcem in mano, okrog dve minuti, se sicer zdi majhna, za prehiteti je pa to veliko. Samo tekmovanje je bilo odlično organizirano, tako da vsi tekmovalci čestitamo bohinjskim organizatorjem, ki so dali prireditvi visoko raven. Nad seboj pa lahko samo rečem, da sem presenečen, ker sem se za tekmovanje odločil šele pred enim tednom. Morda sem se treningov že malo naveličal, vendar ko sem Šel pred dnevi s prijateljem na trening, sem ugotovil.
da mi še vedno gre in sem s« odločil za nastop. Tako sem z današnjim rezultatom prezado-voljen," je dejal Lojze Obla*-Ko pa smo ga povprašali P° sotekmovalki in resni konku-rentki Nataši Nakrst-Kosmače-vi pa je rekel: "Fenomenalna-res fenomenalna, izjemna." * Bohinju so v petek ustanovi" Triatlonsko zvezo Slovenije, ka' tere predsednik je Lojze f*** • V. Stanovnik
Finale letošnjega pokala kajakašev v Tacnu
Pokal Italijanu Ferrazziu, Skok
peti
Tacen, 26. avgusta - Tacen je dva dni ... 250 najboljših kajakašev in kanuistov iz 28 držav na finid m v
::u i.**~x„:__......_________i.„i„ _.. .i:..::u____i..u   r\a ie OtOe . :
na odlični po&tjP^.
jih letošnjega svetovnega pokala na divjih vodah. Da je PF^'bi Tacnu najidealnejša, so potrdili vsi nastopajoči. Kako tud ^el0* bila, saj bo prihodnje leto na tej progi, ki jo prenavljaj0- • vno v prvenstvo kajaku in kanuju. Sobotne prve medalje s ^ delila predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki J predsednik organizacijskega komiteja za svetovno prvens cen 91, in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. 0yjl'
V kvalitetni predstavi K-1 moški so jugoslovanski tek ^ ci računali, da bi se lahko v skupnem seštevku točk ^ .j T0' pokala prebil na boljše mesto Skok, ki je bil do finala če1 'v0jil da kajakaš Ljubljane je tokrat tvegal preveč in na koncu - ^je devetnajsto mesto, v skupnem seštevku pa je peti. Sicer J - rvi mojstrstvo pokazal Italijan Ferrazzi, ki je zmagal in bil tu tudi v skupnem seštevku svetovnega pokala. uj] gfl]
V tej disciplini od naših ni nastopil Abramič, ki je d°. (0Q gino, medtem ko je bil do Jugoslovanov najboljši na ^ ta$flj' Štrukelj na devetem mestu, Cižman pa je bil petnajsti- u je svetovni pokal so najprej kočale kajakašice. Na progi v pa zmagala Cehoslovakinja Grossmanova, v svetovnem p° stt>p1 Francozinja Jerusalni. V C-1 pri moških je po prvem ?^m$ vodstvo prevzel Jože Vidmar, vendar je v drugem naret I ^ je napak in pristal nato na sedmem mestu. V svetovnem P° j.,R0' zmagal Američan Lugbill, v C-2 pa sta slavila Čeha Som han. Vtetđ^t
Rezultati K-l moški 1 Ferrazzi (Italija) 120 23, i-\• ,23,18' (ZRN) 122,37, 3. Fox (Velika Britanija) 124,06, 9. StrukeU . |. 14. Cižman 131,18, 19. Skok (vsi Jugoslavija) 133,73, žen. ^ Grussmanova (('SIR) 151.66, 2. Michler 154,20, 3. _w"!LrfJI ZRN) 156,61, 17. Kastelic 189.18, 31. M. Skok (obe Ju»°,zpA/
289.27, C-l moški - 1. Lang (ZDA) 135.41, 2. LufPJJj ^pil* 135,45, 3. Weist (ZRN) 135,63, 7. Vidmar 142,91, J*
150.28, 20. Javornik 152,70, 32. Martinis (vsi Jugoslavija? ^ C-2 - Simek-Roham (ČSFR) 144,76, 2. Hallcr-Mcfcvan v 148,59, 3. Delrcy-Saidi (Francija) 145,53; vil) ^'a
svetovni pokal - K-1 moški   I Ferrazzi 81, 2. Fox (\*>,< |9-Hilgert (ČSFR) 68, 5. Skok 44, 9, Cižman 10, ženske - I. Jerusalmi
Ililgertova (ČSFR) 66, C-l moški - 1. Lugbill (ZDA) wh'*W P ci (FR) 72, 3. Hear (ZDA) 70, 8. Vidmar 31, 1*»- Ja«>rniK ^ Martinis 6, 24. Žitnik (vsi Jugoslavija) 3, C-2 - L Sinje* 109. 2. I)elrey-Saidi 79, 3. Addison-I ergucs (vsi FR) frie«'f
V soboto in nedeljo bo v Tacnu generalka za sV**°* Uil"1'
sivo.
►. Štrukelj 25, 16- Abra«ii»e ^ y
(FR)83,2. Michler <ZRW F„|J - I. Lugbill (ZDA) "°VlL21 Vidmar 31, 16. J««*«"* ao^
pu5»n
Torek, 28. avgusta 1990
KRONIKA
UREJA: HELENA JELOVČAN
13. stran (mjmmmm^LAS
Po inšpekcijskem pregledu desetine gorenjskih trgovin, mesnic in gostinskih lokalov
Stanje zaskrbljujoče - ljudje premalo o sveščeni
Ravnanje s hrano na poti od proizvodnih obratov do štedilnikov je še vedno tako, da velikokrat tvegamo okužbo, ta pa lahko zelo hitro povzroči epidemijo.
Kranj, avgusta - Na Zavodu za socialno medicino in higieno v Kranju so javno predstavili rezultate izdanega inšpekcijskega pregleda 134 gorenjskih obratov za pripravo ali prodajo živil, ki naj bi pojas-
'1 izredno povečanje števila črevesnih obolenj v prvi polovici letošnjega leta. Preseneča veliko število prečnih vzorcev in razširjena navzočnost bakterij salmonele. Malomarnost in neznanje v lokalih, nezadostna osveščenost tudi pri potrošnikih. Vsak člen v verigi transporta in priprave živil mora opraviti
*°J0 vlogo, saj le ena napaka lahko povzroči epidemijo. Preblaga kaznovalna politika razvrednoti
*ako možnost učinkovitega dela inšpekcijskih služb.
