JUGOSLOVANSKI GLASILO .JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI List izhaja enkrat na mesec, in sicer *5. vsakega meseca, ter stane za celo leto 8 Din., za pol leta 4 Din.; posamezna številka velja Din. 0‘75. — Inserati po dogovoru. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3. Pravice členov ceiiili za Mline. Leta 1898. je stopil v veljavo zakon o osebnih davkih. S tem zakonom je bil uveden nov davek, ki ga imenuje zakon d o -h o d n i n a. Ta davek je plačevati, ne glede na vse druge davke, še posebej, in sicer od skupnih dohodkov. Od dohodkov iz zemljišča se plačuje z e m 1 j a r i n a , od dohodkov iz poslopij L i š n i davek, od obrtov občna p r i -d o b n i n a , od dohodkov iz rent, obresti ih podobnih prejemkov, r e n t n i n a (pri-liodnina), od službenih prejemkov pa (eventualno in le pri višjih prejemkih) P1 a č a r i n a. Od vseh teh dohodkov skupno se plačuje pa poleg že naštetih davkov še dohodnin a. Vsak davkoplačevalec, ki ima na leto več dohodkov nego 10.000 K, mora vložiti vsako leto napoved vseh svojih dohodkov, kakor jih je imel v pretečenem letu. Ako pa kak dohodek še ni obstojal skozi celo leto, mora napovedati davkoplačevalec ta dohodek tako, kakor ga pričakuje v tekočem letu. Davčna oblast zbere vse napovedi in Pokliče zaupnike in izvedence, da oddado tudi oni svoje mnenje. Ako se to hinenje ne vjema s strankinimi napovedmi, Pošlje davčna oblast davkoplačevalcu p o -hi i s 1 e k e ali pa vsaj poziv, da naj svojo hapoved natančneje pojasni in navede vse Prejemke in izdatke za vsako vrsto dohodka podrobno. Tudi ga pozove lahko, da Predloži v vpogled svoje knjige in zapiske. Predsednik komisije, ki je vedno kak finančni uradnik, naredi nato predlog, ha koliko se naj bi cenili dohodki vsakega Posameznika, in nato pridejo vsi ti pred-logi p r e d c e n i 1 n o komisijo. Tako je bil zamišljen zakon prvotno ter se je pred prevratom tudi tako izvrševal. Leta 1919. je pa Narodna vlada delovanje komisij ukinila ter odredila, da je predstojnik davčne oblasti kar sam naredil ne le predlog, temveč, da je določil tudi končno višino dohodka kar on sam. Res je bilo, da so ostale še prizivne komisije. Delovanje teh komisij je pa največkrat popolnoma iluzorično. Kako naj presoja nekoliko mož dohodke kakega malega obrtnika ali posestnika, ki stanuje kje v kakem oddaljenem kraju, ko ga nihče od prizivne komisije ne pozna, ko so navezani člani te komisije samo na velikokrat pretirane izjave zaupnikov. Žalostna resnica je namreč, da se poslužujejo nekatere davčne oblasti iz fiskalnih ozirov samo »dobrih« zaupnikov, to je takih, ki navajajo prav visoke dohodkel S tem ne maramo delati nikomur kake krivice. Mi vsi dobro vemo, da je naloga davčne oblasti nad vse težavna. Davčno breme se mora pravično in zmožnosti vsakega posameznika primerno porazdeliti. Za ljubljansko okrožje smo dali pred nekaj leti davčni oblasti na razpolago seznam obrtnikov, katerih se naj bi davčna oblast posluževala kot zaupnikov. Klicani so bili pa le posamezniki k davčni oblasti in določitev dohodka se je vršila ravno v Ljubljani po napovedbah drugih tajnih zaupnikov in tako pretirano, da bi se človek prijel za glavo. Sedaj so začele delovati zopet cenilne komisije. Polovica članov je bilo voljenih, polovica jih je bilo imenovanih od finančne oblasti. Vsak član ima po enega namestnika, tako da se pokliče k seji lehko on, ako je član zadržan. Vsaka komisija ima predsednika, navadno predstojnika davčne oblasti. Eden od članov ali pa kak uradnik davčne oblasti je referent, ki predlaga pri sejah. K seji mora predsednik povabiti prav vse člane, in sicer vsaj osem dni prej. Komisije so sklepčne, ako je navzočih poleg predsednika (ali njegovega namestnika) vsaj polovica članov. V cenilni komisiji za Ljubljano je na primer 12 članov. Seja je sklepčna, če je poleg predsednika vsaj 6 članov navzočih. Ako bi ne prišlo h kaki seji zadostno število članov, je povabiti vse člane pismeno k prihodnji seji z opazko, da bo komisija potem sklepčna brez ozira na število navzočih. Komisije odločajo z- absolutno večino glasov navzočih članov. Predsednik glasuje samo takrat, kadar je na vsaki strani enako število glasov. Kadar se gre za obdačbo kakega komisijskega člana, njegove žene ali za njegovega sorodnika, ima dotični član za ta čas iti iz sejne sobe. Ravno to se ima zgoditi tudi takrat, če se gre za obdačbo slu-žbodajalca kakega člana, ali pa če bi imel pričakovati kak član od odločitve precejšen dobiček ali precejšnjo izgubo. Predsednika nadomestuje za ta čas njegov namestnik ali pa kak drug član. Sejni zapisnik imajo podpisati predsednik in dva člana. Člani in namestniki, če niso aktivni državni uradniki, morajo pri prvi seji priseči, da bodo pri obravnavah brez ozira na osebo nepristransko, po najboljši vednosti in vesti postopali, in da bodo najstrožje molčali o vsem, kar izvedo po obravnavah v obte, zlasti o vsem, kar izvedo o okolščinah davkoplačevalcev. Seja se vrši na ta način, da bere referent predloge, ki jih je sestavila davčna oblast, ali pravzaprav predsednik komisije po svojih uradnikih. Malenkostne obdačbe se obravnavajo lehko bolj površno. Pri vseh večjih obdač-bah pa terja čut pravičnosti, da se postopa s potrebno natančnostjo, zlasti ako se vidi, da so predlogi davčne oblasti prenizki ali pa kar je bolj navadno pretirani. Dolžnost komisijskih članov je, da se posvetujejo s potrebno vestnostjo, brez ozira na to, če traja seja en dan več ali manj. Predsednik komisije zagovarja navadno vedno svoj predlog. Ako so ugovori res utemeljeni, se bodo komisijski člani brez dvoma radi pridružili predlogu. Vedno morajo pa imeti pred očmi, da imajo presojati razmere davkoplačevalcev in določiti višino dohodka, tako kakor mislijo oni sami, da je bil ta dohodek tudi v resnici. Predsednik komisije ali pa referent jim bo pripomnil velikokrat, da ni vložil cenzit n i k a k e n a p o v e d i ali pa da ni odgovoril na pomisleke, da je vsled tega kontumaciran. Popolnoma prav! Cenzit, ki se je pustil kontumaeirati, ne more zahtevati, da bi se njegova napoved morala - uvaževati in jemati za podlago obdačbi. Toda s tem pa še ni rečeno, da je zadobila vsled tega davčna oblast pravico, da ga sme obdačiti — kakor se ji poljubi! Tudi pri kontumacu ima vso odločbo