življenje in svet Tedenska priloga ,Jutra" Štev. 36 V Ljubljani, dne 17. septembra 1927. Leto I. Dalije cveto. Med čebulnicami in gomoljnicami so si dalije ali georgine pridobile največji sloves. In težko bi našel hvaležnejšo cvetlico - trajnico, ki bi zahtevala tako malo .nege ter leto za letom po cele mesece — od kresa tja do pozne jeseni — razvijala tolikšno bogastvo cvetja in neskončne barvne lepote kakor da-lija. ki ji naše ljudstvo po pravici pravi »regina« (kraljica). Prvotne vrste georgin imajo često nekaj hladnega in starikavega v sebi, povešajo cvetoče glavice kot preplašene stare gospodične; v modernih krasoticah se pretaka nova, plemenitejša kri s prečudno energijo: to so krepkopecljate sorte z neusahljivo mladostjo in neutrudnim nagonom cvetenja, ki se kar nič ne sramujejo svoje žive, jasne in vesele lepote ter s čarobnim žarom grejejo in se smejejo še v pozni jesenski čas, dokler jim mrzla slana ne umori žlahtnega cvetja. Dalije je dobila Evropa šele pred dobrim stoletjem iz Amerike, a njih novejše oblike že v marsičem prekašajo ali pa vsaj lahko tekmujejo z divnimi orijentalkami — rožami. Obedve kra-sotici, roža in dalija, si trumoma pridobivata vedno več navdušenih ljubiteljev ter dajeta v družbi ostalih trajnic (peren) življenju vrtov čisto novo obličje, polno čudovito krepke in veselo cvetoče moči. Anglija, Holandiska in Nemčija ter Amerika imajo največ zaslug. Dosegle so krasne uspehe pri vzgajanju in izpopolnjevanju dalij, ki so danes v tisočerih vrstah in oblikah razširjene po svetu. V Nemčiji, na Angleškem in drugod so si prijatelji dalij ustanovili posebna »društva dalij«, v javnih nasadih se prirejajo stalne razstave izbranih dalij, da občinstvo zlahka spozna njih vrednost, in nekatere velike vrtnarske tvrdke kultivirajo večinoma samo dalije. V letih francoske revolucije je poslala Mehika prve, preproste in neugledne dalije v Evropo in šele v zadnjih dveh desetletjih so požlahtnjevalci dodobra spoznali, kako silne, neizčrpne lepotne možnosti vro iz teh cvetlic, ki nosijo ime »dahlia variabilis«. Značilno ie, da so se baš v času svetovne vojne, ko je surova morija okužila ljudem 'duševnost, mnogi vzgojevalci na tihem in z vso ljubeznijo posvetili dalijam. Požlahtnjevalno delo iz te dobe je ustvarilo lepoto, ki nam danes pretresa dušo kot nov, premogočen evangelij. iNeki ameriški register dalij iz leta 1923 našteva okoli 7000 različnih sort. Pa vsako leto se pojavijo še stotine novih lepotic. »Kaj čemo s toliko dali-jami!« se plaši trudna modrost. Toda le med tisoči dobrih in vedno boljših sort, ki v njih popolnost še lahko sumiš, vodi pot do sto tistih najlepših najpopolnejših cvetlic, ki očarajo vsa srca ter zadoste vsem potrebam in okusom. Vrednost dalij. ki naj obveljajo, se presoja in ocenjuje zelo kritično. Ako se vzame pri ocenjevanju sort kot podlaga 100 točk za najboljšo, najide-alnejšo, v vsakem oziru popolno dalijo, tedaj so najboljše ocene za posamezne lastnosti, ki jih je treba vpoštevati. te-le: rastnost in odpornost proti boleznim......10 točk gradba cele rastline (ali je močna, da ne potrebuje opore ....... 10 » listje ......... 5 » peolji........ 10 » 'kako so cveti razvrščeni in postavljeni ..... 10 i> barva cveta ...... 15 » oblika cveta...... 5 » velikost cveta...... 5 » ali rada cvete?..... 15 » kako dolgo cvete? . . . 5 » kako dolgo se drže posa- mezni cvetovi? . . . 10 » Dalije razlikujemo po višini, po velikosti in barvi cvetnih glav, glede oblike posameznih venčnih (petalnih) listov in po tem, ali so glave robocvetne (enostavne dalije), ali pa napolnjene (pitane). Vsaj tri skupine moramo razlikovati: 1. Starejše oblike georgin. Semkaj spadajo navadne georgine s kroglasto glavo, visoke in nizke, in tako zvane pomponke ali dalije liliputanke, katerih kroglaste glavice obsegajo -v premeru 3 do 6 cim. Zlasti med pomponkami imamo nekatere vrste, ki se s svojo srčka no krasoto brž vsakemu priljubijo, n. pr. jantarnobarvna Elektros, bledo-rumenkasta (šarnoa) Chamoisrdschen, temnoškrlatna Magda in dražestno živahna Gretchen Heine, ki se ti že koncem junija tako rdeče nasmehne s svojim belim in karminasto ' nadahnje-nim cvetjem. iNa lanski vrtnarski razstavi v Ljubljani si lahko videl mehke blazinice, zale okvire pri slikah i. t. d., napravljene iz samih pomponk. 2. Kaktovke ali »plemenite« clalije. Ta skupina obsega, kar se tiče barvno-sti in gradbe cvetov, ki spominja na gradbo cvetov pri kaktejah, najodlič-nejše .oblike izmed novodobnih dalij. Našim ljudem se kaktovke zde sploh njajo na vodni lokvanj (n. pr. jantarno-zlata Aureole iz leta 1919 ki rdeča Schones Farbenkonigin iz leta 1922). Obilo veselja ti bodo pripravile, če dobiš iz te skupine n. pr. te-le sorte: belo Prinzessin Irene (1912), krepkorožnato Del/ce (1909) ali njej podobno, še boljšo Holandko Afrs. Dresselhuys (1921), šamoa in Iososnorožnato Secretary Voors (1925), lososnoterakota Hohes Licht (1925), lila Erwachen (1925), oranžnordeoo Artis (1920) in izredno gorečo Brennende Liebe (1925). Med orjaške dekorativke spadajo: bela Dalije: «Goldene Sonne.» najbolj imenitne in moderne. Za primer omenimo nekaj najboljših sort iz te skupine: nežnorožnato Fiirstjn von Donnersmark (iz leta 1919), lososnorožnato Andreas Hofer (iz leta 1923), bele Samaritanerin (1915), Weltfrieden (iz leta 1919) in Jonhk. J. F. van Tets (1918), zlatorumeno Goldene Sonne (1923), rdečo Herzblut (1921) in črno-rdečo Schwarzrot (1920). 3. Razni hibricli (križanci), pri katerih je po križanju nastal često zopet popolnoma nov tip odlične gradbe cvetov in drugih znamenitih lastnosti. Pri hi-bri-dih opažamo večji del še krepkejš-o rast in širše petalne (venčne) liste, tako da je njih krasota še uglednejša. Znane so te dalije tudi pod imenom dekorativke. Omenjamo peonijaim podobne dalije, potem izredno lepe dalije, ki glede gradbe cvetnih glav spomi- Dalije: «Princessin Irene.» Adler (1922), bakrenooranžasta Amun Ra (1919), zlatooranžasta Zonsonder-gang (1918), rdeča Pride of California (1915), lososnobarvna Salmonea (1918) in Salmon Quen (1915). Mnogi, ki ljubijo cvetlice, so zelo izbirčni, a v dalijah je toliko čudotvor-ne krvi in neizčrpnih možnosti, da si tudi največji izbiičnež lahko -najde med njimi svojo izvoljenko po srcu. Opozarjam, da se novosti zadnjih let komaj dajo primerjati s starejšimi, manj vrednimi vrstaimi, kakršne so po naših krajih še največ razširjene. Seveda so pa te novodobne krasotice tudi precej dražje; sedaj jih moramo naročati večinoma iz Nemčije in Holandske, a nekaj prav lepih imajo že tudi naši domači vrtnarji. Danes stane v Nemčiji en gomolj, ki je včasi -prav majhen gomoljček, n. pr. Fiirstin v. Donners- mark okrog 15 Din, Aiulreas ttoier 30 Din, Ave Maria 50 iDiin, in pri nekaterih novostih iz Amerike stane tudi preko 100 Din gomolj. Za Amun Ra (iz leta 1919) so prvo leto, ko je hila na prodaj, plačevali po 100 dolarjev (5000 Din) en gomoljček ali potaknjenec. Bo -morda kdo rekel: »Američani si lahko špo-gajo!