■ ^
^»itatna piala«« v gotovini
Naročnina
naia letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO-— UPRAVA: pri g. Jos. 3enko v M. Soboti telefon številka 8.
iitv. rač. poštno hran. 12.549
libala a ko nedeljo
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena oglasov
N* oglasni strani; cela stran 60a Din, pol strani 300 Din. — Cena šalim oglasom do 30 besed 12 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijL Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vralalo
IV. LETO
Merska Sobota, 12. mala 1935.
ŠTEV. 19
Mollici !
Izvršujoč prijetno dolžnost, ki me veže na minule volilne dogodke, se zahvaljujem vsem onim prebivalcem našega sreza, ki so tudi tokrat s svojim nastopom ponovno dokazali, da je naš srez zaveden in so pripomogli do tega, da je tudi pri sedajnih volitvah uvrščen naš srez med prve v dravski banovini, kar me navdaja s ponosom in to tembolj, ker so burne, predvolilne agitacije naših političnih nasprotnikov poplavile našo pokrajino.
Načrt nasprotnih agitatorjev se je izjalovil, kateri je določal, da se bo Prekmurje uvrstilo drugam, da se bodo takoj vse meje odprle i. t, d. Kljub temu večina tem protidržavnim in praznim besedam ni verjela, nego vztrajala odločno pri nacijonalni, gospodarski — socijalni politiki, kar naj služi v dokaz vsem onim, ki še ne zaupajo večini našega ljudstva. Naj pa tudi vidijo, katerih občin prebivalstvo je doprineslo ponovno tako lepo zmago. To prebivalstvo niti trenutka ne bom pustil neizkoriščenega ter bom skušal doseči tem občinam vse priznanje.
Naše prave kmečke korenine so ostale trdne v svoji odložitvi in niso nasedle laskajočim besedam nasprotnikov, temveč sledile svojemu notranjemu pozivu in s tem dokazali svojo zavednost, ki je v ponos in čast našemu Prekmurju.
Zatorej naj sprejme sleherni, ki je častno vztrajal na moji strani in tako podprl našo lepo zmago, — mojo najiskrenejšo zahvalo.
Zaupanje, ki ste ga stavili v mene, bom znal vedno ceniti, kajti zaupanje vzbuja zaupanje. — Vedno in povsod bom zagovarjal pravice našega prekmurskega naroda, kakor sem to storil do sedaj. Z veseljem pa se bodem zavzel za vse one, kateri so mi v tej volilni borbi zaupali in katerim naj velja moja zahvala.
Vsem onim pa, ki so mi nasprotovali, kakor tudi vsem onim, ki so abstinirali, pa naj bo na tem mestu povedano, da naj me ne nadlegujejo, ker bodem odklonil vsakogar. Moja dolžnost je podpirati one, ki so me izvolili za svojega poslanca, ne pa one, ki so nasprotovali očitno meni in današnji politiki.
Z iskreno željo, da mi izkazano zaupanje ohranite tudi v naprej in tako podpirate moje delo, katero bodem posvetil za boljšo bodočnost naše lepe Slovenske krajine, izrekam ponovno
sahvalo vsem !
Zahvaljeni — pozdravljeni!
I	Benko Josip,
narodni poslanec.
Rezultat Dravske banovine.
Za iisto g Jevtiča je glasovalo 123.652 volilcev.
Kratice za Jevtiča J., Maček-Davidoviča M. D., Ljotiča L., Maksimovič M.

„8

Izid volitev.

Kakor smo pričakovali, Jje dobila vladina lisi? pri nedeljskih volit v»h absolutno veJ'no. Glasovalo je 21 kandidate gospoda Jevt;ča~več kot 1,600.000 volilcev, do55m je dobila lista Maček—Davidovtč okrog 900.000 glasov. Listi gg. Ljotiča in Maksimo viča sta propadti. Dobili sla namreč vsaka nekaj nad polovico minimalne gl Itevila 50.000, ki je potrebno, ako se hoče proglasiti nosilec za poslanca.
Izvoljeni so tedaj na listi gosp. Jevtiča vsi ministri razen Stojadino-viča.ki pa ni kandidiral. Južna Srbija je dala za vladino listo največ glasov V nekaterih srezih niso mogle ooozi-
cljonalne liste zabeležiti niti enega glasu. Propadli so Mačkovi zavezniki, med njimi tudi Ljuba Davidovič in Jovan Jovanovič.
Končnih podatkov še nimamo, ker še ni prejel glavni volilni odbor vsega materjala iz vseh srezov. Toliko pa vemó, da so izvoljeni poslanci v dravski banovini, razen šestorice, vsi novi možje. Ta izvoljena Šestorica : Prekoršek, Gajšek, Benko, Mravlje, Mohorič in Mlakar je še iz prejšnje Narodne skupščine. Razen gospoda dr, Doboviška, za šmarski srez, so vsi novi poslanci iz Jevtičeve liste.
Da bodo čitateljl našega lista poučeni o splošnem rezultatu vDrav ski banovini, prinašamo izid iz vseh srezov :
Srez Brežice: Jevtlc 2936, Maček 1515, Ljotič 921, Maksimovič 0. Izvoljen je dr. Andrej Veble.
Srez Celje: J. 5507, M.D. 2451, L. 13, M. 0. Izvojen je Ivan Prekoršek.
Srez Dol. Lendava : J. 4527, M. D. 1133, L. 3, M. 0. Izvoljen je dr. Franc Klar.
Srez Gornji Grad : J. 1694, M. D. 310, L. 0, M. 0. Izvoljen je Matija Goričan.
Srez Konjice : J. 2649, M. D. 165, L. 11, M. 0. Izvoljen je Karol Gajšek.
Srez Laško : J. 3024 M. D 981, L, 94, M. 0. Izvoljen je Rudolf Ples-
kovič.	_
- Srez Ljutomer: J. 4439, M. D. 429, L 2, M. 0. Izvoljen je August Lukačič.
Srez Maribor d. breg: J. 5963, M. D 134, L. 4, M. 0 Izvoljen je Vinko Gornjak.
Srez Maribor 1. breg: J. 15 397, M. D 278 L. 96, M. 0. Izvoljena sta Ivan Janžekovtč in dr. Ivan Jančič.
Srez Murska Sobota: J. 6327, M. D 2484, L 3, M. 0. Izvoljen je Josip Benko.
