90. številka. Ljubljana, v soboto 19. aprila XVII. leto, 1884.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dotn za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četi ris topne pet it-vrste po »» kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Gospodje volilci!
Priporočevajs Vam, da izvolite pri dopolnilnih volitvah, katere se imajo izvršiti dne 21.* in 33. t. m., v mestni zastop Ljubljanski one svoje someščane, ki ste Bi jih v volilnih »hodih izbrali Bami, hočemo Vam v kratkem označiti načela, katera so in bodo narodno večino mestnega zastopa Ljubljanskega vedno vodila.
Ta načela so:
1. Varčno in previdno gospodarstvo z m i1 s tu i m premoženjem in skrb za napredek mesta. Da se je narodna stranka ravnala vestno po tem poglavitnem načelu, razvidno je iz njenega delovanja od onega časa, ko je v mestnem zastopu prišla v večino, do današnjih dnij.
2. Zvesto varovanje narodnih naših pravic, v kolikor je to mestnega zastopa dolžnost in ne presega njegovega delokroga, poleg tega pa ne nasprotuje ravnopravnosti meSčauov druge narodnosti.
8. Podpiranje visoke ces. kr. deželne vlade pri vsem njenem poslovanji na korist mesta in države. Ker je v interesu države, da podpira samoupravna telesa v njihovem prizadevanji za občni blagor in ker nam je visoka c. kr. vlada dala dokazov dovolj o svojej blagobot-nosti, nadejamo se, da v prihodnje ne bode ničesar kalilo sporazuma in soglasja med njo in mestnim zastopom Ljubljanskim.
In ker so nam imena mož, katere ste si sami izbrali za kandidate, porok, da bodo v mestnem zastopu Ljubljanskem zvesto stali na strani sedanje narodne večine, priporočamo Vam, da se v obilnem številu udeležite volitve in jih volite soglasno.
Kanditiiitje, katere Vam priporočamo, so:
Za III. volilni razred,
ki voli v ponedeljek dne 21. t. m.: Josip Geba, urar, Srečko Nolli, kleparski mojster, Ivan Počivalnik, mesar,
I«iiaclj Valciitiiičič, zavarovalni zastopnik in
hišni posestnik. (Ime petega kandidata bode se prijavilo s plakati.)
rMik\ II. volilni razred,
ki voli v torek dne 22. t. m.: Alfred Ledenik, trgovec in hišni posestnik, dr. Ivan Tavčar, odvetnik. (Ime tretjega kandidata bode se prijavilo s plakati.)
Za I. volilni razred,
ki voli v četrtek dne 24. t. m.: dr. Harol Illeluvels vitez Tmteniskl, deželni poslanec in hišni posestnik, Fran JFortuna, vtletržec in hišni posestnik, jFran Peterca, podjetnik in hišni posestnik, Vaso Petrlčlč, veletržeč in meščan.
V Ljubljani, dne* 19. aprila 1884.
Centralni volilni odbor.
Deželna kmetijska enketa.
(Dalje.)
Poročevalec o dednem pravu na kmetih deželni poslanec Luka Svetec poroča z ozi»"om na dotični vladni načrt v državnem zboru v prvem vprašanji: Katere kmetije naj spadajo pod omenjeni zakon? Koliko naj imajo najmanj katautralnega čistega prinosa oziroma zemlje in koliko smejo največ imet', v smislu §. 1. vladnega načrta dotiČnega zakona.
Govornik g. Luka SvetfC pravi, da je došlo v tej zadevi jako mnogo matetijala, dokaj važnega in pouftljivega. a izjaviti mu je v prvej vrsti, da mu je dotični vladni načrt o novem dedinskem pravu (Erbtheilungsvorschriften fiir biiuerliche Besitzungen) z več razlogov jako po godu.
Ako umrje sedaj posestnik nagloma brez opo roke, se njegova posestva jednako dele mej dediče. Nasledek je navadno, da se pravdajo mej sabo, kdo in po kaki ceni bode prevzel posestvo. Ker imajo vsi dedi navadno v takem položaji velike deleže je zadrega, kdo bode posestvo prevzel. Će so pa dediči mladoletni, potem visi vsa stvar leta in leta brez pravega gospodarja in še le, ko dorastejo, prične se pravda, kdo prav za prav bode posestvo prevzel, pa tudi za kakšno ceno. To je škoda za kmetovalca, kajti v takem slučaji treba plačati pristojbino, ko je prevzame, zopet pa tudi pozneje ka-
kor bi je kupil z nova. Z nameravano postavo, pa se daje poboljšek v obeh slučajih. Z*toraj želi govornik, naj bi prišla postava v veljavo. Naloga enkete je le preudarjati, kakšno merilo naj bi bilo za posestva, da se vežejo po postavi, katera se ima skleniti v deželnem zboru v smislu državne postave.
Naloga ta pa je jako težavna. Premišljeval je, kako bi se to izmerilo, ali po velikosti posestva, ali po katastru, koliko je doneska ali po zemliiš-nem davku. Najprimerneje se zdi poročevalcu odmeriti dohodek po čistem dohodku katastra, po davkih to ne gre, ker neso stanovitni, kajti vsako leto sklene državni zbor drugače. Po prostoru razsoditi pa je tudi težavno, tedaj je najbolj priporočati, da se izmeri po čistem prihodku od 25 gld. do 350 gld. vrednosti. Poročevalec stavi tedaj predlog, naj bi se mej kmetske domove po Kranjskem upisala vsa posestva, katere donašajo po katastru najmanj 25 gld. in naj*eč 350 gld. čistega dohodka.
Gospod deželni odbornik dr. V oŠ n j a k pravi: Deželni odbor se je obrnil do deželne vlada, da bi preskrbela po davkarijah statični izkaz, koliko je v vsakem okraji kmetij s č'stirn kal <st ralu mi prinosom od 10 do 20, od 20 do 40, od 40 do 60, od 60 do 100 gld. itd. Iz tacega IvkiM rji se najbolj videlo, kuka velikosti so kmetije povprek v raznih okrajih.
Davkarije baje tega izkaza, ker bi preveč dela stai, neso mogle sestaviti. Morda node deželnemu odboru dobiti moč te ukaze do pričetka deželnega zbora.
Zdaj pa ni drugib po latUov, nego številke iz leta 186G objavljene od tad ajš njega finančnega vodje Felsenbrunna, številke ljudskega stenja od 1 1879 in izkaz finančnega ministerstva za leto 1S83 o številu davkoplačevalcev, o povprečnem površji njegovih zemljišč in o povprečnem znesku davka. Po Felsen-brunnu je bilo 1. 1865 na Kranjskem 95.028 grunt-nih davkoblačevalcev, od katerih je 26.541, to je več ko četrti del, plačevalo le do jed ne g a goldinarja; 11.89G od 1 do 2 gld., 16.102 po od 2 do 5 gld.; 17.696 od 5 do 10 gld.; 15 616 od 10 do 20 gld.; 4938 od 20 do 30 gld., 1668 od 30 do 40 gld.; in le 1471 nad 40 gld.