«. Toda ta ugovor ne drži, če pogledamo, kako se tudi pri nas širijo razne modine konkurence. Tudi pri nas se dobe, ki se kosajo z denarnimi stavami, ali je lepša Štefica Vidačič ali pa Urška iz Žabje vasi. Toda kdor je le enkrat doživljal lepoto modernih dalij, je ne bo mogel nikdar več pogrešati in a svojem vrtu. Ponos in čistost nedotakljive lepote je v teh cvetlicah; nič Ine drhte od sramežljivosti, vse- mlade in jasne so od same majniške jutranjosti, ki se čudežno preliva v mračnost jesenskega vrta. Ustvarjajo novo vigred pod iz-gorevajočim jesenskim solncem. Si že poslušal muziko septemberskih dalij, njih jutranjico in pesem večerno? Z glasom fanfare bude v nas čustva, ki se še niso zavedla, in v blaženih slutnjah vzdrhtiš tudi ti. ki nikjer ne najdeš utehe... Žareči barvni magnifikat, kakor ga prepeva mogočna Salmonea, te mora presuniti. če imaš srce še tako hladno. Pa greš po ulici ali sediš v mračni pisarni: in še tam se spomniš rdečega smeha drobne Marjetice Heine. Kdor je tako srečen, da zna umevati lepoto cvetlic, mi bo pritrdil: dalija je poslanka, ki nedosegljivo dviga du-ševnost in domačnost vrtov. Dalija je milost božja za vrtnarsko srce. Dalija hi ne smela manjkati na nobenem vrtu, ker so vsestransko uporabljive in se prav lahko najde zanje prostor. Ž njimi lahko zasadiš dolge gredice ali pa jih razpostaviš posamič po rabatah in na trati, iz njih napraviš sklenjen obrobek pred skupinami visokega grmovja ali pa izpolniš ž njimi tudi praznine, kjer n. pr. manjka kak grmič, ki ga ne moreš več tisto leto nadomestiti, itd. ♦ Zlasti kaktovke se mnogo režejo za vezanje, nenadomestljive so za vence, izredno lepo pa tudi učinkujejo, če jih ne preveč skupaj in v rahlih šopih vložimo v vaze. Za rezainie so pripravne predvsem tiste vrste, ki imajo dolge, debeli žici podobne trde peclje. Pom- ponke, ki zelo zgodaj in bogato cveto, se odrezane večinoma dlje časa ohranijo nego kaktovke, vendar pa se n. pr. Samariterin in Delice dokaj dolgo držita v vazi. Nizke in košate sorte dalij, ki dosežejo le višino pol do tri četrt metra, so prav prikladne za nasad v večjih loncih ali lesenih če-bricah, ki jih postavimo pred hišo, na verando itd. Dalije sicer uspevajo skoraj v vsaki količkaj dobri zemlji, toda premokra in preveč s svežim hlevskim gnojem gnojena mesta niso ■ zanje. Na takšni zemlji preveč zbohotijo v listje ter razvijejo manj cvetja. Tudi po več let lahko sadiš dalije.na istem mestu; v tem primeru je zadosti, če zemljo pred zimo globoko prekoplješ in jo rano spomladi • premešaš z zrelim kompostom ali dobro preperelim gnojem. Na prav preprost način si lahko vzgojiš dalije tudi iz semena. Toda če imaš na vrtu le malo prostora in hočeš imeti samo lepe in izbrane dalije. si rajši nabavi za saditev gomolje ali pa mlade rastlinice, vzgojene iz potaknjencev. ki jih dobiš spomladi pri vrtnarjih. Iz semena ti namreč utegnejo zrasti najrazličnejše oblike, med katerimi je tudi dokaj slabih in manj vrednih, pa si moraš iz takšne mešanice le odbrati dobre oblike za pre-zimljenje in bodoče leto. Rastline, ki vzrastejo iz gomoljev, so krepkejše in bolj polne, ker iz enega gomolja po-žeine več 'Stebel. Dalij ne smemo prezgodaj saditi. Ne samo da mladi listi brž pozebejo, marveč se v vlažni in hladni zemlji gomolji ne počutijo dobro, prično gniti in kasno ali pa sploh ne odžene-jo. Pred začetkom maja se torej nikakor ni treba' žuriti s saditvijo. Dobro je, če gomolje 8 do 14 dni poprej, preden jih posadimo na prosto, nekoliko silimo, to je, da jih zagre-bemo v plitve zabojčke ali lonce, postavimo na toplo-in jim • zalivamo; vendar moramo pri tem paziti, da mladike ne zdivjajo in ne postanejo predolge. Da se zavaruješ pred kasnim nočnim mrazom, ki nam vrtove dostikrat poparj še v maju mesecu, posadi gomolje tako globoko, da so za kakih 10 cm zakriti s prstjo. Sadi po pol do 1 m narazen, kakor se pač prilega višini in rasti posameznih vrst. Ko mlade rastline nekoliko odrastejo, jih je treba privezati h količem, -sicer nam jih včasi popolnoma oklestijo in oblatijo poletne nevihte. Dalije ne zahtevajo mnogo negovanja. Vendar jim vsaj toliko postreži, da jih zlasti v prvih 'časih skrbno ople-veš in okopi ješ; okopavati je treba in vrhino plast večkrat zrahljati posebno na težki zemlji, ki se po vsakem dežju rada zaskorji. Če pa v juniju in juliju, ko dalije ' najživahnejše rastejo, pritisne suša in vročina, jim je 'treba ko še za nekaj dni, včasi še za cele tedne, ohraniš svoje brhke prijateljice. Gomolji ne vzdrže zime na prostem, toda ne smemo jih tudi ne prezgodaj vzeti iz zemlje. Prezgodaj izkopani gomolji v prezimnem prostoru močno usahnejo in rajši gnijejo. Šele ko so vrhnji deli rastline uničeni od mraza, jih začnimo spravljati. Z ostrim nožem porežemo stebla kakih 10 om visoko od tal. -Na naj- Dalije: «Sec tudi izdatno prilivati; k eni rastlini izlij po celo vrtno škropilnico, torej približno 10 litrov vode. Kakor hitro opaziš, da ti tvoje ljubljenke pešajo v cvetju, okoplji ter vzemi škropilnico v roke in videl boš, kako hvaležne ti bodo za uslugo in kako čudežno, veselo cvetenje bo zažarelo iz njih v vročem avgustovskem solncu. — V izredno' žgočem letošnjem poletju je cvetje splošno ostalo manjše ter se prezgodaj sušilo, a sedaj na jesen se razcvetajo dalije z novo, silno bujno-stjo. Že prva jesenska slana prinese da-lijam smrt. Mraz jim takoj osmodi listje in zalo cvetje. Ko se shladijo jesenske noči in se bliža prva slana, pokrivaj zvečer vsaj nekaj najlepših grmičev d ali j z vrečami; tako si lah- iris Voors.» močnejši štrcelj prirezane dalije pri-vežemo etiketo. Če ne vemo pravega imena, zapišimo vsaj njeno barvo in visokost rasti, kar nam bo prav dobro služilo spomladi pri razvrstitvi in sajenju. Gomolje dvignemo iz zemlje, če le mogoče, v suhem vremenu. Pri izkopavanju in dviganju gomoljev zlasti iz težke zemlje prav dobro rabi tako imenovana vilasta lopata s ploščatimi roglji. Izkopanim kopučam gomoljev nekoliko otresemo prst, toda samo toliko, kolikor gre rada prolč. Potem jih znesemo kam pod streho, najbolje v kako zračno lopo, kjer so ponoči varne pred morebitnim ' mrazom, da se tam nekoliko osuše in odpade preobilna prst. Kopuče obrnemo za nekaj časa na štreclje. da iz njih izteče voda. Ko so se primerno osušile, po-režemo tmočno ranjene gomolje, \ da ne začno gniti, kar bi lahko uničilo vso rastlino; manjše sveže rane posujemo z ogljenim prahom. Za ozimljenje gomoljev so pripravni le suhi prostori (kleti), kjer ne zmr-zuje, a so toliko hladni, da gomolji ne začno prezgodaj odganjati. Če klet ni popolnoma suha, položimo gomolje na deske (police). Pozimi moramo dalije večkrat pregledati in odstraniti nagnite ' gomolje. Če začno plesniti, je to znamenje, da je ta klet prevlažna in topla. Zlasti gomolji nekaterih novejših in dragocenih sort (n. pr. Ave Maria in Meisterstuck) zahtevajo pri p rezini o-vanju dokaj pazljivosti. Zato je najbolje. da manjše, tanke in dolge gomolj-ce in gomolje novejših in dragih sort vložimo v suho žaganje ali šotni zdrob; če tega nimamo, si lahko pomagamo tudi s peskom ali suho prstjo,. Glavno je, da gomolje čez zimo obvarujemo mokrote, ki pospešuje razvoj gnilobe in plesnobe. Anton Kristan: Trgovine in cene. — Ogromna rekla> ma. — Čudeži električne reklame. — Reklama izpreminja cele ulice v prav: Ijično