POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Občni zbori sindikalnih podružnic SINDIKAT NI ORGAN OBLASTI, ampak široka politična organizacija V oseh sindikalnih podružnicah so o polnem razmahu priprave za izvedbo rednih letnih občnih zborov. Že lanskoletni občni zbori so pokazali določene napake ter so obšli v marsikaterem kolektivu pereče probleme, ki bremenijo sindikat. V tem letu se je nabralo še nekaj novih bistvenih nalog sindikata, kar zahteva njegovo nadaljnjo aktivnost. Vse to nas opozarja, da morajo biti sedanje priprave občnih zborov temeljite. Občni zbori ne smejo izzveneti zgolj kot formalnost, na kar moramo biti še posebej pozorni. Zgolj formalnost pri izvedbi občnih zborov bi imela za posledico občutno zaviranje v našem razvoju; zaradi tega bo potrebnih precej naporov, da zagotovimo pravilen izid letnih občnih zborov. Sindikalnim podružnicam, ki doslej niso v zadostni meri razvile sindikalnega političnega dela, grozi bojazen, da se bodo ponovile že znane napake. zaradi napačnega mnenja in pojmovanja sindikalnega dela. Napačno pojmovanje sindikalnega dela se odraža v tem. da sindikati niso oblastveni organi, so zaradi tega nemočni ter ne morejo ničesar ukrepali v našem hitrem razvoju delavskega in družbenega upravljanja. Nekatera vod- stva naših sindikalnih podruž-nic zastopajo stališča, da so pristojnosti upravljanja, kakor tudi vsega drugega družbenega dogajanja, zadeva delavskega sveta, upravnega odbora in oblastvenih organov, ter da pri tem sindikat nima kaj opraviti. Prav takšna pojmovanja naše družbene ureditve se rada odražajo predvsem v malih podružnicah in o onih podružnicah, ki niso v zadostni meri razvila sindikalnega političnega dela in so takšna pojmovanja napačna ter škodljiva. Mnogokrat s takšnim pojmovanjem opravičujejo nekatere podružnice svojo nedelavnost. Do takšnega pojmovanja in opravičevanja jih dovede iskanje nalog in vloge sindikata v že preživeli dobi administrativne izgradnje socializma. Iskanje oblike dela o že preživelem, kakor tudi, če slonijo programi dela na tem. vpliva v občutni meri na oblikovanje omenjenega pojmovanja. kar povzroča nepravilno usmerjenost sindikalnega dela in odvaja sindikat od podjetja ter družbenega dogajanja. oži sindikalno delo in lahko privede celo do golega formalnega obstoja sindikalne organizacije. Kolektivi o tem primeru niso žarišče delavskega razreda, o kolektivu prihaja do neurejenih medsebojnih odnosov, nestrpnosti in političnih problemov. Sindikat pa smatra, da ni poklican za delo na tem področju, še več, so primeri, ko vodstva sindikata pričakujejo ureditev vsega tega od oblastvenih in višjih političnih organov ter pripisujejo kot vzrok neaktivnosti sindikalne podružnice temu, da niso višji forumi naredili vsega, kar bi morali. Ne zavedajo se, ali pa vsaj o premajhni meri, da so prav vodstva sindikalnih podružnic prva poklicana za delo na tem področju in, da so prav n tem njihove glavne naloge. V tem je tudi iskati vzroke, da sindikati ne širijo svojega vpliva na svojo okolico, temveč se vnaša vpliv okolice o kolektiv, to je vpliv pol proletariata, ki povzroča nadaljnje težave v kolektivih. Takšne in slične napake v sindikatih je obravnaval že pretekli občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta. Sindikalne podružnice, ki so znale odpraviti ozki okvir sindikalnega dela in prešle s svojim vplivom ter stališči v komunalno dogajanje, imajo o kolektivu boljše stanje in tudi lepe perspektive bodočega dela. Na drugi strani so tudi živ in prepričljivi dokaz vsem onim podružnicam, ki še oklevajo o tem, da je to dosegljivo, ker je dosegljivo s kolektivnim delom sindikalnih podružnic, brez tega. da bi bil sindikat oblastni organ, da se to lahko doseže s sindikalnim političnim delom. Dosedanje izkušnje nam zgovorno in prepričljivo postavljajo odgovorne naloge pri izvedbi letošnjih občnih zbo- (Nadaljevanje na 2. strani) Danes na zasedanju OLO RAZPRAVA O ŠOLSTVU IN LJUDSKIH ODBORIH Danes sta se sestala v hotela »Zvezda« v M. Soboti oba zbora OLO. Odborniki so razpravljali o programu razvoja šol v pristojnosti OLO, o poslovanju gospodarskih organizacij v letu 1957 ter o odpravi nekaterih občin na območju našega okraja. Obširneje bomo poročali o tej seji v prihodnji številki. Slovenci ob morju Morje je naše neprecenljivo bogastvo. Po neskončnih morskih poteh plujejo tudi slovenske ladje s slovenskimi mornarji, med katerimi so danes tudi že pomurski fantje. Sliko, ki jo priobčujemo nam je poslal pomurski rojak Ludvik Temlin iz Pomorskega tebnikuma v Piranu. Prikazuje nam ga v krogu svojih tovarišev med letošnjo poletno prakso na krovu šolske ladje. (Več o slovenskem morju in pomorstvu na 6. strani!) TEŽKI MILIJONI V PREDALIH Z melioracijo Ščavniške doline okrepitev 12.000 ha obdelovalne zemlje za 80-100% — Povečanje rodnosti zemljišč z dosedanjih 57% na 75% — Dvig živinoreje in proizvodnje mleka — Porast družbenega bruto proizvoda za 127% Ščavniška dolina bi bila bogata zakladnica obdelovalne zemlje, če bi bilo rešeno vprašanje zamočvirjenja in stalnih poplav. Zelja po ureditvi te doline ni nova. Izdelave generalnega projekta za regulacijo Ščavnice s pritoki so se lotili že pred prvo svetovno vojno, vendar pa ga niso dokončali in zato tudi niso mogli začeti z delom. Drugi projekt so začeli pripravljati leta 1931 in so ga tudi dokončali, vendar pa ni v celoti ustrezal za doslednejšo rešitev vodnega režima področja Ščavnice. Po osvoboditvi je vprašanje Ščavnice zopet prišlo na dan. ni pa bilo organizacijske enote, ki bi se začela s temi problemi ukvarjati. V ta na- men 'so lani decembra ustano- vili vodno skupnost s sedežem v Ljutomeru. Ta je to delo precej pospešila in pričela s pripravami za reševanje 12.000 ha kmetijskih površin, t. j. z regulacijo glavnega odvodnika — Ščavnice in pritokov, melioracijo in naposled z navodnjavanjem. Nedvomno je pred vodno skupnostjo velika in odgovorna naloga. Njeni člani dobro vedo, kaj pomeni za kmetijsko proiz- vodnjo odprava poplav in osuševanje zamočvirjenih zemljišč. Najnazornejše kaže vrednost povečane proizvodnje ekonomski del projekta, ki napoveduje, da bo družbeni bruto proizvod narastel po vseh opravljenih omenjen h delih za 127%), t. j. povečanje vrednosti na 30.000 din na 1 ha letno. Skupna večvrednost pa bo znašala 360 milijonov din letno na površini 12.000 ha, kolikor je zamočvirjenega in poplavnega področja. Vodna skupnost se še bor' s številnimi problemi. Največji je vsekakor nabava strojev in pripomočkov. Kaže pa. da bo tudi to vprašanje rešeno z ustanovitvijo uslužnostnega podjetja v Murski Soboti, ki bo opravljalo strojna dela vodni skupnosti in ji nudilo ostalo strokovno pomoč. Upamo lahko, da bo vodna skupnost prihodnje leto s pomočjo skupnosti lahko začela z melioracijskimi deli in pričela uresničevati za to področje tako pomemben program, ki je do-slei že trikrat ostal v predalih, z njim pa tudi težki milijoni za naše gospodarstvo. J . S. RAZVESELJIV PREOBRAT V TOVARNI ČEVLJEV Kakor znano, so se gradbena nadaljevalna dela v tovarni čevljev »Planika« — obrat Turnišče poleti ustavila, ker je zmanjkalo sredstev. Občinski ljudski odbor Lendava pa je medtem najel pri OLO Murska Sobota investicijsko posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev in sedaj se bodo dela zopet nadaljevala. Zgradili bodo še upravno poslopje, uredili vodovod, centralno kurjavo itd. Stroje bo nabavila »Planika«. Kakor kaže, bo začel obrat v Turnišču obratovati enkrat maja prihodnjega leta. Zaposloval bo 200—250 ljudi, kar bo za lendavsko občino nedvomno velika in večstranska pridobitev. bš TUDI V SOBOTI PRAVNA POSVETOVALNICA S 1. decembrom bo začela poslovati pri občinskem sindikalnem svetu v M. Soboti pravna posvetovalnica. Posvetovalnica bo odprta vsak ponedeljek od 15. ure dalje, skrb zanjo pa je prevzelo Društvo pravnikov v M. Soboti. Delavci in uslužbenci iz podjetij, ustanov in zavodov bodo lahko stavljali svoja vprašanja pismeno ali ustmeno, lahko pa jih bodo dali tudi na zapisnik pri občinskem sindikalnem svetu. Na že omenjeni dan pa se bodo lahko neposredno obračali z vprašanji na tovariše, ki bodo delali na tem področju. Ustanovitev pravne posvetovalnice v M. Soboti bo zamašila marsikatero vrzel v delu upravnih organov občine, gospodarskih organizacij, ustanov in zavodov itd. J. D. ,Havanke' in )brazilke' iz pomurskega tobaka Sadilci tobaka v Pomurju so zborovali Pred dnevi. je bil v Radencih strokovni tečaj vseh sadilcev tobaka (okrog 90 ljudi), gojenega na pomurskem področju v letošnjem letu. Tečaj je priredil obrat za pridelovanje poizkusnega tobaka Tobačne tovarne Ljubljana. Tečajniki pogodbeno sodelujejo z našimi KZ, oziroma poslovnimi zvezami. Na tečaju so razpravljali o uspehu letošnje letine, o nekaterih pomanjkljivostih in podobnem. Pomanjkljivosti je največ ob žetvi in drugem kmečkem delu, zaradi katerega zanemarjajo žetev tobaka, ki mora biti tudi pravočasna, sicer trpi kakovost tobaka, medtem ko dobi sadilec manjšo vrednost. Druga objektivna pomanjkljivost pa je sušenje tobakovega listja. Potrebovali bi sodobne, moderno urejene sušilnice, ki bi omogočile dobro sušen je. listja, ne glede na kakršne koli atmosferske prilike. Teh sušilnic pa žal ni in tako gre precej tobakove »trav’ce« v nič. V našem predelu gojijo samo tobak za cigare. ki zahteva klimo s precejšnjimi padavinami. Sadijo predvsem tobak cigarnh sort »Havana« »Brazd« in »Paragvaj«. Letos so na 80 punktih zasadili 6 ha žemljišča s tobakovimi rastlinami, kar bo dalo okrog 7000kg tobaka. Prigojeno surovino bodo predvidoma prevzeli od pridelovalcev v dru- gi polovici decembra v poslovnem sodelovanju s poslovno zvezo. Polnoštevilna udeležba in živahna razprava na tečaju sta pokazali, da je za sajenje tobaka pri nas veliko zanimanje, prav tako pa tudi za bodoči razvoj pridelovanja tobaka. Strokovnjaki iz Ljubljane tega navzočim še niso mogli objas- niti, ker prav v tem času snujejo v tobačni industriji posebna združenja, v katerih bodo imele veliko vlogo naše poslovne zveze oziroma kmetijske zadruge. Podobno zborovanje pridelovalcev tobaka je bilo tudi pr: Lenartu v Slovenskih goricah In v Zg. Ščavnici. Ika Ljutomer — sedež vodne skupnosti Ščavnice Oba zbora ljudskega odbora sprejela predlog petletnega načrta razvoja šol v občini Lendava NOVI UČNI NAČRT postopoma v vseh razredih osnovnih šol Na svoji redni seji minulo soboto sta oba