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj,  poslovenil I. P.) XVII. Poglavje. Z ago v a rja n j e k rv i. (Dalje.)
— Bog varuj, gospoda! Konje lahko privežete, da ne bodo pulili trave; jedno noč jih ne bode kraj! A vas, gospodje lepo prosim, počastite mojo kočo; v njej ni niti sena, niti slame, ampak sama gola zemlja. Tu ni tako, kakor v gostilnici. Predno se uležete, ne pozabite moliti . . . kajti tukaj straši.
— Ti prokleti vragov kum! Pojdi se solit s tvojo kočo! Kaj se še izmisli, da bi tukaj spali! Fantje, pojdimo v gostilnicol   Ali je daleč, starec?
— Blizu, prav blizu, gospodje. Pojdite po tej le stezici; ko pridete na pot, obrnite se na levo, pol verste od tod je gostilnica.
— Pojdimo! — rekli so opričniki. Vjazemski ležal je še vedno v nezavednosti.
Hlapci so ga uzdignili in varno odnesli na nosil-Dicnb. Opričniki useli so se na konje in odšli so za njimi.
•
\
Ko se je oddaljila tolpa, in v gozdu ni bilo več slišati človeškega glasu, odprl je starec mlin.
— Bojarinja, odšli so! — zaklical je. — Pojdi zdaj v kočo! Oh, ti zupuščena tiČica, kako si se jim skrila ! Pojdi v kočo, golobičica; tam ti bode bolje!
Nastlal je svežega mahii v kotu sobe, prižgal tresko in postavil je pred Heleno čašo z medenimi satovi.
— Jej, bojarinja! — rekel je on, nizko klanjajoč se, takoj prinesem tudi sladkega vina.
Tekel je v mlin in prinesel je seboj veliko kupo in glim'.st vrč.
— Na zdravje, bojarinja!
Starec je, kakor gospodar, prvi izpraznil kupo.
— Pij bojarinja! — rekel je: — zdaj se ni nikogar bati! Oni zdaj iščejo gostilnice; ali jo najdejo ali ne, kaj je to meni mari; a semkaj Be ne bodo vrnili; poslal sem jih že po takem potu! he! he! Zakaj pa ne piješ vina, bojarinja? A saj ti ga tudi ni treba pokušati! To vino je sama kisliea! Pljuni nanj; jaz takoj prinesem drugega.
Mlinar je zopet tekel v mlin; a zdaj se je vrnil s sodčkom pod pazduho in s srebrno kupo v roki.
— To je vino po božjej volji! — rekel je, nagibajoč  sodček nad kupico. — Na zdravje tebi,
bojarinja! To vino s to kupico vred podaril mi je dober človek . . . pravijo mu Perstenj ... he, he! Tu v gozdu živi mnogo dobrih ljudij, vsi so znani z menoj! Jej, bojarinja, sukaj ne ješ satov? Ti satovi neso navadni. Tukih satov ne dobiš sto verst daleč. A zakaj neso navadni? Zato, ker jaz urnem čebelarijo bolje, kakor kdor koli drugi. Jaz nesem tak, kakeršni so drugi! Jaz vržem vsako leto najlepši panj v vodo povodnemu možu : na, mož, jej! He! hej In on, bojarinja. Bog mu dnj zdravje, varuje moje čebele. Ali si že sliSalu, da so po njem prišle čebele na svet. Ko je on zajahal konja, skočil je v močvirje, in od konja odrojile so Čebele; in ko so ribiči razpeli mreže, izvlekli so čebele, namesto rib . . . Ob, bojarinja, kako ti malo ješ in piješ! Hočem videti, ali te bodem napravil, da bodeš pila vina . . . poslušaj, bojarinja! Na zdravje . . . he, he! Na zdravje . . . kneza, pa ne Vjazemskega, a Serebrjanega! Bog mu daj zdravje, glej, kako je on posekal Vjazemskega! In bojar, Družina Audrejevič, he, he! Pijva na njegovo zdravje, bojarinja! Ti ostaneš tukaj pri meni Itaka dva dni, pntem pa poj-deš, ali k Družini Andrejeviču, ali k Serebrjanemu, kaj to meni mari! Na tvoje zdravje!
(Daljo prih.)
Po izkazu finančnega ministerstva je bilo na Kranjskem leta 1883 gruntnih davkoplačevalcev 106 558, ter je prišlo povprek na jedneg a davkoplačevalca 15 oralov 828 □" z 26 gld. 42 kr. čistega prinosa in 6 gld. davka.
A obe ti številki 95.928 in 106.558 ne kazeti prave številke kmetskih posestnikov, ker se je to šteuje vršilo po katastralnih občinah, ter je sedaj vsaki davkoplačevalec tolikrat štet, v kolikor katastralnih občinah ima kak kos zemlje, od katerega plačuje davek. Da pa so taki slučaji gosti, kažejo številke ljudskega stenja od I. 1879. Po slednjem je na Kranjskem 54.600 kmetskih posestnikov in to so menda tisti davkoplačevalci Felsenhruonovi, kateri plačujejo nad 5 gld. davka Tudi število hiš je primerno poslednji številki, ker je na Kranjskem zvunaj mest in trgov 69.661 biš in hišic, od katerih se mornjo odšteti hiše tacih obrtuikov, trgovcev in rokodelcev na ueži-li, ki imajo le kak košček vrta pri hiši, tedaj ne spadajo k kmetskemu stanu.
Ako se s zame 40 gld. »istega prinosa kot merilo navzdol, bi kakh 25.000 kmetij spadalo pod ta zakon, tedaj polovica vseh. Ker je na Kranjskem 1 gld. 70 kr. povprek na oral grunlnega davka bi pri 25 gld. piinosa površje znašalo okoli 17 oralov. Na kmetiji take velikosti pa se že preživi jedna rodbina iz doneskov km^tjstva. Govornik tedaj podpira nasvet g. S.«-tca, knteri se mu zdi za razmere kranjske d"želt jako primeren.   (Dalje prih.)
Trgovska in obrtna zbornica.
Trgovska in obrtna zbornica je imela sejo dne 8. t. m. pod predsedstvom g. Jos'pa Kuharja in v nav/,očno*ti vladnega zastopnika C. kr. dvornega svet;daa g. Rudolf* grofa Onormskega. Seje udeležili so se uasledii|i gg. zborniki: Oiomar 13 im-ber^, ivuii BaningartUer, Paukraci) Eichelor, Ivau Knez, Franjo Koilmmu, Josip Lozar, Karol Luck- j inan.i. Karo! Muiv, Mihael Pakič, Ivan IVr.iau, j Franjo Peterca, V«80 Petri i', dr. Josip Poklukar, \ Josip Bibič, Ferd. Sajovic, Franjo Sark, Franjo ; Souvan, J i u (in Škrbiuee in Jurnej Žitu k.