deželo. Prav poučno in zanimivo je trgovsko življenje v velikih, pa tudi. v malih mestih. Trgovine so n. pr. v Newyorku tako. urejene, da človek kar gleda in strmi. Aranžerji izložb so tenkočutni strokovnjaki, prodajalci uslužni, spretni in prav nič vsiljivi, voditeji menagerji — mojstri! Kako je samo urejena veletrgovina Woolwortha, ki posebno slovi po svoji palači, dosedaj najvišjem nebotičniku na svetu. Ima številne prodajalne — koliko jih je, ne vem — ki prodajajo vse predmete le po 5 in 10 ct. Tujcu se prikupijo tudi veliki trgovski domi, ki so mnogo večji kot n. pr. Gern-gross ali Stafa na Dunaju, Titze v Berlinu oziroma Miinchenu, iLourvre v Parizu itd. Organizacija dela je izpeljana do skrajnosti. Cene v Ameriki? Dejal bi, da so take kot pri nas, če ne še manjše. Ogledaval sem si n. pr. konfekcijo. Obleke so po 15, 18, 20, 30, 40, 50 pa tudi po 80 do 100 dol. kakršna je že kakovost, model in izdelek. Dobiš pa za vsak denar. Zdi se mi, da nizka cena najbolj vleče. Ko se obleka malo obrabi, kupiš drugo. Američani so na splošno čedno oblečeni. — Slamnik Girardi stane od v0 centov do 3 dolarje, »Panama« od 3 do 7 dolarjev, klobuki od 1 dolarja, da, celo od 80 ct do 10 dolarjev. Čevlji prav take — po kakovosti in po izdelku. Sicer pa se skoraj že od daleč pozna, ali je pr id- i vtisi. met izdelan po unijski tarifi ali pa je delo zakotnega neunijskega obrtnika. Trgovin je silno veliko. Vse so lepe, raznovrstne, mikavne. Kam boš vstopil, kje kupil? Kje je boljše, kje cenejše? Domačini — tako so mi pravili — poznajo vse dobre vire, zakaj cene se prav pogosto ravnajo po okrajih. Bogat okraj — visoke cene. iRevne četrti (n. pr. poljska, italijanska, zamorska) imajo nizke cene. Konkurenca pa je neizmerna, vendar je zato tudi reklama na višku Mimo časopisne, ki je v svoji ogromni iznajdljivosti izrabila skoraj že vse možnosti, je pravo čudo ulična reklama z elektriko. Prve dni tujcu, ki pride v Newyork, Chicago, Cleveland, Pitts-burgh ali Detroit ni treba drugega kakor da se izprehaja zvečer po ulicah. Tu predvaja električna reklama predstave, ki bi jih zaman iskal v prvovrstnih zabaviščih. iN. pr.: Nenadoma se pokaže ura, ki visi v zraiku in kaže mimo-gredočim čas na minute in sekunde natančno. Tedajci pa ura izgine, da se zopet nekje pojavi; kje, tega ne veš. A glej: v zraku se je pokazal ročaj, za njim lonček, -nad njim roka, ki naliva kavo; vidiš, kako teče. kako padajo kaplje, še ena, pa še ena -— nato pa se pojavi v zraku živa podoba dečka, ki kavo izpije. Vse to delajo električne žarnice. Potem pa napisi! In figure! Kažejo se cele slike in dejanja iz dram. Električna reklama se je razvila v eno najvažnejših industrij. Na najznamenitejši newyorški cesti Broadway je danes menda 1,250.000 električnih žarnic samo v reklamne namene. Ko zvečer zažare, dajejo sij 25 milijonov sveč. A za reklamo se ne uporabljajo samo ulice, ceste in trgi, ampak tudi restorani, brivnice razne modne delavnice in seve gledališča, vendar pa slednja manj kot sem se nadejal. Ena sama velika reklama porabi toliko elektrike kot mesto z 10.000 prebivalci za svojo' razsvetljavo. Reklamni oglasi na hišah prinašajo često hišnemu posestniku večje dohodke nego vsa najemnina. Samo montiranje reklame, ki vsebuje dve milji električnih žic in avtomatična izpreminjala za različno izžarevanje, stane okrog 20.000 dolarjev. Zato pa lahko trdimo, da električna reklama v Newyorku na Broadwayu ali pa v centru Chicaga in Pittsburgha iz-preminja dotični mestni del v pravljičen svet. To bomo lahko razumeli, če pomislimo, da obstoji v tistem okraju New-yorka, kjer je Broadway, okrog 22.000 električnih reklam. Stroški za velike električne reklame so tako visoki, da se izdelujejo načrti zanje izredno natančno. Vsak večer, preden začne električna reklama, se vse žarnice pregledajo. V bližini so cela skladišča žarnic. Saj si čitatelj lahko sam predstavi, koliko žarnic se porabi za reklamo, ki ma 20.000 luči! Razsvetljava se začne eno uro po solnčnem zatonu in se konča ob eni uri ponoči. Ta način reklame je iznašel pred sto leti Anglež Samuel Harris. V Ameriki so jo jeli prvi uporabljati cirkusi. Med vodilnim možmi, ki so razvili električno reklamo do viška, slovi tudi Tho-mas Cusack, ki o njem pravijo, da je bil rojen Hrvat. Reklama -se seve izvršuje tudi na razne druge načine. Verske sekte in politične stranke uganjajo reklamo na ulicah, cestah in trgih. Pripelje se n. pr. avto,, ki se nenadoma ustavi, mož v njem vstane in jame pridigati. Ljudje se ustavijo in poslušajo. Dober govornik si kmalu pridobi poslušalce. Posebno pridni in iznajdljivi1 so v reklami razni verski sektarji. Na njihovih cerkvah je vse polno reklam, ki vabijo v cerkev n. pr. s takimi-le napisi: »Tu je hram, kjer si lahko odpočiješ.« — »iProstor za utrujenega moža, da se vsede. razmišlja in če hoče — moli.« Tehnično je vse tako dovršeno, da se izprva čudiš in čudiš. Stopiš n. pr. v hotelski foyer in opaziš na zidu pero, ki samo piše. Pogledaš in vidiš moderno čudo: iz 20 nadstropja piše mož lastnoročno svoja sporočila doli v pritličje. Zares: Amerika je dežela neomejenih možnosti! Ameriški tisk. — Dnevnik z 80—150 strani. — Slovenski listi v Ameriki. — Pionirji slovenske prosvete onstran oceana. Ko sem vstopil na ameriška tla, so me posetili ameriški novinarji in mi stavili razna vprašanja. Zlasti v Chicagu, kjer >so se zelo zanimali za razne probleme stare Evrope. O Jugoslaviji vedo le malo. Nekateri so zamenjali Beograd z Bagdadom. Vsi so pa znali, da so Albanci zavezniki Benita Mussolinija. No, temu se ne smemo preveč čuditi. Tudi marsikateri naš časnikar bi bil v zadregi, če bi ga kdo vprašal: v kateri državi je Springfield glavno mesto, ali pa, kako se imenuje glavno mesto države Wisconsin. Človek ne more vsega vedeti, četudi je »vseveden« časnikar. Najbolj je ameriške žurnaliste zanimalo tiste dni albansko vprašanje, ki sem ga razložil po svoje, namreč, da so Albanci državljani, ki žive po skalnatih planinah in so srečni, če lahko zdaj pa zdaj dobe koga, ki jim pomore v boju za sicer prav primitiven obstoj. Dejal sem, da Benito Mussolini ni ž njimi nič pridobil, ker so precej nestalni zavezniki ter da v Jugoslaviji nihče ne misli na vojno -z Italijo itd. Moj prihod v Ameriko >so prav Obširno komentirali ameriški listi: »Chicago Times«, »Herald«, »Chicago Tribune«, »American Appeal«, »iMillwaukee Leader« itd., ki so celo na prvi strani priobčili mojo sliko (»Milwaukee Leader). Ameriško dnevno časopisje je predvsem trgovsko podjetje, ki »nosi «. Dnevniki so zelo poceni, obsežni pa tako, da jih človek sploh ne more prebrati. Največ papirja vzamejo inserati, nato dnevne novice, za njimi članki (tudi od prvovrstnih osebnosti)- Za priloge imajo slike v barvah, karikature, smešne epizode, skratka: ameriški humor, ki ga Ev-ropci bolj s težavo razumemo. »Chicago Times« se n. pr. urejujejo, tiskajo in razpošiljajo v nebotičniku, ki je hkrati to, kar v Parizu Eifflov stolp: razglednik čez ogromno mesto. Vsak dan se uporabi za ta list vlak papirja. Tiska se menda v milijon izvodih dnevno na 80—120—150 straneh. Včasi se lista kar ustrašiš, toliko ga je. Časniški trust je mogočen in dobička-nosen... Obstoje pa tudi strankarsko-politični listi, ki so omejeni i po obsegu i po nakladi. Niso »bussines«. Slovensko-ameriško časopisje je precej razvito*. Posetil sem uredništva dnevnika »Prosveta« in tednika »Pro-letarec« v Chicagu, tednika »Vestnik« v Millwaukeju, dnevnikov »Enakopravnost« v Clevelandu in »Glasa Naroda« v Newyorku. Tudi ti listi so se bavili z ■mojim posetom Amerike in napisali precej notic in člankov o mojem bivanju ter o shodih in predavanjih po slovenskih naselbinah. 