zbora Občinskega ljudskega odbora Lendava razpravljala in sprejela predlog načrta razvoja šol v občini. Ta predlog je izdelal in sprejel na eni svojih sej občinski svet za šolstvo, predvideva pa perspektivni razvoj šolske mreže za obdobje naslednjih pet let. Po predvidenem načrtu bodo v lendavski občini postopoma uvedli novi učni načrt v vse razrede osnovnih šol in postopoma prilagodili šolsko mrežo v organizacijskem smislu veljavnim načelom v tem smislu, da bodo vsi učenci slovenske in madžarske narodnosti v občini deležni enake izobrazbe in vzgoje. Tu velja predvsem omeniti polnorazvito osnovno šolo v Lendavi s priključenimi tremi razredi s slovenskim učnim jezikom v Čentibi, petimi razred' z madžarskim učnim jezikom v Dolini, petimi razredi s slovenskim učnim jezikom v Pincah in petimi razredi s slovenskim in madžarskim učnim jezikom v Petišovcih. Sledi druga pol- norazvita osnovna šola v Lendavi, s priključenimi petimi razredi s slovenskim učnim jezikom v Mostju in petimi razredi z madžarskim učnim jezikom v Genterovcih. Prav tako bi po predvidenem programu spadale v območje te osnovne šole še šole oziroma oddelki: pet razredov s slovenskim in madžarskim učnim jezikom v Gaberju (tudi Lakoš) ter trije razredi z madžarskim učnim jezikom — Kapci. Ti naj bi tvorili eno pomožno upravitelj-stvo v okviru druge osnovne šole v Lendavi. Podobne (polnorazvite) osnovne šole naj bi bile po načrtu razvoja šol v občini Lendava za obdobje 1958—1963 tudi v Veliki Polani (s priključenimi petimi razredi v Hotizi), v Turnišču, v Dobrovniku (s slovenskim in madžarskim učnim jezikom) ter v Kobilju. V prihodnjih petih leti h naj bi opustili pouk v naslednjih 'obstoječih šolah: trorazredni madžarski šoli v Radmožancih z 22 učenci, trorazredni slovenski šoli v Ne-delici s 54 učenci in trorazredni slovenski šoli v Gomilici s 35 (Nadaljevanje na 3. strani) MURSKA SOBOTA, 20. NOV. 1958 Leto X — Štev. 46 Cena din 10.— NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED PREVRAT V SUDANU V Sudanu, deželi na Srednjem vzhodu, je prišlo 17. novembra zgodaj zjutraj do državnega prevrata. Oblast v državi je prevzela vojska pod. vodstvom načelnika generalnega štaba generala Ibrahima Abuda. Doslej je bila v Sudanu na krmilu koalicija Narodnodemokratske stranke in stranke »Umma« na čelu z Abdulahom Kalilom, ki se je pravkar pripravljal na pot v Kairo, kjer naj bi se pogajal s predsednikom Združene arabske republike Naserjem. Znano je namreč, da dosedanja sudanska vlado ni bila posebno naklonjena ZAR in njeni vodilni vlogi v arabskem svetu; prišlo je nekajkrat celo do ostrih sporov, ki so močno skalili sosedske odnose med oebma državama, zlasti še v zadnjem času, ko je vlada ZAR napovedala začetek gradnje Asuanskega jezu. V Kurtumu, glavnem mestu Sudana, je vojska zasedla vsa javna poslopja, zaprla uredništva časopisov in postavila močne straže pred veleposlaništvi. Po mestu so krožile oborožene patrulje. General Abud je izdal proglas, v katerem je rečeno, da hoče s prevzemom oblasti napraviti konec »anarhiji in korupciji« v državnem aparatu in zastaviti vse sile za izboljšanje stikov z bratsko ZAR, urediti vsa važna vprašanja med obema deželama in odpraviti umetno ustvarjeno napetost med njima. Na prvi tiskovni konferenci pa je pred domačimi in tujimi novinarji dejal, da vojska ne namerava večno ostati na oblasti, marveč samo tako dolgo, dokler ne bodo povsem zagotovljeni pogoji zn uresničenje smotrov, zaradi katerih je prišlo do državnega prevrata v tej deželi. Zmanjšati prepad med razvitimi in nerazvitimi državami! Izjava premiera Hruščeva, da želi njegova vlada prekinili okupacijski sistem v vzhodnem Berlinu in predati vso oblast vzhodnonemški vladi, je povečala napetost med obema Nemčijama in hkrati med blokoma. Zahteva Generalne skupščine Organizacije združenih narodov po združitvi in obnovi Koreje nakazuje zmanjšanje napetosti v nasprotnem področju sveta. To sta samo primera nastajanja in odmiranja nasprotij med državami in med skupinami držav. Očitno svet še ne more obstajati brez nasprotij, ki se od časa do časa spreminjajo v vojne nevarnosti. Brez dvoma gre pri teh nasprotovanjih še vedno za uveljavljanje enih držav nad drugimi — velikih nad malimi. Čisto navadna primerjava z velikimi in malimi kmeti je dovolj nazorna. Države se pač še vedno držijo enakih metod: vense posojajo malim denar in jih ta- o držijo v gospodarski in politični odvisnosti. To velja zlasti za tiste dežele, ki drugače sploh ne morejo obstajati, pa če bi bile pripravljene še tako zategniti pas. Pri nas je že tako daleč, da smo postali industrijska država in nam neka pomoč ali krediti ne morejo škoditi, kajti pogoje, ki bi jih kdo navezoval na posojen denar, lahko odklonimo. Žal si velike države še vedno zagotavljajo svoj vpliv odnosno »ugled« na zgoraj opisan način. Oba bloka si prizadevata, da bi imela kolikor le mogoče Vpliva na države, ki komaj nastajajo ali pa so šele nedavno nastale iz polkolonialmh, odnosno kolonialnih dežel. Nekatere dežele ki pa si hočejo priboriti neodvisnost, pa velike dežele za ceno vseh mogočih žrtev še zadržujejo v svoji oblasti, ker jim te dežele pomenijo veliko bogastvo v obliki nafte ali kako drugače. Med take najbolj sodi Alžirija, ki se že dolga leta bori proti Franciji za svojo ne- odvisnost. Mnogo lepše bi bilo na svetu, če bi dežele, ki razpolagajo z močjo kapitala, ki so ga zbrale na račun drugih, zlasti nerazvitih dežel, poskušale uveljaviti svoj ugled tako, da bi skrbele in pomagale gospodarsko in drugače zaostalim deželam in si tako pridobile njihove simpatije. Toda s tem, da z vojaško silo krotijo siromake, ki nimajo kaj jesti, ker imajo njihove dežele veliko ljudi, toda skoraj nič šol in tovarn, si velike dežele samo zapravljajo svoj »ugled«. Pri krogih, ki vodijo države, ki so odvisne od njihovih posojil in podobne pomoči, sicer dosežejo to. da jih na mednarodnih konferencah vsaj z molčanjem ali pa s pritrjevanjem podprejo tudi v zadevah. v katerih se sami ne strinjajo z velikimi državami, vendar je to kratkotrajno. Vedno večji je namreč vpliv malih držav, ki so si svoj ugled v mednarodnem svetu ustvarile na osnovi spoštovanja, nevmešavanja, razvijanja sprejemljivih in iskanih mednarodnih stikov, ki ne temeljijo na kreditnih ali drugačnih obveznostih. Takšen ugled si je pri- borila v težki borbi za neodvisnost od Vzhoda in Zahoda Jugoslavija, podoben položaj je v svetu dosegla Indija in zadnje čase ZAR in vse več malih držav se zgleduje po teh primerih. Toda Južna Amerika, Afrika, pa tudi Azija so še v veliki meri odvisne od Amerike, Velike Britanije in Francije, ki so si nakoč razdelile ves svet medse. Toda ta posest po vsem svetu jim uhaja iz rok in se jim vedno bolj zoperstavlja s svojim lastnim mišljenjem. Popolnoma neodvisne bodo male države tedaj, ko bo preko Organizacije združenih narodov omogočeno izdatno kreditiranje gospodarsko nerazvitih dežel, ki za dobljeno pomoč ne bodo morale sprejeti tudi političnih vsiljevanj. Tudi Jugoslavija, ki take pomoči več ne potrebuje, ker je industrializirana tako daleč, da ji je zagotovljena samostojnost zagovarja ustanovitev posebnega sklada za pomoč nerazvitim deželam. Ta sklad mora biti znatno večji, kot pa so dosedanja finančna sredstva, ki so na razpolago nerazvitim deželam. Dosedanje kreditiran je je po količini in metodah očitno nezadostno in celo samo simbolično. Sovjetska zveza in ZDA sta sicer povečali obseg kreditiranja, toda to še vedno diši po potrebah njune zunanje politike, torej je to kreditiranje še gotovo samo zastopanje svojih interesov v svetu. Mi menimo, da je povečanje sklada za pomoč nerazvitim območjem v svetu ne samo potrebno temveč je to velika naloga OZN. O tem je govoril OZN naš delegat Bogdan Crnobrnja, ki je naše stališče podrobno pojasnil ostalim delegatom. Zadrega Napoved predsednika sovjetske vlade Hruščeva, da je namen nejgove vlade, da svoja dosedanja pooblastila iz okupatskega režima v Berlinu in Nemčiji prenese na vzhodno-nemšku vlado, pomeni, da bodo kontrolo nad dohodki — po zraku in kopnem — do izoliranega zahodnega Berlina predani pripadnikom vzhodnonemške ljudske vojske. Zahodna Nemčija in sploh zahodne velesile pa Vzhodne Nemčije niso priznale. To pomeni, da se bodo tedaj, če nočejo prepustiti pre-bivalcev zahodnega Berlina gladovanju, takim ali drugač-nim posledicam morebitne blokade, morali pogajati z vzhodnonemškimi oblastmi, to pa pomeni priznanje Vzhodne Nemčije. Takšen razvoj dogodkov Adenauerju gotovo ni ljub in tudi ne Dullesu, ki ima težave že okrog nepriznavanja LR Kitajske. Zlasti Zahodna Nemčija se lahko boji za svoj ugled v svetu. v interesu katerega je prekinila tudi diplomatske stike z Jugoslavijo potem, ko smo mi priznali Vzhodno Nemčijo. Položaj je s tega gledišča smešen, če ne bi bil po svojem bistvu resen, ker pomeni zaplete v tem delu sveta. Napredek z izgradnjo Asuanskega jezu Velika pregrada na Nilu. novi Asuanski jez, ki bo 6,5 km južno od starega Asuanskega jezu, bo zajela nad 100 milijard kobikov vode. s katero bo mogoče namakati približno milijon fedanov novih površin. Na kakšnih 700.000 fedanih namakanih zemljišč bodo mogoče po tri žetve. Nova pregrada na Nilu bo omogočila. da bodo sadili riž na površini, ki bo merila približno pol milijona fedanov. Zajezeni Nil bo poleg tega dajal dovolj energije za industrijo, saj je bodo proizvedli okrog 10 milijonov kWh na leto. Državni dohodki se bodo povečali za 25 milijonov fantov, narodni dohodek pa za 355 milijonov. Ta pregrada pomeni bleščeč gospodarski razvoj dežele, ob čemer zbledi pomen političnih sporov okrog tega giganta. Sicer pa je kolonialistična politika v arabskih deželah že izgubila svojo vrednost, premagana od arabskega nacionalizma, ki pomeni tukaj velik napredek. Občni zbori sindikalnih podružnic (Nadaljevanje s 1. strani) rov. Od sindikalnih vodstev v podružnicah pričakujemo, da ne bodo obšla probleme kolektivov ter mimo vseh problemov, ki obstajajo o kolektivih, vpeljale formalne občne zbore, ker bi bila s formalnostjo zapečatena usoda sindikalnega' gibanja v prihodnji mandatni dobi. Sindikalna vodstva o podružnicah, poleg lastnega prizadevanja so v polni meri opravičena zahtevati pomoč pri tej važni nalogi od občinskih in okrajnega sindikalnega sveta, kakor tudi od organizacij Zveze komunistov in to tem bolj, ker sc je do danes nabralo, poleg dosedanjih, še nekaj novih