Predseiluik konstatujt sulepcnost zbornice, otvori seju ter imenuje verififcatorjema gg. Karola Luckmuniia m Franju Souvana.
I. Ztpiauik poslednje seje se ne Čita, ker je bilo  tak ob-nno poročilo o seji v časnikih.
II. G. Mihael Pakič poroča o novem volilnem redu, i.a en je bil dne 3. t. m. z nas ednjim dopisom c. kr. d< ž. predsedstva dne 2. t. m. št. 793 zboru '    dOBtaVljtlU I |
Z ozirom na poročilo z dne 24. avgusta m. 1. št. 244, s katerim se je nacrt novega volitvenega reda tu sem predložil, vr&ča se v prilogi slavnej trgovskej in obrtnej zborn c, pretehtavši temeljito v poročilu stavljene predloge, od visokega c. kr. trgovskega mimsterstva z ukazom z dne 17. jau. t. 1. št. 37831 de 1883 z oekojimi izpremembami potrjeni eksemplar novega volilnega reda z naslednjimi opazkami:
Kar zadeva razdelitev članov na trgovski in obrtni odsek, se v načrtu stavljeni predlog, naj bi trgovski odsek imel le osem, obrtni pa šestuajst članov, ne potrdi, ter obdrži se dozdanja razvrstitev članov mej obema odsekoma, ker je, kakor slavna trgovska iu obrtna zbornica sama priznava, trgovina v povzdigo iu prospeh narodnega blagostanja v Kranjski-j velikega pomena in važnosti, in je do zdaj trgovski stan odpošiljal vedno izvrstne in razborite člane v zbornico, torej ni nikakega uzroka, da naj bi se dozdaoje število zastopnikov trgovskega Manu v zbornici zmanjšalo.
Glede podrazdelitve trgovskega odseka se tudi predlog ulavue trgovske in obrtne zbornice potrditi ni mogel, po katerem piedlogu naj bi se namreč ta odsek po dveh volilnih kategorijah volil in sicer naj bi Volili:
a) oni trgovci, kateri uajmenj 5 gld. 25 kr. pridobitnega davka plačujejo in
b) drugi trgovci,  kateri naj met j 2 gld. 10 kr. pridobitnega davka plačujejo.
Ta pred og se potrditi ui mogel, ker mora imeti razdelitev v razne volilne kategorije vender le ta namen, da imajo veliki in mah trgovci v zbornici posebne zastopnike', po gori omenjenej razdelitvi pa bi se veliko število malih trgovcev potisnilo mej velike trgovce in ker se razen tega mej trgovski odsek kategorija velikih trgovcev principijelno mora postaviti v volilni red, če se tudi zaradi prepičlega Htevila voiilcev faktično sestaviti ne more, tako da imajo oni z uajmenj 100 gld. davka po g. 7 al. 2
zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. št. 85 pra-v:co do združitve v posebno kategorijo.
Določilo se je torej v § 2 , da se trgovski odsek voli po treh volilnih kategorijah, katere obstoje" :
a) iz onih trgovcev, ki od trgovine plačujejo naj-menj 100 gld. pridobitnega davka brez doklad,
b) iz omh trgovcev, kateri od trgovine plačujejo 8 gld. 40 kr. pridobitnega davka brez doklad in ne spadajo v kategorijo pod a),
c) iz ostalih trgovcev, ki od trgovine plačujejo najmenj 2 gld. 10 ki. pridobitnega davka brez doklad.
Dokler ni zadostnega števila vollcev, da napravijo samostalno prvo volilno kategorijo (I. a), volijo vol In te kategorije z onimi naslednje kategorije (1. b) skupno M' -t pravih članov, tretja kate gorija (I c) voli štiri prave člane, kar se tiče obrtnega odseka, se od slavne trgovske in obrtne zbornice predlagana razdelitev tudi ne potrdi.
Pred vsem pa se ni moglo odobravati, da se je opustilo postaviti posebno volilno kategorijo za one, ki se bavtjo z rudarsko obrtjo, ker, ne glede na to, da so imeli rudniški obrtniki do zdaj vedno posebni volilni razred, y rudarstvo v Kranjskoj velikega pomena in vazuo->ti, kajti 50 ruiuiških obrtnikov v okraji zborničnem plačuje 2144 gold. rudniških pristojbin, in naposled tukaj tudi ne more biti odločilno mnenje slavne trgovske in obrtne zbornice, češ, da ima veliko število z rudarsko obrtjo se bavečib tudi volilno pravico v oddelku veleobrti; to s'e Inje zgodi se le deluma, večji del rudniških posestnikov pa nema v oddelku vdlike obrti volilne pravice.
Prideiži se torej za one, ki se bavijo z rudniško obrt|o, posebna volilna kategorija, ki ima voliti dva prxva č'ana.
Razen tega je glede na pičlo število onib obrtnikov, kateri v zborničnem okraji 100 gld. ali še več prulob tnega davka plačujejo, od slavne trgovske in obrtne zbornice /a kategorijo velike obrti predlagamo števiio tr»-h članov, katere ti volijo previsoko, namreč volita naj se le po dva čbrna v tej vobhiej kategoriji. (Dalj«prih)
Političan razgled.
\ <s» i ra nj c <1 ežc I e.
V L j u l.i I j a -i i 19. aprila. J
Cesarski patent, s katerim se bodo razpustili i deželni zbi»ri. katerim letos volilna doba po- I teče, objavil se bode sredi maja. Nove volitve bodo pa v juniji in juliji. Vse oči bo obrnene. na Moravsko, kuko bodo tum izpalo nove volitve. Čehi morajo pridobiti tam 20 deželnih mandatov z nova, ako hojVjn imeti večino. Češki listi upajo na zmago.