'Najstarejši slovenski ameriški list je »Amerikanski Slovenec« ki pa je prišel 1. 1913. v last Nemca Winklerja. Le-ta ga je čez dve leti prodal družbi »Edinost« v Chicagu. Ni bil »bussines«, kakor je mož mislil. Zdaj izhaja petkrat na teden in ga urejajo frančiškani. Najbolj razširjen in priljubljen pa je dnevnik »Prosveta«, ki izhaja dnevno od 1. 1916. sem. Povprečna dnevna naklada je 8000 izvodov. Sredino številko dobe vsi slovenski člani Slovenske narodne podporne jednote ion se tiska v več kot 40 tisoč izvodih. Že od početka ga urejuje Josip Zavrtnik, v uredništvu pa so še Iv. Molek, Andrej Kobal in Alojz Beni-gar. »Prosveta« ima v Jugoslaviji stalnega dopisnika. Sicer je last in glasilo največje slovenske narodne podporne jednote (S, N. P. J.). »Glas Naroda« je nestrankarski list, ki ga izdaja banka Frank Sa-kser. Glavni urednik je Idrijčan Ivan Terček upravo vodi L. Benedik, doma od Sv. Jošta. — »Enakopravnost« je clevelandski dnevnik. Urejuje ga Vatro Grill, zelo inteligenten advokat, ki ga skoraj sam piše. Izdaja pa lisit poseben konzorcij. Ameriški Slovenci imajo tedaj tri dnevnike in en list, ki izhaja petkrat na teden. Napredujeta samo »Prosveta in »Enakopravnost«, ki sta svobodomiselni glasili, precej protiklerikalni in imata glavni kader naročnikov v jednotah: prva v že omenjeni S. N. P. J., druga pa v »Slovenski svobodomiselni podporni zvezi«, čije organ je. Tedniki so: »Proletarec«, glasilo »Ju-goslov. socialistične 'zveze. Izhaja na 16 straneh v obliki revije. Urejuje ga Frank Zaje, ki je resen in spreten časnikar. »Delavec« je majhen listič na 4 straneh in velja kot glasilo komunistov. Izhaja * Podroben pregledi slovenskega časopisja v Ameriki j'e izšel v 25. številki »Življenja in sveta«, str. 669—671. — Uredništvo. šele leto dni. — »Glasilo K. S. K. jednote« izhaja že 13. leto. Tiska se v Clevelandu za člane Kranjsko-slovenske katoliške jednote v Jolietu. — »Nova doba« je glasilo Jugoslovenske katoliške jednote. Urejuje jo Anton J. Terbovec in se tiska v Clevelandu. — »Vestnik« v Millwaukeju urejuje Frank Novak, rojak iz Mozirja in je glasilo podporne jednote »Sloga«. — »Naš Dom« izdaja newyor-ški konzorcij, ki mu načeluje in ga financira Hrvat dr. J. Pleše. »Glas Slo-cenzcov prekmurskih«, ki izhaja v Pitts-burghu, je glasilo ameriških Prekmur-cev. — »Ameriška Domovina« izhaja trikrat na teden v Clevelandu; lastnika sta Lojze Pire in James Defoevec. Mesečniki so: »Cas« v Clevelandu, ki ga urejuje Fr. Kerže, »Ave Maria«, ki ga izdajajo frančiškani na Brezjah (Le-mont 111) blizu Chicaga, »Mladinski list«, glasilo mladinskih oddelkov S. N. P. J. v Chicagu. Sedanji urednik je Andrew Kobal, cerkljanski rojak. Do 1. 1927 ga je urejeval belokranjski rojak Jakob Zupančič. List vrši velevažno nalogo med našo mladino v Ameriki. Slovenska narodna podporna jednota v Chicagu je spoznala, da je za Slovence v Ameriki mladinsko vprašanje skoraj najvažnejše. Ulica, šola tovarišija, delavnica mladino amerikanizirajo. Iz mladih Slovencev doraščajo angleški Američani. Stariši ne utegnejo paralizi-rati teh vplivov in ohraniti v mladini vsaj toliko slovenskega duha, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče. Pa tudi sami so preveč pod vplivom istih okoliščin. Kaj naj jih ohrani maternemu jeziku? Edino! e čitanje slovenskih knjig in časnikov. Zato se je tedaj osnoval »Mladinski list«, ki je na pol slovenski, v drugi polovici pa angleški pod imenom »Juvenil«. V angleškem delu se opisuje naša mila slovenska domovina, nje lepota in nje 'zgodovina. Tu se objavljajo prevodi slovenskih pesmi in povesti ter pouk v slovenščini. Želeti je le, da bi se ta našim rojakom onstran Atlantskega oceana prekoristen list dovolj razširil, postal vsaj štirinajstdnevnik in prinašal kar najboljše gradivo. Razen klerikalnih listov »Ameriškega Slovenca« in »Ave Marije« ter dr. Ple-šetovega »Našega Doma«, ki se tiskajo v neunijskih tiskarnah, se vsi ostali časniki tiskajo v unijskih tiskarnah. Lastne tiskarne imajo »Glas Naroda«, »Ameriška Domovina«, »AmerikanSki Slovenec«, »Naš Dom« ter SNPJ - torej imajo naši rojaki v Ameriki 5 tiskarn. So to skromna podjetja, ki delajo zgolj za lastno potrebo. Največja je tiskarna »Slovenske narodne podporne jednote«. Nekatere tiskarne sem si ogledal: so pač ogledalo razmer. Vsebinsko je med dnevniki najboljša »Prosveta«. Ima največji uredniški štab in je sploh gmotno najbolj podprta. Uredniki imajo plačo po 50, 48, 42 in 40 dolarjev na teden, t. j. mesečno približno od 8960—11.200 Din. Uprava je prvovrstna. Vodi jo vipavski rojak Filip Go-dina, mož izrednih upravniških sposobnosti, ki je hkrati tudi tiskarmški vodja. Kajpak, noben slovenski dnevnik se ne more meriti z dnevniki čeških ali nemških Američanov, kamo-li s samimi ameriškimi dnevniki. Vendar se mi zdi, da se slovenski listi v Ameriki stalno izboljšujejo. Napaka je, da jih je preveč. Ko bi se sorodni sporazumeli med seboj Kratkovidnost Po raziskavanju zdravnika dr. G. Hirscha obstoji ozka zveza med krat« kovidnostjo in tuberkulozo. Iz njego* vih izvajanj posnemamo sledeče zani* mive opazke: Danes se splošno trdi, da se kratko* vidnost bodisi podeduje bodisi prido* bi s prenapornim gledanjem n. pr. s čitanjem in podobno. Če bi se kratko* vidnost res podedovala, bi moralo bi* ti v bodočnosti strahovito veliko krat* kovidnih ljudi, vse polno pa bi jih moralo že zd^j opustiti čitanje, pisa* nje in risanje, da se ne bi oči preveč napenjale. V resnici se podedujejo posebnosti telesnih form, barve, glasu in navad, dalje razne sposobnosti, slepota za barve, čezmerni prsti, nikdar pa ne bo* lezni. Sifilis in (redko) tuberkuloza se lahko nalezeta že v materinem telesu, nikakor pa se ne podedujeta od rodu do rodu. Tisoče raziskanih primerov je pokazalo, da se noben otrok ne rodi krat* koviden, «Rodbinska» kratkovidnost je po mojem prepričanju posledica rodbinskega okuženja v mladosti. Punčica se iz bolezenskih razlogov iz* redči, zadaj pa se stegne. Vzrok je iskati v sledečem: Zadešnjo polovico punčice oskrbuje s krvjo majhen, za* ključen žilni sistem. Dovajanje krvi vodijo posebna živčna vlakenca, ki tesno obdajajo te žilice in jih store in združili, bi izhajalo manj listov, vendar pa Jbi bili lahko mnogo boljši in bi čitateljem več nudili. Po mojem prepričanju je problem ameriških slovenskih listov tudi naš jugoslovenski problem, ki ga bo treba resno vzeti v rOke in pomagati našim rojakom onstran morja ... Ko sem si ogledal naše redakcije in tiskarne ter videl požrtvovalnost naših delavskih urednikov in tiste male peščice intelektualcev (n. pr. Vatro Grill), presojam drugače kot poprej