Srez" Prevalje: J. 2997, M. D. 231, L. 2, M. 0. Izvoljen je Karol Dobršek.
Srez Ptuj; J. 7239, M. D. 734, L. 84, M 2. Izvoljen je Miha Brenčič.
Srez Slovenjgradec: J. 2896, M D 784 L 46, M. 0. Izvoljen je dr. Anton Novačan.
Srez Šmarje: J. 2683, M. D. 2981, L. 1, M. 0 Izvoljen je dr. Dobovišek.
Srez Črnomelj : J. 1487, M, D. 1465, L. 1, M. 1. Izvoljen je dr. Juri Koce.
Srez Kamnik: J. 5126, M. D. 209, L 9, M. 0. Izvoljen je Anton Kerstnik.
Srez Kočevlje : J. 4831, M. D. 414, L. 1, M. 1. Izvoljen je dr. Ivan Lovrenčič.
Srez Kranj: J 3679, M. D. 27, L. 16, M 0 Izvoljen je dr Fran Semrov.
Srez Krško : j 5201, M.D. 1564, L 96, M. 1. Izvoljen je inž. Fran Zupančič.
Srez Litija : J. 3387, M. D. 196, L 537 M. 1. Izvoljen je Mravlje Milan.
Srez Logatec : J. 3011, M. D. 343, L. 40 M. 0. Izvoljen je dr. Drago Marušič.
Srez Ljubljana-okolica : J. 8315, M. D. 199, L. 222, M. 21. Izvoljena sta dr. Drago Marušič in lekarnar Stanko Hočevar.
Srez Metlika : J. 1338, M. D. 530, L. 7, M 0. Izvoljen je Makar Dako.
Srez Novo Mesto : J. 4350, MD. 2541, L. 31, M. 0. Izvoljen je dr. Josip Režek.
Srez Radovljica : J. 4193, M. D. 9, L. 127, M. 0. Izvoljen je Ivan Mohorič.
Ljubljana-mesto : J. 12.489, MD. 198, L. 169, M. 17. Izvoljena sta Ivan Mohorič in dr. Riko Fuks.
Izidi v drugih banovinah : V Savski banovini je zmagala Jevtičeva lista v sledečih srezih : Korenica, Dolnji Lapac, Senj, Otočac, Vojnič Rab, Vukovar, Krk, Kastav, Sušak, Gospič ; v Zetski banovini si ]e pridobila vlada mandate v Cetinju, Kotoru, Djakovici, Peči, Plevlju in v Bileči ; V Dunavski banovini je bila udeležba velikanska. Jevtič je zmagal v Novem Sadu, Pet-rovgradu, Stari Pazovi, Kovinu, v Novem Sadu-okolica, Topoli, Som-boru, Mladenovcu in v Apatinu; V Moravski banovini : v moravskem srezu, lužničkem, beličkem, timočkem, župskem, zaglavskem paračinskem, lavskem, dobriškem, aleksinačkem, niškem, kolobarskem, despotovskem, v Nišu, v brzopalanškem, caribrcds-kem, mlavskem in banjskem ; V Vr-baški banovini : Banjaluki in v srezu Jajce ; V Drinski banovini : v Sara-rajevu, Valjevu, Prijedoru, Travniku, in v Višegradu.
Bansba uprava draushe banovine razglaša.
Z ozirom na netočne vesti prvih dni po volitvah, se dajejo v nastopnem točni podatki o volitvah 5. maja v dravski banovini:
B. Jevtič 125 178 dr. Maček 22 510 D Ljotič 2.513 B. Maksimovič 44 Neveljavnih glasov 1601 V celi državi pa je izpadla volitev
«M:
VM
v % tako-le : B. Jevtič dr. Maček Ljotič
Maksimovič
Abstinenca.
62,6 # 35,4^ 0 86^
1, 8 % _
n
Že pred volitvami smo znali, da bodo poskušali nekateri naši mladi intelektualci pripraviti teren za Mačka v Prekmurju. No, naš kmet ni kaj navdušen za priklopitev Prekmurja k Hrvatski, to so pač sami agitatorji kmalu uvideli. Ker se jim je prvi načrt ponesrečil, so se oprijeli drugega: abstinence 1 Tako smo videli pred volišči pomešane zagovornike kmet-skega stanu. Ponekod bi prav radi njih prišlo do pretepa. Nedelja pa jim je pokazala, da so se zaman tru-
dili. Lepo bi seveda bilo, ako bi se jim ob posebnih prilikah, ko bodo trkali na vrata, pokazalo pot, ki vodi do g. Mačeka. Hvaležnost je pač sirota na svetu, to smo prav sedaj
nedeljo se je dogodila pri Wachau (Avstrija) na Donavi velika nesreča z motornim čolnom, ki je zahtevala 6 človeških življenj. Neka družba, ki so jo tvorili večinoma Dunajčani, je ho tela v motornem čolnu prevoziti zelo deročo Donavo, motorni čoln se je prekucnil in v mrzle valove veletoka je padlo vseh deset potnikov. Štirje so se rešili takoj, šest se jih je pa utopilo. Doslej so našli truplo 13 let nega gimnazijca Josipa Schauerja, ki sta se mu utopila pri nesreči tudi oče in mati.
Avtomobilska nesreča franco-skega ministrskega predsednika. Preteklo soboto sta se v okolici Parita zaletela skupaj avtomobil ministrskega predsednika Fiandina in ministra Herriota. Dočim je minister Herriot ostal nepoškodovan, si je Flandin zlomil roko in dobil veliko rano na glavi, njegova hčerka se je nevarno ranila in še ni gotovo, če bo ostala pri življenju, dočim je bila gospa Flandinova le lažje poškodovana.
Voditelji zadnje grike vstaje obsojeni na smrt. Zadnjo nedeljo je bila razglašena obsodba v procesu proti pobeglim voditeljem grške vstaje. Sodišče je Venizelosa, generala Plas-tirasa, Janakisa in Kondurisa obsodilo v odsotnosti na smrt. Venizelosov sin je obsojen na deset let ječe, minister Maris in novinar Arglropulos vsak na devet let ječe, bivši predsednik senata Oonatas na pet let ječe. Ostali so bili oproščeni.
spoznali. Mislimo pa, da imajo besedo za delovanje teh razburljivih oseb tudi razna društva, ki so jim nudila pomoč, kakor naš sedanji poslanec. V bodoče bomo bolj oprezni.