Ceuko društvo za povzdigo uarodnega šolstva, Matica školska" izdala je svoje letno poročilo, iz katerega se razvidi izredna delavnost tega društva, če tudi ui tako hrupna,  kakor je dehvnost nemškega „šulvereinau. Matica se ne bavi samo z ustanovljenjem  ljudskih  in  meščanskih šol, a tudi z osnovanjem višjih učnih zavodov, obrtnijskih šol in spodnjih gimnazij.   Nadalje društvo tudi ustanovija ljudske bibl.joteke. Do konca 1683. leta je društvo osnovalo 34 biblijotek. V Opavi je ustanovila spodnjo gimnazijo, ljudsko šolo in otročii vrt, v Brnu devet otročjih vrtov, katere obiskuje s'ulaj 707 otrok, v Bretislavu otročji vrt, katerega obiskuje 75 otrok, v Iglavi ljudsko šolo s 7 oddelki (499 učencev), v Olomuci otročji vrt z dvema oddelkoma (143 otrok\ v Znojmi otročji vrt z dvema oddelkoma (135 otrok), in trirazredno ljudsko Šolo (205 otrok), v Kromlovu otročji vrt z dvema oddelkoma, štirirazredno ljudsko Šolo in obrtno nadaljevalno šolo (vkupe 348 učencev), v Zatiči otročji vrt (82 otrok), v Mostu otročji vrt (140 otrok), v Duhcovu otročji vrt in štiriraz-redna dola s 515 učenci;  v Toplicah otročji vrt (195 otrok) itd.  V 29 krajih je Matica ustanovila, 24 šol, 20 otročjih vrtov s 120 razredi in oddelki, katere Obiskuje 7409 učencev. Poleg tega je pa to društvo tudi dalo podporo raznim občinam za gradnjo novih šolskih  poslopij in društvo „Komenskyu na Dunaji, katero je osnovalo po velikem prizadevanji Čeako šolo v Bredini cesarstva.   Tako marljiva delavnost za povzdigo narodne zavesti in izobraženje naših severnih bratov je zares  posnemanja in priznanja nredna. — Nemški član; volilne komis'je zu češko trgovinsko zbornico se nečejo udeležiti tega posla in hočejo, da se volitev za tako dolgo sistira, dokler ne odloči upravno  sodišče, je li nov volilni red postaven ali ne.
Vnaiije države.
Kakor .Pol. Corr." poroča, da hoče tudi Crna tfora stopiti v vrsto ustavnih držav, u ne/. Nikita neki hoče sklicati ljudsko zastopstvo v Cetinje v juniji t. 1. Ta vest z ozirom na črnogorske razmere
ni -posebno verjetna.
Volitve v ImlfTArnko nar.njn > sobranje razpisane so na 27. maja (M. junija), ožje voitve pa na 3. (15.) junija, kj»r bi take bile potrebne Vse tri stranice, ministerska, konservativna in liberalna se že pripravljajo na volilni boj. — Oljoslance taborov, ki so bili v Bolgariji n v Vzhodni*j Korneliji za zjedmenje obeh bolgarskih polovic v.-preiel |e knez Aleksander 21. marca Vsprejel je njih resolucijo, in rekel, da on kot Bolgar mmpatfftije za zjedineuie, kakor knez pa mora z oziram ua Bero-linski dogovor izreči, da čas zato seda| ni ugoden.
Francozi ao, kakor „National" poroća, v Hong Hoa ujeli več k tajskih vojakov, katere skrbno stražijo, da bodo mogli doka >m t i, da je res Kitaj udeleževal se voine. Po poročilih ;z Pekinga, je dosedanji predsednik državnega sveta princ Kung ua-domešćeri s stnjcem cesarjevega očJta princem Chu-nom. Ker se pa posleUnii ni nikdar navil s politiko, se to različno razlaga. Nekaien mislijo, da to po-menja, da Kitaj hoče kren ti s sovražnega pota proti Franciji, kar tudi nekntera druga znamenja kažejo, drugi pa mislijo, da so tej spremembi povod samo Čisto notranje zadeve.
Turška vlada je vsprejela demisijo grškega patrijarha Joahima in priznala za njegovega provi-zoričnega namestnika Agathaugelosa, ob jeduem je pa grškej občini naročila, da ima si postavno voliti novega patrijarha. — Na mesto Assun paše imenovan je dosedanji minister javnih del, Hassan Fehmi paša, ministrom pravosodja. Nov minister javnih del še ui imenovan
Dopisi.
Iz Celja 18. aprila. [Izv. dop.j (Če 11 udje čas imajo.) Naš namen ni, se ppušati v polemiko s časnikom III. stopinje, samo označiti hočemo kakovost člankov  takega revolver-lističa,  da ob jeduem tudi kolegijalno  povraćamo  priljudnost lističu „Deutsche Wachtu, ki je odprla  rubriko „Aus der slovenischen Presse vvort- und sinngetreue Wieder-gabe   etc.   —  zu  Nutz,   und  Frommeu unseren Partheigeuossen". Pod tem interesantnim naslovom piče v včerajšnji številki ta listič: Vodstvo Spodnjo-Štajerskega sadjerejskega društva v Št. Juriji je v ,.Sudsteierische Post" objavilo odprto pismo na gosp. grola Attemsa, da naj dokaže v svoji brošuri očitana sumničenje, da se to društvo jedino le peča s politiko, ne pa z jabolki in hruškami, sicer se obžaluje to   njegovo   žurualistično   surnuičenje.   Dalje piše listič: mi svetujemo gospodu grofu Attemsu, da mu ui treba brigati se za terjane dokaze i u da je najbolje, če molči, posebno, ker se jo to odprto pismo poslalo na predlog g. Mihaelu   Vošujnka,   kateri je to prouzroči 1 gotovo iz kakega političnega namena, kajti ta ima pri vsakem svojem   dejanji gotovo le kak  politični namen v prvi vrsti  in tudi sedi zdaj v ravnateljstvu sadjerejskega društva jedino  le iz kakega \ olitičnega namena.   (Za^aj so li Celjski gospodje permanentni udje vsake „Ortsgruppe", da so nekateri dr. GlančniK et  tutti  quanli  udje po 10—18 „Ortsgiupp", menda le iz tega namena, da podpirajo to vrsto  podjetje „Schulvereina"  in da imajo „Oitsgruppe" tudi udov, sicer bi bile nekatere brez udov — in gosji. Vožujak |e ud sadjerejskega diuštva, da podpira podjetje, ki je po svojem namenu vrlo.   ZuatiO nam je,  da je g. M. Vošnjak vzbudil idejo, da se prejšnje sadjerejsko društvo občine Št. Jurij razširi in da postane Spodnje-Štajer-sko, kakor je zdaj. Potem takem je umijivo, da seai v ravnateljstvu, ah ue ? Vrla društva st" oba, sadjerejsko uči kmete gospodarstva a „Scbulverein" reši hirajoče uemštvo ) Grof Attems bo gotovo ponosen na svojo plemenito zagovornico „Deutsche "VVacht", ki mu ue more dati podatkov za zahteva ue dokaze, ker bi mu jih po svoji tendenci iz srca rada privoščila, pa ker si misli jaz jih nemam (če bi le nekaj bilo — drugo se pa lahko izmisli) jih tudi on ne more imeti, mu svetuje .molči". Če pa že tak listič svetuje molčati, ima za to gotovo  tehtnih uzrokov in mi vemo, da napadajo to izvrstno  v obte koristno uarodno-gospodarsko društvo samo zarad tega, ker so temu na čelu vrli domoljubi. — Članek .VTah-terce4 sveooei toraj, da je govorica po Celji istinita, je)   kateri  se je  gospod  grof  Attems Celjskim gospodom   glede   navedenega   sumničenja usedel na   1 i manire.   Zaradi tega,   „molči!" Prijateljica „Deutsche Whchttt, to bi bilo izvrstno ta tvojo rubrike „Aus der slovenischen Presne etc. zu Nutz und Fr o m ni en unseren Pa.rtheigenossenM ali ne? Si tacu-ises, filosofos inam-ises. Maks V.