nalog, mimo katerih občni zbori sindikalnih podružnic ne morejo iti, ker se nam lahko zgodi, da nas delo preraste. Le dobre priprave občnih zborov zagotavljajo dovolj široke razprave problemov, ob katerih smo se doslej le spotikali in dopuščali, da so nam še naprej mrtvili sindikalno delo. Nepopravljiva škoda bi nastala, če bi se na občnih zborih namerno ali iz bojazni vsemu tistemu, kar zavira aktivnost sindikata z visoko političnim govorom, z namenom, zakriti probleme kolektiva in njegove okolice. Visoka raven občnega zbora bo dosežena le tedaj, če bomo znali naprednim silam v kolektivih omogočiti obvladati njihove težave, ki imajo o vsakem kolektivu svojo posebnost; da ne bodo iskali izhoda tam. kjer ga ni, po nekih šablonah; da ga bodo našli o reševanju lastnih problemov in da se bodo z reševanjem teh problemov okrepili, spoznali dodobra lastno podjetje ter uredili medsebojne odnose, ki za pravega delavca danes že mnogo pomenijo. Dober uspeh občnega zbora je vsekakor odvisen od teme- ljitih priprav in od širine, s katero bomo prikazali naloge in vlogo sindikalne podružnice. Na drugi strani pa je ne-obhodno nujno zagotoviti široko razpravo brez morebitnih poznejših posledic za diskutante in podcenjevanje fizičnih delavcev, ki se morda ne znajo tako izraziti, kot mislijo in čutijo, da se jih zato smatra za manj vredne ali celo primitivne. Tudi takšno pojmovanje lahko mnogo škoduje. Skratka, glavna skrb pri izvedbi občnih zborov naj bodo široke, odprte razprave in na teh razpravah kaže graditi sindikalno politiko, program sindikalnega dela podružnice, pri čemer naj bodo jasno izražena stališča sindikata kakor tudi nakazana orientacija kolektiva, kar bo našlo svoj odraz v delavskem svetu, upravnem odboru in upravi. Tako zasnovani in izvedeni občni zbori ne bodo osamljena formalnost, postali bodo živa ustvarjalna sila. ki ne bo iskala oblastvenih pristojnosti in ne bo dovolila večtirnih stališč v kolektivu. Sindikat bo kot organizirana politična sila usmerjal kolektiv in pri tem, imel svoja, v razpravah izdelana stališča; delavski svet, upravni odbor kakor tudi uprava pa ne morejo imeti drugačnih stališč kot so sindikalna stališča, ker so prvi in drugi člani istega sindikata. Stanje v naših sindikatih zahteva veliko potrebo po aktivnem delu in je sedaj ob občnih zborih primeren čas, da vložimo potreben, odgovarjajoči trud za nadaljnji procvit delavskega gibanja, ki bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju socialističnih sil. Ko bo ta del naših naporov o zadostni meri izpolnjen, ko bodo o naših kolektivih v polni meri zavladali socialistični odnosi, se nam bo odprla široka perspektiva bodočega dela in bomo lahko smeleje zastavili vprašanja produktivnosti dela in življenjskega standarda, ker bomo ta vprašanja lahko brez bojazni oprli na sindikate. Lojze Valenčič Mladinci! Mladinke! Brigadirji! Brigadirke! Udeležite se proslave otvoritve avtne ceste »Bratstva in enotnosti«, ki bo dne 23. novembra 1958 v Novem mestu. Program proslave v Novem mestu je naslednji: Okrog 9. ure otvoritev avtne ceste v Ivančni gorici ali Jankomirskem mostu. Okrog 11. ure veliko mladinsko zborovanje — govor maršala Tita. Popoldne istega dne bo ples za udeležence proslave v Sindikalnem domu, v domu JLA, Prosvetnem domu in v hangarju JLA. Na mladinsko zborovanje bo vozil iz Murske Sobote poseben vlak. Odhod iz Murske 25. novembra ob 2.50, prihod v Novo mesto ob 9 uri. Vlak bo imel postanek še na naslednjih postajali: Beltinci, Ivanjkovci, Ormož, Moškanjci, Ptuj. V soboto 22. novembra bo v dvorani soboškega gradu brigadirski večer, ki bi se ga naj udeležili udeleženci proslave. Ob 19. uri bo otvoritev večera, govor komandanta okrajnega štaba za delovne akcije, doživljaji najmlajšega komandanta na letošnji akciji in zabavni program. Prijave za proslavo sprejemajo vsi obč. komiteji LMS in okrajni komite LMS do 21. novembra 1958 do 12. ure. Okrajni komite LMS Murska Sobota ČISTI PROIZVODNI RAČUNI V KRIŽEVSKIH OPEKARNAH Oba obrata križevskih opekarn — v Lukavcih in Borečih — sta v razdobju prvih devetih mesecev letošnjega leta dosegla oziroma presegla plan proizvodnje. Celoten plan surove proizvodnje je predvideval 7.949.000 kosov opeke, dosežen pa je bil z 8,169.000 enot opeke. To pomeni 102,7% glede na postavljeni plan. Žgana proizvodnja je bila presežena s 116,7%. Do celotnega letnega plana so torej dosegli 85% proizvodnje surove in žgane opeke. Ker je bila doslej lepa jesen in proizvodnja še nemoteno teče, lahko računamo, da bodo še ta mesec dosegli letni plan 100%, do konca leta pa ga bodo gotovo znatno presegli. Kakor kaže po razpravi v delavskem svetu skupno z upravnim odborom, se bo kakovost izdelkov zboljšala, če bodo odpravili naravne sušilne prostore in namesto njih zgradili umetne sušilnice, katerih na imajo precej zlasti v opekarni Boreči. Dalje so že omenjeni skupni seji obravnavali nekatere probleme organizacijo dela, razpravljali so o boljšem in ekonomičnejšem izkoriščanju delovnega časa, o delovanju obratne menze, ki se je zelo dobro obnesla. Pokazalo se je tudi, da je njeno delovanje zelo koristno za delavce. Govorili so tudi o doseganju norm pri izdelovanju posameznih enot opeke, kar zlasti velja za strešnike, o neopravičenem izostajanju ter o osnutku pravilnika, kako bodo koristili osebni avtomobil. nb Otvoritev novega osemenjevalnega centra v M. Soboti Minulo nedeljo je bila v M. Soboti otvoritev novozgrajenega osemenjevalnega centra. Tega je predal svojemu namenu predsednik OLO tov. Rudi Čačinovič ob prisotnosti zastopnikov političnega in javnega življenja, zastopnikov zadružnih organizaciji, veterinarjev in živinorejskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Obširneje bomo o namenu in pomenu novega osemenjevalnega centra v M. Soboti poročali prihodnjič, ko bomo objavili članek inž. T. Titana, napisan ob tej priložnosti. NOV STANOVANJSKI BLOK V LENDAVI O Podjetje Proizvodnja Nafte v Lendavi se pripravlja na gradnjo 12-stanovanjskega bloka v bližini poslopja lendavske kmetijske zadruge. Pričakujejo, da bo blok dograjen do poletja prihodnjega leta. O Zaradi vremenskih neprilik so se te dni ustavila dela na asfaltiranju Kranjčeve ulice v Lendavi. Vendar lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo z delom spomladi nadaljevali. * O Kakor znano, »prenočuje« sedaj avtobus mariborskega avtobusnega podjetja, ki vzdržuje progo Maribor—Murska Sobota —Lendava in prispe v Lendavo vsak večer, v Murskem Središču. Zvedeli pa smo, da so ugodne možnosti za podaljšanje garaže gostinskega podjetja »Park«. te garaže za potrebe avtobusnega prometa bi nedvomno doprinesla k zboljšanju avtobusnih zvez Lendave z Mursko Soboto in ostalimi kraji Slovenije. bš POJASNILO V prejšnji številki našega lista se v sestavku »Vinski mošt na begu« predzadnji stavek pravilno glasi: »Prvi predračuni kažejo, da bi stala običajna steklenica ustrezno razredčenega sadnega soka 15 dinarjev.« KAMEN DO KAMNA PALAČA ZRNO DO ZRNA POGAČA! Dijaki! Kdor redno vlaga, mu imovina raste. Zato vsak dinar na mladinsko hranilno knjižico ZADRUŽNE HRANILNICE IN POSOJILNICE MURSKA SOBOTA ali najbližje kmetijske zadruge 2 POMURSKI VESTNIK, 20. nov. 1958 Nepotrebne vrzeli V prejšnji številki smo poročali o odkupa mošta v ormoškem vinogradniškem okolišu Ljutomerskih goric. Če upoštevamo, da ima ormoška vinarska zadruga še 35 vagonov zaloge starega vina za izvoz, smo lahko ob pomanjkanju kletnih prostorov, ki postaja iz leta v leto bolj kronično, veseli, da ji je uspelo vkletiti 20% odkupljenega mošta. Proizvajalci vinskega mošta ormoškega okoliša pa se navzlic tema vprašujejo, zakaj so morali tudi ob pomanjkanju kletnih zmogljivosti prodajati svoj pridelek več ali manj pod ceno. Če bi ga dobili potrošniki v mestih po dostopnih cenah in tudi ustrezno kakovosten vinski mošt, bi bila stvar v redu, pravijo. Res je, da so storile svoje nekatere objektivne okoliščine (zvišana trošarina, čeprav je bila lanska odkupna cena višja, povečani delež občin pri zveznem davku, itd.). Tu pa je še 20% marža kmetijskih zadrug. Proizvajalci pravijo, da bi se s tem strinjali, če bi vsa marža, ki se zbira pri kmetijski zadrugi, bila res namenjena za pospeševanje te panoge kmetijstva. Ob tem poudarjajo proizvajalci potrebo po pravilni razdelitvi in uporabi sredstev, ki se zbirajo pri, zadrugah in dodajajo, da bremeni osebje zadružnih organizacij, ki je odveč, tako proizvajalca kot potrošnika. Hkrati omenjajo proizvajalci ormoškega okoliša razliko med proizvajalčevimi prodajnimi cenami v krajih, ki so blizu potrošnih središč in onimi v odročnih krajih. Ni treba posebej poudarjati, da cene v krajih, kjer je veliko povpraševanje po določenih kmetijskih pridelki, v precejšnji meri obidejo odkupno ceno. Tako se dogaja že več let, da gre razlika med odkupno in prodajno ceno v žep kmeta, ki se lahko okoristi s konjunkturo, po drugi strani pa so kmetje ormoškega okoliša letošnjo jesen ponujali trošena jabolka po 3 din za kg in krompir po 7 din za kg. Ker je v teh krajih tudi vedno manj kmetijske delovne sile, bodo morale zadruge vsekakor storiti več kot doslej za napredek kmetijske proizvodnje in blagovnega prometa s kmetijskimi pridelki. Če bi bil ormoški okoliš bliže kakšnemu večjemu potrošnemu središču, bi bilo seveda drugače. Tako pa je šele po dolgem trudu in znanem neuspeha v Splitu in drugod uspelo poslovni zvezi naposled odpreti prodajalno za vse kmetijske pridelke v Tuzli. Izkušnje, ki so jih dobili letos v zvezi z omenjenimi posli v Ormoža, pravijo, da način zbiranja sredstev zn občinske potrebe ni zmeraj najboljši, saj bremeni v glavnem le proizvajalca in potrošnika, čeprav sedaj nova uredba onemogoča likvidacijo raznih podjetij in »podjetij« čez noč, kar se je prej pogosto dogajalo in so lahko dobavitelji vnovčili v takih primerih le do 30% dogovorjene količine blaga. Izgube, ki so seveda nujno nastajale ob takem načinu poslovanja, je plačal potrošnik, ker so jih v končni meri vkalkulirali v ceno. Prvizvajalci ormoškega okoliša opozarjajo slednjič tudi na nespodbudno dejstvo, da imajo sezonski predelovalni obrati (»Kalnik«, »Fructal« itd.) enake obveznosti do dražbe kot druge tovarne, ki delajo vse leto v treh izmenah noč in dan. Sanacije takih obratov, ki od časa do časa nujno zabredejo v izgubo, pa so skrb ljudskih pristojnih odborov, kar povzroča pogosto nove in nepotrebne vrzeli v njihovih