v rokah komisija in samo ona! Naj so izrekli zaupniki, kar so hoteli, naj predlaga davčna oblast, kar hoče — komisija ima dolžnost določiti dohodek popolnoma po svoji lastni razsodnosti in po svoji vesti, tako kakor misli, da je bil dohodek v resnici. Na to opozarjamo one obrtnike, ki so člani cenilnih komisij, kar najbolj moremo. Predsednik ima pravico do glasovanja, kakor rečeno, samo takrat, kadar je na j^saki strani enako število glasov. Isto načelo velja zavpogledvpo-slovne knjige. Davčna oblast ima pravico, da zahteva vpogled v knjige. Velikokrat ponudi tak vpogled davkoplačevalec sam. Davčna oblast bo našla seveda v 99% slučajev ene ali druge pomanjkljivosti v knjigovodstvu. Navadno ima obrtnik ali trgovec samo blagajniško knjigo; bilance pa gotovo ne. In če ima tudi bilanco, davčna oblast bo našla z lehkoto t o I i k o n e d o -stat kov, da proglasi knjigovodstvo kot pomanjkljivo. Davčna oblast bo pripomnila sedaj, da se je vršil vpogled v knjige, da pa ni stranka s temi knjigami ničesar dokazala, da predlaga vsled tega kar oni dohodek, ki so ga navedli zaupniki. Ali ima davčna oblast pravico zahtevati, da mora voditi trgovec ali obrtnik knjige, in naj bo tudi protokolirana tvrdka? Ne! Te pravice davčna oblast nima! To zahteva lehko kvečjemu trgovsko sodišče. Davčna oblast sme zahtevati edino knjigo za poslovni davek! Ali sme izvajati davčna oblast kake posledice iz tega, če nima kdo popolnega knjigovodstva, ali pa če se je v njegovih knjigah našla večja ali manjša nepravilnost? Da, to pravico ima! Ona sme napovedi in trditve cenzita deloma ali pa tudi popolnoma zavreči, sme staviti komisiji poljuben predlog, kakor so jo informirali že zaupniki. In komisija? — Ona ima tudiv tem slučaju presoditi zadevo po svoji vednosti in vesti ter določi, tako kakor v vseh drugih slučajih višino dohodka tako, kakor je ona sama prepričana, da je bil v resnici dosežen. Vsako drugačno ravnanje bi bila pre-lomitevprisege! Komisija vzame lahko promet, ali pa kako drugo okoliščino kot dokazano ali pa vsaj kot verjetno, ter izračuni po svojem lastnem preudarku resnični dohodek. Ravno to velja za ta slučaj, če je cenzit v svoji napovedi očividno premalo napovedal. Mnogo davkoplačevalcev je še vedno tega napačnega naziranja, da je dohodek samo to, kar mu ostane koncem leta kot prihranek. Marsikdo je imel tudi že žalostno izkušnjo, da je bil napovedal kako leto natančno in po pravici, davčna oblast pa mu je računila trikrat večji dohodek. Je tudi veliko takih slučajev! Referent ali pa predsednik komisije bo predlagal pri takem cenzitu dohodek navadno z opazko, da je sam napovedal tako smešno nizek znesek, da naj torej le plača. Kako naj se postopa v tem slučaju? Ali sme cenzita za njegovo neresničnost kaznovati. Ne! Te pravice komisija nima. Davčna oblast uvede zoper cenzita lahko kazensko postopanje, če hoče in če se ji zdi vredno. Komisija pa mu sme kljub temu določiti samo oni dohodek, kakor misli po svoji vednosti in vesti, da g a j e i m e 1 cenzit v resnici. Ocenitev dohodka je izključna pravica komisije in ji to pravico tudi upravno sodišče ni nikdar kratilo. Predsednik komisije ima kakor rečeno samo takrat odločilno besedo, kadar je na vsaki strani enako število glasov. Če pa misli v kakem poedinem slučaju, da je ocenitev le povsem krivična, ima pravico, da vloži — tako kakor tudi vsaka stranka sama — pozneje pismeni priziv, o katerem odloča prizivna komisija. Vsak razsoden predsednik se bo poslužil te pravice, vendar samo v važnih slučajih in samo takrat, ako se je zgodila očividna krivica. PoCetki aeiioMziiii v oifr škife strokoviib orpizecijeli. % Omenili smo že. kako so strokovne ®; ganizacije ob prehodu od krajevne k velik' narodni organizaciji zapustile ideal p1'1' mitivne demokracije. Tajniška opravila se oddala enemu človeku, ki je pri ten) zavzemal neko posebno stališče, na drug1 strani pa se je uničila možnost enakega sodelovanja vseh članov in se je tako usta-novila neka posebna vladajoča kasta-Prejšnja navada, da so vsi člani po dol® čenem vrstnem redu opravljali služben6 posle, se je polagoma popolnoma opustila-Generalni tajnik, ki je bil enkrat izvoljen je lahko z gotovostjo računal, da bo prihodnje leto zopet izvoljen, razen če se ni izkazal kot nezmožen, ali pa> da je slabo postopal s posameznimi člani Ker je imel cel dan opravka s pisarniški®1 posli, si je pridobil kmalu temeljito znanje v svoji stroki, katero je seveda daleč pr® kašalo obzorje članov, ki so bili le poklic® rokodelci. Pa četudi je imel kak član naravno sposobnost, ki je bila enaka ali cel® prekašala znanje tajnika, se ta sedaj ® mogel več udejstvovati. Nasprotno pa 3e seznanjal tajnik svoje ime in osebnost 6 tisočerim članstvom po tiskanih okrožnicah ali računskih poročilih, kar je bila edin«1 vez med daleč naokoli razstresenimi p°' družnicami, in je tako lahko dajal članokj dokaze o svoji sposobnosti. Pri vsakokrat® pomnožitvi članstva in pri vsaki izpopolnitvi finančnega sistema ali strokovne politike se je seveda utrjevalo stališče tajnika in rastel njegov ugled. Razvoj org® nizacij je nadalje zahteval zmožnejših ljudi-Delo glavnega tajnika ni mogel več sprejeti navaden delavec, temveč je bila potrebna neka gotova predizobrazba za ta posel Posamezne stroke so pri tem ravnale različno. Tako so n. pr. rudarji volili generalnega tajnika iz vrst nadzornikov tehtnic, delavci volne industrije pa so celo odrejali izpite, katere so morali prestati kandidati za to mesto. Potreba uspešnega vodstva celokupne organizacije je pa privedla tudi do tega, da je nastal krog posebnega uredništva, ki se je po značajnosti, vzgoji in dolžnostih razlikoval od mase članstva-Vsakoletna volitev glavnega tajnika pa , tudi ni veliko spremenila na osebi, temveč je polagoma privedla do stalnosti tega poklica. Točke pravil, ki so določale, da se mora uredništvo! tajništva letno na novo voliti, so se kratkomalo počele opuščati Neko udruženje je celo v svojih pravilih izrecno poudarilo, da naj ostane glavni tajnik tako dolgo na svojem mestu, dokler dela v splošno zadovoljnost. Medtem ko je na ta način vse sodelovalo na to, da se povzdigne ugled in stališče tajnika, je obdržal izvršilni odbor, kateremu je bil ta podrejen, bistveno slabost, da je namreč obstojal iz mož, ki so bili navadni