Nemška bombarderska letala morejo voziti po 2 toni bomb. Sporočilo nemške vlade, da je pričela graditi 12 podmornic po 250 ton, ne jemlje angleška vlada resno, ker je znano, da razpolaga Nemčija že sedaj z ne kaj podmornicami po 1000 ton in je bila v Kielu ustanovljena že šola za podmorničarje. Angleži trdijo, da gradi Nemčija podmornice novega tipa, ki bodo popolnoma spremenile gradnjo vojnih ladij. Kot pogonsko sredstvo teh podmornic se uporablja neka mešanica vodika in kisika, kar povzroča velik prihranek na tonaži. Nove podmornice imajo mnogo večji akcijski radij in bodo opremljene s takimi cevmi za torpede, s katerimi bo mogoče napadanje tudi pod vodo. Nadalje imajo podmornice taka merila, da morejo tudi pod vodo točno do ločiti položaj sovražne ladje.
Vojne priprave v Afriki se nadaljujejo. Angleški listi objavljajo poročila svojih dopisnikov iz italijanske vzhodne Afrike, ki med drugimi trdijo, da je Massaua prenapolnjena z italijanskimi četami in vojnim ma-terijalom ter prevladuje med prebivalstvom in Italijani splošno prepričanje, da se bo vojna z Abesinijo pričela v pričetku jeseni, čim neha deževna doba. Dopisnik pravi, da so italijanske priprave prevelike, da bi se moglo verjeti le v namene obrambe Zavzatje Abesinije predstavlja za Italijo rešitev problema njene preoblju* denosti. Pa tudi Abesinija se pripra-
vlja na najodločnejši odpor. Upoštevati je pa treba, da more uvažati vojni material samo preko Francoske Somalije, česar pa Francija ne bo dovolila in se bo tako mogla Abesinija posluževati samo tihotapskih potov. Znova pa se šlrito govorice, da je Japonska sklenila pomagati Abesiniji v primeru vojne. V Adis Abebo, glavno mesto Abesinije, je prispelo v zadnjem času več zastopnikov raznih velikih svetovnih tovarn orožja in municije, ki ponujajo Abesiniji pomoč.
Angleži se čudijo. Angleški bančniki se čudijo lahkoti, s katero dobiva nemška vlada sredstva za svoje oboroževanje in pobijanje brezposelnosti. Listi pravijo, da so angleški bančniki bili še lani trdno prepričani, da bo doživela Nemčija neizogiben finančni polom.
Visoko odlikovanje Nj. Vis. kneza Arzena.
Predsednik francoske republike Albert Lebrun je sprejel v Elizejski palači kneza Arzena in ga je ob tej priliki odlikoval z velikim križem častne legije.
Ministri Male Antante v Rimu.
Iz rimskih diplomatskih krogov se sliši, da bosta v bližnjih dneh obiskala Rim dva ministra M. Antante.
Lavai potuje četrtič v Moskvo.
Lavai, zunanji minister francoske republike, je odpotoval v četrtek preko Varšave v Moskvo.
Vojska v zraku.
Kakor poroča ameriška statistika o oboroževanju v zraku ima Francija 3600, Rusija 3000, Angleška 2800 Italija 2300, USA 2060, Japonska 1850 in Nemčija 600 aeroplanov.
Svet Male Antante.
časopisi prinašajo vesti, o sko rajšnjem sestanku državnikov Male Antante. Ob tej priliki se bo razprav Ijalo o vseh vprašanjih, ki se tičejo štirih držav Male Antante. Časopisi dostavljajo še, da bodo seji prisostvo vali tudi francoski žurnalisti.
Nov katastrofalni potres na Formori.
Iz Tokija poročajo, da je dne 7. maja nastal na Formori zopet potres, ki je zahteval precej žrtev.
Memento morì.
V spomin t prijatelju Bac Rudolfu.
Daleč na jugu solnčne Dalmaciji v čarobni Boki Kotorski, na podnožji legendarnega Lovčena, ki se ponosno dviga iznad kotorskega zaliva, stoj majhno mestece, — pomembno za nas Prekmurce, — Prčanj. Tu spi svoj večni san moj dragi in nikdar pozabljeni prijatelj Rudi.
Brezmejna so pota usode, ki so naju vodili, ko sva zapustila klopi meščanske šole. Dolgo let je že preteklo od tega, in sedaj so me pota dovedla k njegovi gomilici da mu — j mrtvemu - rečem zadnji »zbogom", da mu okitlm grob s pomladanskimi cvetjem, ter da se molim za pokoj njegove duše.
Poln ambicije in vroče želje, da postane pomorski častnik, stopa v Pomorsko trgovsko akademijo v Ko-toru, kjer s svojim znanjem uspešno premaguje teške predmete, katere se zahtevajo od bodočih pomorcev. Bil je odličen in primeren dijak, in poleg vseh teh lastnosti ga je krasila njegova skromnost in ljubezen do prijateljev, radi katerega je bil zelo omiljen kakor pri svojih profesorjih, tako tudi pri svojih mnogoštevilnih prijateljih. Maturiral je z odličnim uspehom, in ravno tedaj, ko se je pripravljal na veliko pomorsko potovanje, da v praksi izkusi pridobljeno teoretsko znanje, mu je neusmiljena smrt prikratilanjegove planove, ter mu priredila drugo dolgo-dolgo potovanje, od koder se nikdar več ne bo vrnil.
Rudijev grob je vedno pokrit s svežim cvetjem, — to Primorkinje prinašajo na grob mladega mornarja, katerega smrt jih je pretresla do dna duše. Krasite, Primorkinje, njegov grob, ker je v prsih Rudolfa Baca poo suknom plave mornarske uniforme bilo srce dobrega in plemenitega mladeniča. Na nadgrogni plošči blešči sidro — simbol mornarja in brodarja.
Dolgo let je že preteklo od njegove smrti, in njegovi bivši prijatelji so sedaj razsuti po brodovih po svet-skem morju, ter se spominjajo svojega dobrega Rudija, ki zdaj mirno spi svoj večni san.
QEZA M. DEBELAK.
Art. ikola mornarice _ MELJINE.
— Koncert godalnega orkestra Orkestralnega druitva Glasbene Matice ljubljanske v M. Soboti.