proračunih in hkrati nove in večje potrebe po zbiranju sredstev. B. S. Ob združitvi KG ,,Muropolje” in VG Ljutomer EN VINOGRADNIŠKO-KMETIJSKI KOMBINAT V OBČINI Po temeljiti razpravi n gospodarskih krogih ljutomerske občine in o samem kolektivu so se organi delavskega upravljanja pri Vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer te dni dokončno odločili za združitev obeh posestev: KG »Muro-polje« in VG Ljutomer. Združitev obeh posestev v eno celoto je narekovala potreba po enotni kmetijski politiki v vsej občini in težnja za uveljavljanjem kombinatskega sistema v ključni kmetijski proizvodnji družbenega sektorja. V vodstvu ljutomerskega vinogradniškega gospodarstva napovedujejo, da se utegne združeno posestvo že v nekaj letih razviti v večji in sodobno urejen vinogradniško-kmetijski kombinat, ki bo lahko s svojimi proizvodnimi dosežki učinkovito vplival tudi na kmetijsko proizvodnjo v zasebnem sektorju, zgradil nekatere objekte in naprave (na primer vinsko klet z zmogljivostjo 300 vagonov vina), ki jih narekujejo potrebe vsega občinskega okoliša, se uveljavil kot samostojen izvoznik kakovostnih ljutomerskih vin v inozemstvo itd. Združitev obeh posestev bo omogočila tudi večjo zaposlitev ljudi iz vi-nogradniških krajev na Murskem polju, kar bo tudi velika pridobitev, saj bo vedno večja mehanizacija vinogradniških del sprostila precej delovne sile, ki jo bodo lahko koristno zaposlili v poljedelstvu, živinoreji ali v predelovalnih obratih kombinata. Kot najbližjo nalogo si določajo, da bodo v okolišu bivšega KG »Muropolje« dokončno uresničili arondacijo zemljišč in jo tudi pravno izpeljali, tako da bo muropoljski kmet vedel, pri čem pravzaprav je. Pravno neurejene zadeve v zvezi z odkupljeno zemljo po Zakonu o zemljiškem maksimumu mu sedaj še dokaj zastirajo per- spektive za pametno gospodarjenje, sodelovanja s KZ, kolobarjenje, prizadevanja za večjo hektarske donose itd. Od tod tudi pričakovanje, da bo dokončna arondacija zemljišč SLP na Murskem polju odločno v korist kolektivu kombinata in tudi posameznim kmetovalcem. Nadaljnja gospodarska naloga pa bo: izgradnja sodobnega gospodarskega središča za živinorejo na Murskem polju. Vsi ti razlogi, ki so privedli do združitve obeh posestev, so bili poprej dobro proučeni in zato je dokončna odločitev tudi ugodno odjeknila v samem kolektivu ljutomerskega VG. S. K. Jesen v ormoškem okolišu Letos prvič množična setev italijanske pšenice S pridelovalnim sodelovanjem so na območju ormoške poslovne zveze začeli že letošnjo pomlad s hibridno koruzo in krompirjem. Pri hibridni koruzi so dosegli na približno 20 ha povprečen hektarski donos 70 q. Za italijansko pšenico lahko zapišemo. da se je letošnjo jesen prvič uveljavila kot množična setev, ker so se lanski poskusi dobro obnesli. Doslej so zasejali v glavnem z najintenzivnejšo sorto italijanske pšenice nad 180 ha, na katerih se poslužujejo tudi optimalne agrotehnike. Povprečna uporaba umetnih gnojil znaša 1300 kg na ha. Odločili so se za najvišji tip pogodbe, pri kateri gre za delitev brutto dohodka po odstotku vloženih sredstev in dela. Navzlic vsemu pa se že sedaj pripravljajo na spomladansko setev hibridne koruze. Kaže, da bodo posejali v pogodbenem sodelovanju okrog 520 ha obdelovalne zemlje. V bližnjih tednih bodo sklenili že vse pogodbe. Do konca leta bo opravljeno potrebno globoko rahljanje in globoko oranje za to setev, kakor tudi zimsko gnojenje s kalijevimi in fosfatnimi gnojili. bš Živahne RAZPRAVE na ljutomerskih zborih volivcev Na zboru volivcev v Ljutomeru so obširneje razpravljali o perspektivnem načrtu občine in približni investicijski vrednosti v prihodnjih letih. V razpravah so ugotovili, da primanjkuje v občini predvsem nekaterih uslužnostnih obratov; predvsem mehaničnih, vodovodno inštalaterstvo, tapetništvo itd. Hkrati so pregledali delo posameznih šolskih odborov, ki imajo za seboj že lepe uspehe in so pravi posrednik med šolo in starši. Prav tako so prebrali tudi poročila šolskih odborov posameznih šol. Glede dokončnega tlakovanja ljutomerskih cest je obč. LO stopil v stik z upravo cest. Kakor kaže. bodo z združenimi močmi pričeli z delom. Uredili bodo tudi nekatere manjše ceste, ki vodijo v bližnje vasi in poskrbeli za lepši videz mesta. V prihodnje bodo skrbeli, da se bo turistični promet v občini še povečali letos je Jeruzalem ob skalo okrog 3000 turistov, od tega precej iz inozemstva. Tudi volivci so živahno razpravljali in sami stavljali predloge. Med drugim so predlagali ureditev dveh učilnic za pomožno šolo, saj je število slabo nadarjenih otrok znatno poskočilo. Zanimali so se tudi za gradnjo kopališča, o katerem v Ljutomeru že toliko let govorijo. Pogovorili so se tudi o pripravah na volitve v zadružne svete, ki bodo v Ljutomeru v decembru. J. S. Za šolsko in izvenšelsko mladini Občni zbor društva prijateljev mladine v Beltincih Na območju beltinske občine deluje društvo prijateljev mladine že štiri leta. Šteje nad 30 članov. Podobno društvo so nameravali ustanoviti v Črensov-cih. vendar do uresničitve ni prišlo, čeprav bi bilo društvo potrebno. Na nedavnem občnem zboru tega beltinskega društva so ugotovili, da je društvo precej naredilo za šolsko in izvenšol-sko mladino. S skrbnim zbiranjem denarnih sredstev je društvo omogočilo nakup radijskih sprejemnikov otroškemu vrtcu v Beltincih in obema šolama. V tednu otroka je društvo pripravilo za starše vzgojna predavanja, za mladino pa predavanja o borbi proti alkoholizmu. Odbor je nenehno skrbel za zboljšanje razmer ogroženih otrok, posebno skrb pa je posvetil družinam, ki so ogrožene zaradi pijančevanja staršev. Tak najbolj kričeč primer je družina Š. v Beltincih. Društvo je skušalo zavarovati otroke, kar pa v celoti ni uspelo. Sedaj se društvo bori, da bi našlo za otroke rednike. Kopica otrok te družine je ogroženih. slabo so oblečeni in podhranjeni. Društvo je sicer uspelo, da bi otroški dodatek sprejemala mati, vendar zadnje čase sprejema denar oče, ki ga zapije. Tudi pionirska komisija je letos aktivno delala. Primerno je pripravila praznovanje Dneva mladosti, saj je bila ob tej priložnosti vrsta športnih in kulturnih prireditev, na sam dan pa pionirska manifestacija. Ker so bili doslej v odboru v glavnem prosvetni delavci, so na občnem zboru izvolili novega, v katerem so tudi zastopniki drugih organizacij in društev ter tudi ljudje iz vrst kmečkega prebivalstva. A. II. Pravočasna jesenska setev v križevski zadrugi Letošnja jesen je bila zelo ugodna za poljedelce. Kmetje so pravočasno opravili vsa jesenska setvena dela. Posebno zanima našega zadružnika, kako bo uspela italijanska sorta pšenice. Na območju križevske zadruge so zadružniki posejali 51 ha površin sortne pšenice. Če bo ugodna letina, si obetajo obilen pridelek. Že sedaj pa skrbijo za prihodnost. Med zadružniki vlada namreč veliko zanimanje za sejanje hibridne koruze. Le-ta je letos zelo dobro uspela. nb Novi učni načrt (Nadaljevanje s 1. strani) učenci. Kakor znano, je iz teh krajev do višjeorganiziranih šol le dva do tri kilometre. Omenjeni načrt pa ne zanemarja niti predšolskih vzgojnih ustanov v občini. Tako predvideva vrtec v Lendavi s 6 skupinami v mestu in 3 skupinam! v naselju Nafte, čeprav bodo vse skupine sodile pod okrilje enega vrtca. Kaže, da bodo ustanovili še vrtca v Turnišču in Dobrovniku s slovenskim učnim jezikom. Vajenska šola raznih strok v Lendavi za območje vse občine se bo razvijala v smislu zakona o šolstvu v redno strokovno šolo, kmetijsko gospodarske šole pa se bodo razvile ob danih pogojili, zlasti po predhodnih pripravah v krožkih mladih zadružnikov v Lendavi. Veliki Polani, Turnišču in Dobrovniku. Razumljivo je. da narekuje razvoj šolstva v občini Lendava tudi ustanovitev in vzdrževanje vsaj sezonskega zimskega dijaškega doma, ki bi deloval od novembra do aprila v Lendavi in bi sprejel 50 do 60 učencev in vajencev. Slabe prometne zveze, vremenske neprilike in druge okoliščine nedvomno upravičujejo ustanovitev takšnega dijaškega doma v Lendavi. Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Lendava sodi, in to sta potrdila tudi oba zbora ljudskega odbora, da se bodo šolski okoliši posameznih polnorazvitih šol s priključenimi tremi ali petimi razredi v okolici povsem ravnali po omenjenem načrtu — razen v Lendavi. Tu naj bi načeloma obveljali šolski okoliši, kot jih predvideva načrt, vendar naj bi ob pričetku novega šolskega leta posebna stalna ali začasna komisija sveta za šolstvo občinskega ljudskega odbora izdelala dokončno razporeditev za obe osnovni šoli v Lendavi zaradi različnih zmogljivosti šol in različnega priliva iz okolice. Kakor kaže, se bo tudi lendavska glasbena šola razvila v samostojno šolo z vsemi oddelki možnimi. Tu velja omeniti, da se je ta šola pričela razvijat! v okviru »Svobode« v Lendavi. Hkrati pa v omenjenem načrtu, ki sta ga sprejela oba zbora ObLO, niso predvidene šole za odrasle, za katere bodo Izdelali poseben perspektivni načrt. B. S. Lendava Za Dan republike Šole in društva, predvsem TVD »Partizan« v Beltincih se že pridno pripravljajo na praznovanje Dneva republike. Za to priložnost pripravljajo pester program, ki bo na večer pred praznikom v zadružnem domu. Kolektivu »Simentalke" v presojo Ni dolgo tega, kar je naš maršal Tito dejal: »Ne bomo grešili, Če bomo gledali na človeka vsaj tako, kakor na tovarno, z isto skrbjo in razumevanjem«. To je bilo v Zenici ob svečanosti v naši največji železarni. Nedavno so sindikati Jugoslavije prejeli pismo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, ki opozarja na večjo skrb za kadre v sindikatih in s tem za politično moč te organizacije, ki je pomembna v krepitvi družbenega in zlasti delavskega upravljanja pri nas in s tem v nadaljnjem boju zoper pojave birokracije in samovolje. Ob tem da ne omenjamo pisma CK ZKJ osnovnim organizacijam ZKJ. ki je znano že dalj časa. Ob vsem tem je opolnoči 11. novembra stopil delavec Mirko Copot iz Ljutomera pred dežurnega tamkajšnje postaje Ljudske milice in se potožil, da ga je direktor »Simentalke«, kjer je on prevoznik z vprežnim vozilom, vrgel iz njegovega lastnega stanovanja. Direktor Stane Novak, komercialni Stane Vizovišek in nakupovalec poslovne zveze Branko Kristl so omenjenega dne prevzemali svinje in se zato vsi trije vozili v kabini kamiona, ki ga je upravljal hono-rarni šofer podjetja »Simentalka«. Že to je kršitev prometnih predpisov. Ob