Tito, predsednik jugoslovan-skih komunistov. uslanovifeij polittko Zveze komumstov m uslanovitel/ palitika neuvršče-nostt. j« vraščon v delo tn Življe-nfe delovnih Ijudt in občanov, posebno pa v L/ubljani m obči-ni Bežigrad
Prottstovja velikih sil so dej-stva, na kalera moramo raču-nati.
Komunisti dglamo v faztf in KS mad IJudml v borbi za dosle-dno uveljavljanje pravic in dolžnosti delavct.
Zvaza komunislov mora da-lovati v sistemu socialislične samoupravne demokracije, na pa nad njim.
Bistvo   političnega   sistema
Iz razprave
Lojzeta
novaka
socmlistične demokraci/e je v tem, da dolavec ne ustvarja na družbanih sredstvlh te rtove vrednoati, ampak da neposro-dno odloča o uporabi te vrm-dnosti.
Komunisti smo se s svajim progratrtom obvezali, da zago-tovimo pogo/e, da bo delavec sam gospodar svojih rezultatov dela. to obvezo moramo spro-wsti v tivljenje.
Samoupravno oblikovanje temeljnih orgamzacij združe-nega dela /e za Bežigradom zaktjučeno, pomanjktjiva pa je družbefia vsebina defa temelj-nih organizacij.
Stopnja razvitosti polltičnega sistema v posamezm delovnl sred/ni je v neposredni soodvi-anosti od rezultatov dela in do-hodka.
Delegatski ststem odločanja se Čedaljo bol) uvetjavtja, upc-rabniki so še odmaknjem od dogodkov. ša vedno /o prisot-no odločanje mimo skupščm
Družbenopolitične razmere v občim ao ugodne Pojavi po-trošniške mrzlice so odraz po-sameznikov in skupin, ki ne zaupajo sami vase
Preotjlikovanje krajevnih skupnosti ustvarja opiimalne pogoje za dobro delovanje po-litičnega sislema
Sedan/e stanje družbenega razvoja smo oconih. pomemb-no pa ja začriati nadalnje poti za v prihodnost.