Le redko čujemo v Murski Soboti glasbeno prireditev tako visoko umetni ike stopnje, kot je bil koncert godalnega orkestra Glasb. Matice lju-
FJflZGLej)
Oboroževanje Avstrije. Avstrija se še dalje oborožuje. Doslej je imela avstrijska vojska le štiri samostojne ekskadrone konjenice, sedaj je pa sklenjeno, da se dva ekskadrona zdru žita v eno divizijo, vsaka divizija pa bo dobila še po en ekskadron strojnih pušk. V jeseni bo sprejetih veliko število gojencev v vojaško akademijo v Dunajskem Novem mestu, ker se znatno občuti pomanjkanje nižjih častnikov.
Velika nesreča na Donavi. V
PO SVETU
Podrobnosti o oboroževanju
Nemčije. Angleški generalni štab razpolaga z zanesljivimi podatki, po ka terih zgradi Nemčija vsakdan 15 lovskih letal, vsak teden pa 9 velikih prometnih letal, ki se morejo vsak trenutek spremeniti v bombarderska letala. Mimo tega gradi Nemčija po 3 velika trimotorna bombarderska letala na teden. Vsa letala imajo brzino do 300 kilometrov na uro in znaša njihov akcijski radij 2500 do 3000 km.
PODLIMBARSKI:
Tovariš HladviHek.
Ko sva bila v toliki nemilosti odpuščena in sva jo mahala preko dvoriiča, sem se na oglu okrenil in pokrepilo je mojo dušo ono, kar sem videl. Kapitan je skakal pred nadpo ročnikom z izrazom zlobe v vseh svojih kretnjah ter kazal in trkal na odbprti službovnik kakor propovednik na škofov list. Gotovo ga je ošteval zaradi njegovega samovoljnega kaz novanja in mu zabičeval, da ima pri ikadronu pravico naložiti kazen do predpisane mere samo kapitan in nihče drug Tako sodim zato, ker Marijai od tistega dne ni več tiral vojaka na nočno stražo pred svoje stanovanje.
Hitro sva morala zaužiti menažo, potem pa hajd v zapor. Na dvorišču sta še vedno stala kapitan in Marijaš a zdaj že v prijateljskem pogovoru; oba sta pušila.
»Ta pa velja," je rekel Matiček, ko se je bil v poluteroni luknji zavil v koc in zleknil po déskah. »Vso noč nisem zatesnil očesa, zdaj pa takšna dobrota I Uhi"
»Ali je bilo lepo pri polnočnici?* »Hej I Še lepše pa pozneje pri Barbi. Srzul sem črevlje in tihotapit z njo po hodniku v njeno k uh njo. Zjutraj ob petih sem šel od nje na ravnost k svojemu konju."
.To sta si pa dosti povedala." ,1 i-i-i!" je rekel Matiček inza-smrčal.
Zvečer ob devetih je prišel Mal-
narič in na|u vklenii. Nataknil je vsa kemu dve železni zaponi — imenovali smo jih molek — eno nad desno pest, drugo črez gleženj leve noge, obe zaponi je sklenil s ključavnico. Prekrižani!) udov naj bi vso noč čepela na deskah Pa nisva. Moja roka je bila tako drobna, da sem jo prav lahko potegnil iz zapone. Potem sem poma gal Matičku, da je tudi on osvobadil roko. Vso noč sva slavno spala K je zjutraj krog oglov zvala trobenta moštvo v konjušn ce, sva vtaknila roki zopet v železje, ker pričakovala sva korporala, da naju reši molkov
Tako sva praznovala božične praznike.
Drugo leto pred svetim Jakobom se je vrnila Barba na Kolovraiko, de bela kakor bolha. Meseca oktobra je
Kladvičkov Matiček prestal svoji tri leta vojaške službe. Ukajoč se Je peljal na Kolovraiko k svoji Barbi in k svojemu nezakonskemu, dva tedna staremu sinku Kozmi, katerega je prihodnji predpust pozakonil.
Postaral sem se menda, ker danes poznam Kladvičke že v Četrtem rodu. Prvi je bil Jernej, ki je rodil Matička, Matiček je rodil Kozmo, Kozma pa Matevža, ki iteje sedaj 2e jetnajst let Nadejam se, da doživim ie peti rod Kladvičkov, ako se prej ne pcgrezne kakina cerkev name ali mi ne pade zrakoplovec na glevo. Naj se zg'idi, kakor nanese usoda I Človek stoji ob strani in gleda, kako ljudje hite z množitvijo.
bljanske dne 27. aprila t. 1. t našem Sokol. domu. Dirigent prof. L. M. Škerjanc je naštudiral spored, ki je obsegal po večini domačo slovensko glasbo, res vzorno in z občudovanjem smo opazovali, kako ekzaktno in precizno mu sledi orkester dinamično in ritmično. Slišali smo skladbe Škerjan-ca, Adamiča, Jeraja, Lajovica, Šantela, Pavčiča, Čajkovskega, Dvoraka, Holsja, Saini- Saensa, S.beliusa in Svendsena. Kot posebnost navajamo, da smo imeli med gosti trojico naših znanih skladateljev in to prcf. škerjanca, ki je dirigiral 2 lastni kompoziciji : V onem črnem lesu... in Vizijo, potem g. Adamiča in g. Šantela, čijih dela so tudi bila na sporedu. Med orkestralnimi točkami sta vzbudili posebno pozornost Škerjanceva : V onem črnem lesu ... in pa Čajkovskega finale, kot zadnja točka koncerta, ki je bila višek orkestralne dovršenosti. Solista g. direktor držav, konservatorija J. Betetto in viol. virtuóz g. prof. Karlo Rupel sta s svojimi dovršeno izdelanimi in globoko občutenimi izvajanji žela nedeljeno navdušeno priznanje hvaležnih poslušalcev. Ta koncert nam bo ostal vsem v trajnem najlepšem spomini. Zahvaljujemo se cenj. gostom najtoplejše za izredni muzikalni užitek in njih posnemanja vredno požrtvovalnost ter iskreno želimo, da so se počutili v naši sredi prijetno ter ta njihov poset v Prekmurju ne bi ostal zadnji.
—	KolaSice v pomoč. Kolo jug. sester je priskočilo vdovi Vrečič, po pokojnem cestaru Matjažu, ki je zapustil 8 nepreskrbljenih otrok, na pomoč s stalnim mesečnim zneskom Din SO. V imenu zapuščene vdove in njenih otrok se Kolu najtopleje zahvaljujemo.