V prvi polovici letošnjega le-la Je epidemiološka služba Zahoda za socialno medicino in «>g»eno (ZSMH) v Kranju zabeležila trikrat večje število irevesnih obolenj (največ je okužb s salmonelo in kampilo-
Vproizvodnji perutnine bi bil potreben veterinarski nadzor vseh v zakol namenjenih jat, ugotoviti pa je treba tudi, koliko k okužbam piščančjega ntesa prispeva tehnološki postopek klanja, imenovan spinčiler, ki je še v uporabi v nekaterih klavnicah, a izključno pri proizvodnji za domači trg. Za ohlajanje mesa uporablja mrzlo vodo in ne hladilnega tunela, ki je v uporabi v tujini.
V trgovinah in mesnicah je treba strožje ločiti pribor in deske za rezanje gotovih izdelkov od tistih za surovo meso. Povsem bi morala biti ločena prodaja piščančjega mesa, ki spada med hitreje pokvarljiva živila. Ze pečene mrzle piščance bi morali po zgledu nekaterih zahodnih dežel povsem umakniti iz prodaje. Dosledno bi morali upoštevati zahtevo sanitarne inšpekcije po popolni izločitvi prodaje sadja in zelenjave iz delikatesnega prostora, saj kot vir nečistoče ne sodi h kruhu in delikatesom.
analiza je pokazala, da je oporečna kar tretjina vzorcev in brisov. Med oporečnimi živili je največ surovih piščancev, mletega mesa in raznih vrst pripravljenih solat. Higiensko sta-
nje pregledanih obratov je nezadovoljivo (en gostinski objekt so zaradi tega morali celo začasno zapreti), živila v prometu pa so prepogosto okužena z zdravju škodljivimi Čreves-
baktri), kot je petletno povprečje za isto obdobje. Z anke-Jjranjem obolelih so ugotovili, da sta najpogostejša možna Povzročitelja perutnina in mleto meso. Okužbe so z izjemo 'ržiča razširjene po vsej Gorenjski.
. Da bi osvetlili možna pota s,rjenja okužb, so sanitarni in veterinarski inšpektorji v sodelovanju z delavci ZSMH junija ,n julija sistematično preverjali *ta"je na terenu. V 134 obratih jtrgovine, mesnice, gostinski !°kali) so jemali vzorce živil in °rise za ugotavljanje snažnosti, Preverjali pa med drugim tudi način dela z živili in osebno hijeno zaposlenih. Vsi vzorci in Dr]si so bili vzeti z mest, ki mo-
aJ° Hiti neoporečna. Njihova
Povzročiteljev črevesnih obolenj ni moč povsem odpraviti, zato bi morali za zaščito pred njimi prav vsi pri transportu in pripravi hrane nujno upoštevati določene ukrepe, ki prispevajo k zmanjšanju tveganja okužbe. • Priporočilo potrošnikom:
Pred morebitno okužbo se morate zavarovati tudi sami. Pri nakupovanju in shranjevanju preprečite stik gotovih živil (kijih ne boste termično obdelovali) s surovim mesom. Tega čimprej shranite na hladno, da ne prekinete hladilne verige in se morebitne bakterije ne razmnožijo. V gospodinjstvu dosledno ločujte pribor (predvsem deske za rezanje) za kuhano meso od tistega za surovo. Zadnji in najučinkovitejši ukrep je ustrezna termična obdelava živil. Temperatura v vsej količini hrane mora doseči fin nekaj časa tudi ostati) vsaj 70 stopinj. To dosežete z mešanjem in obračanjem hrane tako pri peki (meso pri kosti ne sme biti več krvavo), kot pri kuhanju in pogrevanju, saj sicer kljub vretju tekočine temperatura v gostih delih jedi lahko ostane le 20 stopinj, kar so idealni pogoji za razvoj bakterij. Ni odveč omeniti, da so bakterije salmonel tudi na kljukah in bi moralo biti pogosto umivanje rok samo po sebi umevno.
nimi bakterijami. Poleg nezadostne higiene je glavni vzrok za tako stanje pogosta prekinitev hladilne verige na poti mesa od zakola do potrošnika. Velikokrat pridejo v obrate že okužena živila, en kos pa lahko bliskovito okuži ostale.
Inšpektorji kljub neugodnim rezultatom ugotavljajo, da stanje na Gorenjskem ni slabše kot drugod v Sloveniji in da zadnji podatki o številu okužb kažejo na znatno zmanjšanje glede na prvo polletje. Zaradi nujnosti večjega in stalnega nadzora nad stanjem na terenu in za primerjavo načrtujejo večkratne akcije v istih lokalih. Hkrati poudarjajo, da njihovo strokovno delo za izboljšanje stanja ne zadošča, saj ljudi k odgovornejšemu ravnanju lahko prisili le ustrezna kaznovalna politika. Sodišča delajo prepočasi, višina kazni pa je nespremenjena že pet let (najvišja možna kazen je 5.000 din za pravno in 100 din za odgovorno osebo). Znatno povišanje kazni je najnujnejši predpogoj za kakršenkoli učinek dela inšpekcijskih služb, republiškim organom pa bodo poleg tega predlagali tudi nekatere druge ukrepe.
m T. Jurjevec
[gORENJSKA NOČNA KRONIKA
Klofuta zaradi psa
„_ .Cucki, ki se sprehajalo okol
Razbijal po lokalu
>° mm
. tprthajajO okoli blokov, ljudem povzročajo kup ( ečnosti. Sonja M. z Veljka Vlahoviča 3 je sporočila na posta-*aX- da JO J€ ?red Mokom Rudija Papeža 32 udaril neznan in skl- Miličniki so ugotovili, daje bil M. J., kije dejanje priznal fjtoupravičeval s tem. da je njen pes ugriznil njegovega otroka. ioH^° se ie da pes ni grizel, skrbni oče pa bo imel opravka s anikom za prekrške.
/v
wena - v istem stanovanju
vljem• n**i :aknnskl pari, ki ugotovijo, da niso več za skupno ii-*lreho Ar^.1>UU po ločitvi od skupne postelje ostanejo pod skupno Je8o\n lčudno. da se v takih primerih prepiri nadalju/e/o. iako nj<?n hi\ ^ttd dnevi prosila za pomoč može v modrem, češ da ji *th\f t In X>~ozi in jo žali Povedala je. da se to ponavlja na ':Pnišni i'as". ko V. prihaja v njen del stanovanja. Vsiljivca bo ai sodnik za prekrške
^pff nQPadla S0Sed°
Olovke ^>iin,kom za prekrške se bo zagovarjala tudi S. V. iz S,Q xi žJn Ln<i' dopoldneva se je fizično lotila sosede R. V. Zakaj d*( nn\S   sk°čili v lase. policisti niso povedali, po izkušnjah so-
. policisti niso povedati, po ikšno pomembnejšo si Vre"no nakopati sosedsko sovraštvo.