Iz LUt)e 17. aprila. [Izv. (lop.} V 81. Stev. ^Slovenskega zaroda" z dne 8. t. m. se v dopisu r,I/. Krškega/ okraja 6. aprila" kritikuje poštna sveza mej Rildolfovim in Litijo. Pisatelj te kritike menda stvari/ ne 'pozna, ali je pa iz samopridnik na-
menov nasprotnik tej po'tnej zvezi, kar se da sklepati iz njegovega predloga, naj se že obstoječej jedne; poatofj zvezi, doda še druga postna zveza me) Rudolfoviui in Lilijo. Da res stvari ne pozna, kaže n.m že 8i»m pogl« d v pustno vožuo knjigo (Post-Courstajek), kjer je točno ia jasno povedano, da je za Rudolfavo pustno zvezo z Litijo biUveue koristi, ker je te po tej iveai možno, da pismu bodisi z f)unaja, t)-diši iz Trsta Vf liko prej pnhajajo v Rudolfovo, nego hfit Krško.
Sicer pa govori za umestnost poštne proge Rudolfovo-Litija iu z* njeno prelno>t pred ono, jio omenjenem kritiku predlagano zvivo 8 Krškim zlasti to, da p va pioga že veliku 1< t ob.-toji m daje ves t» cas jako d bro rlužila svojemu namenu. Tovorna pošta iz L ttje cez Vageušperk vozi že sedaj, kar morebiti pisatelju imenovanega dopis s. nt bilo neznano, kar je p* v la>tnem interesu zamolčal — v bodoče pa se bodo prevažali tovori čez Vageušperk v še širšej meri, ker se je, kakor u fino, /a to te poskrbelo. Vag- nšperk v tej zadevi un bode delal mkake oviru. ti cer se bode pa za blagor svojega okraja izredno skrbnemu gosp. c. kr. okraj nemil glavarju Grill-u, niegovej delavnost, kakor tudi sodelovanju mnogostransko izkušenega cestnega odbora načelnika g. Jcretiue gotovo posrećilo, da se bode dO sedaj preziraui Vageušperk v kratkem času primerno preložil. — Te vrstice so ue-pristratisk odgovor m začetkom omeu|eni dopis.
Domače stvari.
— (1'reo vitli cesar) Podaril je občiuam v Brauiski dobni na Goriškem za zgradoo ceste 10O0 gld.
— (Dežeiuo kmetsku e u k e to ) sklenil j e včeraj zvečer ob Va? uri g, dež-iui giuvur grvi Thurn h sledečim slovenskim govorom: Slavna enketi! Delo je končano, nesveti iu sp oh mnenja si. eukete se nodo prihodnjemu ue2,e.neuiu /.boru s poročilom v obraVuavo iu rešitev predložili. Deželnega zbora ualoga bo v teh nasvetih stlepati iu primerno turen ti. bodi si po putu pustavodajstva, bodi si z upeljuvo ali podporo dotičuili uuprav, al1 polom pouku. Od 62 puvuoljetiih gospodov se je 50 eukete udeležilo, trije .so pismeno naznanil', 0» jim ui mogoče priti. Usojtim so zau niin mož* m si. eukete v imenu deželnega udbora iu v imenu kmetijstva iskreno zahvalo izreai. Gospodje so iz s uuu prijaznosti do ktnetnstva, iz doinoljuhuusii brezpiačuo se težavnemu delu podvrgli. Zahvaljujem se al. enketi za nje patnjotieuo delovanje iu nuj čestiti gospod|e imajo za.e.t, da e»o delovali /a kmetijstvo oziroma za dežeio iu državo, iu to naj jih za trud iu piiue-čene žrtve vsaj nekoliko odškoduje. Bog daj, da bi našu delo plodonosno bilo! Zahvaljujem se g. deželnemu predsedniku, kateri je s svojo navzočnostjo enketo počastil. Zjhvaljujein se slavnemu mestnemu zastupu, da je blagovoljno prepustil dvorano za zborovanje, gospodu Ljubljuu&kemu župauu pa za prijazne besede, s katerim je včeraj enketo pozdravil. Bela Ljubljane, srce dežele, v katero naš kmet rad prihaja, je bila iu bo deželauom zmirom priljubljena in draga) Hvala tudi g. državnemu poslancu, Kluuu, kateri je težki iu trudapolui posel zapisui-karja enkete prevzeti blagovolil. Sklenem enketo (Dobro klici.) Deželni predseduik baron VVmkler izjavi, da ga je veselilo se udeležiti eukete iu da se bode vlada ua sklepe iste ozirala, oziroma jih priporočala ministerstvu. Gospod dr. Namorš zahvali se g. deželnemu glavarju grofu Thurn u mej občnim odobravanjem za spretno vodstvo obravnav, na kar je bila etiketa končana.
— (Umrl) je v 16. dan t. m v Oseku naš rojak g. Andrej Kodrič, profesor kr. nadgimna-zije vsled mrtvouda. Pokojnik bil je jedva 48 let star. Blag mu spomin!
— (Sokolov „jour-^e*) je danes zvečer v Šrejuerjevi pivovarni na sv. Petra ceati. Začetek ob *'/V uri. Reditelj je podstarosta g. No 11 i. — Ker se bode razgovarjalo o prihodnjem javnem „Sokolovem večeru" in o izletih v Dol in Mozirje, vabi najuljudneje častite gospode člane „Sokola" in pevce Ljubljanske Čitalnice reditelj.
— (Iz Gradca) se nam piie: Iz prav zanesljivega vira poročam, da je tukajšnje c. kr. na-mestuištvo ravnokar razposlalo okrajnim glavarstvom ukaz, veleč, da sestavijo takoj volilne liste, zadevajoče volitve v deželni zbor. Prvotne volitve vršile se bode že v začetku maja, m volitve same, že v začetku junija. Tedaj Siovenci pozor!
— (Kranjske kmetij ske družbe) član v B., kateri pritoževal se je nedavno v našem listu, da je družba poslala .Kmetovalca" pod nemškimi adresa mi, piše nam danes: r Naj novejša številka ^Kmetovalca- došla j« v naš kriij pod naslovi s slovenskim jezikom, ne več z nemškim. Tako ravni'n,e navzoči naročnikom Slovencem je uljudno iu mudro. Da smo ubjektivui, prosim, zabeležite to — spoznanje in spreobrnenje!"
— (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zboruje 24. t. m s sledečim spoedom: A. Notranje zadeve: vo hVv poslanika k zboru društva avstr'j.sk h zdravnikov v Brnu; zahteva se popravilih navzočnost 12 članov, B. Predavanja: 1. dr. Schuster: „o hrani otrok*'; 2. dr. GregonČ, asisteut porodišue kliniki o Hasse-ja „pessarfutn occlusi-vuni," 3. dr KoUmutb, sekuudarij kirurg enega oddelka predstavlja bolnika, katerega so t izverstuim u-p^bom operiial:.