ameriške slovenske liste in jih jemljem s precejšnjim respektom v roke. Pionirji so in Jugoslavija jih skoraj da niti ne pozna. Dobro bi bilo, če bi se organizacija slovenskih novinarjev spomnila svojih tovarišev onstran morja — pionirjev slovenskega tiska v naših ameriških kolonijah, navezala ž njimi stike in jim po možnosti pomagala. in tuberkuloza. ožje in širše. To je podobno, kakor naša koža pod nervoznimi vplivi, bo* disi zardi (razširjenje krvnih vlakenc) bodisi prebledi (zoženje krvnih vla* kenc). Če živci, ki imajo vlogo urav-navanja krvnega dotoka, zaradi kake* ga strupa ohromijo, tedaj nastanejo motnje, katerih posledica je že ome* njeno razširjenje zadnjega dela pun* čice. Zaradi tega pa postane oko krat* kovidno. Strup, ki se najčešče loti mladih oči, poteka iz tuberkuloznih žlez. Na očeh, ušesih, koži, nosu in žlezah se pojavijo znani bolezenski znaki, ki imajo skupno ime «skrofuIoza». Ta bolezen je vsa* komur znana. Da so v kratkovidnem očesu res ta* ki toksini, se lahko dokaže na nepo* sreden način: namreč s tako zvanim tuberkuloznim poizkusom. Popolnoma zdravim dojenčkom se je vbrizgala večja količina tuberkulina. Ni se opa* zil niti najmanjši odziv. Kratkovidne osebe reagirajo že na prav neznatne vbrizge. Najprej občutijo bolečine okrog oči, zlasti «zadaj», nato pa se pojavi čisto nepričakovano dva ali tri* kratno izboljšanje vida. Glavobol, ne* spečnost in drugi «nevrastenični» zna* ki izginejo, čeprav doslej ni nihče mi* slil, da bi utegnili biti v zvezi s tuber* kulozo. To so zdaj dognali tudi drugi zdravniki, vendar vidijo oficijelni krogi v našem izsledku zmoto. Morda se bodo prej ali slej udali. Mnogim trpečim ljudem bo na ta način pomagano. Dognal sem v sto in še več primerih, da pri marsikaterem kratkovidnem človeku zadostuje, če se vriba v kože par kapljic razredčenega tuberkulina. Pri nekaterih sem imel uprav prese« r.etljiv uspeh. Vendar lahko kljub temu ta ali oni ugovarja, češ, da je moje opazovanje bolezenskih pojavov napačno. Zato bom podprl svoja izvajanja s stati; stičnimi podatki, ki potrjujejo zvezo med kratkovidnostjo in tuberkulozo. Na Švedskem se že nekaj desetletij preiskujejo abiturijenti vseh učnih za« vodov glede morebitne kratkovidnosti. Na podlagi teh raziskavanj je objavil itro 1906 1899 190102 03 Ot OS Ob 07 06 09 10 11 12 /J n 11 16 23 22 2r 20 19 rs r n rs n %m 22 %a»®> 21 H r s s V s v s A -- N \ / V, -N, / 19 ie >r n 15 K / "s v K / s, — / V X' frev/LO Ki&TKOVlONIH /V« SvtDSKJtri ( 1: 100) t*Jrev/LO i* m&e.e0L0L0 unu.un NAjVea/KT.fr.rafla^ Diagram o razmerju med kratkovidnostjo in umrljivostjo za tuberkulozo' na\ Šved« skem (l. 1899—1916). prof. Ask v Lundu primerjalne diagra« me, ki jih tukaj reproduciramo (glej diagram I). Preskrbel sem si iz Švedske statistiko umrljivosti za tuberkulozo (diagram II) in opazil presenetljivo dejstvo, da oba diagrama nekako do 15. leta starosti tečeta skoraj vzpored« no. Ali je to zgolj naključje? Tega ne bo mogel nihče trditi, zakaj noben drug bolezenski diagram ne kaže te sličnosti. Iz tega sledi za me sledeče prepričevalno dejstvo: Ker število smrtnih slučajev za tu« berkulozo zavisi od težkega stanja in> fekcije, število kratkovidnih pa pro« porcijonalno temu raste in pada, tedaj mora tudi število kratkovidnih za« viseti od težkega stanja infekcije. Tega pa se nikar ne ustrašimo. V ci-viliziranih deželah je tuberkuloza že tako razširjena in splošna, da se sko« raj vsak izmed nas že v mladosti okuži ž njo, večina pa se celo že precej do« bro imunizira. Pri neomikanih narodih in opicah je drugače. Če Eskimo, afri« ški zamorec ali opica pridejo v našo sredino, zbole kmalu za tuberkulozo in tudi naglo umrjejo, to pa zaradi te« ga, ker niso imeli nikdar poprej opra> viti z jetičnimi bacili. Na zelo zanimiv način se potrjuje ozka zveza med jetiko in kratkovid« nostjo pri jelenjadi in govedi. Franco« ski in angleški očesni zdravniki so do« gnali, da te živali niso kratkovidne, dokler so v svobodi ali na pašnikih; njih potomci v zverinjakih in hlevih pa postanejo kmalu kratkovidni. Dr. Motais misli, da je krivo to, da je nji« hov vidni krog zožen na najbližjo oko« lico, zlasti če so v hlevu na kratko privezani. V resnici pa je pri teh živa« lih kakor pri ljudeh: v prosti naravi se niso mogle okužiti z jetiko, v člo« veškjh seliščih — v hlevih — pa jo kmalu nalezejo. Iz mojih izvajanj se lahko sklepa sledeče: Kratkovidnost ni niti dedna niti pridobljena zaradi prenapornega gledanja. Zdravnik, ki jo hoče prepre« čiti, naj pobija predvsem težko tuber« kulozna infekcijo. Posebno priporoča ljivo je, če se že v zgodnji mladosti, ko je bolezen v začetnem štadiju, zdra« vi s tuberkulinovo kuro. Kakorkoli zgornjih izsledkov dr. Hir« scha, tudi po njegovem lastnem prizna« nju, ni sprejela zdravniška veda kot dognana dejstva in jih moramo zlasti lajiki smatrati le kot domnevo, misli« mo, da so dovolj interesantni za vsakega našega čitatelja, ki ga ti problemi zanimajo. Ce bi bila stara 16 let . . Tri Angležinje o dekliški vzgoji. «London General Press» je stavila trem odličnim predstaviteljicam an« gleškega ženskega sveta lady Philipp Gibbs, lady Buckmaster in lady Tron« bridge vprašanje: Kaj bi storili, če bi bili stari šestnajst let? Odgovori so zelo zanimivi in hkrati značilni za du« ševno nastrojenje modernega ženstva zlasti glede na njegov odnos nasproti sodobnemu feminističnemu gibanju. Lady Philipp Gibbs, soproga znanega angleškega romano* pisca in časnikarja sira Philippa Gib* bsa, tudi sama sotrudnica številnih revij. Če bi bila zopet šestnajst let stara, bi me sigurno navdajala strastna želja, da bi postala nezavisna, nikakor pa ne, da bi se prej ko mogoče orno* žila. Posvetila bi se učenju, da bi si lahko sama služila kruh. Šele v 28. ali 30. letu bi se poročila z deset ali petnajst let starejšim možem, ki bi pristal na to, da izvršujem še nadalje svoj vsakdanji poklic. Celo danes je malo žena, ki si lahko uredijo življenje čisto po svoji volji. Če primerjamo njih število s številom žena * gospodinj, tedaj prve uprav iz* ginejo. Ako so žene*gospodinje briht* ne, lahko tudi v tem pravcu napravijo «karijero». Saj ni treba, da bi bile v gospodinjstvu žrtve razmer, bitja brez lastne volje. Na splošno pa je žena* gospodinja vendarle sužnja življen* skih malenkosti. Te malenkosti, drobne vsakdanje skrbi, zahtevajo toliko časa in misli, da se jih ne more gospodinja nikdar popolnoma iznebiti. Žena, ki prosto razpolaga s svojim časom, bi si morala preskrbeti delo, ki bi jo lahko preživljajo. Boljše je, če ostane kratkokrilka, kakor da utone v malenkostnem ozkosrčnem svetu, kjer ji postane razum brezbrižen nasproti veliki življenski razgibanosti. Žena, ki ji ni treba skrbeti za 365 kosil na leto, je lahko, če ima enake pogoje, živi v isti sredini, uživa enako vzgojo z enakimi možnostmi, enakovredna moškemu. In vendar ostani ženska predvsem ženska! Šestnajstletno dekle naj se pripravlja za svoj pravi poklic: za ženstvo. Možje in samo možje so središče rodbine. Tako je bilo in bo zmes rom na svetu. Nekdo bo vedno moral skrbeti za drobne življenske potrebe. Ta nekdo bo slej ko prej žena! Lady Buckmaster je