če k sin
PQ sin [*y *r /* prosil za pomoč, češ da ga doma prele-
5f*'*Pa \n','n^" 'C^" "' ""ru '" "" kr"l" zornem UgOtOViH, da ^Ve,o\ai,"tr da I"1 s,a "'r "'      hudo V"7" zaradi Inse
So Jima, naj se pomirila in zaenkrat odložili kazen.
1. M. je pijan razbijal inventar in nadlegoval druge goste v lokalu na stadionu Stanka Mlakarja. Pogled na može v modrem, kijih je poklical na pomoč F. R.. ga ni pomiril, zato so ga vzeli s seboj m pridržali do iztreznilve, po pošti pa bo prejel vabilo k sodniku za prekrške.
Pretep na Župančičevi
V. K. s C l. maja v Kranju sla na Župančičevi napadla pijana R. G. in S. O. Čeprav mu hujših ran nista zadala, možak seveda ni mirno prenašal njunega izživljanja. Policisti bodo oba poslali k sodniku za prekrške.
25 mrtvih na gorenjskih cestah
Velika družbena škoda
Kranj, avgusta - Od 25 letošnjih smrtnih žrtev na gorenjskih cestah jih jc skoraj polovica umrla v dveh poletnih mesecih. Do srede avgusta se je na Gorenjskem pripetilo 218 prometnih nesreč, poleg 25 mrtvih pa so imele za posledico tudi 195 hudo in 97 lažje ranjenih, da o gmotni škodi niti ne govorimo.
Policisti tožijo zaradi nizkih plač
Ljubljana, avgusta - Policist s srednjo izobrazbo zasluži za polno delovno obveznost 5400 dinarjev, načelnik uprave nekaj nad 10 tisočakov, republiški sekretar in njegov namestnik nekaj nad 20 tisočakov, snažilka okoli 3000 dinarjev. Policijski sindikat od vlade do konca meseca zahteva odgovor, kdaj in za koliko bodo uskladili plače v organih za notranje zadeve.
Temelj usklajevanja naj bi bile plače delavcev v zveznih organih, ki so v primeri z zaslužki v policiji precej višje. Carinik menda zasluži 70 odstotkov več kot policist.
Sicer pa so predstavniki RSNZ novinarjem povedali, da za plače razdelijo več kot 86 odstotkov vsega proračuna organov za notranje zadeve, slednji pa iz republiškega proračuna dobe 66 odstotkov sredstev. Kljub visokemu odstotku pa toliko denarja očitno ne zadošča, da bi bile plače in družbeni standard v policiji višji. Tako denimo na stanovanja policisti čakajo po šest let.
V policiji bi bilo nedvomno manj nezadovoljstva zaradi plač, če bi tam zaposleni lahko honorarno opravljali še kako drugo dejavnost. Pravila jim tega doslej niso dovoljevala, zdaj pa tudi v policiji zaposleni pritiskajo na svoje vodstvo, da bi jim bilo tako kot navadnim smrtnikom dovoljeno zaslužiti s »sivo ekonomijo«. RSNZ je v zvezi s tem sprejel sklep, da morajo vsi, ki žele dodatno zaslužiti, najprej dobiti privolitev nadrejenih. Ti naj namreč presodijo, ali se narava honorarne zaposlitve ne tepe z imageom uradne osebe.
Sicer pa so se plače v ONZ letosa povečale samo dvakrat, tolikokrat, kot je pač dopuščal zakdn. Preskromen proračun je tudi kriv, da policistom ne morejo izplačati niti vseh opravljenih nadur, tako da se pač znajdejo drugače - kompenzirajo jih s prostimi dnevi. To pa ob stalnem kadrovskem primanjkljaju v policiji (v Sloveniji bi potrebovali še kakih 700 policistov) ni vselej enostavno. • D. Z. Žlebir
hi s/thjf0'?™ "< <lo za kakšno pomembnejšo stvar, zaradi katere
0
zaljen
prevračal mize
,:*r*dov '/ not' *PloSno minila kar mimo. brez posebnih "' hotmU   """'"V" ie le S G. z Mlake, ki je, potem ko mu niso
l'udi k,,' '"""'<<' s pijačo, na Maistrovem trgu prevračal mizi 'neti fJf*    obstopila poln ista uialjeni pijanček ni posel k pa-
^ledi       y:" I*' mudri kombi odpeljal na počitek do streznitve "n,k prekrške
Prometne nesreče poleg velikanske gmotne škode zakrivijo tudi neznansko družbeno škodo. Za mrtvimi ostanejo užaloščeni svojci, mnogo ranjenih ostaja trajno invalidnih, posledice so nepopravljive. Preventivna akcija »Minus 10 odstotkov« v prometu je bila zasnovana prav zato. Kot nam je povedal inšpektor UNZ Kranj Alojz Mihelčič, jc na Gorenjskem uspelo za toliko zmanjšati nesreče ter število mrtvih in ranjenih. Nesreč je letos za 18 odstotkov manj kot v enakem času lani. mrtvih 38 odstotkov manj in ranjenih 27 odstotkov manj.
Razlogov za zadovoljstvo seveda ni, vsaj po letošnji poletni bilanci, ko je julija na cesti umrlo šest, do srede avgusta pa pet ljudi. Zakaj ravno poleti tako hude posledice?
Inšpektor Alojz Mihelčič pravi, da poleti gostejši promet terja svoj davek. Na cesti je več tujcev, tudi domačini bolj množično obiskujejo domaČe turistične kraje in prireditve. Sicer pa meni, da je za krajše obdobje, tako kot v našem primeru za polletje, težko verodostojno ocenjevati. Priložnost za analize se ponuja ob letu. • D. Z.