člani. Spočetka so bile posamezne krajevne organizacije po vrsti sedež centralnega vodstva. Kmalu nato pa se je izbralo san® tako, ki je bilo v kakem važnem industrijskem centru. Seveda je še nadalje obstojala težnja, sedež centralnega vodstva p° Jugoslovanski Obrtnik, 15. marca 1922. Stran 19 Prvotnem načinu menjati iz kraja v kraj. očigjed vedno večji masi uradništva in pa Potreba, tozadevna stanovanja in uradne Prostore za dalje časa najemati, je privedlo 10 stalnosti sedeža osrednjega vodstva. yako ima pomožna blagajna železolivarjev od leta 1846. svoj sedež v Londonu, in lsta zidarjev od leta 1883. naprej. Strokovna centrala kotlarjev, ki je dolgo časa pohvala iz enega pristanišča v drugega, je p leta 1880. stalno v Nevvcastlu, kjer si je ,eta 1888. zgradila krasno palačo za svoje Uradne prostore. Povsod je zmagala ideja Uspešnega vodstva celokupne organizacije J2 ene stalne centrale pred prejšnjim obiljem. Medtem pa, ko je prenehala nestalnost izvršilnega odbora, je ta izgubil še Zadnji moralični vpliv, ki ga je doslej iz-VaJal na glavnega tajnika. Ta letno od vseh Blasov voljen uradnik je lahko vsekakor pite val večjo reprezantativno avtoriteto, Uakor izvršilni odbor, ki je prišel le slušno vsled nastanitve osrednjega vodtsva l dotičnem kraju do svojih vodilnih mest. ^azentega se pa še mora upoštevati, da a° bili ti člani izvršilnega odbora navadni delavci, ki so se le po večerih posvečevali ^ganizacijskemu delu, medtem ko je bil glavni tajnik stalno zaposlen pri tem, kar •!e vsekakor povečevalo razliko med obema 1T1 s tem tudi moč zadnjega. (Dalje.) 0 zadružni organizaciji. Vsak zaveden obrtnik bi moral spo-2nati, kolike važnosti za sedanje kritične pse so ravno zadružne organizacije. Žali-a°K se naše obrtništvo, zlasti pa ono po deželi, tega tako važnega vprašanja ne za-Veda, dasiravno smo mi obrtniki strokovne 0rganizacije jako potrebni. Res je, da ima-1110 po deželi svoje obrtne zadruge, toda pe delovanje teh je postalo nekako mrtvo ‘er preveč starokopitno. Obrtni položaj fedanjega časa zahteva moderno ustrojene 111 močne zadružne organizacije, ki bi bile v®8j deloma primerne novodobnim razme-fam, v katerih živimo. Ako se stanje male-aa obrtnika temeljito ne izpremeni in zbolj-Sai je gotovo, da bo v nar desetletjih stan 'halega obrtništva popolnoma propadel, ozi-r°ma izginil, ker je pač samoumevno, da ^ali mojstri ne bodo kos konkurenci od sirani veleindustrije, in tedaj bodo leti v&led nemožne eksistence in neznosnih davkov primorani opustiti svojo obrt. Ko-'dro občin in vasi najdemo že sedaj, kjer p monoče dobiti rokodelcev niti za naioo-Vebnejše izdelke in tako so ljudje primorani kupovati tovarniški material, ki je po-pČini slabe kakovosti in pa tudi jako drag. *mliko strokovno izvežbanih pomočnikov °dide s trebuhom za kruhom v tujino, ali ha se oprimejo drugega opravila, oziroma ptanejo pomočniki za celo življenje, ker himajo na razpolago ogromnih sredstev, ki Hr> dandanes potrebna za ustanovitev samodejne obrti. Kako zamore pri sedanji 'ifrašni draginji navaden pomočnik započeti kako samostojno obrt, n. pr. čevljar, ki ^era imeti vsaj dva šivalna stroja, katera ganeta srednje vrste 20 tisoč kron, kie pa Je še potem drugo orodie, ki stane približno ‘stotoliko ali pa še več. Odkod naj vzame tak človek 40 tisoč kron, ki bi zadostovali komaj za najbolj potrebno orodje male čevljarske obrti. Res je, da imamo mnogo denarnih zavodov, ki pa navadno dajejo posojila in kredite le tistemu, ki je že dovolj dobro situiran, nič pa ne dobi oni, ki nima, pa bi resnično potreboval. Iz te male razprave je vsekakor razvidno, da je nujna potreba po ustanovitvi nekake osrednje obrtne zadruge, s primernim denarnim fondom. Tu naj bi bili včlanjeni vsi obrtniki cele Slovenije. Pri denarnem fondu pa naj bi bili soudeleženi tudi pomočniki, ki bi potem za ustanovitev samostojne obrti dobivali primerna posojila in kredite. K ustanovitvi takega fonda pa naj bi vsekakor pripomogla tudi država, ker je naravno, da bi taka naprava služila splošni koristi in veliko pripomogla k po-vzdigu našega obrtništva, kakor tudi po-edinčev, katerim bi bilo na ta način omogočeno povzpeti se do samostojnosti. Obrtnik z dežele. 0 razvoju oMIva. Še pred sto leti je vključevalo obrtništvo še vse ono, kar je prešlo nanj iz srednjega veka in kar je v XVI. in XVII. stoletju še k temu pridobilo. So sicer že obstojale poleg obrtništva-rokodelstva nekatere tovarne, ki so se pa razvile v drugem pravcu kakor rokodelstvo in so šle ž njim v produciranju isto smer. Kar so proizvajale, ni nikdar segalo v območje rokodelstva v najožjem smislu besede. O kakšnem tekmovanju med novim načinom proizvajanja v tovarnah in med starim načinom v obrtništvu ni bilo še govora. Tudi država se ni cehov kot takih niti dotaknila, kaj šele ovirala v njihovem razmahu. Pa tudi konkurence med posameznimi obrtniki-" rokodelci samimi ni bilo spričo gotovih določb, ki so že a priori vsako konkurenco onemogočale (n. pr. osamosvojitev pomočnikov, ki niso bili sinovi mojstrov ali pa vsaj njih nečaki, je bila silno otežkočena in s tem skoro izključena vsaka pomnoži-tev mojstrov, in je najjačje nihalo konkurenci). Trajno pa onemogočiti pomnožitev mojstrov ni bilo mogoče navzlic gotovim določbam, kar pride v poštev posebno pri pekih in mesarjih, katerih število je tako naraslo, da tekom razvoja ni mogel vsak pek kruha peči vsak dan in ne mesar zaklati svoje živine vsak teden, ampak se ie to moralo spričo naraslega števila pekov in mesarjev vršiti v gotovem redu. Konkurenco ie omilila tudi določba o najvišjem številu pomočnikov in učencev, ki jih je imel mojster. Navadno je bil maksimum določen na število dve in le redko je v 18. stol. to število naraslo. Ogromna večina obrtnikov pa se ni mo dokazala, da je bil ta strah popolnoma neutemeljen. Drugače in usodepolno pa je vplivala na število, lokalno porazdelite', ter velikost delavnic — popolna svoboda. Ni se namreč zgodilo, kakor so pričakovali, da bo kakor iz tal in na mah vstalo ogromno število neznatnih, pritlikavih obrtniških delavnic. Razvoj je šel preko pričakovanja nemoteno naprej, s trdim ter neizprosnim korakom je nadaljeval določeno mu pot; pokazalo se je namreč v zadnjih desetletjih, da je število obrtniških obratov po kratkem prehodnem stanju padlo (samo z ozirom na število); z ozirom na kapitalno (denarno) moč in število delavcev pa so obrtniški obrati pridobili. (Dalje prihodnjič.) UoMjaiski veliki semen* od 2. do 11. septembra 1922. Predpriprave za letošnji semenj so se že pričele in sejmski urad ima z razpošiljanjem sejmskih redov ter prijavnic, ka- kor tudi z informacijami strank polno posla. Urad je razposlal vabila k udeležbi kot razstavljalec ter sejmske rede na vse znane mu naslove industrijcev, obrtnikov in veletrgovcev. Kdor bi ne prejel še tega vabila, naj se obrne z dopisnico, telefo-nično ali osebno na urad velikega sejma v Ljubljani na sejmišču ob Goposvetski cesti, kjer prejme brezplačno vse željene tiskovine kakor tudi informacije. Mislimo, da ni treba vedno in vedno poudarjati, kako velike važnosti je vzorčni semenj v prvi vrsti za industrijo in obrt, nič manj pa tudi za veletrgovino. Lanskoletne velikanske kupčije razstavljalcev govore zadostno jasni jezik. Zato naj nihče ne zamudi se pravočasno prijaviti sejm-skemu uradu kot razstavljalec. Rok za prijave poteče 15. aprila, vendar naj vsakdo v svojem lastnem interesu brez odloga vpošlje prijavnico sejmskemu uradu, ker se bodo te vpoštevale po zapovrstnem redu dohoda. Urad Ljubljanskega velikega semnja daje interesentom tudi rade volje vsa pojasnila, zadevajoča vzorčni semenj v Zagrebu, ki se vrši od 3. do 15. junija t. 1. ter ima tudi na razpolago zagrebške sejmske rede in prijavnice. S e j m s k i red. 1. Cas in kraj semnja. II. ljubljanski veliki semenj traja od dne 2. do 11. septembra 1922 in se vrši v posebnih v ta namen postavljenih zgradbah pod Tivolijem. 2. Udeležba kot razstavljalec. Semnja se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijec, obrtnik in trgovec-grosist tu- in inozemstva. Od inozemskih tvrdk imajo prednost one, ki izlože blago, katero se v tuzemstvu ne proizvaja. Inozemskim trgovcem-grosistom je udeležba dovoljena le po stalnih tuzemskih zastopnikih. • Sejmski urad si pridržuje v vsakem primeru pravico, prijave k udeležbi odkloniti brez navedbe vzroka. 3. Razdelitev skupin. 1. Strojna industrija. 2. Izdelki iz železa in jekla. 3. Ostali kovinski izdelki. 4. Poljedelski stroji. 5. Avtomobili, dvokolesa. 6. Elektrotehnika in razsvetljava. 7. Kozmetika, farmacevtieni in kirur-gični izdelki. 8. Papirna industrija, grafika, kar-tonaža in pisarniške potrebščine. 9. Pohištvo in stanovanjska oprema, 10. Ostala lesna industrija. 11. Usnje in konfekcija usnja. 12. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, perilo. 13. Klobuki, slamniki, vezenine. 14. Lončena roba, majolika, fayence. 15. Galanterija, bijouterija, draguljar-stvo, fina mehanika. 16. Kemična industrija. 17. Industrija živil. 18. Poljedelstvo. 19. Stavbarstvo. 4. Prijave. Prijava k udeležbi kot razstavljalec postane definitivna in za prijavljenca ob- vezna z doposlanjem prijavnice uradu »Ljubljanskega velikega semnja« ali njega zastopnikom. Prijavnica se mora izpolniti v vseh rubrikah natančno in razločno čitljivo. Za posledice, ki bi nastale radi netočno ali nerazločno izpolnjene prijavnice, ne prevzame sejmski urad nikake odgovornosti. Vposlana prijavnica se ne more več preklicati. Obenem s prijavnico je do-poslati tudi naplačilo Din 100.—, ki se pozneje odračuni od zneska za najemnino prostora. Brez nakazanega naplačila se prijavnica ne upošteva. Kdor bi se kljub obvezni prijavi semnja ne udeležil, mora plačati vso najemnino za prostor, ki se je zanj obvezal v prijavi, sejmski urad pa sme s tem prostorom prosto razpolagati. S podpisom prijavnice se vsakdo podvrže vsem predpisom sejmskega reda. 5. Rok za prijave. Prijavnice je doposlati do dne 15. apr. t. 1. na naslov urada >Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, ali pa na naslov njega zastopnikov. Po določenem roku do-šle prijavnice se bodo upoštevale samo še po možnosti razpoložljivega prostora. 6. Prostori in najemne cene. Prostori se dele v: I. prostor po Din 150.— za kvadratni meter. Prostor se nahaja v paviljonskih zgradbah in se dodeljuje v najmanjši izmeri 8 m2. Stranke, ki bi zahtevale manj kot 8 m- prostora, morejo prostovoljno skupaj z drugimi najeti eno tako celico ali jih pa združi sejmski urad, vendar se takim posameznim strankam manj kot 4 m- tega prostora ne oddaja. V vseh primerih se za-računi v najemnino celokupna talna ploskev posamezni ali več strankam oddeljene celice. Za uporabo sten, ki omejujejo tvrdki dodeljen prostor, ni plačati do višine predelnih sten oziroma oken nikake odškodnine. II. prostor ob zunanjih stenah paviljonov, pokrit, po; Din 125.— za kvadratni meter. Prostor bo oddeljen kot oni pod točko 1., razloček je le ta, da se nahaja v zaprti zgradbi. III. prostor na prostem, nepokrit, po Din 50.— za kvadratni meter. IV. prostor za zgradbo privatnih paviljonov po Din 50.— za kvadratni meter. Vse cene so določene za enkratno udeležbo na semnju v letu 1922. Cene se razumejo za kvadratne metre, računjene na tleh. Vsak pričeti kvadratni meter se šteje za celega. Kot najemni prostor se šteje ves oni prostor, ki ga bo posamezna stranka faktično zasedla, torej ne samo oni, ki ga bodo zavzemali edinole razstavni predmeti. Tvrdki, ki rabi samo stenski prostor brez talnega, se zaračuni stenski kvadratni meter po istih cenah kot talni. Sejmski urad si pridržuje pravico, v primeru potrebe od stranke prijavljeno talno ploskev prostora tudi zmanjšati ali pa dodeliti drugo kategorijo prostora. Koliko prostora se je končno dodelilo, se vsaka stranka po sklepu prijavnega roka obvesti. Tekom 14 dni po prejemu tega obvestila mora vsak razstavljalec sejmskemu uradu nakazati polovično vsoto najemnin®! drugo polovico pa mora plačati najkesneje do dneva otvoritve semnja. Kdor bi se ten obrokov ne držal, si pridržuje sejmski ura« pravico, ga od sodelovanja na semnju iz' ključiti. 7. Zgradba lastnih paviljonov. Kdor namerava zgraditi lasten pa vi' Ijon, mora vposlati sejmskemu uradu d° cine 15. aprila t. 1. natančen načrt, iz katerega mora biti predvsem razvidna fasada I paviljona. Z zgradbo sme stranka pričeti šele, ko se ji vrne od sejmskega urada po* trjen načrt. Vsak lastnik privatnega pavi' ljona mora skleniti s sejmskim uradom glede obstoja paviljona posebno pismeno pogodbo. 