zadnji vožnji so v gostilni Jureš v Borečih izpili 4 litre vina ob biljardu. Vinjenost je že drug prekršek, ki ga lahko obravnavajo kot disciplinski prekršek v podjetju in navsezadnje tudi prometni orgnni. Na postaji, kjer so tovor stehtali. so ukazali delavcu, da jih mora čakati, ker bodo prišli tehtat še prazen kamion. Toda v podjetju so jim pri raztovarjanju ušle štiri svinje, ki so jih eno uro lovili. Mož pri tehtnici je torej čakal čez polnoč, kajti tedaj so šli budit delavca Mirka Copota. Zbudil ga je komercialni, ozmerjal pa ga je direktor. Zmerjanje se je nadaljevalo z suvanjem, ki pa se je končalo s prijavo na postaji Ljudske milice in zdravniškim potrdilom Copotove žene o lahki telesni poškodbi. Zakaj je šofer dovolil, da se z njim prevažajo trije v kabini ka- miona? Šofer je honorarno zaposlen. Prejšnji šofer, ki so ga v »Simentalki« imeli, je bil odpuščen z motivacijo, da je to delovno mesto ukinjeno. Potlej sta vozila kamion direktor in komercialni, ki sta šoferja amaterja in nimata pravice voziti vozilo, ki zahteva poklicnega voznika. V Ljutomeru pravijo, da je bil prvi šofer odpuščen zato, ker je bil samostojen in pravičen. Sedanji šofer pa je menil, da direktorju ne sme ugovarjati niti v primeru kršitve predpisov. Ni mogoče dvomiti v to, da je takšen zaključek delovnega dneva kot ta. dne 11. t. m., odvečen. Zlasti za Novaka, ki so ga merodajni činitelji že večkrat strogo opozarjali na njegovo neodgovornost v času. ko "deluje nanj alkohol, ki ga navaja na nepreračunljivost in kršenje službenih pristojnosti. V zadnjem primeru se zdi. da se je Novak poslužil posredovanja komercialnega, oba pa službene avtoritete, ki je zahtevala, da jima delavec Copot odpre stanovanje. Kar se je potem zgodilo, je vsekakor kršitev nedotakljivosti stanovanja, ki je med drugimi prekrški najhuj-ši. Morda bi v tem primeru lahko upoštevali zasluge direktorja Novaka zn razvoj podjetja? Brez dvoma ima precej pohvalnih dejanj, toda skrb za razvoj podjetja sodi v njegovo službeno dolžnost in ta službena dolžnost se v prvi vrsti ne sme izražati z zaposlevanjem v delu, ki sodi v pristojnost nakupovalca ali prevzemalca. Sicer pa je tudi vprašanje, ali je bilo nujno, da sta se 11. nov. s tem zaposlila kar komercialni in direktor! Odnosi v podjetju. ki naj bodo človeški in prežeti s skrbjo za človeka, pa so drugi del službenih dolžnosti direktorja, če izvzamemo dejstvo, da so takšni odnosi dolžnost slehernega naprednega člana naše družbene skupnosti. O vsem tem se bodo morali v kolektivu iskreno in temeljito pogovoriti. morda prav na občnem zboru sindikalne podružnice ali na kakšnem drugem pristojnem mestu, saj se zdi, da doslej v tem smislu niso ničesar ukrenili. -kt 3000 ha HIBRIDNE KOREZE V KOOPERACIJI V perspektivnem planu razvoja kmetijstva, ki ga je sprejel OLO Murska Sobota je predvideno, da bomo do leta 1961 imeli posejanih v okraju 7600 ha koruze in 55,4 odst. vseli površin koruze v sodelovanju s KZ, da bomo na teli površinah dosegli, čimvečje donose. Dosedanje povprečje pridelka koruze je znašalo po statističnih podatkih I3.6q po hektarju. Leta 1961 naj bi znašal povprečni pridelek po ha 35 q. Če hočemo ta pridelek doseči, moramo na površinah, ki bodo v sodelovanju s KZ in na naših kmet. posestvih, pridelati od 40—80 q po hektarju in tudi na ostalih površinah, k; ne bodo v kooperaciji, precej povečati pridelek. Strokovnjaki, ki poznajo strukturo naših zemljišč, opremljenost KZ in ostale pogoje za pridelovanje, so izračunali, da imamo letos možnost v našem okraju, če sejemo hibridno kuruzo doseči naslednje rezlutate: Na l.100 hektarjih lahko dosežemo povprečni pridelek zrnja 60 q na 1.100 hektarjih lahko dosežemo povprečni pridelek zrnja 75 q na 750 hektarjih lahko dosežemo povprečni pridelek zrnja 90 q in na 50 hektarjih lahko dosežemo povprečni pridelek zrnja 100 q po ha, to pomeni, da lahko v prihodnjem letu pridelamo 22.100 ton koruze na 3.000 ha zemlje, če to površino zasejemo s hibridno koruzo in upoštevamo vse agrotehnične ukrepe, ki so potrebne za uresničenje teh rezultatov. Te številke pa niso nedosegljive, ker smo že letos imel: na naših posestvih, kjer smo to lahko kontrolirali, zelo visoke donose: na posestvu Rakičan ca 130 q zrna po hektarju in na posestvu »Mota« pri Ljutomeru ca 100 q zrna po ha. Torej vidimo, da tam, kjer je bila priprava zemlje, gnojenje in ostala agrotehnika pravilna. tudi rezultat ni izostal. Naš provprečni letni pridelek koruze na 7.385 ha (kolikor smo je posejali lani) je znašal 11.225 ton. Če pa zasejemo samo 5.000 ha s hibridno koruzo in pripravimo zemljo tako, kot jo lahko oh sodelovanju s KZ, 22.100 ton koruze v vrednosti 640.900.000 din, če računamo kg zrnja po 29 din. Ta račun nam pokaže, kako velikanske rezerve imamo v našem poljedelstvu: potrebno je le pravilno pripraviti zemljo (globoko oranje do 50 cm + podrahljavanje 10 cm) in gnojiti, s pravilnimi mešanicami in pravilnimi dozami umetnih gnojil. Že letos so nekateri naš: kmetovalci dosegli izredno ugodne donose s hibridno koruzo, nekateri, ki so bili v sodelovanju s KZ in so poslušali strokovne nasvete, tudi nad 100 q zrnja na ha. Redki so tisti kmetovalci, ki pravijo, da niso dosegli visokih donosov, vendar slabšega pridelka od domačih sort ni imel nobeden. Če pa globlje pogledamo, zakaj posamezniki niso dosegli visokih rezultatov, vidimo, da je bila napaka v slabi pripravi zemlje, v redki setvi ali pa v nepravočasnem gnojenju, tako da gnojila ob spomladanski suši niso delovala tako, kot bi morala. Z ozirom na količine semen in gnojil, ki bodo v prihodnjem letu na razpolago, in na število traktorjev in priključkov, ki so v našem okraju, lahko zasejemo v letu 1959. v našem okraju 3.000 ha zemlje s hibridno koruzo, kar je 40% vseh površin koruze v našem okraju. Ta plan setve je za naše razmere realen, če računamo, da smo v perspektivnem planu predvideli, da bomo imeli v letu 1961 zasejanih v kooperaciji 4.200 ha zemlje. Perspektivni plan je sprejel naš OLO. sprejele so ga naše občine in tudi naši zbori volivcev, zato je naša dolžnost, da ga tudi povsem realiziramo, ker bo to prineslo neprimerno večje dohodke našim kmetovalcem in vsej družbi. Naše poslovne zveze so ta plan (3.000 ha koruze) porazdelile med KZ glede na njihovo sposobnost, površine in kvaliteto zemlje, zadruge so pa dolžne storiti vse, da v povezavi s svojimi člani ta plan tud: izpolnijo. KAKŠNO NAJ BO SODELOVANJE? Bistveni pogoji za dosego velikih donosov so: globoka obdelava zemlje (do 40 cm), da se tako ohrani v zemlji čimveč vlage, da nam poletna suša tako ne škoduje, pravilne količine umetnih gnojil in pa seveda kvalitetno seme. Ker kmet s svojo vprego ne more tako globoko obdelati zemlje, je nujno potrebno, da to prevzame KZ s svojimi stroji. Dalje naj da KZ potrebno seme, umetna gnojila in ostale strojne storitve, ki jih lahko bolje opravi kot kmet, z vsem ostalim materialom in delom pa naj sodeluje kmet. Ves dohodek od proizvodnje pa si razdelita po % sodelovanja oz. po ključu, koliko je kdo sodeloval v proizvodnji. Zaradi boljšega razumevanja poglejmo en primer sodelovanja: Za pridelovanje hibridne koruze 1 ha so potrebna naslednja sredstva in dela. ki jih bosta vložila: I. Zadruga 1. Seme v vrednosti 3.750 din 2. Gnojila: a) Thomasov fosfat v vrednosti 9.350 din b) Kalijeva sol v vrednosti 3.400 din c) Nitrofoskal v vrednosti 12.500 din d) Nitromonkal v vrednosti 10.000 din Zadruga prispeva v materialu 39.000 din V delih: 1. Nakladanje, dovoz in trošenje umetnih gnojil v jeseni 1.240 din 2. Poglobljeno oranje 5.890 din 3. Nakladanje, dovoz in trošenje umetnih gnojil spomladi 1.240 din 4. Kultiviranje s kultivatorjem 1.510 din Zadruga prispeva v delih 9.520 din Ostali stroški: 1. Strokovna služba 5.000 din 2. Zavarovanje proti toči 6.076 din 3. Obresti za obr. sredstva 2.085 din Stroški skupaj 13.161 din Zadruga vloži torej v proizvodnjo skupaj 61.681 din II. Kmetovalec: 1. Hlevski gnoj v vrednosti 30.000 din V dela: 1. Nakladanje, navoz in razmetavanje hlev. gnoja 9.140 din 2. Vlačenje v jeseni (brananje) 300 din 3. Vlačenje spomladi 340 din 4. Setev s strojem ali ročno 2.500 din 5. Branjanje po setvi 340 din 6. Nakladanje, dovoz in I. dognojevanje z umet. gnojili 500 din 7. I. Strojno okopavanje z okopalnikom 1.830 din 8. Okopavanje — ročno in redčenje 1.710 din 9. II. Dognojevanje 200 din 10. II. strojno okopavanje 1.870 din 11. II. ročno okopavanje 1.700 din 12. III. vprežno okapanje 1.170 din 13. Trganje koruze z ličkanjem 7.500 din 14. Odvoz storžev 1.470 din 15. Vlaganje v koruznjak 425 din 16. Jemanje iz koruznjaka 425 din 17. Luščenje zrnja 3.030 din 18. Renta 18.000 din Skupni prispevek kmeta: 82.250 din Stroški skupne proizvodnje torej znašajo: KZ: 61.681 din ali 42.8% Kmeta: 82.250 din ali 57.2% Skupaj 143.931 din. Od vsega dohodka dobi torej zadruga 42.8%, kmet pa 57.2%. Po izračunu strokovnjakov moramo dobiti nb takem vlaganju 75 q zrnja na ha. kar je vrednost v znesku 217.500 din. če računamo, da stane 1 kg zrnja 29 din. Če od tega dohodka odšteemo vse stroške v znesku 143.931 din, nam ostane čisti dobiček 73.569 din in če tega razdelimo po vloženem delu, dobi KZ 31.487 d n. kmetovalec pa 42.082 din čistega dobička za vsak hektar zemlje, posejane s koruzo. (Nadaljevanje na 4. strani) POMURSKI VESTNIK, 20. nov. 1958 3 Zapisek Zdravsteno-prosvetno izobraževanje ženske vaške mladino Zdravstveno-prosvetno dejavnost organizira in vodi v našem okraju organizacija RK ob podpori zdravstvenih in prosvetnih delavcev v raznih oblikah. Posebno organizirana je oblika zdravstveno-prosvetnih tečajev ženske vaške mladine. Letos mineva že sedem let, odkar smo pričeli s prvimi zd ravstvenoprosvetnimi tečaji na vasi. Tečaji so samostojni ali v sklopu kmetijsko gospodarskih šol povsod, kjer so obvezne šole. Prirejajo jih tudi v drugih prostorih. Na tečajih predavajo zdravstveni delavci: zdravniki, medicinske sestre, babice in prosvetni delavci. Organizacija RK vabi absolventke tečajev v vrsto zdravstvenih aktivistov, z namenom, da aktivno sodelujejo pri širjenju zdravstvene miselnosti a pomoči bližnjemu. Tudi v letošnjem letu bodo podobni omenjeni tečaji za vaško mladino. Mož in žena se v zakonu srečata z istimi težavami in problemi. Zato je nujno, da jih rešujeta oba. Krajši tečaji bodo tudi za delavsko mladino iz poglavij, ki mladino najbolj zanimajo (šport, kondicija, važnost