Ribno, 25. avgusta - V soboto popoldne so se na tradicionalnem lovskem kinološkem srečanju, ki ga je tokrat že sedmič priredilo Lovsko kinološko društvo Gorenjske, srečali ljubitelji lova in psov. Prireditev vsako leto popestrijo razstavljene lovske trofeje z Gorenjskega, nastop praporščakov iz lovskih družin, zadnja leta pa tudi melodije Gorenjskih lovskih rogistov in pesmi Škofjeloškega lovskega pevskega zbora. Če je organizatorjem ob lanskem srečanju zagodlo vreme, potem se jim je letos oddolžilo v dvojni meri, saj je bilo prizorišče pred lovskim domom Lovske družine Jelovica vse popoldne obsijano s soncem. Zgodaj popoldne so v bližini odprli razstavo trofej, zatem se je začela uradna otvoritev srečanja z govorom in nastopi, nato pa so svojo umetnost sledenja prikazali psi krvosledci, nastopili pa so tudi na novo izšolani psi. Tudi sejma lovskih psov ni manjkalo, kot vsako srečanje pa se je tudi to nadaljevalo z družabnostjo pod Riben-sko goro. (dž) - Foto: G. Šinik
I NESREČE
Pomagala hčeri, omahnila s poti
Bohinj, 25- avgusta - Na poti od Savice proti Komarči se je ponesrečila 39-letna Antonija Perko iz Poljane pri Brezovici. Pomagala je namreč 7-letni hčeri, ki ji je padel na glavo kamenček, zaradi česar se je opotekla. Mati se je prestrašila, da bo otrok omahnil s poti v globino, pa je to doletelo njo, ko je skušala zadržati hčer. S steze je padla v kakih 10 metrov globok prepad, kjer je obležala hudo ranjena. Gorski reševalci iz Stare Fužine so ranjenki pomagali v dolino.
Zverižena pločevina na železniških tirih
Potoki, 25. avgusta - Ko je domačin Roman Zamida na cestnem železniškem prehodu z osebnim avtom alfa romeo peljal čez železniško progo, je pripeljal vlak, se mu je avto ustavil in ni ga več mogel spraviti v tek. Skušal ga je potisniti s proge, vendar zaman. Tudi strojevodja Roman Grden je zaman zaviral vlak, da ne bi zadel avtomobila na progi. Voznik je še pravi čas zapustil prizorišče, tako da so na progi ostale le razbitine avtomobila, ne pa tudi človeške žrtve.
S kolesom v avto
Srednja Bela, 24. avgusta - Na lokalni cesti med Preddvorom in Spodnjo Belo seje primerila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen kolesar Bogomir Gantar, star 53 let, iz Predoselj. Med vožnjo iz Preddvora ga je prehiteval renault 5 s tablo »avto šola«, ki ga je vozil kandidat Andrej Tomin, star 18 let. iz Nakla, poleg pa je sedel inštruktor Franc Zorman. Nekaj metrov naprej je avtomobilst naglo ustavil, da bi preprečil trčenje z drugim nasproti vozečim kolesarjem, takrat pa se mu je od zadaj v avto zaletel Gantar, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji. Kolesarja so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center. • D. Z.
BRAMAC - ALPSKI STREŠNIK
KRITINO EVROPSKE KVALITETE, DIREKTNO IZ AVSTRIJSKIH TOVARN CENA?
POGLEJTE ČEZ MEJO - PRESENEČENI BOSTE'
• IZOFAS
SUHOMONTAŽNA VISEČA FASADNA OBLOGA - NOVOST NA TRŽIŠČU
• KOTLAK
BETONSKE PLQSČE ZA TERASE
• TRAJANKA
UVELJAVLJENA BETONSKA KRITINA Obiščite nas v paviljonu trgovine Dom Žabnica
X
ZDAJ JE ČAS - IZBERITE PRAVILNO IZBERITE
KOGRAD ZA VAS
LEDE PLAST
PARTIZANSKA 31, LJUBLJANA, TEL 453-602
NUDI PO KONKURENČNIH CENAH
— usnje (oblačilno, ovčje, svinjsko, goveje, tapetniško in čevljarsko)
— vse vrste skajev, sukanci, vsa kovinska galanterija, lepila, zadrge, elastike, vrvi za čolne in vse galanterijske in čevljarske potrebščine.
— repromaterial po naročilu
— usnjene jakne od 1600 ...
IZREDNA PONUDBA!
• OBLAČILNO USNJE
svinjski velur mc a 95 din
svinjska napa mc a 266 din
ovčja napa mc a 460 din
• TAPETNIŠKO SVINJSKO USNJE 320 din
• GOVEJE TAPETNIŠKO USNJE 460 din
• KOŽE OVČJE, GOVEJE, KOZJE IZREDNO LEPE IN POCENI
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE!
TO®«® o
nama
ČE JE TENIS VAŠ ŠPORT, NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI:
• teniški loparji SLAZINGER, MAXIMA, K2
• žogice DUNLOP
• športne copate
• športne torbe
PO ZELO UGODNIH CENAH
(BLM..OVNIC
nama
NOVO!
ODPRTO
00 7.30 00 12.00 in 14.00 00 18.00 SOBOTA 7.30 0012.00
LU
iz
o <
<o
- CL
tu n w 3
n<5 os
O ""z 2=^
S 1° Id«
< .g 25s
< z E
EL O O
Informacije 1064-26-020
t ZA ZAMRZ0VANJF
• ZA PAKIRANJE
• ZA NAJRAZLIČNEJŠE NAMENE V VSEH VELIKOSTIH
10 VREČK -150 KROGLIC PRI NAS VSE IZDELKE DOBITE OBČUTNO CENEJE VABLJENI!
PISKAR ANTON
LJUBLJANA. TITOVA «1
t»l.: 329-337
STE NAVELIČANI SAMSKEGA ŽIVLJENJA?
PRI IZBIRI PARTNERJA ZA SREČNO ŽIVLJENJE VAM POMAGA PODJETJE
SLAP
POKLIČITE mtd 8. in 12. uro in 14. in 17. uro
po telefonu 061-343-487
SLAP d.o.o. Valjavčeva 16 Ljubljana
AVTO Š0LAZŠAM
Vpisuje V TEČAJ
CESTN0PR0METNIH PREDPISOV KRANJ:
Delavski dom /vbod 6/, od 12.00 - 16 00 ure, sobota od 8.00 - 10.00 ure
&K0FJA LOKA:novi Gasilski dom na Trati.
od 8.00 do 12.00 ure in cd 14.00 do 17 00, sobota od 8.00 do 12.00, telefon za obe šoli 631-729
Praktična vožnja na vozil OPEL corsa in GOLF.