soproga barona de Cheddington. Tudi ta deluje kot pisateljica. Najbolj je zaslovela po romanu ((Palestina in Pamela». «Si la jeunesse savait! Si la vieillesse pouvait!» Tega reka se moram vedno spomniti, ko vidim, kako nevoščljivo srečujejo stari ljydje neskrbno, zme« rom veselo mladino. Kaj bi storila, če bi bila šestnajst let stara? Prvo bi bi* lo, da bi se ravnala natančno po zdravstvenih pravilih. Videla bi v sebi ču* dežen stroj, ki ga moram nadzorovati in varovati. Nato bi se potrudila, da bi si pridobila kar najboljšo splošne izobrazbo, pa tudi poznavanje kake specialne stroke. Preveč ekzistenc se uniči zaradi tega, ker si ljudje ne iz* berejo pametnega dela. Samo delo nam daje pravico do obstoja in notra* nje zadovoljstvo. Starejše ženske gledajo z nekako zavistjo današnja dekleta, ki imajo mnogo večje možnosti in ki so veliko bolj svobodna kot so bila dekleta v prejšnjih časih. Danes jih ne utesnju* jejo visoki ovratniki in do peta sega* joča obleka. Lahko gredo kamorkoli in ob vsakem času, če treba, tudi sa* ma; ako imajo moškega prijatelja, ne nastane zaradi tega škandal. Prosto jim je, da si same služijo vsakdanji kruh in njih poklic jim je bolj na čast nego v ponižanje. Priporočila bi sle* hernemu dekletu, da se loti tega ali onega poklica, in če že poklica ne, pa naj ne trati časa v nemar, ampak naj se posveti kakemu delu, ki bo dostoj* no izpolnilo življenje in koristilo člo* veški družbi. V naših dneh so skoraj vsi poklici tudi ženskam odprti. Sle* herna ženska pa bi morala biti hkrati tudi mojstrsko izvežbana v vseh hiš* nih opravilih in v vzgoji otrok, zakaj to je in ostane najvažnejša ženska na= loga. Če bi bila šestnajst let stara: potru* dila bi se, da bi si pridobila popolno moč nad seboj in da bi se vzgojila za red. Skušala bi si ustvariti moder življenski nazor in notranji stik z res* ničnim življenjem. Vzlic vsemu pa ni* sem niti danes izgubila naravne veselo« sti in življenske brezbrižnosti, čeprav sem doživela že šestdeset pomladi. Če smo dovolj previdne in modre, nam ni treba uživati življenja samo za mladih let, marveč ga lahko srebljamo poži* rek za požirkom vse do pozne starosti. Največja žaloigra med žaloigrami je pač ta, da bi se dala večina življen* skih tragedij preprečiti. Lady Tronbridge je soproga kapitana sira Thomasa, avtorica številnih romanov in novel in redna sotrudnica odličnih angleških li* terarnih magacinov. Če bi bila postala spet šestnajst* letno dekle in stala na križišču nešte* tih poti v bodočnost, ali bi si bila zopet izvolila tisto življensko pot, ki sem hodila po nji v svojem sedanjem življenju? Ni lahko odgovoriti na to "vprašanje, zakaj svet se je medtem zelo izpremenil. Celo žene, ki so da* nes stare trideset let, se spominjajo, da so bile še za njihovih mladih let ženske, ki so se posvetile kakemu poklicu, vsaj v višjih krogih izjeme, medtem ko je v naših dneh postalo to pravilo. Takrat je vzgoja deklet iz «boljših hiš» poznala samo dvoje: ali zakon ali pa samostanska osamelost. Priznati moram, da sama po dobrot ti svojih za tisto dobo pogumnih sta* rišev nisem bila deležna usode svojih vrstnic. Meni so dali že za mladih pog umetniško vzgojo, ki je bila v sklada z mojimi nagibi:' Vzlic temu pa bi si bila danes, če bi spet stala v življenju kot 16 letno dekle, izvolila drugačno življensko pot. Za moje mladosti so vsi na moč častili «božanstvo», ki se imenuje «ta* lent». Splošna vzgoja in izobrazba je imela podrejen značaj. Morala sem si vse to šele pozneje pridobiti. Zato b: priporočila starišem šestnajstletnih deklet — in to storim tem lažje, ker sem sama mati — da naj skrbe pred* vsem za to, da bodo imele njihove hčerke splošno izobrazbo. Le*ta je naj-boljša podlaga strokovni izobrazbi. Zlasti naj se polaga velika važnost na učenje jezikov. Pripravljajmo mlada dekleta počasi tudi na življensko Tesnobo; nikar ne dovolimo, da bi se v njih vkoreninila abotna misel, da člo« vek živi tako kot v romanih. Na taki podlagi bo obrodila morebitna nadarjenost tem obilnejši sad. Tako govorim zaradi tega, ker nisem več stara šestnajst let. Če bi res bila, ne bi najbrže počenjala vsega te« ga, ampak bi živela in se razvijala ta* ko kot takrat, ko sem res bila šestnajst let stara. Ost.: Z mojimi očmi n. Od juga — k severu. Zdaj, ko sem preludij končal, sedem v vlak... In ker že dolgo nisem bil tamkaj in ker pot »skozi pelje«, pa se ustavim v staroslavnem Dunaju. Da pregledamo, kako se ondi sučejo zadeve in ali je vse v redu in lepo ... In če pride človek tako-le po dveh letih spet v te znane ulice, mu je nekam čudno: greste po cesti in na mah občutite vso nesolidnost. življensko nemoč tega velikega mesta, ki ne ve, za kaj prav za prav stoji, — komu v korist ... A mesto še gre — zato pa ljudje! Prestali so boje, revolucije, težke dni, ki jih je .narekovala volja usode, da Dunaj ne bodi več centrum, da naj ne vodijo vanj vse ceste. — Pa se dunajski meščan le ni poboljšal — ni še spoznal, da je odklenkalo starim časom s Franceljnom, s kočijami in dajčmaj-strsko muziko ob eni popoldne na dvo-* rišču dvorca ... Zato je današnji Dunaj — velik »švin-del«!... Efektiven, ker se kaže takega, kakršen v resnici ni veič. ker v vsem leži nemoč in židovstvo... Saj je res: tramvaji teko in tisoči avtomobilov tro- bijo. »Wien und die Wiener« vabi goste v razstavne prostore... vse skupaj pa je vendar le surogat nesposobnosti in propadanja. Teatri... kabareji... revije... Bil je Dunaj teatersko mesto in je zalagal z robo vso Evropo. Kar se je obneslo na dunajskih deskah, je dobilo marko »Ma-de in Wienna«. pa je šlo po svetu nekritično kot prvovrstno blago. Ko so se razmere izpremenile in so provincijalni odri pričeli hoditi sami svoja pota, se je pokazal Dunaj doma nesposobnega... Ne, ne, oprostite, ne nesposobnega, zakaj prominentnih igralcev ima Dunaj več kot jih potrebuje, toda Dunajčan se je izdal, da mu ni za nič drugega kot za plehkost... Tu ni besede o lahki komediji ,o večeru, ki ga prebije človek z zdravim smehom — ne, o neumnosti, gluposti, tepčarski in klovnski šali na odru je beseda... Ali pa o cenenih solzah za dva in pol šilinga ... Ostane le še Reinhardt v Josephstadtu in pa Burgtheater. Obe gledališči delata sicer kompromise med umetnostjo in blagajno, vendar držita nivo v vsem: v komadih, igralcih, inscenacijah in publiki. — Reiinhardt igra: Langerjevo »Periferijo« v delno predelani obliki — a le imalo ... Konec je nov ... Franci ne ubije Anči... Prav je tako, delo je tako samo pridobilo ... Interpreti Thimig Hermann, Dagni Servaes in sodnik Sokolov so kar prvovrstni, čudoviti... Kako čudno: mi ga našel Reinhardt med sto in sto igralci interpreta za figuro sodnika, za figuro, vzeto iz kabineta Dostojevskega... Pa je šel in izposodil Rusa Sokolova... Njegova prva vloga na nemškem teatru je to — a nepozabna genialna kreacija ... ★ V foyeru teatra srečam zvečer damo, zavito v lahno poletno bo o... Pa pogleda, se obrne, enkrat in še enkrat... Pa storim jaz isto, stopim za njo. In ona iztegne roko, pa reče: »Zdravstvuj-te!