—	Državni vpokojenci in vpoko-jenkel Vsi državni vpokojenci so-boškega sreza se vljudno naprošajo, da se blagovolijo ob priliki oglasiti pri Novak Antonu, sodnem nadofi-cijalu v p. v M. Soboti, Zvezna ulica.
—	Preselitev notarske pisarne. Javni notar Jezovšek Vladimir se je preselil s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti št. 30 v hišo g. Hahn Izidorja v Šolski ulici št. 1„ kjer je imel svojo pisarno g. advokat dr. Sbrizaj.
—	Ta petek popoldan prispeta v Mursko Soboto g. konzul francoske republike v Ljubljani in g. lektor za francoski jezik v Ljubljani. Namenila sta se obiskati tukajšnji francoski krožek. Ob tej priliki si bosta ogledala tudi naše lepo Prekmurje. Isti dan zvečer se bodo sestali pri sprejemu tudi vsi člani tuk. krožka.
—	Malo več pazljivosti ! V torek popoldne bi se kmalu zgodila velika nesreča, ki bi zahtevala dve mladi žrtvi iz otroškega vrteča. Po Aleksandrovi ulici je vozil zagrebški avto z največjo brzino. Radi velikega prahu nista deteti, ki sta se držali za roko, opazili avtomobila. Avto je švignil mimo njiju, a manjkalo je za las, da bi bile obe pod avtom. Ljudje so od strahu skoraj omedleli. Bo treba vendar upoštevati policijske predpise s posebno natančnostjo za one kraje, kjer sta kar dve šoli v eni ulici.
—	Avtogeno varilno predavanje v Murski Soboti. Tovarna Ruše namerava prirediti avtogeno varilno predavanje v kinu Dittrich v M. Soboti za kovinarske obrtnike (kovače in ključ.) Ker je predavanje velike važnosti, opozarja Združenje obrtnikov v Murski Soboti svoje člane té stroke, da se tega predavanja, ki se bo vršilo 23. 24. in 25. t. m. sigurno udeležijo. Udeležbo je prijaviti pri podpisanem združenju do 12. maja t. 1. vsak dan od 11. do 12. ure. Uprava združenja.
—	Zahvala. V dneh 27. in 28. aprila t. 1. je koncertiralo Orkestralno društvo Glasbene Matice ljubljanske v Murski Soboti in Ljutomeru. Podpisani odbor Orkestralnega društva si šteje v častno dolžnost, da se javno na tem mestu zahvali vsem činiteljem, ki so pripomogli, da sta bila oba koncerta deležna tako odličnega od živa meščanov v obeh mestih in da so bili člani društva povsod sprejeti s tako ljubeznivostjo in toplino. — Za odbor Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani dr. Ivan Karlln 1. r. predsednik, ing. arh. Jože Platner tajnik. (Celotne zahvale nismo mogli objaviti radi tesnega prostora, kar naj se blagovoli upoštevati)
—	Osebne vesti. Premeščen je v Mursko Soboto dosedanji podpover jenik f nančne kontrole X. pol. skup. na glavnem fin. oddelku v Zagrebu, g. Franc Dragišič.
—	Sezonski delavci za kruhom.
Minuli torek je odpotovalo iz soboške železniške stanice s posebnim vlakom 701 delavcev v Belje in 382 v Francijo-
—	Monopolska uprava bo imela na letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo.
—	Cankova. Sokolska četa v Can-kovi vprizori, dne 12. maja 1935 ob 15 uri popoldne v prostorih gostilne g. Vogler Viktor-ja v Cankovi, gledališko predstavo „Tri vaški svetniki." Opozarja in vabi se občinstvo in vsi prijatelji na to lepo predstavo. Ker je ta prireditev dobro pripravljena, pričakujemo polnoštevilno udeležbo.
-- Pečarovci. Tuk. Sokolska četa je na velikonočni ponedeljek vprizoriia v osnovni šoli enodejanki „V vodnjaku" in „Županova Micka." Z ozirom na krajevne razmere je bil uspeh dosti dober in to gre sokolski četi vse pri znanje, posebno še, če pomislimo na to, da je večina fantov in deklet prvič nastopila na odru.
—	Nedelica. Bakan Štefan iz Ne-delice se je dne 28. aprila 1935 vozil po vasi z bicikljem. Vozil je še precej hitro in nenadoma padel iz kolesa. Pri padcu si je tako nesrečno potolkel levo nogo nad kolenom, da je vsled tega nastopila oslabelost srca in potem smrt.
—	Izložbene cigarete „Vardar" in „Drina" pridejo v promet ob letošnjem pomladanskem velesejmu v Ljubljani od 1. do 11. junija.
—	Rakičan. Dramatični odsek tukajšnje Sokolske čete vprizori v nedeljo, dne 12. maja 1935 v gostilni br. Čačinoviča točno ob 3. uri popoldne igri: „Vse naše" in „Rdeči nosovi". Vabimo vse prijatelje od blizu in od daleč, da nas posetijo v velikem številu.
—	Kako smo volili? Vsi, ki so imeli glave na pravem mestu in ki so bili zavedni Prekmurci in ki so želeli Prekmurju boljšo bodočnost, so volili listo g. Bogoljuba Jevtiča ter dali gla sove našemu poslancu g. Benko Jožefu. Med temi je bila večina. Mnogo je pa še bilo zaslepljencev, ki niso verovali v našo zmago, ampak šli na lim gotovim hujskačem, ki so jim najbrže slikali po volitvah nebesa na zemlji ter oddali svoje glasove Mač-
pa sporočam svoj prisrčni pozdrav."
Nihče ne ve ure in dneva, kdaj ga bo zadela nesreča I V svojih bolj ših dneh naj priskoči na pomoč svojemu bližnjemu ter naj da vidnega izraza s pristopom k našemu društvu.
A) Administrativno i elo.
Lanska 1. redna skupščina sres-kega odbora se je vršila 2. marca 1933 z običajnim dnevnim redom v navzočnosti 25 članov.
Z ozirom na novi zakon in pravila o društvu Rdečega križa so se vršile volitve v upravni in nadzorni odbor ter je bil izvoljen sledeči odbor.