2 trgovini na enem mestu sredi Tržiča
ČIPKA + JOKER
Trg svobode 20, tel.: 50-534 od sukanca, spodnjega perila
te dni tudi vse za šolarje
do oblačil, torbic-
VSE ZA VSAKOGAR - UGODNE CEN*
Torek, 28.-avgusta 1990
MALI OGLASI
15. STRAN
*:!•„ GLAS
MALI OGLASI obvestila
@ 27-960
_ CestaJLfllS APARATI STROJI
Poceni prodam skoraj nov MO-JvR Tori, za 6.000,00 din in barvni •V  Gorsnie.   za   1.700,00 din.
'33-297
12466
Vodarn namizni, štirinitni, dvoigel-™  ŠIVALNI   STROJ Overlock.
*tt-716_12477
barvni   TV   Gorenje, obnovljen e"an, ugodno prodam. g 68-385 _12481
prodam ŠIVALNI STROJ, star 50 Ogled vsak dan popoldan, jajda Golob, Gradnikova 127, Ra-Hp^ljica_12499
pfodam VRTALNI STROJ Dolmar 'n. STRUŽNICO Maksimat. Praše ^^avčiče_12509
Pfodam dve PEČI za etažno ogre-Vanie - Emo Kiperbusch, 14 ccal, £°va in Tam Stadler, 24 ccal, stara ljgt_g 21 -601, zvečer 12522 Ugodno prodam rabljen kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje. Letališka <Le^ce_ 12526
Ugodno prodam 80-litrski BOJLER ,n PEC za centralno ogrevanje, nora- 40.000 ccal, z bojlerjem. Peter ?**n. Senično 34, Tržič, g 57-879
,__ 12538
Prod
ELEKTRO SERVIS - popravilo malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, g 37-427 9668
TV   VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno.       Informacije na g 39 886. SE PRIPOROČAMO! _12463
Na relaciji Velesovo - Škofja Loka sem izgubil REGISTRSKO TABLICO KR 111-832. Najditelj naj pokliče g42-541 ali javi na Postajo milice. 12482
ROLETE, ŽALUZIJE in vertikalne ŽALUZIJE ter MARKIZE, izdelujem,   montiram   in popravljam.
g 26-919_12527
Opravljam KLJUČAVNIČARSKA DELA, hitro in kvalitetno, po konkurenčnih cenah. ® 41-438 12552
OSTALO
kro
am KOMBAJN Grimme, za
»nipir, PAJEK Fahrr za seno in sestavljivo počitniško PRIKOLICO. ^9odno! Kepic, Olševek 15, Predrl___12557
Prodam VIDEOREKORDER Sam-SUn9. Cena 4.200,00 din. g 68-564 i_____12561
GRADBENI MATERIAL
J^dam suh hrastov LES, deb. 5 cm- dolž 75 in 150 cm. g 45-291
._____12468
^° ugodni ceni prodam nov oljni KRILNIK Thvssen g 35 626
__12473
^rodam 3.000 kosov strešne OPE-
LlTA°brovec in 700 kosov P0R0 'A, deb 8 cm; vse na paletah.
*gj_7l6 12476
^odanTpEC"za etažno centralno HfJ«vo Emo 23, več kovinskih .^DBOJEV in štiri VRATNA KRI-^^orrnacije na "S 58-086 12549
Prodam večjo količino kostanjevih DRV. Lahko razžagam in pripeljem na dom! g 45-291_12469
Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Uroš Berce, Hafnarjeva pot 20, Kranj _12479
Ugodno prodam VIOLINO Selinka. Cena 500 DEM. Ig 34-878 12487
Prodam otroško zložljivo (kamp) POSTELJICO g 40 320 12488
Prodam KNJIGE za 2. letnik Upravno - administrativne šole. g 42-343, od 19. do 20. ure 12490
Prodam KNJIGE za 7. razred OS. Stranska pot 3, Šenčur 12501
AVTOSEDE2.
Prodam otrošk g 25-446, zvečer
12506
ANGLEŠČINA
— programi za otroke od male šole do 6. razreda Inf. po tel. 622-942, Kon.
Ugodno prodam otroški kombini-ran VOZIČEK. g 24-904 12512
Prodam BUTARE. Jože Lužnar, Kovski vrh 2, Škofja Loka     12514
Prodam italijansko JADRO za Pa-saro ali manjšo jadrnico in nekaj drobne OPREME za JAMBOR (žice, priponke). g 21 601. zvečer _12523
Poceni prodam otroško POSTELJICO z jogijem.    41 862 12536
Kupim
Prodam BRAKO g620-267
PRIKOLICO. 12554
jfej™SENO. g 43-193 12470 uPim zazidljivo PARCELO v okoli ^Tjnja^ 061/611-391 12496
tomre[Š° H,So ali del hiSe- z vr" niSi,' uP'mo v radovljiški ali jese l3Kl občini g 84 058 ali 74-663
12510
RAZNO PRODAM
Prodam GOBELIN v okvirju - "Dekle s knjigo", ITISON, oranžne bar ve, dim. 4 x 4 m in nemški LIKAL-NIK na paro Cena po dogovoru! «68 136 12521
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
RUDOLFA VRABCA
roj. 16. 4. 1908
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znanci za izraženo sožalje in darovano cvetje. Za skrb med °'gotrajno boleznijo se zahvaljujemo osebju Zdravstvena doma Kranj-in osebju bolnišnice Golnik. Posebna ahvala Jaku Vehovcu za poslovilne besede, Francki r°nkar za recitirano pesem in bratom Zupan za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem! VSI NJEGOVI
Struževo, IH avgusla 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
STANETA VIDICA
Ifen?• no 'svaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatelj11 m znancem, ki ste ga v tako velikem Številu pospre-bei 8 zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalja. Pose-t se zahvaljujemo zdravnici dr. (Jrmovi, OD Sr. Dobra-s^j^^ficdniku Golmajerju za govor, vsem ostalim gasil-Žalo ru?i,vorn- Zahvaljujemo se tudi pevcem /a zapete g'a )M"»ke m j.,v,plulu /upniku /a lep i»bred. Vsem, ki ste sPrcmili na zadnji poti v njegov tihi dom, še enkrat iskrena hvala 1 JOCls žena Urška, hčerka Stanka z družino, brat Alojz / družino in ostali sorodniki Sr. Dobrava, Radovljica, 14. 8. 1990
POPOLNA RAZPRODAJA!
ZARADI USTANOVITVE NOVE FIRME RAZPR0DAJAM0 OBSTOJEČO KOLEKCIJO KRZNJENIH IN USNJENIH MODELOV - IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST!
SANJSKI MODELI PO POLOVIČNIH CENAH!