prehrane). Podobni tečaj bodo tud! v tovarnah in v večjih podjetjih z njihovimi specfičnini problemi, kot je borba proti poškodbam, higienično in okusno oblačenje, vpliv prehrane na delovno storilnost, itd. Potrebno je torej, da se mladina v čim večjem številu udeleži bližnjih zdravstveno-prosvetnih tečajev. E. V. DOSLEJ POLOVIČEN USPEH krvodajalske akcije v Pomurju Nezadovoljiv odziv krvodajalcev v nekaterih občinah V Pomurju je že od 28. oktobra krvodajalska akcija. Posebna ekipa, ki ima tudi svoj avtobus, rentgen in vse potrebno za odvzem krvi je doslej obiskala občine Cankova, Grad Petrovci-Šalovci in Martjanci, obiskala pa bo tudi ostale občine. Po dosedanjih rezultatih sodeč lahko pohvalimo le občini Peti ovc-šalovci n Grad. Vendar tudi v teh občinah zaslužijo pohvalo le nekatere vasi, kjer so ljudje razumeli pomen in namen krvodajalske akcije. da premalo cenijo to akcijo. V občini Petrovci-Šalovci. kjer je bila doslej krvodajalska akcija najboljša, je bilo opisanih preko 266 prostovoljcev. Najboljši vasi sta bili Petrovci in Domanjševci. Pohvaliti moramo občinski ljudski odbor, predsednika tov. Korpiča ter tajnika in predsednika občinskega odbora RK. ki so se potrudili za tako lep uspeli krvodajalske akcije. V Martjancih na sedežu občine akcija ni tekla najbolje, oziroma vsaj ne tako. kakor je bilo predvideno. Nekateri so se sicer prijavili za oddajo krvi, ko pa je prišla ekipa, jih ni bilo nikjer. D. B. V Cankovi je bil slab odziv krvodajalcev tudi po krivdi množičnih orgunizacij in njihovih odborov. V okolici Rogaševec je bilo nekoliko bolje, vendar so se tudi tu izkazali le posamezniki. Pri Gradu je letos krvodajalska akcija mnogo bolje tekla. Pohvaliti moramo vasi Vadarci in Motovilci. Iz Vadarec je moral avtobus kar dvakrat peljati na odvzem in domov krvodajalce. Za vas Vadarci je 66 krvodajalcev kar lepa številka. Pohvaliti moramo vse organizacije v tej vasi zaradi pomoči vaškemu odboru RK pri zbiranju krvodajalcev. Tudi v Motovilcih zasluži polivalo odbornik RK. ki je od hiše do hiše zbirni krvodajalce. Najslabša je bila udeležba iz vasi Dolič, Trdkova, Matjaševci. Kot vzor naj služi tem vasem slepi tov. Alojz Ropoša iz Gor. Slaveč, ki se je sam prijavil za oddajo krvi, ko je zvedel za akcijo. Ponosen je bil, ko je prejel značko krvodajalca, kljub temu. da je nikoli ne bo videl sam. Ropoša je že več kot pet let slep, po poklicu pa je čevljarski mojster. Pri Gradu kaže pohvaliti mladino in žene, ki so v glavnem oddajale kri. Le redki možje so na seznamu krvodajalcev pri Gradu, kar kaže, Ni prostora za vrtce? Veliko pomanjkanje otroških vrtcev in vzgojiteljic \ Pomurju Krvodajalke pri Gradu V Pomurju deluje danes 18 vrtcev, v katerih je zaposlenih 31 vzgojiteljic in 12 negovalk. V vseh vrtcih je danes nad tisoč otrok, od tega 400 otrok zaposlenih mater. V dveh vrtcih dobivajo otroci celodnevno hrano, v ostalih pa deluje mlečna kuhinja, ki nudi dva obroka dnevno. Vsi vrtci so proračunske ustanove. Starši prispevajo 50—200 dinarjev mesečne. V Pomurju je danes veliko pomanjkanje otroških vrtcev, saj jih primanjkuje še najmanj enkrat toliko. Na vsako vzgojiteljico pride danes povprečno nad 35 otrok, kar otežkoča delo, trpi pa tudi kakovost vzgojnega dela. Že na obstoječih vrtcih primanjkuje 14 vzgojiteljic. Od 12 negovalk pri otroških vrtcih ima le ena ustrezno izobrazbo. Enako je tudi glede prostorov otroških vrtcev. Slednji so po- Žrtvi plina v rudniku Podgorci pri Ljutomeru Pretekli petek se je pripetila v rudniku Podgorci pri Ormožu huda nesreča, katere žrtvi sta bila direktor rudnika Aleksander Čučulovič iz Ljutomera in kopač Martin Žveglar iz Bresnice pri Podgorcih. Omenjenega dne ob pol sedmih zjutraj sta direktor in obratovodja krenila v jašek, da bi pregledala delovišče. Kljub svarilu obratovodje pred nevarnostjo zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom sta se napotila v star opuščen rov, da ga pregledata. Čučulovič je šel nekaj metrov pred obratovodjo. — Nenadoma sem videl, da je padla direktorjeva svetilka na tla — je pripovedoval obratovodja Vozel. Takoj sem vedel, da ga je omamil plin. Priskočil sem na pomoč, toda tudi mene se je pričela lotevati omotica. Z zadnjimi močmi sem zlezel iz nevarnega območja in pohitel po pomoč. Med prvimi, ki so slišali obratovodjev klic je bil rudar Martin Žveglar. S tremi delavci je takoj odhitel na kraj nesreče in le malo je manjkalo, da niso ostali v rovu tudi ti štirje. Žveglar pa ni mogel mirovati, ko e sprevidel, da umira v rovu direktor. Ko si je opomogel od omotice, so ga navezal; na vrv n se je -pustil na mesto nesreče. Ko se je priplazil do ponesrečenega Čučuloviča pa se je onesvestil. Ostali delavci so takoj pričeli vleči za vrv, toda vrv se je utrgala in Žveglar je zdrknil nazaj v območje plina. Okrog osme ure so prispeli na kraj nesreče mariborski po- klicni gasilci. Čeprav je bilo nadaljnje reševanje zelo hitro, sta bila Čučulovič in Žveglar že mrtva. Glas o nesreči v Rudniku Podgorci se je hitro raznesla med ljudi, ki jih je ta tragedija zelo prizadela. Ponesrečeni 24-letni Čučulovič je zapustil ženo in dva nedorasla otroka. -j vsod majhni In neprimerni. Oprema ne ustreza več in le nekaj vrtcev je zasilno opremljenih. Otroška igrišča imajo le trije vrtci in še ta so zasilno urejena. Tudi v Murski Soboti vrtec nima igrišča. Odnos občinskih ljudskih odborov do vrtcev se je zadnje leto zboljšal, vendar vrtci v mestih laže pri-dejo do sredstev. Vsi vrtci razen v Odrancih v Pomurju imajo svoje odbore, k: pa se bodo morali v prihodnje ukvarjati tudi z vzgojno problematiko. Vse to In še marsikaj drugega so ugotovili na nedavnem občnem zboru Društva vzgojiteljic za Pomurje v Murski Soboti. Sklenili so, da bodo študirali skupno na terenu z učitelji in profesorji. Sklenili so tudi, da bodo izvedli poučno ekskurzijo po Sloveniji, si ogledali vrtce in izmenjali misli. D. B. Pred dnevi so v Bodoncih obhajali prvo obletnico svojega vodnjaka. Vaščani in organizacija RK so vložili mnogo sredstev. preden so prišli do vode. Najprej so izkopali studenec globok 64 m. katerega pa so zasipali. iker ni imel vode. Strokovnjak je trdil, da bo 2 m severno od vodnjaka sigurno voda. In res: začeli so kopati nov studenec in na globini 26 m prišli do pitne vode. Od tokrat naprej ima šola in nekaj hišnih številk vodo. Stroški prvega studenca so znašali 1,200.000 din za studenec, ki ima danes vodo (na sliki) znašajo stroški 300.000 din. D. B. Zbor zadružnikov v Križevcih Potrebna so sredstva Petnajst let star bazen pod sebeborsko šolo je bil prejšnjo nedeljo. Udeležba ni bila najboljša, navzlic temu pa je bit zbor zelo pomemben. Na zboru so sprejeli predlagano kandidatno listo za zadružni svet. Volitve v zadružni svet bodo 7. decembra. Ker je maša zadruga po številu članstva zelo močna, bo štel svet zadružnikov 45 članov. Na območju zadruge bo 5 volišč. Posebno presenečenje za zadružnike pa je bila vest, da je naša zadruga prejela od GZZ nagrado v obliki novega telev -zijskega sprejemnika. Zadruga ga je dobila kot priznanje za najboljše organizirano zadrugo v okraju im ker so anketirami zadružniki na zadnjo anketo zelo dobro odgovarjali. Televizor bo tudi delno pripomogel k dvigu splošne ljudske izobrazbe. Sedaj sta v kraju, že dva telvizijska sprejemnika. nb 3000 HA HIBRIDNE KORUZE V KOOPERACIJI (Nadaljevanje s 3. strani) Mislim, da se je obema strankama: kmetovalcu kot zadrugi taka skupna proizvodnja zelo izplačala. Kmet je dobil plačan ves svoj gnoj. Obračunana mu je po 50 din vsaka ura, ki jo je opravil pri proizvodnji koruze, poleg tega je dobil še 18.000 din rente kot lastnik zemljišča. Ker bi bilo nemogoče stehtati vso pridelano koruzo in tako ugotoviti pridelek, bo ves pridelek ocenjen po metražnem sistemu, ki je za to predpisan in se je v praksi že pokazal kot točen. Ocenitev pridelka opravi posebna komisija, v kateri so: pridelovalec, zastopnik KZ in strokovnjak. Ta komisija stehta vzorec, ocen: ves pridelek in na podlagi tako ocenjenega pridelka opravimo potem obračun med zadrugo in pridelovalcem. Ves dohodek si zadruga in kmet razdelita v zrnju ali pa v denarju. Če smo v gornjem primeru delili dohodek od 75 c( koruze med KZ in kmeta v razmerju 42,8 : 57,2, bi pripadlo zadrugi 32 q, kmetu pa 43 q zrnja. Lahko pa oba partnerja napravita obračun tudi v denarju, tako da kmet izplača zadrugi vrednost njej pripadajoče količine zrnja v denarju po takratni prodajni ceni ali da zadrugi protivrednost v drugem blagu (prašiču, govedu itd.). Koruznica pripada v celoti kmetu, zato tudi ni računano delo za njeno pospravljanje. Gornja kalkulacija je samo vzorec, lahko pa zadruga prevzame več dela, seveda pripada potem tudi njej večji % udeležbe ali pa narobe. Pri sodelovanju pa posreduje zadruga še naslednje ugodnosti: 1. Vsa semena, umetna gnojila in vse svoje storitve (oranje, kultiviranje itd.) računa kmetovalcu po lastni ceni, ne da bi pri tem iskala dobiček, saj dobi dobiček iz proizvodnje. Če bo pa prodajala gnojila in semena ter opravljala usluge izven sodelovanja, bo pribijala k lastni ceni določen dobiček tako, da bodo usluge za tistega, ki ne gre v sodelovanje, vedno dražje, četudi bo dosegel tako visok dohodek kakor tisti, ki je v kooperaciji. Poleg tega ima še ta, ki je v kooperaciji, zavarovan pridelek proti toči. 2. Če se dogovori več kmetovalcev, da bodo na svojih sosednjih parcelah zasejali koruzo (skupili kolobar) tako, da traktor ne bo imel praznih voženj in če površina tako zadružnih parcel znaša od 1 do 2 ha, dobijo vsi kmetovalci, ki so tako združili parcele, 5% popusta pri vseh strojnih storitvah zadruge pri tem delu. Če pa zadružna površina znaša nad 2 ha, dobijo kmetovalci 10% popusta pri strojnih uslugah. 5. Če se kmetovalec obveže, da bo na zemljiščih, kjer je sedaj koruza, posejal v prihodnjem letu pšenico tudi v sodelovanju s KZ. dobi na strojne storitve 10% popusta. Sodelovanje pri proizvodnji hibridne koruze je torej za vsakega kmetovalca zelo ugodno, zato sem prepričan, da bomo plan. ki smo si ga določili z lahkoto izpolnili, ker bi moral biti res zaostal kmetovalec, ki ne bi hotel sebi dobro in ne bi izkoristil teh ugodnosti. Štefan Antalič Zdravstveni tečaji v beltinski občini Pred kratkim so se v Beltincih sestali zastopniki šol in Rdečega križa. Pogovorili so se o pripravah za nadaljevanje zdravstvenih tečajev za žensko mladino. Tečaje bodo letos obiskovale dekleta, rojena 1940. 