— (Iz Ptuja) se nam piše 18. t m.: Tukajšnji odvetnik dr. Strafi la odstav.jen jeza 1 leto od advokacije. Ta vest je popolnem resnična. Mi bi to neljubo zadevo ne omenjevali, a zdi se nam po trebno jo omeniti rali pol tičnih zaslug tega moža za nad nemško liberalno stranko. Ko je mož še v naš>m im si u županov«!, bil je jednak turškemu paši. Slovencu nasproti veljul je izrek: „biegen oder brecheu14. Karakteristično pa je tudi to. ima ti mož še danes upi vin gltff pri kra.n -in šolskem »vetu, pri okrajnem zastopu, jiri občini itd. — Včeraj (17.) zvečer ostrupfla se ju žena tukajšnjega zlatarja G. Uzroki samoumora so se neznani.
— (Pastirski list) svetlega biskujm J. J. Strossmavetja v Dijukovem govori letos o krščanskem svetem zakonu O tem predmetu izjavil se je odlični mož v svojej okrožnici z leta 1880. Zakaj se zopet peča z njim, Z\ to navaja v pastirskem listu sam tri razloge: a) ker se je v sos"*čni pnskusdn, postavno dovoliti zakoue mej kri-stijani in Židi; b.) ker se le bii/it Dj<kovega razrešil postavno skbnen zakon, a se je mestu njegu sklenil drug proti post* ven zakon; c.) ker je papež Lev XIII. do katoiiškh škofov lita 1880 razposlal okrožnico o Vzvišenosti iu svetosti krščauskegt* zakonu. — Uak'i je pisan ta list, kažejo besede, v katerih sLvm pa t.r toži tako-Ie: „Še nikdar, k*r pomnim, neseni s tako pečaljo v srci, S tako žalostjo v du<i pisal kakor jnšem sedaj to vrste. Zdi se mi, kakor da ne bi ji's.U s črnilom, nego z grenkimi solzami iu z mojo srčno krvjo ..."
— (Z poda v hlev) pal je ?ganjar UršiČ iz Ljubljana v Rudniku p.i Drageljnu, ko je jiijiin lezel včeraj ponoči po lestvici na pod Danes zjutraj našli so mrtvega.
čistiti gosp. urednik!
V 88. štev. „S!ov. Naroda" kot domača stvar pod naslovom: „Illustracija k svobodi volitev" pri-obč.ena not ca, je, kolikor se tiči moje osobe, izmišljena; Umišljeno je »osebno to, da sem \&z kedaj predstojniku neke pisarne ali komu drugemu dejal: dass der II"it Laudespriisident ihn bitten last, er moge auf die Herren Beamten ein-vvirken, damit sie sich an der Wablerversamtnluug betheiligen und fiir „Šuklje" stimmen." Na podlagi §. 19. tiskovnega zakona Vas prosim, da to v Svojem listu objavite.
V Ljubljani 17. aprila 1884.
Miroslav Schwarz s. r., c. kr. okrajni komisar.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 19. aprila. Cesarjevič rekel je odgovarjajoč na nagovor avstro-ogerske kolonije in zahvalivši se za lepi vsprejem: Bodite si v s vesti, da ste tukaj, daleč od domovine, po svojem vkupnem delovanji in složnem postopanji podoba naše države mogočnosti, da morate tukaj zastopati in reprezentovati Avstro-0gorsko. Z globokim veseljem poročal bodem cesarju, kako istinito patrijotična čuvstva sem našel mej Avstrijci v Carigradu. Mej navzoč-niini zaorili so par minut trajajoči hoch- klici.
Carigrad 18. aprila. Sultan podelil je cesarjeviču veliki kordon Osmanije-reda z zvezdo v briljantin, cesarjeviči nj i pa veliki kordon Sef-kat-reda z briljantin
lia/jie vesti.
* (Mlad velikan.) V uredn stvo >;isuika „Pesti Naplo** prišel je te dni mlad, jedva   o let
star mož, z ''menora Franz Winkelmay- - iz Mathik-bofen-a na Nižjem Avstrijskem, ki je 2 metra in 33 centimetrov visok in 142 ki. težak Njegov prstan je tolik kakor zapestnica dorasle Ženske.
* (Rušiva kahetinska vina) zadobile so precejšnjo slavo. Ne le, da so zabranila inozemskim vinom prihod v Rusijo, celo inozemski kupci že povprašujejo po njih. Zlasti zaradi tpga so na dobrem glasu, da nema jo drugih primesi, natere se 1« prerade nahajajo v druzih vinih.
* (Število kouj v Rusiji.) Po popisovanji kouj se je pokazalo da ima evropska Rusija brez Kuvkaza in Finskega 19.637 625 kouj. Tedaj pride na vsake štiri prebivale* jeden kouj. Vseh konj je v Rusip nad 21 01)0 000.
DE=»oz;iTr.*)
Binkoštne praznike, v dan 1. junija t. 1-, slavilo bude slovensko telovadno društvo nSavinjski Sokol" v uaročji prekrasne Dolenje Štajerske, v Mozirji,   slavnost   blagoslovlieuja   društvene svoje
ztistuve.
Podp.saui odbor u soj a ui tem potom vabiti imjuljudneje slavna narodna društva, vse odlične narodnjake naše, narod iz ožje naše domovine, kakor tudi bratski n on narod iz slovanskega juga ter miie nam brate na severni strani bivaioče.
Dragi rojaki! Udeležite se navedene slavoosti v mnogobrojnom številu, da skupno I Vami vredno proslavimo slavnostni dan in združeno delamo V prospeh milega nam naroda slovenskega, poseba pa da si prizadevamo v prostem narodu utrditi pravo narodno zavfst. ter ga skušamo dovesti do pravega narodnega ; repričunja.
Slavna narodna društva, katera nameravajo Bmkoštue pravnike udeležiti se slivno.^ti bla^oslov-Ijenja zastave „Saviuiskega Sokola" v Mozirji iu se do danes neso še prijavila, prosimo tiaiuMudnej**, da hlugovole svojo udeležbo najdulje <ti» 30. t. iii. naznaniti BlavnOfltnemU odboru v Mozirje, da mu bode potem mogoče pravočasno oskrbeti potrebne pr prave > ii uiedtie.
Za zni^iino ceno po Železnic, ki so za časa objavi, »e je sl<ioelo.
t>jiore;i slavnosti u znani s<« v kratkem.
Kali \o>uie iz Celja v M zni- ui ia li slavnostnega banketa izvo.ijo naj se staVlift društva in j), n. %'n^ij-' n pravem »'-asu oglasiti pri starosti ..Savni^kegi Sokola" gosp. Josipu Lipoldu v Mozirji.