« Torej pozdravljena. Helena Pole-vickaja! In zdaj vprašanja: Kaj dela, kaj počnem jaz, kaj njen soprog dr. Schmidt... Da ostane na Dunaju, da režira njen soprog pri Reinhardtu »Damo s kamelijami« in da igra ona Vio-letto. Torej! Prva vloga na nemškem odru ... Zdaj ko pišem te vrstice, je za njo že krst in pa uspeh je odkril novo rusko igralko nemškemu odru... Vsevo harošavo! Isti večer na Josephstadterici! Premi-jera Italijana Luigija Charellija »Maske und Antlitz«. Zanimivo modno delo, ki govori, da so Italijani s Pirandellom dobili šolo, da imajo dovtip, a ne humorja. — Vprizoritev komada, ki se imenuje groteska, je pogrešna, razen enega. igrajo negroteskno. Burgtheater odbija z »Adamom in Evo«, komedijo ameriškega izvora, svojo poslednjo premijero za to sezono ... Zunaj po cestah Franzensringa je toplo in ob večerih diši iz Volksgartna po akacijah... Ob takih večerih imajo du najski Adami in Eve na tihih klopicah več duhovitosti, predvsem pa več živ-ljenske upravičenosti, nego ta ameriška roba. že stokrat preizkušena po raznih avtorjih — pa še vedno iskana ... Ljubljenec Dunajčanov Klitsch nastopa v Volkstheatru kot komponist Rruck-ner v kompanjonskem kiču »Der Musi-karat Gottes« in je to za Dunajčane sto procentni užitek... Vsepovsod drugod opereta, revija, senzacija, Lindbergh, razstave... Da, razstave! Ker smo že tu, se usta" vimo v Messe Palastu ... Nakratko: Velika prodajalna, samo da nosi ime »Wian und die Wiener«. Kabina, sobica, dvorana — povsod rbba na prodaj. In v vsaki kabini je razstavljen znameniti dunajski »das siisse Madel« ... Ta sladki deklic je kratko pristrižen, ima prekrižane noge in rešuje križanke.. V eni teh kabin razgovor: »Freulein Gina, ich brauche einen iNebenfluss der Donau mit' vier Buchstaben« ... Torej križanka ... Vsa razstava je križanka — križajo se pogledi, računi in lepo vzboeena kolena v svilenih nogavicah... Ko se vračam mimo križarice, ji šepnem: »Save« — Ona se zasmeje in reče: »Richtig, danke...« Tako popotnik! Razbremenjuj glave kratko pristrižene, o katerih še ni reči, da bi morale imeti vodene možgane ... Neko nedeljo... Dopoldan... Pred voiivio cerkvijo tisoči ljudi. Bandera, standarte, cilindri in kostumi... Lire. Ne, pasja noga, ne valuta — staroslav-ni znaki pevskih grl... Par tisoč jih je, grl namreč. Z muzikami, s paži, s pisanimi trakovi in zelenimi dbrštajerskimi klobuki... Vse je važno, imenitno, v pričakovanju ... Trabanti na konjih že s težavo krote svoje iskre vrance. . Naokrog radovedneži. In jaz... Potem se izg;>'i:.... Zgodi se, da pride pričakovano iz portala votivne cerkve, ima dolg talar in stopi v kočijo... Muzike zaigrajo, vranci poskočijo... Pa je na tem svetu tako, da vlada poleg človeške volje še vselej del nebeških sil, pa ji tako, da človek ne ve, kdaj izkaže dovolj spoštovanja in kdaj prema.o ... Pričakovano je prelat Seiipel. In v.-r je spoštovanja očividno premalo, potegne is'i hip sapica, ne, to je bil že veter — pr;i\ za prav je bil čisto dostojen ^ihir — kajti ves trg je v enem samem t,x-notku izpremenil v cirkus... par ,>to Jjuidi dirka za svojimi klobuki. Zastavo-neše se bore ljuto proti nenaročeaemj efektu plapolajočih bander... Na tem mestu še o staroslavni dunajski dob-j-srčnosti: I moj klobuk se je zasukai v ples... i jaz hitim za njim... pa mu pride nasproti star Dunajčan, ga ujame z nogo in drži z nogo, da pridem jaz, in reče: »dass Sie nicht laufen brauchen«. Pogledam ga, Dunajčana, ki se drži tako dobrodušno, in pogledam klobuk, pa vidim, da je ž njim taka reč, da ne bo v-ič pokrival moje odlične glave... Da, da, tako je, če se sreča posvetna gosposka z višjimi silami.,. Eno mojih lepih poglavij sem namenil dunajskemu policaju ... Pred leti — dnevnik sem — sem rekel, da je ta policaj imeniten ... Danes redigiram svoje mnenje in izjavljam: v pomanjkanju zabave, dovtipa, se je rodilo nekaj — in to nekaj je dunajski policaj. Ni na Dunaju več zvenečih ostrog kavaleristov, ne bridkih sabljic lepih lajtnantčkov — za- to je pa policaj... Lajtnant je dobil tra-banta. Dobil je kopijo, mizerno karikaturo z dolgo svetlo sabljo in, o komedija, o norost, s kotleti in imenitno zavihanimi brki. In ta obrkana in okotle-tena 'bitja stoje na vogalih in gledajo vase zaljubljeno, muštaono 'zavihano in imajo v rokah ravnilo ... Belo ravnilo za kazanje smeri... O brke, o ravnilo .. Po četrt ure sem utegnil stati na Scho-tentoru pri Albrechtsrampi in Bellariji — pa sem vedno iznova bral v tem živem humorističnem listu nove dovtipe .. Dr. V. T.: V krimskem muzeju. Knin, središče zagorske Dalmacije, leži ob progi Ogulin - Split, kake štiri ure vožnje z brzovlakom od Splita. Mesto se razprostira deloma ob desnem bregu 'Krke, deloma ob strmem, skalnatem griču, na katerem so razvaline stare kninske trdnjave. Na vzhodu mesta se širi rodovitno Kninsko polje, ki ga obdaja dieloma obraslo, deloma golo gorovje. V ostalem je vsa okolica hribovita. Mesto in okolica sta izredno slikovita. Knin ima okoli 1500 deloma katoliških deloma pravoslavnih prebivalcev. Knin je prastara naselbina, ki je obstojala gotovo že v predzgodovlnski dobi, kar nam izpričujejo izkopine iz ka-menite dobe. Za časa Rimljanov je bila tu važna postojanka. V srednjem veku so stolovali v Kninu razni hrvatski knezi in kralji. Grad se omenja že v 8. stoletju po Kr. V 16. stoletju je imel veliko vlogo v' bojih proti Turkom. Utrdbe so še dandanes dobro ohranjene. Tik pod trdnjavo stoji sedaj majhen muzej z rimskimi izkopinami. Nekaj spomenikov so odnesli Italijani, ko so po preobratu 1. 1918/19 zasedli mesto. Največja znamenitost mesta pa je »prvj muzej hrvatskih starina«, ki ga je ustanovil leta 1887. znameniti arheolog fra Lujo Marun. Častitljivi sivolasi redovnik, naš drugi don Franjo (Bulic), upravlja še sedaj z mladenišklm navdušenjem svoj muzej, ki se nahaja v lastnem poslopju sredi mesta. Ta muzej hrani najstarejše spomenike hrvatske zgodovine in hrvatske narodne umetnosti. V pritličju so shranjeni .ostanki cerkvenih in deloma tudi posvetnih zgradb raznih hrvatskih knezov In kraljev od 9. do 12. stoletja, tako na pr. Vojnimira, Tomislava. knezov Subičev (poznejših Zrinski - Frankopanov) itd. Posebno zanimiva je ornamentika teh spomenikov. Ohranila se je do današnjih dni v narodnih vezeninah in noš-njah ter v zlatarski umetnosti Hrvatske, Dalmacije in Bosne. Občudovanja vredna je mnogoličnost teh okraskov. Tu vidiš vklesane umetno spletene kroge, tam zopet 'različne ravne in vijugaste križajoče se trakove; tam zopet rosete, zvezde, posnetke cvetlic itd. Poleg tega se nahajajo tu interesantni latinski napisi z neobičajnimi črkami, ki nam pričajo, da je ustanovil ta ali oni knez cerkev ali samostan. iNa mnogih spomenikih vidiš simbole krščanstva; križ v narodni ornamentiki, pava, golobe, palmove vejice itd. Večkrat so uporabljali umetniki rimske spomenike, ki so jih našli. Tako so se ohranili na nekaterih spomenikih ostanki dveh različnih kultur: antične in naše najstarejše narodne. V prvem nadstropju so razni nad-pisi, orodja, posode, nakit ln bogata zbirka novcev. Posebno važen je nabožen nadpis v glagolici iz 10. ali 11. stoletja. Doslej se je namreč splošno mislilo, da je najstarejši nadpis te vrste znamenit spomenik, ki se nahaja v cerkvici sv. Lucije pri Baški