Celovec, Dr. A. Lemisch 4, tel.: 9943/463-51-11357 POSTREGLI VAM BOMO V SLOVENŠČINI
Ugodno prodam dobro ohranjen BILJARD in AVTOMAT FLIPER (Hulk) ter MOTOR Puch, 250 kub.cm. Infomacije po g 77-964
Prodam črno-bel TV Iskra, ekran 51 cm, brezhiben in otroško dirkalno KOLO na 5 prestav. Zupane, ■g 26-903 _12498
Zelo ugodno prodam mlado KOZO in CEMENT, APNO ter ARMATURE - ostanek po gradnji hiše. Janez Pušavec, Ovsiše 14/a, Podnart
Ugodno prodam FIAT 126 P, Ibtnik 1982 in POMIVALNI STROJ Bosch g 79-961_12524
Ugodno prodam globok otroški VOZIČEK Tribuna, ležalni STOLČEK Tribuna ter novo okroglo MIZO in štiri STOLE Marles. Sernec, Ješetova 13, Kranj 12531
Prodam 10 kub. m. suhih DRV, 50 kvad. m. rjavega TAPISONA, rabljen HLADILNIK, nov POREZILNI STOL, dve GUMI s platišči za Z 750, manjšo OMARICO in PUNTE ter nekaj manjših kosov hrastovih PLOHOV in surova DRVA, po na-ročilu. Potočnik, g 66-105 12542
STAN. OPREMA
Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom, dva JOGIJA in SEDEŽNO GARNITURO, g 23-253, po 18. uri Ugodno prodam kotno SEDEŽNO GARNITURO, g 24 747 12511 Prodam dve POSTEUI in PISAL-NO MIZO s stolom - naravni les. Informacije na g 27 658      12544
Ugodno prodam skoraj nov JOGI, dim. 160 x 190 cm. g 633-792
STANOVANJA
Mlada družina išče stanovanje ali garsonjero za v najem v okolici Kranja. Lahko tudi na kmetiji. Redno mesečno plačilo, g 42-539, v dopoldanskem času 12343
Mlad par, brez otrok, nujno išče v Kranju ali bližnji okolici, GARSONJERO ali 1-sobno STANOVA NJE. Šifra: REDNA PLAČNIKA V Radovljici - Cankarjevo nas., zamenjam 1-sobno lastniško STANOVANJE, 37 kvad. m., v IV. nad Str., za enakovredno ali manjše, proti doplačilu, v pritličju Šifra: PREVISOKO ZA STAROST 12464
Mlad par, z 1 otrokom, nujno po trebuje opremljeno GARSONJERO ali STANOVANJE, na relaciji Jesenice - Radovljica - Lesce -Bled, za dobo najmanj dveh let ali več. Šifra: STANOVANJSKA STISKA 12495
Študent išče SOBO, v Kranju ali bližnji okolici, g 069/21-307, po 20. uri I3£?n
AVT0IMP0RT UD0VČ
Lesce d.o.o.
Begunjska 17, 64248 Lesce tel.: 064 74-207
POSREDUJEMO PRI PRODAJI NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV VSEH VRST
VOZILA
Poceni prodam VVARTBURG karavan letnik 1977. Hribarjeva 31, Cerklje, (popoldne)
Prodam WV 1200, letnik 1976. g 622-392_12272
Prodam Z 101. letnik 1986. Ogled v popoldanskem času. Miillner Franc, Groharjevo nas. 12, Škofja Loka_12300
WV PASSAT, letnik 1974, 1. regi stracija 1975, dobro ohranjen, ugodno prodam, g48-575 12465
Prodam R 4 GTL, letnik april 1988. ■g 36-105_12471
Prodam Z 126 P in BMW motor 318, oboje po delih, g 27-604
Ugodno prodam Z 750 SC, letnik 1979. g 22-716_12478
Prodam APN 6, letnik 1986. Hrastje 72, Kranj, g 38-042 12486
Prodam Z 750, letnik 1977. Kranj-ska c. 4, Šenčur_12489
Prodam MOTOR APN 6, letnik
1984. g 67-195_12491
R 4 GTL, letnik 1983, garažiran, kovinsko zelene barve, zelo dobro ohranjen, za 18.000,00 din in Z 750, letnik 1980, dobro ohranjena, za 12.000 din. Ogled od 9. do 12. ure. Miloš llič. Savska 1/a, Bled 12492
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, deda in pradeda
JANEZA PETAČA
Petačevega ata iz Čirč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen pogreb.
VSI NJEGOVI
Kranj, dne 18.8. 1990
ZAHVALA
Ob prezgodnji in boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in brata
PAVLA DEBELJAKA
se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so nam pomagali v težkih dnevih slovesa, ga spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje. Hvala tudi zdravnikom in drugemu osebju UKC Ljubljana za njihov trud. Zahvaljujemo se tudi g. župni ku, pevcem in podbreškim gasilcem za lep pogrebni obred, posebej Se g. Tomanu za občutene besede slovesa.
černetovi
Pod brc/je, avgusta 1990
Prodam GOLF JX, letnik 1986, ben-cinar. Informacije na g 75-120, dopoldan_12494
Prodam BT 50, letnik 1986, malo vožen, brezhiben, g 82-404 12500
Nova iiti PLATIŠČA za Jugo ugodno prodam, g 66-606 12505
Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1981. <g 34-583_12513
Prodam OPEL KADETT, letnik 1971, registriran do junija 1991. Marjan Smukavec, Jelovška 22, Boh. Bistrica 12515
Z 125 P za rezervne dele - MENJALNIK, VRATA, HAVBE, STE-KLA, prodam, g 68-564       12516
DIANO, letnik 1981, prodam za 10.000,00 din, g 49-038 12518
Ugodno prodam DIANO, letnik 1978, registrirana do julija 1991 in usnjeno SEDEŽNO GARNITURO Delfin. «631-241, int. 241 oz. 340, dopoldan ali 632-684, popoldan
Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1983, prevoženih'50.000 km.
g 49-569_12528
R 4 TLS, letnik 1983, registriran do 9. 8. 1991, prodam, -g 48-647, od 19. do 21. ure 12529
Prodam R 18, letnik 1982, registri-ran do junija 1991. Tone Pogačnik,
C. 1. maja 10, Kranj_12533
Prodam CITROEN GS palas, letnik 1978. zelo ohranjen, g 24-880
Prodam MOTOR APN 6. g 24-726 Prodam Tomos APN 6. g 633-381
Prodam Ž 750 letnik 1977! ŽIVALI g 83-143 12547
DELAVKO honorarno zaposlim za prodajo v prehrambenem kiosku. Naslov v oglasnem oddelku. 12467
DELAVKO honorarno zaposlim. Pisne ponudbe na oglasni oddelek. Šifra: PLASTIKA - STRAŽIŠČE
Dekle išče DELO na domu - šivanje, sestavljenje, leplenje, pakiranje. Možnost postavitve večjega stroja, g 51-787_12534
Mlada trgovka išče honorarno ZAPOSLITEV v trgovini, lahko tudi v bifeju. Šifra: SIGURNA 12535 Redno ali honorarno zaposlimo potnika za področje Gorenjske. Šifra: ŠIROK PROGRAM 12247
NEMŠČINA ZA ZAČETNIKE
— 30 urni program za odrasle ob torkih in četrtkih Inf. po tel. 622-942, Kon.