1941 in 1942 leta. Skupno bo obiskovalo tečaje, ki se bodo začeli 1. decembra, nad 500 de- klet. Tečaji bodo v centrih v Beltincih, Lipovcih, Dokležovju, Ižakovcih, Gor. Bistrici in Črensovcih. Ostale vasi so vključene v posameznih centrih. V vaseh, kjer delujejo kmetijsko gospodarske šole. bodo zdravstveni tečaji združeni. Vso skrb za predavanja so prevzeli prosvetni delavci. A. H. Sebeborsko šola je nemara med najlepšimi v Prekmurju. Zunanji videz zgradbe je še danes dober, toda že v kletnih prostorih, ki so bili prvotno namenjeni tečajem in večerni gospodinjski šoli, je pravi bazen talne vode. ki dosega v letnih časih skoraj meter višine. Vlaga pa prodira tudi v gornji del zgradbe. ki je sčasoma vse bolj vlažna in tako obsojena na počasen propad, čeprav je šola stara komaj petnajst let. Seveda bi bilo treba sedaj preprečiti z ustreznim popravilom nepotrebne stroške, ki bi nastali v bližnji prihodnosti v višini več deset milijonov. Šolski odbor je po osvoboditvi, da bi dobil potrebno posojilo. pošiljal prošnje na razne strani, vendar ni uspel, a tudi pristojni občinski ljudski odbor ni imel zaradi nujnejših potreb možnosti, da bi vključil popravilo sebeborske šole v svoj proračun. Zal je Rdeči križ, ki skrbi za male asanacije, sebeborsko šolo prezrl oziroma so jo prezrli v Martjancih. ko so dol id i dodeljeni cement. Tudi notranja oprema šole je že odslužila. Sodijo, da je stara šestde- set let. Po dolgoletnem prizadevanju je šolski odbor letos le dobil za popravilo zgradbe 70.000 din, toda samo nabava cementa, ki bi bil za to potreben, bi presegla to vsoto. Delo bi opravili vaščani, toda kje so ostala sredstva, kvalificirana delovna si la itd? Zato šolski odbor v Sebebor cih, ki nam je poslal ta dopis (ob javljamo ga v skrajšani obliki), sodi da je njegova plat zvona utemeljena 60 LET DELA PGD SEBEBORCI PGD Sebeborci je pred nedavnim proslavilo svojo 60-letnico. Poleg prebivalstva iz bližnje okolice sta se slovesnosti udeležila tudi ljudski poslanec tov. Franc Šebjanič in tov. Kuhar, predsednik občine Martjanci. Vsi navzoči so z zanimanjem poslušali kroniko društva, nato pa se je tov. poslanec zahvalil članom društva za njihovo požrtvovalnost ter jim čestital k jubileju. Ob koncu je predsednik občine izročil gasilcem odlikovanja. -rak- Končan I. kongres telesne vzgoje ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT Pred tednom se je začel pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita prvi jugoslovanski kongres telesne kulture, ki ga je sklicalo 48 političnih in družbenih organizacij, ustanov, združenj in JLA. Kongresu Je prisostvovalo 120 gostov in 1816 udeležencev iz vseh republik. V otvoritvenem govoru je podpredsednik Zvezne uprave »Partizana«, Zoran Polič, pozdravil ugledne goste, med njimi tudi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Aleksandra Rankoviča in Rodoljuba Čolakoviča. Po otvoritvi so prebrali pismo predsednika Tita, ki so ga udeleženci sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. V imenu Zveznega izvršnega sveta je kongres pozdravil podpredsednik Aleksander Rankovič. Kongres je trajal dva dni. Že pred kongresom je kar deževalo predlogov in misli, ki jih bi naj kongres upošteval. Menda doslej še ni bilo podobnega kongresa, ki bi vzbudit v naši javnosti toliko zanimanja in razprav kot prav Prvi kongres telesne kulture. Najpomembnejše misli, ki jih je izrazil kongres, bo morala komisija za telesno kulturo pri Zveznem izvršnem svetu še podrobneje proučiti ob sodelovanju organizacij, ki so dale pobudo za kongres. V resoluciji kongresa je vsekakor najbolj pomembna naloga: »Kongres obvezuje Zvezo športov Jugoslavije, naj ponovno obravnava tekmovalni sistem, da ga spremeni in da dovoli zvezne lige v dosedanji obliki samo v tistih primerih, kadar je to družbeno-ekonomsko upravičeno, kadar ne ruši vzgojne naloge telesne kulture...« in »Vsi športniki morajo biti vzporedno s tem, da se ukvarjajo s športom, vključeni tudi na ne- kem delovnem mestu in se postopoma pripravljati za kakršen koli poklic, ali pa naj študirajo in se strokovno izpopolnjujejo ob pomoči ustreznih štipendij.« Seveda se je veliko delo na področju telesne vzgoje s tem kongresom šele začelo in ga je treba nadalje še pospeševati. V prvi vrsti je seveda množičnost, ki je naši družbeni ureditvi in našemu pojmovanju najbližja. Toča golov! SOBOTA : SLOVAN 8 : 0 Kljub dežju se je zadnjo nedeljo zbralo na soboškem nogometnem igrišču čez 1000 gledalcev, ki so bodrili svoje moštvo k zmagi. Ta zmaga se je že v prvem polčasu pojavila na obzorju, v drugem polčasu pa je bila še prepričljiveje potrjena s končnim rezultatom Sobota : Slovan 8:0! Domači so ves čas igre močno prevladovali na igrišču, kar dokazuje tudi razmerje kotov 13:4. Žoga je bila pretežno na nasprotnikovi strani in se je večkrat obramba Slovana znašla v neprijetnem položaju, ko je morala z zadnjimi močmi posredovati, sicer bi lahko bila katastrofa še občutnejša. Prvi gol je dal Mavčec v prvih sekundah tekme. Igralci Sobote so potlej imeli še več priložno- sti za gol. ki pa jih niso povsem izkoristili, pa tudi gostujoči so zapravili par ugodnih priložnosti za zadetek, saj so v prvem polčasu zastreljali enajstmetrovko in enkrat namesto gola dosegli komaj kot. Zmaga Sobote je po prikazani igri povsem zaslužena, lahko pa bi bila izražena še z večjim številom golov. Tudi gostje bi lahko zabeležili vsaj časten gol, toda njihova napadalna petorca ni znala izkoristiti nekaj ugodnih možnosti. Moštvo Sobote je na nedeljski tekmi za prvenstvo v slovenski conski ligi dobro zaigralo kot celota, čeprav so se tu in tam še pokazale stare hibe posameznikov (ne dovolj povezana igra. premalo točno podajanje žoge. odvečno dribljanje Ekonomci razočarali Gimnazija Celje — ESŠ Sobota 5:2 (3:1) Prejšnjo sredo so nogometaši soboške ESS gostovali v Celju in v okviru nadaljnjega tekmovanja za republiško srednješolsko prvenstvo odigrali tekmo z moštvom tamkajšnje gimnazije. Pričakovanjn so bila. da bodo naši pospravili zmago v svoj žep. Da so bile namere tudi čisto resne, dokazuje njihov prvi gol že v 7. minuti I. polčasa. Strelec je bil Serec. Kakšnih pet minut pred koncem polčasa je bil rezultat še vedno 1:0 v korist gostov, toda zadnje minute so zanje bile usodne, saj so v tem času dobili kar tri gole. Tudi v II. polčasu se položaj ni bistveno spremenil; po Ciganu so dali komaj en gol. prejeli pa še dva. Realen rezultat bi moral biti po vsej verjetnosti 5:1, kajti pristranski sodnik je vodil igro očitno v korist domačinov. Zmaga Celjanov pa je klub temu zaslužena. Med igralci ESS so bili najboljši Puškarič, Sopej in Cigan. POMURSKI VESTNIK. 20. nov. 1958 studenec 4 itd.), ki pa ne morejo zasenčiti zaslužene in tudi pričakovane zmage, Najbolj zaslužen za domače moštvo je bil tudi tokrat najboljši letošnji strelec slovenske lige Maučec s 4 goli (dva mojstrska strela; dirigent napada Zelko je dal 3 (enega Iz enajstmetrovke) in Milenkovič 1 gol. Igro je avtoritativno, na hipe celo preveč ostro, vodil sodnik Jančči iz Maribora. -ko Ferda Sodcu v spomin Prejšnjo soboto so pokopali na bučkovskem pokopališča Sodcovega Ferda-Roperta. Bil je izmed trdnih naprednih ljudi v svojem kraju. Težka bolezen ga je pobrala v starosti 62 let. Pokojnik je bil iz znane zavedne družine. Še mlad je sodeloval v prvi svetovni vojni in se priključil koroškim borcem. Bil je delaven v raznih društvih, soustanovitelj godbe itd. Tudi ko je prevzel manjše posestvo in moral skrbeti za družino, ni nehal z javnim delom. Ob začetku okupacije se je takoj pridružil OF. Že po letu 1942 je aktivno delal z organizatorji narodnoosvobodilne borbe. Bil je zelo pogumen in požrtvovalen. Pri njem so se stekale niti obveščevalnih točk in ilegalne zveze. Potoval je dneve, da je nosil važna poročila. Pri njem so se večkrat mudile razne formacije in politični forumi. Zgodilo se je celo, da so pri enih vratih prišli partizani, skozi druga vrata pa odšli Vlasovci ali policaji. Bil je res pravi korenjak. Tuko je, na primer, nekega tovariša izdal za svojega sina, ko je utrujen spal v sobi in pokazal na hišni seznani, da je tam zapisan. Iz dneva v dan se je bližal dan svobode. Sodec je postal prvi sekretar OF in nato predsednik občine. Zadnja leta ga je ovirala poškodovana noga in bil je tudi druguče bolehen. Še vedno pa so mu žarele oči, bil je vesel in nasmejan, ko je srečal sodelavca iz težkih in slavnih dni. Še pred mesecem se je udeležil otvoritve zdravstvene postaje v Radoslavcih, kjer je bil član gradbenega odbora. Za njim nam ostane njegovo delo in lep spomin na človeka, ki je bil mož, kot se spodobi! J. S. Plesni turnir Avstrija — Jugoslavija Preteklo soboto so doživeli Sobočani prijetno presenečenje. KUD »Jože Hermanko« iz Maribora je priredil pod vodstvom dipl. plesnega učitelja Ludvika Simončiča v dvorani TVD »Partizan« plesni turnir Jugoslavija — Avstrija. Tekmovalo je 8 plesnih parov, od tega 4 pari KUD »Jože Hermanko« iz Maribora in trije pari dveh znanih športnih klubov iz Graza. Sodila sta bivši avstrijski plesni prvak Maierin naš državni prvak Miro Narobe. Zmagali so gostje iz Graza z razliko 14 točk. V imenu TVD Partizan Murska Sobota je goste pozdravil prof. Evgen Titan, vodja plesne skupine KUD »Jože Hermanko« Danilo An-žurej pa je izročil gostom iz Avstrije lično izdelane spominske embleme, ki simbolizirajo Pomurje in še nekaj drugih daril. Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 23. nov. 1958 dr. Miloš Borovšak. Kolodvorska ul. (blok). Tedenski nočni zdravnik - dežurni — na domu od 24. nov. do 28. novembra 1958, dr. Nikolaj Lanščak, Lendavska ul. 7. KRVODAJALCI od 10. nov. do 15. nov. 1958. Franc Celec, Murska Sobota (petič), Marija Vitmajer, Murska Sobota (tretjič), Jože Gjergjek, Murska Sobota (šestič), Matilda Jaušovec, Franc Vrbnjak, Slavica Loparnik, Angela Prelog, vsi iz Logarovec. Terezija Cokan, Lipa (tretjič), Erna Bočkaj, bolnica Murska Sobota (drugič), Marija Titan, Krog, (petič), Stefan Svetec, Martjanci. V imenu bolnikov se najlepše zahvaljuje vsem krvodajalcem transfuzijska postaja Murska Sobota. POROČILA ROJSTEV, POROK IN SMRTI od 10. 11. do 18. 11. 