8. Dodelitev in menjava prostorov. Zapovrstni red prostorov določi raz-stavljalcem sejmski urad. Nihče nima prft' vice, dodeljenega prostora svojevoljno zamenjati z drugim ali ga oddati celotno ali delno, proti odškodnini ali brezplačno v najem ali podnajem. Kdor bi postopal proti tej določbi, ga sme sejmski urad izključiti od udeležbe. 9. Priredba strankam cdkazanih prostorov. Strankam odkazani prostori se bodo oddajali v najem popolnoma prazni in si mora stranka potrebno opremo preskrbeti sama ali jo pa na v prijavnici izraženo željo preskrbi na njene stroške sejmski urad. V splošnem pa je radi priredbe prostorov vezan vsakdo na navodila, ki jih bodo dajali pooblaščenci sejmskega urada Posameznim strankam odkazane prostore oskrbi sejmski urad s tekočimi številkami in tvrdkino nadpisno tablo. Oboje se zaračuni razstavljalcu po lastni ceni. 10. čiščenj«' iti poškodba prostorov. Vsak razstavljalec mora vzdrževati svoj prostor ves čas semnja čist in snažen. Prostori se smejo snažiti samo med 6. in 8. uro zjutraj in 18. in 19. uro zvečer. Sna-ženje prostorov med sejmskimi urami je prepovedano. Osebje, katero bi kdo uporabljal za snaženje svojih prostorov, a bi sicer ne prisostvovalo semnju, bo imelo vstop v sejmske prostore prost le, če se pri sejmskem uradu primerno legitimira in mu urad izda posebno izkaznico. Med sejmskimi urami takemu osobju vstop ni dovoljen. Za vsako škodo, ki bi jo razstavljalec ali njegovo osobje napravilo na zgradbah predmetih ali prostorih sploh, ki so last . sejmskega urada, ali na javnih napravah in drevoredih, ki meje na sejmski prostor, ostane odgovoren razstavljalec osebno in s svojimi razstavljenimi predmeti. Napravljena škoda se bo precenila po strokovnjakih ter jo je takoj povrniti. Dokler škoda ni povrnjena, ima sejmski urad pravico, pridržati na strankino odgovornost in stroške vse njene razstavljene predmete. 11. Napeljava vodovoda in elektrike. Kdor želi v svoj oddelek napeljavo vodovoda ali elektrike za razsvetljavo ali pogon, mu izvrši to delo sejmski urad na njegove stroške. Zadevne želje je navesti v prijavnici. Nilcdo nima pravice, električno napeljavo montirati sam, ampak izvrše to delo od sejmskega uruda pooblaščeni in odgovorni organi. 18. Dovoz in odvoz razstavnih predmetov. Za dovoz in odvoz kakor tudi za izmo-'anje in vmotanje razstavnih predmetov •Nora skrbeti razstavljalec sam ali pa °skrbi to na željo in njegove stroške ter Nevarnost sejmski urad. , Razstavne predmete je dostaviti na 8eJmski prostor do 31. avgusta t. L, 1. septembra ob 18. uri pa mora imeti vsak raz-stavljalec svoje prostore popolnoma ure-jepe. Radi carinskih olajšav se priporoča, 12 inozemstva dohajajoče pošiljke vzorcev Nasloviti na sejmski urad. Kdor ne dostavi svojih razstavnih Predmetov do 31. avgusta na sejmišče, izgubi pravico na dodeljeni prostor brez ysake odškodnine, mora pa plačati vso najemnino in eventualno nastale stroške. S Prostorom razpolaga sejmski urad po svoji Preudarnosti. Prazna embalaža (zaboji itd.) se ne sme hraniti v sejmskih prostorih, amoak no v to pri sejmskem uradu proti majhni odškodnini na razpolago poseben prostor. Tekom 5 dni po zaključitvi sejma se Niorajo vsi razstavni predmeti odstraniti iz 8ejmskega prostora. Odvoz predmetov pa 8e sme izvršiti šele potem, ko je sejmski Nrad dal vsaki stranki pismeno dovoljenje v to, kar se zgodi brez ovire, če so vsi rNčuni poravnani. 13. Zastraženje, zavarovanje iu jamstvo za razstavljene predmete. Vsi sejmski prostori bodo nepretrgoma po javnih kakor tudi po posebnih organih sejmskega urada zastraženi, vendar N® prevzame urad v nobenem pogledu ni-Nake odgovornosti za na katerikoli način Nastalo škodo. Priporočljivo je, da razstav-Ijalci svoje predmete zavarujejo in jim to Na željo preskrbi tudi sejmski urad. Tudi 2a škodo, ki bi nastala vsled nepričako-vanih ali elementarnih nezgod, ne prežame urad nikake odgovornosti. 14. Zastopstvo razstavljalcev in notranji red. Vsak razstavljalec mora imeti ves čas 8emnja na svojem prostoru lastnega Zastopnika ali pa more poveriti zastopstvo ‘Ndi kakemu drugemu razstavijalcu, vendar mu mora dati pismeno pooblastilo in Javiti sejmskemu uradu. Nobena stranka ne sme predmetov, ki Dh ima razstavljene, pa jih je prodala, 0(lstraniti iz sejmskih prostorov tekom 8enmja. Nadrobna razprodaja in glasno ponu-lanje blaga je prepovedano. Vsa druga navodila, tičoča se notranjega reda., bo dajal sejmski urad ter njega Nooblaščenci. Tem navodilom se moraio franke brezpogojno podvreči. Če bi bila £atera stranka mnenja, da se ji je zgodila ^ivica, razsodi razsodišče, ki sestoji iz eNega zastopnika prizadete stranke, enega 2astopnika seimskega urada, kot predsednika pa določi tretjo osebo Trgovska in Nertniška zbornica v Ljubljani. Proti izreku te£ta razsodišča ni nikake pritožbe in se jr Niora stranka na vsak način izreku pod-I v’r®Či. Kdor bi tega ne storil, ga sme sejm-jU 8ki urad z njegovimi predmeti vred brez vsake odškodnine ali vrnitve najemnine odstraniti iz sejmskega prostora. 15. Reklama. V svrho reklame sme vsaka stranka porabiti samo stene njej dodeljenega oddelka. Nikakor pa nimajo stranke pravice, delati reklamo za tuja, oz. taka podjetja, ki se semnja kot razstavljalci niso udeležila. Pravico, nalepljati ali sploh pritrjevati reklamne plakate razstavljalcev po drugih sejmskih prostorih ali stenah sejmskih zgradb in ograj, ima samo sejmski urad, ki pritrdi lepake ali reklamne deske na željena mesta proti odškodnini. Razdeljevanje reklamnih letakov na drugem kot tvrdki dodeljenem prostoru kakor tudi reklamni pohodi v katerikoli obliki na sejmišču niso brez dovoljenja sejmskega urada dopustni. 16. Fotografiranje in slikanje sejmskih prostorov in sejmišča. Vsako fotografiranje, risanje ali slikanje sejmskih zgradb, prostorov ali oddelkov posameznih tvrdk, kakor sejmišča sploh, je brez dovoljenja sejmskega urada prepovedano. 17. Zaščita izumov. Razstavljeni predmeti, ki bi bili še nezaščiteni izumi razstavljalca, so zaščiteni po tozadevnih predpisih. 18. Prodaja okrepčil. Stranke, ki bodo prodajale na sejmskem prostoru okrepčila kakršnekoli vrste, smejo storiti to šele po predhodnem dovoljenju sejmskega urada in sklepu zadevne pogodbe. 19. Oficijelno glasilo. Od časa do časa in po potrebi bo izdajal sejmski urad svoje posebno glasilo. Razen tega pa se bodo publicirala vsa nadalj-na navodila v »Trgovskem listu« in pa v dnevnem časopisju. 