na otoku Kr-ku. Novejša raziskavanja pa so dognala, da je kninski spomenik za par desetletij starejši. Lončeni, na vreteno izdelani lonci nimajo običajno nikakega okraska; Ie na nekaterih posodah opaziš preproste črte. Bogata je zbirka starega narodnega nakita. Poleg senčnikov se nahajajo tu različne zapestnice, verižice in prstani, dieloma z udelanimi kamni. V numizmatičnem oddelku vidiš številne rimske zlate, srebrne ln bakrene novce. Še interesantnejši pa so mnogi brahteatj (novci) raznih hrvatskih vladarjev in dalmatinskih mest. Poleg tega hrani muzej lobanje iz najstarejše hrvatske zgodovine, razne slike in tlorise, ki se nanašajo na Knin in okolico itd. Seveda se v teh informativnih vrsticah ne da natančneje opisati posamezen predmet. Kninskj muzej je edin muzej te vrste v naši državi, in mogoče na vsem svetu, ker se peča skoraj izključno le s pro-uoavanjem najstarejše preteklosti Hrvatov. Največji še živeči umetnostni zgodovinar Strzigowsky, profesor dunajskega vseučilišča, ki je na svojih študijskih potovanjih obiskal vse znamenitej-še zbirke sveta, trdi, da je knlnski muzej nekaj izrednega in da spada med največje in najlepše zbirke, ki jih je videl. Muzej je last muzejskega društva v Kninu, ki izdaja tudi odlično urejeno revijo. Časopis izhaja večkrat na leto in stane letno 140 Din. Sodelujejo naši najboljši znanstveniki kakor Tra Lujo Marun. ravnatelj drž. muzeja v Splitu dr. M. Abramič, ravnatelj muzeja v Zagrebu dir. Hoffiler, konservator dr. Štele, prof. dr. Lud. Hauptmann, dr Kara-man, Mantuani in drugi Kakor vsa ostala taka društva v naši domovini, se mora tudi muzejsko društvo v Kninu boriti z velikimi težkoča-mi. Članov oz. naročnikov revije je malo, državne in oblastne podpore so neznatne, občina pa se za muzej ne briga, ker je občinski zastop pravoslaven (srbski), medtem ko je društvo katoliško (hrvatsko). Seveda nima društvo nikakih političnih ali verskih tendenc. Njegova naloga je edino le proučevati znanstveno preteklost hrvatskega dela našega troedinega naroda in vzbujati tako najčistejšo ljubezen do naše skupne domovine. Zato bi bilo želeti, da se tudi slovenska javnost zanima za to društvo in njegov muzej. Če vodi pot naše slovenske letoviščarje in turiste mimo Knina, naj se ustavijo v tem mestecu vsaj do prihodnjega vlaka in si ogledajo ta znameniti muzej. Ne pozabimo, da je hrvatska zgodovina tudi naša zgodovina. Letos praznuje kninski muzej 40-letnico svojega delovanja, zato mu posvečamo te vrstice. Društvo lahko z upravičenim ponosom zre na svoje dosedanje delovanje. Želeti bi bilo, da bi imelo v bodoče več sredstev, da poglobi in razširi svoja raz'iskavanja o hrvatski srednjeveški zgodovini. Beležke. V davnih, davnih časih, ko še ni bilo človeka in še ni nastopila niti ledena doba, je živela na svetu čudna, za današnje pojme malone fantastična žival, ogromni dinozaver. Ljudska domišljija ima o njem raznolike predstave; konkretno ga nihče ne pozna, kajti približno njegovo podobo si je mogoče kvečjemu skonstruirati na podlagi okame-nin, ki so se doslej našle v zemlji. Pred kratkim se je vrnil iz Angleške Vzhodne Afrike raziskovalec F. N. H. Miglod. Napisal je za «'Natural History Magazine« obširno razpravo, v kateri sporoča o svojih zanimivih najdbah na afriškem terenu. V okolici jezera Tan-ganika je naletel na nepričakovano bogato »najdišče dinozavrovih kosti. Eno samo okostje je bilo tako ogromno, da je zahteval njegov prenos 80 nosačev. Učenjak ni bil v stanu spraviti kosti vseh živali na varno; polastil se je samo najlepših eksemplarjev, katere bodo prepeljali sedaj na Angleško. Miglod skuša tudi razložiti dejstvo, kako je mogoče, da je toliko živali obležalo na enem mestu. Verjetno ie, piše naravoslovec, da je tekla mimo kraja, kjer so se našle kosti, mogočna voda. Reka se je izsušila in je izginila s površja zemlje; kosti pa so ostale ter se malone nakopičile v ogromno piramido. Naravoslovcem in geologom se nudi sedaj možnost, da raziskujejo okolico Tanganike in objavijo strmečemu svetu zaključke, katerih doslej še ni storila zdrava pamet nobenega človeka. Listnica uredništva. poprav i r V 35. številki sta bila pomotoma jame-njana naslova pod mozaikoma Justinijiatna in Teodore. Naslov pod1 sliko na str. 820 bi moral biti na str. 822, naslov na1 tej strani pa pod sliko na str. 820. O O O I. G. Mozirje. «Nek'aj misli o športu« bomo priobčili ob prvi) priliki. p. v. b. Francoščina za samouke. Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi. 1 (memato) spominski znak 2 (a-liin) mesec, luna solnce s (solej) m. 4 (lave) m. vzlu d 5 (kat-rcer-s?jk) ob 4. uri, 5. min. 6 (kuše) m. zahod 7 (fet) ž. slavnost; god K 8 (swete) želeti, voščiti 9 (eli) Elija 10 (b-ta) čas; vreme 11 (kil-dwa-fsr) ki se mora narediti 10 ii vremenska napoved 12 (režjui) ž. pokrajina, okolica 13 (parizjm) ž. pariška m. parisien (parizjr,) 14 (va) m. veter 15 (variabl) m. in ž. spremenljiv, -a 16 (tsbl) m. in ž. slab, -a 17 (nardsst) ali (narest) severovzhodni], -nik 13 (domina) prevladujoč 19 (sjsl) m. nebo 20 (nilažo) oblačen 21 (ekhrsi) ž. jasno mesto na oblačnem nebu 22 (msm) m. in ž. isti -a 23 (taperatiir) temperatura, toplina 24 (eta) m. stanje 25 (siidwest) jugo-zapad[ni], -nik 23 (davna) postajajoč devenir (davnir) postati 27 (tre) zelo 23 (falk) nekateri, -e 29 (z-avsrs) ž. nalivi, plohe 30 (u) ali 81 (araž) m. nevihta 32 (epar) raztresen 33 (sasibbma) občutno 34 (stasjDner) m. in ž. stalen. Razlaga. 24.) Les quatre points cardinaux. (le - katr - pw?i - kardino) [4 točke glavne] Štiri strani sveta. le nord (nor) sever okrajš. N le sud (sud) jug „ S 1' est, m. (sst) vzhod „ E 1' ouest, m. (wsst) zahod „ O Enako kot v slovenščini so tudi v francoščini štiri strani sveia moškega spola. 36. Fabrique-t-on1 encore2 de fauxs billets de banque4 fran^ais5 en Hongrie6? BUDAPEST7,15 juillet. — L'Agence8 telegraphique hongroise9 communique10 la note11 suivante: „Dans la caisse12 d'une banque de Budapest on a rouve un faux billet de 1.000 franes. La Banque nationale13 a ouvert une enquete14 rigoureuse15 pour etablir16 la provenance17 et l'ori-gine18 du faux billet unique19." „La police20 a ouvert egalement21 une instruetion22." (Quotidien, 16. 7. 1927.) 1 (fabrik-t) ali se izdelujefjo] ? fabriquer (fabrike) izdelovati 2 (štor) še 3 (fo) napačen, potvorjen, pona-ž. fausse (fos) Irejen; 4 (bije-dbak) listki od banke = bankovci 5 (frass) m. francoski ž. Iran£aise (frissz) 6 la Hongrie (la-wgri) Ogrska, Madžarska 7 (budapest) Budapešta 8 (lažas) urad, agent jra 9 ($grwaz) ž. madžarska m. hongrois (ffigrvva) 10 (ksmu/Jk) javlja, priobčuje 11 (nnt) beležka, opazka, notica 12 (kss) blagajna 18 (lab&k nasjanai) Narodna banka je otvorila preiskavo odpreti stroga (a-uver-ii-nifot) ouvrir (uvrir) (riguroz) ž. m. rigoureux (riguro) (etablir) (prevnis) (arižin) ž. (iimk) m. in ž. (po I is) (egalm*) (ii-nijstruksjcp) utrditi, določiti izvor, proizhod izvir edin policija enako, istotako izobrazba; preiskava ssffiSJKSi si siasffisfffiffij« « K^j Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribniicar. — Za «Na» rodno tiskarno* d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.