I. Upravni odbor.
a)	Predsednik : g. Lipovšek Gaš-par, sreski načelnik.
b)	Podpredsednik : g. Benko jo sip, narodni poslanec.	(Dalje)
kovi listi. Edina sreča, da je zmagala pri volitvah pamet, kajti v nasprotnem slučaju bi ostali mi Prekmurci „zapuščena garjeva ovca".
Gornja Lendava:
—	Sokolska Seta vprizori v nedeljo 12. maja 1935 v narodni šoli veseloigro „Radikalna kura*. Igra je veselega značaja, zato pridite v polnem številu. Po igri družabni večer v gostilni Kreft.
—	Kaj je s streljiščem? Streljački družini se je po dolgotrajnem iskanju in trudu vendar posrečilo dobiti zasilno streljišče. Prostor je odstopil g. Maršik. Streljalo se bo iz njegovega dvorišča v kamnolom g. Ždkša. Upamo, da bo sedajni prostor stalen, tako da se strelcem ne bo treba večno preseljevati, ampak bodo lahko složno delali po začrtanih ciljih. S streljanjem se bo pričelo takoj, ko se uredijo potrebne formalnosti.
Izplačila našim izyozniíarjem v inozemstvu.
V zadnjem času je v sporazumu z gospodom ministrom finance Narodna banka iznesla celo vrsto vprašanj glede olajšanja terjatev naših terjatev izvozničarjev, ki so ostala v inozemstvu na mrtvi točki. Našim izvozničarjem je na tem, da bi se našla nova sredstva za nadalnjo poslovanje z inozemstvom, da bi izvoz pri tem ne trpel. Izgleda, da bo Narodna banka ugodila tem zahtevam na ta način, da bo uvedla odkup izvozni-čarskih denarnih zahtev.
Dvig cene srebra.
Zjedinjene ameriške države so izdale odlok, s katerim se zviša cena srebru, kar je povzročilo na svetovnem trgu največjo živahnost in špekulacije.
HIft* 2 2 Ikraja Petanjci sem vzel tCIDJI IOV v najem. Kdor žeti brez ovir na tem lovu ribiti, aaj se z n pogodi, ki mu potem dam dovoljenje. Stibler Janez.
KTTOJSIVO
J. KOGLOT
Pomen globokega oranja.
Predpogoj za izboljšanje pose« sov je globoko obdelovanje zemije. Navadno delimo oranje v plitvo do 12 cm, v navadno do 25 cm in v globoko oranje do 50 cm globoko. Pri nas pa se držimo poleg plitvega, tu pa tam še srednjega oranja. Izkuš nje pa so dokazale, da so koristi globokega oranja zelo koristne ker z globokim obdelovanjem povečamo plast rodovitnosti in s tem se pcranu-že tudi redilne snovi, ki se nahajajo v zemlji. V globoko obdelano zemljo lažje dohaja zrak m toplota, ki v zvezi z zemeljsko vlago povzručata hitrejši zemeljski razkroj za rastlinsko hrano in tako postane taka zemlja bogatejša na redln>h snoveh, bi so za rastline ž vijensko neobhodno potrebne. V globoko zrahljano zemljo lažje prod rajo in se razraščajo rast linske korenine na vse strani, k-jti čim bolj se korenine po zemlji raz širjajo, tem več hrane vsrka) >. postanejo krepkf)še in d jejo večje pri. delke.	(Dalje)
Občni zbor Rdečega križa v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)
Ugotavljam, da je Rdeči križ tudi v minulem poslovnem letu se krepko razvijal in pritegnil v svoje območje najširše plasti naroda. Da se bo mo gel do čim najpopolnejše idealnosti : približati svojemu cilju, ki je izražen ! v njegovi geslici „V miru in vojni ne-i gaj milosrčnost in deluj za zdravje" : opominjam zlasti vse navzoče dele-! gate, naj krepko propagirajo pleme-! nito zamisel in cilje Rdečega križa \ med narodom.
Prav iskreno prošnjo pa naslavljam na vse navzoče, naj se nikdo ne odtegne sodelovanju pri našem dru itvu. Vsak naj sledi krasnim besedam
našega vzvišenega predsednika Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla, ki jih je naslovil na svoje sodelavce ob prevzemu svojih poslov dne 28 junija 1934.
„Vrnivši se s potovanja iz inozemstva sem z veseljem prevzel dolž nost predsednika Društva Rdečega križa naše drage kraljevine Jugoslavije.
Naše društvo je znano in spoštovano med narodom vsled svojega dobrotvornega dela. To mi daje upa nje, da bom našel v izpolnjevanju poverjenih mi dolžnosti mnogoštevilne in navdušene sodelavce in da bo naš rdeči križ sposoben in pripravljen, da izvrši svoje naloge, katere njegovi zvišeni zaščitniki in naš narod od njega pričakujemo. Vsem odborom, članom in prijateljem Rdečega križa
SOKOL
Čuvajte Jugoslavijo!
Sokolsko društvo Murska Sobota župa Maribor.
Vsemu članstvu I
Mariborska Sokolska župa priredi tudi letos taborenje za naraščaj in članstvo. Moški tabor bo od 2. do 22 VII ženski pa od 22. VII. do 18. VIII. 1935 in sicer če bo zadosti pri-javljencev na Plitviških jezerih, pri man|ši udeležbi pa ob Bohinjskem jezeru, odnosno pri Kranjski gori.
Stroški bodo znašali predvidoma Din 230 in to brez prevoznih stroškov.
Telovadeče članstvo in naraščaj, ki se želi udeležiti taborenja, naj se javi do 18. V. 1935 pri vodniku svoje viste, ostali pa, do istega časa pri tajniku društva.
Obenem s prijavo je plačati 50 Din, ostali znesek pa ob obhodu vodniku oddelka.
V	dneh 9. in 10. VI. 1935 se bo vršil delni župni zlet v Dolnji Lendavi. Vabimo članstvo (samo netelovadci), da se najdalje do 3. junija javijo pri br. tajniku, da moremo pripraviti potrebna prevozna sredstva.
Dne 16. VI. 1935 se vrši okrožni zlet Prekmurskega okrožja v Murski Soboti. Bratje in sestre! Pripravljajte se na naš jubilejni nastopi
V	dneh od 27. do 28. junija 1.1. se vrši pokrajinski zlet v Subotici. Vožnja bo predvidoma četrtinska Ne-telovadeče članstvo naj se javi brezpogojno do 25. maja 1935 pri br. tajniku. Na poznejše prijave se ne bo oziralo.