Honorarno ali redno zaposlimo KV KUHARJA, g 75-618_12540
Iščemo VARSTVO za 16-mesečno punčko, v Kranju. Ponudbe na g 28-346_12543
Za redni delovni čas iščem žensko za DELO v Boutiqu. Pogoji dela odlični. Oglasite se v Boutiqu "DR", Reginčičeva 6, Kranj (od 9. do 19. ure) 12545
Za dele prodam PEUGEOT 504 in Z 750. Franc Berložnik, Za žago 20, Bled_12550
Prodam Z 750, letnik 1980, obnovljena, registrirana do junija 1991.
g 69-969_12556
Prodam PEUGEOT 104 ZL, letnik 1976, metalno črne barve, registriran celo leto. g 77-958       12559
GOLF JGL diesel, letnik marec 1985, prodam. Informacije na g 721-030. popoldan (Bohinj)_____
Prodam moško dirkalno KOLO Bi-emmzeta, št. okv 59. Jože Turk, Matije Čopa 7/a, Bled 12564
Prodam R-4 GTL, letnik 1984 Pod-lubnik 325, Škofja Loka.
ZAPOSLITVE
Iščemo komunikativne ljudi za predstavitev zdravstvenih priročnikov po slovenskih domovih.Honorar dober.Pokličite g 58-154 do 9 ure razen sobote, nedelje in srede.
S 1.9.1990 redno zaposlimo KV KUHARJE in NATAKARJE. Ponudbe pošljitena Relax, Kranjska gora, Vršiška 23. 12227
Prodam tri PRAŠIČE, težke 40 kg in dva PRAŠIČA, težka 100 kg, domače reje. Jože Osterman, Luže 2, Šenčur_12480
Prodam 1 leto stare KOKOŠI, za zakol ali nadaljno rejo. Oman, Zmi-
nec 12, Škofja Loka_12484
PIŠČANCE, bele, za meso, težko 1 kg, prodam. Hraše 5, Smlednik
Prodam BIKCA simentalca, star 10 tednov. Kranjc, Ljubno 60, Podnart Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 40 kg. Stanonik, Vincarje 26, Škofja Loka, g 622-180 12525
Prodam KRAVO simetalko, po drugem teletu. Sp. Lipnica 6, Kam-na gorica, g 74-821_12530
KRAVO simentalko, z mleko, prodam po izbiri. Zg. Rute 111, Gozd Martuljek_12532
Prodam tri KRAVE frizijke. Franc Berložnik, Za žago 20, Bled   12551
Prodam mlado KRAVO s teletom in GAJBICE. Zg. Bela 35, Preddvor
Prodam 10 tednov stare rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja
Loka__12555
Prodam 5 mesecev brejo TELICO simentalko. g 51-959 12562
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
ROZALIJE PETERNELJ
Zakovkarjeve mame iz Davče
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, podarili cvetje in se od pokojnice poslovili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sosedom za pomoč, gospodu župniku za lepo opravljen obred, predstavniku KS za poslovilni govor in cerkvenemu pevskemu zboru. Vsem, ki ste cenili njeno delo in jo spoštovali, iskrena hvala.
ŽALUJOČI: vsi njeni
Davča, Kranj, 15. avgusta 1990
ZAHVALA
Vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem se ob smrti naše drage mamice
LOJZKE TOPORIŠ
iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Prisrčna zahvala vseh domačih vsemu zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik in Onkološkega inštituta v Ljubljani. Hvala sodelavcem Iskre Telematike, Iskre Kibernetike, Puškami in Živilom Kranj. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo g. župniku, pevcem bratov Zupan in govorniku ob odprtem grobu. Posebna zahvala dr. Pri-možičevi iz Kranja in sosedovi družini Toporiš za vsestransko pomoč. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Srednja vas, 21. avgusta 1990
91
Gorski reševalci so na Ledinah iskali planinca
Klici na pomoč iz stene
Minulo nedeljo in ponedeljek so na Ledinah gorski reševalci izvedli reševalno akcijo. K sreči ni bilo žrtev, znova pa opozarjajo, naj gre v gore le tisti, ki resnično ve, kaj in kam zmore.
Jezersko, 27.avgusta - Enajst gorskih reševalcev iz Jezerskega je v nedeljo zvečer, nekaj po 20. uri, odšlo na pot proti Ledinam, kjer sta na pomoč klicala dva planinca. Okrog šeste ure zjutraj so reševalci že govorili s planincema, malo po dvanajsti uri pa so ju s helikopterjem pripeljali na Jezersko. "Oba sva jo srečno odnesla in sedaj sva vesela, da sva v dolini, [z smeri nisva našla izstopa, zapel sem za klin, nekaj se je odluščilo in padel sem," je povedal Bogdan Fajfar, eden od dveh planincev iz Trbovelj.
"Za akcijo smo izvedeli zvečer, pol ure po tistem, ko sta planinca oddala signal na pomoč. Klical je Peter Sušnik iz UNZ vse fante, za katere je vedel, da smo pri GRS na Jezerskem. Ob pol devetih zvečer smo bili zbrani za akcijo. Šli smo do Češke koče, nekaj jih je šlo na Ledine, tako da smo skušali zbrati čimveč podatkov o tem, kje sta izgubljena planinca. Pred akcijo se je namreč treba odločiti, kako bomo reševali, ali od zgoraj dol, ali od spodaj gor, skratka kako priti s planincema v steni. Ugotovili
smo, po tistem, ttar smo se skušali dogovarjati v steno, da ni nihče huje ranjen. Ker pa je planinec v zgornji navezi padel, sta bila prisiljena bivakirati. Danes zjutraj smo akcijo nadaljevali ob 4. uri, sreča pa je, ker teren dobro poznamo. Naredili smo dva spusta, dvakrat po 150 metrov, tako da smo prišli do njih. Na srečo sta lahko sama šla gor, da ju ni bilo treba nositi," je po končani akciji povedal Davorin Karničar,
Skupaj je bilo devetnajst udeležencev reševalne akcije, od tega trinajst reševalcev in trije piloti.