Na zdravje! V Mozirji v dan 18. aprila 1884 I.
Slavnostni odbor.
'*) Slavna uredništva slovenskih časnikov prosimo niijuljudneje, da izvolijo ta poziv ponatisniti.
Javne dražbe.
21. aprila. 1. eks. držb. J W. Strokerjovoga premakljivega blaga, 43 gld., v njegovem stanovanji. — eks. držb. pos. Antona Lavriea v Travniku, 1186 gid., v Ribnici. — 3. eks. držb. trav. Andreja Dermastju iz Ljubljane, v Ljubljani. — L ekB. držb. graščine Maksimilijana Wald-herja pri Krškem, 85.607 gld, 40 k r. v Ljubljani — prost, držb. biSe ui pos. Fianea Vilfana v Loki, pri njega hiši v Loki —
22. aprila. 2. oks. dižb. pos. Tomaža Sidvona iz Srednj vasi v Radovljici. — 2. eks. držb. pos. Andreja Bevšeka iz Dvora, 33 gld. 4. kr. v Kraiiji. — 3. eks. držb. pos. Janeza Rusa iz Rele Vode, 1610 gld., v Ribnici. — 3. eks. držb. pos. Andreja Vidmarja iz ltakilno, 4135 gld., na Vrhniki.
Meteorologično poročilo.
1 o 1 °	Ča« opazovanja	Stanje barometra v ni m.	Tem« peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-kriua v mm.
*C O. 5	7. zjutraj '2. pop. y. zvečer	72762 an. 724 67 min. 72327 an.	-f 8 6JC si. svz. -j-13-4JC lil. svz. 4- 8-7"C si. svz.		obl. obl. obl.	17-OObu. dežja.
Srednja temperatura + 10*2°, za 09° nad normalom.
dne 19 aprila t. 1.
(Ir.virno ttiltigrafićno porodilo.)
1'itpirun runta..........
srebrna renta .... .....
Zlata renta........ • •
b°jt marčna renta.........
Akciju narodne banke.......
Kreditne akcije...... • •
London........ .   . .
S.ebro ............
Napol. .........• •
C. ar. cekini........-   . .
Nemške marke.......
4°/c državne srećke iz I. 1SM 250 gld. Driavne sreok« ii 4. 1361. 100 gld. 4% avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrsku zlata renta 6°/.......
9 papirna renta 07, ..... 50/6 štajerske zemljišč, od.oz. oblig. . . Dunava reg. srećke 6% . . 100 gld. Zemlj. obe. avstr. ^ISU *lati »*8t- U8t' • Prior, ublig. Elixabetine zapad, železnice Prior, obfig. Ferdinandove sev. ielezniee
Kreditne srećke......100 gld.
Rudolfovo srečke.....10 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 a rrauiiiiway-ilniflt. veU.  170 gld. a. V. .
79 gld. 90			kr.
81	r	—	■
100	m	7o	•
	m	40	■
849	m	—	•
321	■	10	■
121	•	45	m
9	» ■	63«/,	•
6	■	73	
59	■	40	•
123		V5	
171	TI	25	•
100		60	■
122	■	15	•
91		65	
88	■	40	■
104	■	50	
114	•	25	■
121	9	25	
108	m	30	■
106	m	75	
176	s	75	■
19	■	50	•
120	U	"JO	•
214	m	70	
Dve novi lepi hiši,
a hiSno opravo, v Velikih L*»hI6hIi, v katerih jednej je gostiloi«a in pole*? nje mesnica se dado v najem ali se pa tudi pod ugodnimi pogoji prodadc. Kupci naj se oglaae pri Antunu Grebenen, mesarji v Velikih i.«-sicah -t. 5. (262—1)
Mlad pes (Rattler)
srednje velikosti, ki BluSa na irao „ I tubi" in ima marko Štev. 288, se je izgubil. Zgrešil se je v Kosezu in se menda obrnil proti Dravljam. — Kdor ga dobi, prosi se, da ga odda proti primerni nagradi pri €1. Tonnles-n, »uunjaha ceata «1. (263—1)
S tem si dovoljujem naznanili, da sem prevzel j v hotela „i»rl Malici** („Stadt Wieu*) poprej pod £ tvrdko Calderaris nahajajoče se
lasničarstvo in brivstvo i
in sem vse na novo opravil ter se bodem prizadeval p s toćno postrežbo pridobiti zaupanje slav. občinstva. 3mW Tu se vsprejemajo tudi lasni carska dela. "*H3
Z veleBpoŠtovanjem
Oton Fctich Frankhoim,
f (261) lasničar.
9*w Muzikalni pouk.
S tem udano naznanjam čast. občinstvu, da bodem s 1. majem počenši dajal poduk na klavirji in goslih, petji, enBenible vsake vrste, v kompozicijah in muzikalnih znanstvih. Gospodje in dame, kateri žolć takega pouka, blagovolijo naj kaj več poizvedeti pri uredniku Miiiler-jn, Gospodake ulice it. 12. (242—2) Z velespostovanjem Max Karpa, kapelnik deželnega gledališča.
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje Btrojov.
I.vari %F&acp
v Ljubljani, Hotel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rabljivih za vsakutero šivanje, (iis—ii) 6 letna garancij a!
Poduk brezplačno, Na mesečne obroke po 1-5 gl.
JOSIP MUMCHAR
l*><*>M*>«M
LR, J
ce i&t.. « ». I o    (178—5) ♦
v  I, i ul >1 i: i n i. '/.iilovsK«* ulico »St. €J
priporoča svojo bogato zalogo    (178—5)
za gospode, dame in otroke, I
dobro in elegantno izdelane, po naj nižje j ceni. M
•mi
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
. v plehastih škatljah po 5 kil (kila po 60 kr.). $ škatlja 30 kr.
a  se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi • plači pri
S Oroslav\i Z)olencu., %
5 svečarji v Ljubljani.       (207—6)
■
.1
»a**** **a*a«
t Umetne (32—29) ♦
I zobe in zelio v j a ♦
ustavlja po najnovejseni a me r i k aii s k e in načinu J X brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in * ♦ vse zobne operacije ♦
t zobozdravnik A. Paicliel, ♦
X        poleg Hradeckrjevega mostu. I. nadstropje. *
kratek in v dobrem stanji, — pripraven za začetnike — proda ne po ceni. (257—2) Kino tisk a cesta h. si 6 v pritličji.
Pristna slivovka:
1883 leta »llvovka . gl. 39
1878.....50
1883.   ,    troplnec .   „ 30
1883. leta bel* vin« gl. 10
1879.    „ n •        , I«
Pristni vinski jetrih   „ 9
prodaja po hI. (^24—3)
.Ion. HravaKiia v 1*4 u Ji. Štajersko.
Važno za gostilničarje!