Vabimo članstvo, da poseti prireditve br. društva v Beltincih in čete v Rakičanu v nedeljo dne 12. t. m. (odnosno v Beltincih tudi v soboto dne 11. t. m).
Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I.
Zedinitelju !
Zdravo ! Uprava.


Tenis sekcija Mure sporoča vsem ljubiteljem belega sporta, da je igrišče v zelo dobrem stanju. Lepo rdeče igrišče je popolnoma gotovo za igranje. Sezijska pristojbina je odvisna od števila igralcev, zato prosimo vse, ki nameravajo igrati, da se prijavijo pri g. Nadai Ladislavu ali pri g. Cvetko Otonu.
iz delovanja Združbe trgovcev v ITÍurski S°boti.
Zapisnik
o XIV. redni letni skupščini Združbe trgovcev za srez Murska Sobota v Murski Soboti, ki se je vršila dne 26 aprila 1935 v „Sokolskem domu" v Murski Soboti.
Dnevni red: v
1. Otvoritev skupščine in poročilo predsednika.
2 Poslovno poročilo tajnika za 1. 1934.
3. Blagajniško poročilo za 1.1934 otr 4. Poročilo nadzornega odbora.
5.	Sklepanje o prorač. za 1.1935.
6.	Predlogi uprave, t, 7. Resolucije.
8 Slučajnosti.
Od 442 članov je bilo navzočih 268, opravičilo je svojo odsotnost 81, a neopravičenih jih je izostalo 93.
Ob pol 11. uri otvori predsednik g. Čeh Franc skupščino s poročilom, da ob napovedani uri t. j. ob pol 10. uri skupščina nI bila sklepčna, vsled tega otvarja drugo redno skupščino brez ozira na število navzočih članov, konstatira, da je bila ista pravilno
sklicana v smislu čl. 13. pravil Združbe, nakar pozdravi vse navzoče prav posebno še gg.: Žagar Franca, konzu-lenta Zbornice za TOI, I Kaiser-ja, tajnika Zveze trg. združenj Dravske banovine, sreskega podnačelnika Gra-brijan Miloša in podžupana občine Murska Sobota Pertota ter poroča:
Ne bi mogel preiti na nadaljni dnevni red naše današnje skupščine, da ne bi se spomnil dejanja, ki je pretreslo ne le jugoslovenski narod, temveč ves kulturni svet, ko je zločinska roka dne 9. oktobra lanskega leta v Marseilleu na krut način pretrgala nit življenja najplemenitejšega vodje našega naroda Ni Vel. Vitežkega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. V trenutku Njegovega najbolj vidnega uspeha in v najboljšem delovanju za boljši napredek ne le za zvezo sosednjih držav, temveč za zvezno de J lovanje vseh evropsih narodov z našo ' domovino. Pozivam Vas, da Njemu, ki je umrl mučeniške smrti za naš narod, zakličemo trikratni «Slava Mu".
Dal nam je oporoko, začrtal pota in zapustil najstarejšega sina Nj. Vel. kralja Petra II , ki bo nadaljeval začeta dela svojega očeta, a mi bodemo izvršili njegovo oporoko čuvali Jugoslavijo ter šli za vodjo Nj. Vel. kraljem Petrom II., kateremu, kakor celemu kraljevskemu domu zakličimo trikratni „Živio".
Spomniti se moram tudi naših dragih članov, ki so nas po pczivu božjem v teku preteklega leta za vedno zapustili, to so: Gašpar Josip, bivši član uprave, Arvaj Matilda iz M. Sobote, Graf Ludvik iz Domanjševcev, Hirschl Leopold iz Tešanovcev. Novak Štefan iz Kuštanovcev, Hüll Mihael iz Gor. Lendave, Derkač Franc iz Can-kove, Mekiš Alojz iz Topolovcev, Koblencer Ignac Aron, Sv. Jurij, Lončar Mihael iz M. Sobote, skupno 10 čla nov, iz česar se vidi, da je smrt imela med trgovci našega sreza v preteklem letu obilno žetev. Pozivam Vas, da jim v znak pietete zakličemo vsem trikratni „Slava", nakar so sledili vsi prisotni pozivu.
Po teh uvodnih besedah imenuje predsednik za overovatelja današnjega zapisnika gg Lang Karola íz Nuskove in Hahn Hinka iz Bodoncev.
Od naše zadnje redne skupščine, ki se je vršila dne 24. marca lanskega leta do danes, je doživelo naše trgovstvo na gospodarskem polju velika presenečenja, ne le v padcu trgovskega prometa, temveč z novo uvedenimi kontingenti raznih držav na naše izvozno blago ter s povečanjem javnih dajatev. Tako smo občutili v preteklem letu nepremagljivo zlo § 7 novele o davčnem zakonu, saj smo pri številu članov padli od 474 na 442 ali za 32 članov to je za 150/°, a predpis pridobnine pa je znašal leta 1933 174 911 Din leta 1934 pa 246 867 Din ali za cca 250/° več, kakor pa leta 1933. Radi tega je imel urad Združbe v letu 1934 ter tudi v začetku leta 1935 izredno mnogo dela z reklamacijami proti previsoki odmeri davkov, sestavljanja davčnih napovedi itd.
Za pospeševanje sadne izvezne trgovine smo imeli izredno mnogo posla, pri čem se nam je posrečilo, da smo dobili samo za člane naše Združbe kontingent za izvoz v Nemčijo po preferenčni tarifi 50 vagonov, a žal radi valutnih neprilik in deviznih težkoč ter padca cen v Nemčiji do kupčij ni prišlo, radi česar so pa morali naši sadni izvozniki se posluževati pri izvozu v glavnem češkega in deloma avstrijskega in italijanskega trga. Za letošnjo izvozno trgovino pa, bi priporočal vsem interesentom, to je sadnim trgovcem izvoznikom, da 2e sedaj vsekakor pa pred 15. majem
ukrenejo vse potrebno, da bodo imeli za izvoz sadja vse potrebno pripravljeno o pravem času.
Skozi celo leto smo sodelovali z našimi višjimi gosp. organizacijami, cakor zbornico za TOI tako z Zvezo trgovskih združenj Dravske banovine pogledu kmečke zaščite, zaščite malih trgovcev in obrtnikov, asanacije denarnih zavodov, prometnega vprašanja, železniško-tarifne politike, telefonskega omrežja, poštne tarife.