Reševalci in izgubljena planinca so čakali na pomoč helikopter-   Akcija je zaključena. 21-letni Bogdan Fajfar in .t I-letni Sebastian ja. Jančič sta na tleh.
gorski reševalec iz Jezerskega
in dodal: "Ta dva planinca sta imela srečo, saj sedaj večina hodi v hribe le s kratkimi hlačami in majico, če se izide je dobro, če pa je treba bivakirati, pa je groza. Ta dva sta k sreči imela potrebno opremo." D Ob tokratni akciji, ki se je srečno končala, so imeli gorski reševalci nasmejane obraze, največkrat pa ni tako. Zato je Milč Herlec, načelnik GRS iz Kranja ponovno opozoril, naj v gore hodijo le tisti, ki dobro poznajo svoje moči. Letos so namreč v tem predelu gorski reševalci posredovali že osemkrat, od tega je en planinec umrl, trije pa so bili težje poškodovani. • Vilma Stanovnik, slike: Gora/d Sinik
Doktor Andej Robič je že v steni pregkdal planinca. K sreči ni bilo hujših poškodb.
Čigav je jeseniški »Kremelj«?
Pri stavbi ima največji delež občina
Jesenice, 27. avgusta - Zbrali so obsežno dokumentacijo, poklicali uradnega cenilca in tako ugotovili, da največji delež stavbe družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah pripada občini, svobodnim sindikatom in prenoviteljem.
Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve jeseniške občine je pripravil informacijo o problematiki nepremičnin nekdanjih družbenopolitičnih organizacij na Titovi 86 na Jesenicah. Gre za stavbo, ki so jo pred leti obnovili, in v kateri so sindikat, liberalna stranka, borčevska organizacija, bila je SZDL (že nekaj časa v prostorih Socialistične stranke ni več nikogar in so vrata zaklenjena) ter Stranka demokratične prenove.
Na podlagi cenitve so pripravili pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem. Po cenitvi je v lasti občine nekaj več kot polovica stavbe, občinski sindikalni svet ima 24 odstotkov in enak delež nekdanja občinska konferenca ZKS. Občinska konferenca ZSMS je februarja letos sporočila, da je zainteresirana, da se ji prostori, ki jih zaseda, dodelijo v lastništvo, oziroma, da se dodeli uporabniška pravica za nedoločen čas. ZSMS pri adaptaciji stavbe finančno ni sodelovala, vendar
so v hiši že vrsto let in tako upajo, da bo občina njihov predlog upoštevala in jim dodelila lastništvo nad prostori.
Za dodelitev ustreznih prostorov so zaprosile tudi na novo ustanovljene stranke: Slovenska kmečka zveza - podružnica Jesenice, Slovenski krščanski demokrati občine Jesenice, Socialdemokratska stranka, krajevni odbor Jesenice ter Stranka za enakopravnost občanov Jesenice. Že po volitvah se je namreč pojavilo vprašanje, kako je potekalo financiranje zgradbe družbenopolitičnih organizacij. Socialdemokratska stranka pa je junija prosila za dodelitev pisarniških prostorov in hkrati predlagala, da se ustanovi strokovna
komisija, ki naj preveri, od kod so Izvirala sredstva za adaptacijo stavbe družbenopolitičnih organizacij.
Na osnovi dokumentacije o financiranju adaptacije je sodni cenilec dopolnil svojo cenitev in dodelil naslednje deleže: občina Jesenice 49 odstotkov, ZKS - SDP Jesenice 18 odstotkov, svobodni sindikati 15 odstotkov in socialistična stranka 16 odstotkov. Delež nekdanje SZDL bodo prišteli občini in tako znaša občinski delež na stavbi 65 odstotkov.
Jeseniška občina bo seveda upoštevala želje in potrebe novih strank na Jesenicah, ki bodo tako prišle do svojih prostorov. Tako jim ne bo več treba delati v »ilegali«, saj bo z novimi prostori tudi njihova dejavnost lahko veliko bolj dostopna članom in javnosti. • D. Sedej
Kolesarski izlet
Škofja Loka Društvo upokojencev Škofja Loka bo L septembra ob 9. uri organiziralo kolesarski izlet v Smlednik in na Smledniški grad. Društvo vabi vse upokojence-kolesar-je (tudi iz ostalih društev), da se jim na izletu pridružijo. Poskrbeli bodo za prigrizek in pijačo. • (až>
TURISTIČNO ZAVAROVANJE
Do odhoda
je še
pet minut
Če doma niste pozabili nič od tega, potem imate s seboj vse za mirno potovanje
in lagodne počitnice.
1. Potni list in osebna izkaznica
2. Vozovnice
3. Denar in denarnica
4. Zelena karta 5- Zobna ščetka
6. [gla, sukanec
7. Sončna očala o. Žepna knjiga _ (). Fotoaparat in film';
10. Zavarovalna polica
Turističnega zavarovanja
Posi'bej pazite, da se pred /><>(or<ui/('fii alt letoranjcni uc boste pozabili zararorafi/>rc<{ rscmi nezgodami m nepristnostma ki ras lahka doletijo, Ce ras r pata ral/n agenciji niso opozorili na zararora/no padca i mističnega zararoran/a Zaraiorahuec I rtglar. stopite do najbližjega poslorncga mesta /arararahuce Triglac in nemmlama izpolnite zararoralno polico. / njo si haste zagotorih parrmtcr stroškor. ki bt uh potovanju nastali zaradi okrare ali tatrinc urtnmnhi-(a. prometne m-sreče. izgube ali poškodorun/a prtl/a gc, nenadne bolezni, preknutre poforan/a m podobnih nepri/etnttsti. /.ucai ujete se lahka sami, s cela družino ali r organiziram skupim. Možnosti za nezgodo je rehko. pred rscmi sc lahka zararu/ete z i'iio samo zararoralno polica 'turističnega zararora-uja '/.nrarorainue Triglar.
Za varno potovanje — Tnristirno zavarovanja
zavarovalnica triglav
Ker It vlienie m i mu u/r. v a rnost