20. Dopisovanje. Vse semenj zadevajoče dopise je naslavljati na naslov: Urad »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani. Telefon int. štev. 140. Brzojavke: »Velesemenj Ljubljana«. 21. Ugodnosti. Za razstavljalce in obiskovalce se bodo zaprosile iste ugodnosti, kot so jih bili deležni na preteklem semnju, in to: znižane vožnje po železnici v notranjosti države, znižanje tovornega tarifa za razstavno blago ter carine prost uvoz in izvoz iz inozemstva došlega razstavnega blaga, če je naslovljeno na naslov urada »Ljubljanske^ ga velikega semnja«. 22. Naročba stanovanj. Stanovanjski oddelek sejmskega urada posreduje preskrbo prenočišč došlim po-setnikom, če so jih naročili najkesneje do 25. avgusta t. 1. Pozneje došla naročila se upoštevajo samo po možnosti. Pri naročilih je natanko navesti, za katere dneve se stanovanje želi, ter je istočasno nakazati za posredovalnino zrifesek Din 5.—. Stanovanjski oddelek bo za časa semnja posloval permanentno na glavnem kolodvoru v Ljubljani. 23. Zahtevki. Katerekoli zahtevke, ki bi jih imeli razstavljalci napram sejmskemu uradu, je prijaviti do dne 20. septembra t. 1., sicer se smatrajo zastarelim. Vsi zahtevki in protizahtevki so plačljivi in tožljivi v Ljubljani. Naročnikom! Vsi tisti, ki še niste poravnali naročnine, to takoj storite! Uprava ima veliko stroškov, dohodke pa edinole od naročnine in inseratov! Dopisi. Ljutomer. Cenjeni g. urednik! Dovolite tudi nam prleškim obrtnikom mal kotiček, da se pomenimo v vašem cenjenem listu o naših gospodarskih razmerah, ki niso baš rožnate in ki se v doglednem času, kakor se nam obeta, ne bodo zboljšale, temveč nasprotno. V mislih imamo predvsem naše zadružne odnosa je, katere hočejo nekateri brezposelni ljubljanski bri jači reformirati, seveda po svoje, kakor bi pač njim bolj neslo. Kakor znano, imajo nekateri vlastodržci načrt, dosedanje zadruge, kakor smo jih imeli po deželi, ravnajoč se po razmerah, grupirane v razne skupine, spremeniti tako, da bi vsaka stroka posebej tvorila svojo pokrajinsko zadrugo, tako kakor n. pr. dimnikarji, brivci in dr. Z enako dobroto hočejo osrečiti tudi nas rokodelce, kakor so že sedlarje, kojih-zadružni sedež je v Ljubljani, kakor je razvidno iz »Obrtnega vestnika« v eni lanskih številk. Zdaj pa si predočimo nesmisel, katero so skuhali sedlarjem in katero bodo, če se jim posreči, tudi drugim rokodelcem. Prvič mora vsak rokodelec, v kolikor sem informiran, plačati ponovno delež pri zadrugi, menda 300 K. No, saj so danes vse številke pomnožene s sto, samo na uri so še ostale stare številke. Drugič je pa tudi le malo nerodno, če hoče kdo kakega vajenca sprejeti, za kar se tudi zahteva pri pokrajinski zadrugi večja taksa, kot se je plačevala v domači zadrugi. No, to bi se menda opravilo pismenim potom. Toda kaj sledi tretjič in to je glavno. Vsak vajenec bi moral iti delat pomočniške izkušnje tja, kjer je sedež zadruge. Da bi pa Ljubljana v tem oziru hotela nositi prvi zvonec (v mislih imam razne Franchetije), se samo ob sebi razume. Zdaj pa vzemimo slučaj, in teh bi bilo v enem letu na stotine, da se kak reven vajenec pri mojstru izuči svoje obrti in zdai treba iti delat izkušnje, seveda v Ljubljano, če hoče biti oproščen. Koliko stroškov je s tem združenih, nai si izračuna vsak sam. Ali je mogoče starišem spraviti več stotin broječo vsoto samo za železnico; kje pa so še drugi stroški? Vse to in še mnogo drugih vzrokov naravnost zavrača način takega zadružnega delovanja, ki bi se ne obnesel niti v Macedoniji, kamoli v kulturni Sloveniji. Zato pa najodločneje protestiramo proti uničevanju starih obstoječih zadrug, kjer smo lahko svoje zadeve sami obravnavali in to z malimi stroški. Da bi pa naš protest kaj učinkoval, pa se združimo v Obrtno zvezo, ker le v združenju ie moč. Št. Vid nad Ljubljano. V Št. Vidu in okolici je že prav lepo razvita domača obrt Med drugimi je zelo številno zastopana m» zarska stroka. Toda vsi ti obrtniki dosedaj niso imeli enotne stanovske organizacije, ker je manjkalo prvič stanovske samozavesti, drugič pa bratske solidarnosti. Stara mizarska zadruga, ki je bila žc dobro razvita, je iz tega vzroka že med vojsko žalostno propadla in je še danes tukajšnjim mizarjem svarilen zgled, da ni napredka brez vzajemne požrtvovalnosti. Pozneje so posamezniki osnovali novo mizarsko strojno zadrugo in so si tudi nekateri mojstri razširili obrate, a vse brez enotnega načrta; vsak za svoje, vsak za-se. Danes dela vsak po svoje in prodaja vsak po svojn, ve-rižniki pa bogate pri pohištvu z obrtnikovimi žulji. V takih razmerah mizarska obrt kljub ugodnim pogojem ni mogla napredovati. K temu se je pridružilo brezmejno podraženje vseh surovin, ki niso v nika-kem razmerju'* s cenami izdelkov, ter ogromni davki, ki se sistematično nakladajo na rame malega človeka, šentviški obrtniki smo na svoji koži naenkrat začutili, kako stoji mala obrt in ž njo naša eksistenca pred uničenem. V tem trenutku je prodrla misel: Obrtniki, združimo se! Te misli smo se obrtniki takoj 'oprijeli kot edine rešilne poti. Zašumelo je med nami in kakor je ob takih prilikah navada, se je zadeva premlevala s stališča vseh političnih struj, ki so kot povsod, tako tudi tukaj med obrtniki. Ena struja je zagovarjala misel, naj se osnuje čisto nova, samostojna obrtna organizacija po navodilih iz »Jutrove« dežele. Velika večina obrtnikov pa je bila mnenja, da je tukaj na mestu Jugosl. obrtna zveza, v kateri obrtniki ne bodo toliko politizirali, temveč skušali doseči predvsem svojo stanovsko samozavest in samopomoč pod okriljem S. L. S. Obmiki smo takoj sprevideli, da so vse lepe besede o samostojnosti demagoštvo in da bi razni koritarji radi izigravali poštene obrtnike za volilni materijal strank, katerim vsled koruptnosti pinevajo pristaši. Zastopniki strank, ki so dejansko krivi vsega ponižanja obrtnega stanu, bodo vodili obrtnike do blagostanja! šentviški obrtnik ne bo nikoli več verjel taki obljubi! Zato smo z velikim navdušenjem ustanovili skupino Jugosl. obrtne zveze in ji bomo ostali zvesti! Gre za to, da ne bomo samo po gostilnah tožili o velikih davkih in. slabih časih, ampak da si medsebojno pomagamo in priborimo obrtnemu stanu primerno veljavo in upoštevanje. Poslanci