Skoraj največ posla so pa dali uradu Združbe razni šušmarji, kroš-njarji in trgovski potniki, ki so pose čali privatne stranke in jim prodajali blago po hišah ter smo želi v mnogih slučajih jako zadovoljive uspehe vendar, da zamoremo ta boj uspešno nadaljevati, bode stavila uprava na današnji skupščini poseben predlog pri 6. točki dnevnega reda.
Radi zapore obmejnega prometa, odnosno uredbe štajerske deželne vlade v Gracu, ki je avstrijskim obmejnim prebivalcem takorekoč onemogočila obmejni promet, smo iz-nesli skupno anketo z ljutomerskim in gornje-radgonskim trg. združenjem ter naredili vse potrebne korake, da se obmejni promet izpostavi zopet v prejšnji stan.
Prav posebno pažnjo je posvečala Združba novi uredbi in zakonu o taksnih davkih, radi česar je trebalo neštetih intervencij pri davčni upravi in finančni direkciji.
Pri finančni direkciji je tudi bila radi odloka davkov osemčlanska de-putacija, ki so jo tvorili gg.: Benko Josip, Čeh Franc, Sukič Štefan, Mekiš Štefan, Lang Karol, Mikola Franc, Šbiill Anton, in Hackl Viljem, pri čem se je doseglo, dà so bile ustavljene eksekucije prvotno do 31. marca 1935, a s poznejšim odlokom finančnega ministra pa do končanih prizivov, ter da smejo davčne uprave terjati davke do končanih prizivov le v oni višini, kakor je bil predpis leta 1933 in to pa samo za one, ki so se proti previsoki odmeri pritožili.
Na tem mestu moram izreči prav lepo zahvalo za neumorno delo pred sedniku Zbornice za TOI g. Jelačiru, ministru Mchoriču in konzulentu Žagarju, ki so vedno zasledovali vsako najmanjšo nevarnost, ki je pretila in so to pravočasno znali omiliti potom opozoril na merodajnih mestih in njim podrejenih združenj.
Glede davčnih odborov pa moram konstatirati, da so vsaj v našem srezu popolnoma odpovedali, ker se niso zavedali svojih pravic in dolž nosti; radi tega je potrebno, da gre zahteva po tem, da voli davčne od bore ne občina, temveč strokovna združenja, kakor smo že čitali, je g. finančni minister pristal ter preide tako določilo v novelo davčnega zakona, a za letos pa priporočam, da se naj pred zasedanjem davčni odbori ponovno dobro in skupno pouče o njih dolžnostih in pravicah.
GOSPODARSTVO
Kako bomo letos oddajali semensko silje.
Iz murskosoboškega sreza so nekateri posestniki zadnji dve leti z lahkoto prodali po razmeroma ugodni ceni semensko pšenico in žito. Večino semenskega silja je kupila Kmet družba. Iz razloga, da dobi kralj, bansk uprava točen pregled, koliko semenskega silja je na razpolago, razen tega pa, da si osfgura dobro seme, je izdala pravil nik o priznanju posevkov v dravski banovini (glej Službeni list 2 kos 1.
1935 ) Kdor od posestnikov bo odslej hotel prodati silje za seme kraljevski banskt upravi, bo to moral javiti v smislu pravilnika po posebni prijavnici najkasneje do 20. maja. (Prijavnico debi vsak na občini.)
Za letos bo kraljevska banska uprava v smislu razpisa III. No 3827/1 z dne 18. aprila priznala le posevke izvirne beltinske, oziroma rakičanske pšenice, to je pšenice, ki so jo sprejeli kmetovalci naravnost od semenogoj-ske postaje v Beltincih all od kmetijske šole v Rakičanu jeseni 1. 1934, torej prvo razmnožitev te pšenice v smislu čl. 3. navedenega pravilnika. Ker iz tukajšnjega sreza nikdo ni naročil lani semenske pšenice iz Raki-čana, oziroma Beltincev, potemtakem ne bi nikdo prišel v poštev. Gotovo pa je, da imajo nekateri posestniki čisto setev te vrste pšenice, zato naj kljub temu izpolnijo prijavnico. Sresko načelstvo bu tudi take prijavnice predložilo kraljevski banski upravi, ki bo potem odločila, ali naj se priznajo tudi ti posevki kot semenski. Seveda naj prijavijo le taki posestniki, ki imajo v resnici čisto setev, da ne bo komisija, ki je za to določena v smislu pravilnika, brez potrebe pregledovala posevkov.
RAZPIS.
Na podlagi sklepa občinske uprave z dne 24. aprila 1935. razpisuje občina Murska Sobota napravo kana-1 zacijskih del in hodnika v Kolodvorski ulici pri bolnici.
Ponudbe je vložiti do 20. maja 1935. do 10. ure dopoldan pri občinskem uradu in obenem položiti 10<>/0 kavciio od skupne proračunske svote Din. 66 010.
Kavcija mora biti položena v gotovini ali v državno garantiranih vrednostnih papirjih po borznem tečaju.
Ponudbe morajo biti kolkovane po tarif post. 25. zakona o taksah in v zapečetenem ovitku z označbo »Ponudba N N. za napravo kanalizacijskih del in hodnika" ter isti priloženo potrdilo davčne uprave o plačanih davkih.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih.
Načrti, prorsčun in pogoji so interesentom na vpogled do 20. maja 1935. do 10. ure dopoldan v občinskem uradu med uradnimi urami.
Na pozneje vložene ponudbe se ne bo oziralo.
Mestna hranilnica v Mariboru prodaja
34 oralov veliko posestno,
obstoječe iz njiv, travnikov, sadovnjaka in gozda, hišo z gospodarskim poslopjem. Posestvo se nahaja v Spod. Gašteraju pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah št. 2. Cena Din. 150.000, plačilni pogoji zelo ugodni, tudi hranilne knjižice dobrih denarnih zavodov se sprejmejo v delno odplačilo kupnine. 2
Št. 223
LICITACIJI! GRAMOZA
za leto 1935/36 se bo vršila dne 21. maja 1935 ob 9. uri v pisarni sres. cestnega odbora v Murski Soboti. Vsa pojasnila dobijo interesenti v pisarni cestnega odbora.
M. Sobota, 2. maja 1935.
Načelnik: HARTNER 1. r.
3
fS.SbC f!.