,        Podpisani naznanjam, da imam v zalogi,  kakor A vsako leto, vsake velikosti it
ledenice (Eiskasten),
v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače; tudi popravljam stare in zamenjam z novimi.
Vnanja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(212—3) V Ljubljani, Trnovo it. 10.
tta---—^-------ig
C. kr. dvornega zobozdravnika
Anatherin zobna in ustna voda.
AVien, L, Bognergasse Nr. 2.
Jaz sem Popp-ovo anatherin astno vodo pri jako velikem številu mojih pacijentov pri boleznih zob in v ustih z izredno dobrim vs pehom rabil, ker sem se o njenej kemičnej čistosti preveril.
Tudi pri kroničnem katara deluje jako dobro, ako se namažejo bolni deli nst, grla in vratu 8 Popp-ovo anatherin ustno vodo.
Dr. Hainzbauer,
(214—1) cea. svetnik, emer. profesor.
Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, G. Pic-coli, V. Mayr, Jul. pl. Trnkoozv, E. Birschitz, dalje pri trgovcih Ant. Krisper, Ed. Mahr, J. Karinger, F. M. Schmidt, V. Petričič, L. Pirker, P, Lassnik, Terček & Nekrep; v Postojni: A. Leban, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; na Krškem: F. BOmches, lekar; v Idriji: J. Warta, lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Litiji: J. Benes, lekar; v Metliki: Fr. Wacba, lekar; v Novem mestu • D. Ri.;-zoli in J. Bergman, lekarja; v Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Crnomlji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: V. Kordas, lekar; v Pontajlu: P. Osaria, lekar.
ib-=
IVAN SOKIilČ, prej A. PRTB02IĆ.
6
■
o
m
f!
>«-i
nt
i
Zaloga
Bruseljskih klobukov.
' Podpisani priporoča si. p n. občinstva veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov za gospode
od 1 Ki. SO k r. višje; klobuke mm deehe po 1 gl. do 1 kI. SO kr.; svilnate cllin«
Dalje imam v zalogi:
<ir«> po 4 gl. no kr.
srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd.
Vnanja naročila izvrše se točno.
(132-8) IVAN" SOZLIČ.
^  v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6.
pere in prenareja po najelegantnijih in  novih modelih po najnižjih cenah, (222_
^IV^Ik MER JISJBilC^
hv. Petra cesta tit. 20 v IJublJani.
\   FRANC ŽELEZNIKAR,
Icrojnft v Ljuljljtiui,
se priporoča
za izdelovanje oblek
po najnovejših PariNklli jotirnalih.
Za p. n. naročnike ima tudi razno blagu po najnovejših vzgledih na razpolaganje. (227—3)
kakor:
večna detelja (Luzerner), živinska velikanska pesa, domača detelja, kakor tudi travna poljska in vrtna semena,
katera so zanesl|ivo Uniji vu. bc dobč po najnižjej ceni pri pDdpiaanem. Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor tudi drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri (170—6)
Petru Lassniki v Ljubljani.
Od sveže napolnitve 1884. leta došla.
Radenska slatina (štajerski Vicliv).
Ta slatina je mej mnogimi kislimi vodami neoporekljivo jedna najvažnijih, znahiti pelo najboljša iz vseh.
Nema samo jako mnogo ogljenčeve kisline v sebi (ter jo zaradi svojega prijetnega kiselna.stega okusa priljubljena in mnogo zahtevana ttUCUl pijača', nego se nahajajo v njej tudi najizvrstnejše anovi slatinske, posebno alkalije, v veliko večjej meri, kakor pa se dobe pri večini drugih mineralnih voda.
Z ozirooi na obilnost njenih stalnih in izhlapljivih osnovnih del more ae jej samo Ili lin staviti v spored, pa tudi ta ..kralj ' aeh n;itronovih kialio" ne dosega njene mineralne vsebine. Zbog svojega lithiona je ta slatina celo specijaliteta, ali drugačo rečeno: mineralni vrelec, kateremu ni paru. Izredne je uspešnosti pri boleznih v mehurji, kamnu, B igbtijevem spridenji obistij, pri želodčnem in črevesnem kataru, zlatenici, zagnjetenemu drobu, naduhi, sušici, pri otečenih bezgalkab, krofa, trganji in protinu.
Ker ju ogljenčova kislina njena glavna snov in topilo ostalih, priporoča ae tudi kot hladilni »itek s svojim prijetno kiselnastim okusom in obilnimi penami in z lastnostjo, da obdižuje svoje pline, tako da ima, če prav ae razpošilja v steklenicah, so pretresa in dolgo časa hrani, več takih izhlapljivih snovi j v gobi, ko druge mineralne vode. Celo otioci jo radi pijo, bodisi samo ali pa z mlekom primešano. Z vinom ali pas citro-noviin sokom in sladkorom pomešana dajo zelo prijetno, jako penečo ae pijačo, katerej pravijo „mineralaki šampanjec".
Bailenska slatina ostane celo na dolgem potovanji po morji in po vočletnej shrambi popolnem dobra in pitna.
Glavna zaloga za vso Kranjsko
jo pri
1^ «3 i'<I i 11 li 11 ti 11 JrPlaiitz:-!!.,
targ-©"vcvi. -v I_ij-o.lolia.rxl na. Starem txg-o..
Nadalje imajo še zaloge: V Kudolfovem Adolf I'ituser, v Ribnici Iran Lunin, v Žužemperkn I>oiu. Ilereaul, v bitiji Ivan Wukouigg, na Vrhniki ii. 4*olob »1 C, v Postnjini A. Iaivrenčle, v Škotjej boki Ivan TVen. l*lauts sen., v Zagorji Andrej vlili. !«•■«-. v Višnjoj Gori Anton M<-|>ee. v Kranji A. Ouicrsa, v l'r/.iri F. OnierNii, v Vipavi A. Ditricli, v Kočevji Edvard llofuiun, v Toplicah zdravilni in k«>i»ulni za>otl. (2»J0—1)
H. HAUPTMANN,
j v t^c^irmoiii^W«3iii   j>owloi>ji   v  i-Jnl>Ijani, j
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneže in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih stavbah
po najnižjih cenah. (202—Gl
^-^ ^—-----f,^-^-.^-^ ^-^ —^ ^-
FRANZ JOSEF BITTER QUELLE
„prijeten in priročen  lek za seiščenje."
Prof. VAIEJVTA, Ljiibljaua.
.,ne prou/rofia nolienili težav."
Prof, pl. BAMBERGER, Pnnaj.
„je uspešneje, kakor dru^e grenčice."
Prof, LEIDESDOBF, Dunaj,
Zahtevaj se vedno izrecno: „ FRAN-J OSI PO V A GREX€ICA«. Zaloge povsod. "W   (136—6)   Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
Iz&atteli in odgovorni nre'dnik: Ivan Železnikar,
Lastnina m tisk „Narodne Tiskarne".