S. L. S. so že neštetokrat pokazali, da razumejo težnie obrtnega stanu, fn nam bodo lažje priborili kaj, kot pa nesamostojni samostojneži, katerih slava gre h koncu. Vsem poštenim obrtnikom v Št. Vidu in okolici kličemo: Korajžno skupaj! V združenju je moč! Sami si pomagajmo! Enotna, močna obrtna organizacija nam bo prinesla uspehov! Če pa se bomo borili in cepili, pa nas bodo oskubili še za to, kar imamo! Obrtnik. Veshik joooslov. Obrtne Zveze. Obrtna Zveza za Tržič in okolico je sklicala v nedeljo 12. februarja dva javna shoda: dopoldne ob 9. uri v Tržiču in ob 3. uri popoldne pa v Križah. Oba shoda sta bila povoljno obiskana. Predsedoval je g. Ivan Papov. Poročal je g. poslanec I. Stanovnik, razložil delovanje jugoslovanskega kluba kakor tudi drugih strank in vlade. Zborovalci vseh strank so izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupanje. Govorilo je še več drugih. Končno so bil^-sprejete soglasno naslednje resolucije: 1. Zahtevamo, naj vlada takoj razpiše nove volitve za državni zbor, ker je doba za poslance potekla z dnem, ko je bila sprejeta ustava. Torej niso sedaj upravičeni izvrševati svoje funkcije, ker jih mi davkoplačevalci nismo pooblastili. 2. Eksistenčni minimum naj bo 15.000 kron, ne pa kot je predlagala vlada 4800 kron. 3. Izobrazba obrtnikov in delavcev naj se pospešuje z različnimi tečaji; zakon za starostno zavarovanje onemoglih delavcev in obrtnikov naj se čimprej uveljavi. Poslovni davek naj se ukine, ker pospešuje draginjo. 4. Obrtniki na shodu v Križah izrekamo zaupnico poslancem Jugoslovanskega kluba in jih prosimo, da še nadalje ostanejo v boju do zmage. Št. Vid nad Ljubljano. Kakor poročamo na drugem mestu, ustanovila se je dne 28. februarja skupina Jugoslovanske obrtne zveze za Št. Vid in okolico. Na ustanovnem občnem zboru je poročal g. dr. J. Stanonik, ki je obrazložil namen in pomen obrtne organizacije za naš kraj, zlasti glede skupnega nakupa in prodaje izdelkov. Sledila je živahna debata, katere se je udeležilo več obrtnikov in se je izprožilo več pametnih misli. Pristopilo je takoj 40 članov, kateri so si izvolili sledeči odbor: Fr. Zavodnik, predsednik, Erman, tajnik, Arhar, Pirc, Goljar, Brecelj, Šlosar, Brenk, Štrukelj, Vrhovec in Kogovšek, odborniki. Novi odbor se je naslednji dan sestal k seji, kjer je sklenil več važnih stvari v korist obrtnikov. Za enkrat je najvažnejše, da se pritegnejo v organizacijo vsi obrtniki. V ta namen se vrši v nedeljo dne 19. t. m. pri Cebavu ob 3. uri popoldne velik obrtni shod, h kateremu vabimo tudi one, ki imajo še pomisleke, da se zadeva, ki je za vse obrtnike izredno važna, vsestransko razčisti. Radovljica. V nedeljo dne 12. t. m. se je v Radovljici vršil številno obiskan ustanovni občni zbor Obrtne Zveze za cel politični okraj. Zastonani so bili obrtniki celega okraja in tudi izven niega. Podrobno poročilo in tozadevno sprejete resolucije priobčimo prihodnjič, ker je bila topot redakcija že zaključena. Obrtnim Zvezam! Pošljite vse pritožbe glede krivične davčne odmere članov na naše tajništvo, ki bo glede tega posredovalo pri pristojnih oblastvih. Naročite članom, naj se obračajo glede nasvetov, posredovanj in podobnih stvari na nas. Če pride kdo v Ljubljano, se naj osebno zglasi. Želimo čim več stika s člani, posebno pa z Obrtnimi Zvezami. V najkrajšem času skličemo občni zbor, kar sedaj radi gotovih težkoč ni bilo mogoče. Pozivamo vse tiste, ki se mislijo udeležiti občnega zbora, da nam to prej ko mogoče prijavijo. — Tajništvo se nahaja v Pražakovi ulici št. 3 in uraduje od 14. do 17. ure. Naročniki! Širite med svojimi tovariši svoje stanovsko glasilo »Jugoslovanski Obrtnik«! Pome vesli. Za naše vojake. Naš poslanec Janez Brodar se je v narodni skupščini v Bel-gradu energično zavzel za naše fante, k| vsled škandaloznih razmer pri vojaški upravi bolehajo in umirajo v vojaški službi v južnih krajih naše države. Ker so mu nekateri poslanci nasprotnih strank očitali, da s tem samo hujska narod, je prebral nekaj prav žalostnih pisem vojakov kot odmev ravnotako žalostnega položaja, v katerem se nahajajo. Zapomniti si je treba predvsem to, da so samostojni poslanci, ki imajo vedno polno hvalisanja o delu za narod, napadali govornika, češ, da se vojakom povsod dobro godi. Poslanec Brodar je tudi ostro obsojal protivno stališče vojaških poveljstev napram Orlovstvu ter nadalje zahteval, da se dovoli vsem vojakom brezplačna vožnja na dopuste. Slovenija se razdeli na dve oblasti. Pododbor za upravno razdelitev države je sklenil, da se razdeli Slovenija na ljubljansko in mariborsko oblast. V Čabru se bo izvedlo ljudsko glasovanje glede pripadnosti ljublianski ali karlovški oblasti, Osilnica in Velika dolina pa ostaneta pri ljublianski oblasti. Uradno poslopje za mariborsko oblast ter tozadevno uradniško bo naložilo nova davčna bremena našemu ljudstvu. Toda centralizem je trmast! An deška sodba o jugoslovanski politiki in Pašiču. Znani veliki prijatelj Jugoslovanov: Anglež Seton-Watson — Scotus Viator — je napisal v »Novi Evropi« ostro sodbo o sedanji oficielni jugoslovanski politiki in njenem nositelju Pašiču. Pravi, da se Jugoslavija ni mogla otresti predvojnih političnih klik, ampak je danes bolj nego kdaj prej v njihovih rokah. O sedanji vladni koaliciji pravi, da si je načelno popolnoma nasprotna med seboj in da jo drži skupaj samo želia, da obdrži v rokah celokupno oblast v državi. Ta je s kupčijami z raznimi malimi skupinami pridobila večino za vidovdansko ustavo. Jugoslovanska politika sploh ne temelji na nobenih načelih, ampak jo posvoii glavi vodi Nikola Pašič. Ta je predstavnik tistih metod zahrbtnega intrigantstva, izmikanja in krivih obljub, ki so dali besedi »Balkan« v politiki tako neprijeten pomen. Komur je znano delovanje Pašiča med vojno in pozneie, kdor ve, kako ie intrigiral in izpodnašal celo lastne poslanike, alco so delali po svoji vesti in mu postajali neprijetni, ta ne more imeti do Pašiča niti trohe zaupanja. Seton-Watson končuje z izjavo, da še zmerom trdno veruje v Jugoslavijo, da pa po sedanjem potu Jugoslavija ne sme iti več dalje, ako naj ne vtone v demoralizaciji ali pa ne doživi eksplozije. RflZSOMI. Tovarna »Zavor« je začela poslovati v Sp. Rečici pri Laškem. Izdeluje za enkrat razne zavore za kolesje in patent-zavore. Ta tovarna je prva tovarna take vrste v Jugoslaviji, ker še dosedaj tukaj nobena tovarna ni izdelovala tovarniško teh fabrika-tov. — Tovarna je last družbe »Zavora« d. z o. z. v Celju.- Prenos »Ekonomista« v Zagreb. Po- sljednji broj ovog privrednog tjednika, što iziazi u Karlovcu, donaša, da je redakcija i administracija »Ekonomista« prenesena u Zagreb, Marovska ul. 28, gdje če od sada list redovito izlaziti. — Direktorom lista ostaje i nadalje Lj. St. Kosier, dok če >Ekonomista< i u budučnosti zadržati van-stranački i čisto privredni karakter. Ruske gospodarske razmere. 1. januarja 1921 je bilo v Rusiji v prometu 1,168.598 milijonov rubljev proti 1700 milijonov rubljev v avgustu 1914. Kolikor več bankovcev se natiska, toliko bolj se zmanjšuje produkcija. Tako je padla leta 1920 produkcija platina na 50, zlata in nafte na 23, železa na 12, papirja na 15, barv na 20 odstotk. predvojne produkcije. Ustanovljene so bile tri nove tiskarne za bankovce in sicer v Penzi, Moskvi in Permu. Da kmetje sploh še kaj prodajo za bankovce, je kriva samo velika oddaljenost ruskih vasi. Radi velikih razdalj in slabih prometnih zvez so cene blagu v posameznih pokrajinah zelo različne, tako da je verižni-štvo v najbujnejšem cvetju. Pred izbruhom lakote je stal v Turkestanu funt riža 300 rubljev, medtem ko se je v istem času plačeval v Petrogradu po 18.000 rubljev. Listnica uredništva in upravništva. Po želji naročnikov bomo v bodoče priobčeva- li tudi cene raznim vrstam blaga. Nadalje smo otvorili s to številko v listu novo rubriko . Dopisi . Pošiljajte dopise o obrtniških in podobnih stvareh; priobčevali jih bomo po razpoložljivosti prostora. Priporočamo se tudi za stvarne in kratke članke. Vsem dosedanjim sotrudnikom hvala za požrtvovalnost. — Upravništvo je preuredilo naslovne številke naročnikov, kar blagovolite vzeti na znanje in v bodoče upoštevati. Tisti, ki še niso poravnali naročnine, naj to nemudoma store. Novim prilagamo danes položnice. Pozdrav! Uredništvo in upravništvo. Čehelni vosek suhe satine in odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani Celovška cesta št. 90. družba z o. z. = Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. I^onfekeijska tovarna | FfWt>E | Lijubljana, Emonska cesta 8. j | Brzojavke: Frande, Ljubljana. Tel. interurb. 313. = Tovarna: Dunajska cesta - Stožice 48. Tel. 532. : § Moderna, po čeikem natlnu urejena konfekcijska tovarna za | Izdelovanje vsakovrstne motke konfekcije in raznik uniform. Največja tovarna te vrste v Sloveniji. Zastopstvo prvih Seških tovarn sukna. Samo na debelo! = Sprejemajo se zanesljivi, trezni krojaški delavci. Shiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiijtmiiiiimiiiiimiiiimiiiiimiiiiiimiil lastnem dornn - Miklošičeva cesta obrestuje hranilne vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. Ljndska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. mo imun teter mi v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136 prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, delo solidno, postrežba točna- RENEC-GO Mm elin lin. ? Prej: I. BIDOVEC nasltdiikl. TovLrna na Duplici p. Kamniku STOLARSTVO Upognjeno pohištvo Preleni furnirji za stole in mMe PAR KETI Rezani les Interurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4. Telegrami: Ljubljana Ingenieur Remec, Kamnik REMEC - CO, H • m a a m a m ii n m a a Jiiki Middič, Tržič Kleparska delavnica. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela, stavbna in galanterijska. Pokrivanje vseh vrst streh in zvonikov. Zaloge galanterije so domačega izdelka. Izdelovanje ornamentov in okraskov. Napeljava vodovodov. Postrežba točna, delo solidno, cene zmerne. 1 1 1 1 m n n is g! D | 1] mm -4 mm mmmmmm mm m 0 ± K s: % H it Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibe- sprejeina vloge na hranilne knjižice, žiro in nikT Zadar, Zagreb, Trst, druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi VS6 BIG POSIB P0Q P()jUj]00il8jŠ!ini PflOOjl. PHwnl kraji v tu- in inozemstvu. ■nir=iiitMra=ii«=ii«?ti«=ii«=ii#=nn5»| BU=IW3WŠI»=IMIšlW=MllsmiSW|SllHB' * C iuhu ©©©©©©©©©© rmiainina © v Ljubljani je edini slovenski zavaro- © valni zavod, ki zavaruje © proti požarnim škodam po- © slopja, premičnine in poljske © pridelke. — Sprejema živ- © ljenska zavarovanja v vseh © )© kombinacijah. ©© anjnaaacaoaaaancD 85taVbno podjetje Ivan Ogrin Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8. Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje naCrte in proračune. Delo solidno. E) Primerno nizke cene. D D 0 □ Q 8 D 8 D D r 1, Stavbno podjetje \ Ustan. 1850 Ustan. 1850 ' arhitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 :, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršuje tozadevne načrte in proračune. H GOSPODARSKA ZVEZA centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav. M H . . , ii Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamo- in $ reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov i. t. d. H Prodaja umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega H blaga ter poljskih pridelkov. | Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. t. d. ^ ^ W Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. “UU! $ N ©©©©©©©©©©000©©© M Lastna zeljarna. IH. Kuštrin, Ljubljana Tehniški, elektrotehniški in gumijevi predmeti na drobno in na debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev tovarne Walter Martiny v Turinu. - Na razpolago je hidraulična stiskalnica za mont. gumijastih obročev za tovorne automobile. CENTRALA: Ljubljana, Rimska cesta 2 Telefon 588 — Brzojavke: Kuštrin, Ljubljana. PODRUŽNICE: Ljubljana, Dunajska cesta 20 — Telefon 470. Maribor, Jurčičeva ulica 9 — Telefon 133 Beograd, Knez Mihajlova ulica 1. i , r. z. z n. z. v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3 sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd. HHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHjHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHB Eadružna gospodarska banka v Jujubljani =—— posluje začasno o prostorih Eadružne zveze ^Dunajska cesta 38/1. .9. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute ip devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne ip borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x