1958. Rojstva: Marija Tomšič iz Kota, dečka; Terezija Horvat iz Bakovec, deklico; Antonija Križan iz Murske Sobote, deklico; Marija Cuka iz Lendavskih goric, dečka; Marija Banko iz Sebeborec, deklico; Marija Peilšmit iz Doline, dečka; Natalija Šporčič iz Lendave, deklico; Terezija Hodnik iz Velike Polanc, deklico; Pavla Martinec iz Gornje Radgone, dečka; Anica Babič iz Kamenščaka, deklico; Anica Raščan iz Podlesja, deklico; Anastazija Perdigal iz Dokležovja, deklico; Olga Podlesek iz Nemčavec, deklico; Olga Jelenovec iz Murske Sobote, deklico; Zlatka Granfol iz Polane, dečka: Anica Kurnik iz Rodmošč, dečka; Elizabeta Jerebic iz Lendave, dečka; Milena Šarkezi iz Černelavec, dečka; Marija Bukovec iz Kobilja, dečka; Jolanka Flisar iz Marovec, deklico. Poroke: Kokaš Evgen, delavec iz Černelavec in Cencer Rozalija, delavka iz Černelavec; Ouček Karel, zidarski pomočnik iz Rankovec in Šiftar Olga, poljedelka iz Murske Sobote. Smrti: David Vendel, star 56 let iz Lendave, Kolbl Matilda, stara 38 let iz Cvena. MURSKA SOBOTA — Od 21. do 23. novembra ameriški barvni film »Bitka v Apaškem klancu«; od 24. do 25. novembra jugoslovanski film »Veliki in mali«; od 26. do 29. novembra jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«. LJUTOMER — Od 22. do 23. nov. ameriški film »Beg iz Gvajane«; od 26. do 27. novembra ameriški film »Vzhodna stran — zapadna stran«. GORNJA RADGONA — Od 22. do 23. novembra ameriški film »Čas obračuna«; od 26. do 27. novembra mehiški film »Meksiko u pjesmi«. LENDAVA — Od 21. do 23. novembra ameriški kavbojksi film »Dimni signal«; od 25. do 26. novembra italijanski film »Filumena Marturano«. VIDEM OB ŠČAVNICI — 23. nov. ameriški glasbeni film »Beli Jorgovan«. CEPINCI — 23. novembra »Ona je vedela kaj hoče«. GRAD — 23. novembra slovenski film »Trenutki odločitve«. VERŽEJ — 23. in 24. novembra ameriški film »Nocoj bomo peli«; 26. novembra danski film »Ni še prepozno«. VELIKA POLANA — 23. novembra angleški film »Gonjen do smrti«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Od 22. do 23. novembra ameriški barvni film »Na daljnjem severu«; 26. novembra avstrijski film »Robin Hud«. Razpisujemo službeno mesto za SEKRETARJA relejne radijske postaje v Murski Soboti Pogoji: Ustrežujoča šolska izobrazba, znanje madžarskega jezika in strokovnost v administraciji Interesenti naj sc v roku 5 dneh osebno ali pismeno javijo na OO SZDL, M. Sobota, Trubarjev drevored 2/1 _______________0-1071 POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetja »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor ia odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni ia naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 109, polletna 209, celoletna 499 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, 1-365 II. Sobota, številka 695- 70 — Tisk Pomursko tiskarne v Murski Soboti Komisija za uslužbenske zadeve pri Okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti razpisuje naslednja delovna mesta: 1. 1 ZA EKONOMSKO-ANALITSKO SLUŽBO, 2. 1 ZA KNJIGOVODSKO-INŠTRUKTAŽNO SLUŽBO, 3. 1 ZA STROKOVNO ŠOLSTVO IN KADRE, 4. 1 ZA STATISTIKO, 5. 1 ZA ADMINISTRACIJO Pogoji : ad 1. ekonomska fakulteta, ad 2. računovodja s popolno srednjo šolo, ad 3. popolna srednja šola, ad 4. nižja srednja šola in lepa pisava, ad 5. ekonomska srednja šola in znanje strojepisja Rok za prijavo 1. decembra 1958 Nastop službe je možen takoj O-1069 Nedelja, 23. nov. — Milivoj Ponedeljek, 24. nov. — Janez Torek, 25. nov. — Katarina Sreda, 26. nov. — Januša Četrtek, 27. nov. — Bernard Petek, 28. nov. — Jakob Sobota, 29. nov. — Ust. nove Jugosl. VREMENSKA NAPOVED za čas od 21. do 30. nov. Prevladovalo bo suho vreme. V nižinah pogoste megle, ali nizki oblaki, po gorah pa po večini jasno. Padavine se pričakujejo okrog 22. nov. in ob zaključku meseca. Koncem novembra je na vidiku močna ohladitev. 2 ha in 16 a ZEMLJIŠČA z gospodarskim poslopjem v Plitvicah pri Apačah prodam. Poslopje v slabem stanju, cena 350.000. Naslov v oglasnemo ddelku. M-1067 GOSPODINJSKO POMOČNICO, začetnico ali z znanjem nekaj kuhe, sprejmem v dobro službo v predmestju Maribora. Plača 4000 do 5000 din. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1070 Dijaška zadruga ESŠ v Murski Soboti PREPISUJE in RAZMNOŽUJE ves tipkani material. Dela solidno in poceni! M-1066 MOSTNO TEHTNICO z nosilnostjo nad 5 ton kupimo. Ponudbe na Trgovsko podjetje »Železo«, Murska Sobota. M-1072 HRASTOVO SAMSKO in belo otroško posteljo prodam. Koles Jože, Stefana Kuzmiča ul.. Murska Sobota. M-1073 RIBIŠKA DRUŽINA M. SOBOTA poziva člane, da nemudoma, a najkasneje do 25. t. m. oddajo STARE RIBOLOVNICE starešinstvu — Murska Sobota, Lendavska 8. Do gornjega roka bomo zbirali prijave starih in novih članov. Ribičem, ki ne oddajo pravočasno ribolovnic ne bomo izdali novih! Starešinstvo M-1065 VISOKOPRITLICNO HIŠO, v dobrem stanju, z vrtom ugodno prodam. Lega sončna, cena ugodna. Naslov v upravi lista. M-1061 ŽENSKI IN MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, dobro ohranjen, prodam. Vprašati: Kolar, Štefana Kovača 15/1. M. Sobota, novi blok. M-1074 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1075 VEŠČ SEM RAČUNOVODSKIH, finančnih in davčnih poslov ter želim spremeniti delovno razmerje. Trenutno študiram. Naslov v oglasnem oddelku. M-1059 Avtobusni promet Maribor poslovalnica Murska Sobota sprejme v službo POMOŽNEGA DELAVCA Nastop službe takoj. Reflektanti naj se javijo na upravi poslovalnice. Murska Sobota, Štefana Kovača cesta. 0-1060 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA p r o d a OSEBNI AVTOMOBIL znamke »Škoda« 1200 v dobrem stanju. Avtomobil je na ogled vsak delovni dan od 8. do 12. ure v garaži OLO Murska Sobota 0-1064 OBVESTILO Naročnike »POMURSKEGA VESTNIKA«, ki so v zaostanku z naročnino za leto 1958, prosimo, da to poravnajo najkasneje do konca meseca novembra, ker jim v nasprotnem primeru ne bomo mogli več pošiljati lista. UPRAVA ČLANI SINDIKATA POZOR! S 1. decembrom 1958 bo pri občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti, začela redno poslovati vsak ponedeljek od 15. ure dalje PRAVNA POSVETOVALNICA Člani, sindikata! Poslužujte in obračajte se z vsemi nejasnimi vprašanji, pismeno ali ustno. Pravna posvetovalnica je tista, ki želi pomagati in razvozlati vsa nejasna vprašanja iz področja predpisov ali kakršna koli druga vprašanja, kar se tiče našega delovnega človeka. 0-1065 GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« IZOLA PRI KOPRU sprejme takoj, najkasneje do 1. decembra 1958 50 KVALIFICIRANIH ZIDARJEV 5 KVALIFICIRANIH TESARJEV 50 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Delo je na gradbiščih v Kopru. Samska stanovanja so zagotovljena. Celodnevna kvalitetna hrana stane 4.500 din mesečno. Plačilni pogoji so ugodni. Terenski dodatek tudi za nekvalificirane delavce. Interesenti naj se javijo s predpisanimi dokumenti v upravi GP »Gradbenik« Izola. Tomažičeva 16. 0-1062 AVTOBUSNI PROMET MARIBOR — POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA obvešča prebivalstvo Pomurja, da prične z dnem 24. NOVEMBROM 1958 in sicer SAMO OB DELAVNIKIH obratovati nova avtobusna proga na relaciji MURSKA SOBOTA -MARIBOR ODHOD IZ MURSKE SOBOTE — 8.00 URI PRIHOD V MARIBOR — 10.55 ODHOD IZ MARIBORA — 12.00 URI PRIHOD V MURSKO SOBOTO — 14.55 OB PRAZNIKU REPUBLIKE POŠILJA ISKRENE POZDRAVE PREBIVALCEM POMURJA TER SE PRIPOROČA KOLEKTIV O-1068 Bojan Šinko Mrlič v avtu Nenadoma je nekdo zagrabil Oničevega nasprotnika od zadaj in ga brž vklenil. Manzini se je sklanjal nad ujetnikom. Oči so se mu grozeče bleščale. Enega zlikovca je imel vsekakor dovolj trdno v pesteh. Onič se je olajšano vzravnal. Ko je ugotovil, da je nepoškodovan, se je jel razgledovati okrog sebe. Njegovega prvega napadalca ni bilo nikjer več. O, seveda! Dr. Krauss, živ in zdrav, je klečal na zlikovcu tam na gozdnem parobku in preklinjal v najčistejši italijanščini. Celo Onič se mu je moral nasmehniti. Tudi drugega ujetnika so že imeli z lisicami na rokah. Tretjega zlikovca pa ni bilo nikjer. Kakor da bi se vdrl v zemljo! Lov za njim je bil zaman. Komisar je sprva menil, da se je kje v bližini skril in čakal na izid spopada v upanju, da bosta njegova pomagača premagala svoja nasprotnika. Ker pa ni ostal za njim niti las, je sklenil, da bo poslal za njegovo sledjo ljudi pozneje, seveda na najhitrejši in najbolj učinkovit način. In kje je bila Syl z Marshallom? V naslednjem trenutku je Onič že bil pri sivem avtomobilu. Oba pogrešanca sta sedela na zadnjih sedežih. Pravzaprav je sedela le Syl in si v svojem kotu drhteče pokrivala obraz z dlanmi. Tajnik je v drugem kotu zleknjen — spal. Ko ga je Onič pošteno stresel in mu potipal žilo, je ugotovil, da je tajnik pokojnega Isaaca Parkerja mrtev. Nikjer na telesu ni imel nobene rane. Vzlic temu v njem ni bilo življenja. Prijel je Syl za roko in ji pomagal na prosto. Še je drhtela po vsem telesu. Njen pogled pa je bil tako nezaupljiv, kakor da ga ne bi še nikoli v življenju videla. Izražal je strah, žalost in sovraštvo obenem. »Gospodična Parkerjeva, pomirite se vendar! Vse se je dobro končalo. Rešili smo vas iz rok vaših ugrabiteljev,« ji je začel nežno prigovarjati. »Ali veste, kaj se je zgodilo z Marshallom?« jo je še vprašal. »Kdo ste? Kaj mi hočete? Kdo je ta mrlič v avtomobilu?« je vsa iz sebe med jokom govorila Syl. Njene fino oblikovane ustnice so bile brez krvi. Sedaj je pristopil k njima Manzini. Tudi njega ni spoznala. Kaj so storili zlikovci z njo, da se je nenadoma tako spremenila? Saj je bila še zjutraj junaško in razumno dekle, ki je tako hrabro prenašala očetovo izginotje, oziroma ugrabitev, če ne celo smrt! Onič, Manzini in dr. Krauss so si razlagali to nenadno spremembo tako, da so ji iz strahu popustili živci. Povsem nerazumljivo pa jim je bilo to, da je, kot je kazalo, dekle popolnoma izgubilo spomin. »Potrebna ji je hitra zdravniška pomoč,« je zaskrbljeno menil dr. Krauss. Toda kje dobiti zdravnika sredi prazne ceste? Obe limuzini sta bili skoraj na dvoje in ker so na križišču krenili z glavne ceste, ni bilo blizu niti žive duše, kje šele, da bi pripeljal mimo kakšen avtomobil. Potrebni so bili nagli ukrepi. Manzini je odločil, da bo ostal s tržaškim šoferjem, ki se je medtem že osvestil zaradi neznosnih bolečin v prsnem košu, z obema ujetnikoma in mrtvim Marshallom na mestu nesreče in spopada. Onič in dr. Krauss pa sta vsak z ene strani podprla Syl, ki je še vedno jokala in drhtela po vsem telesu in se z njo napotila peš na križišče. Pri tem je dobil Onič od Manzinija nalogo, da spravi mlado damo s prvim avtomobilom, ki pripelje mimo, v sanatorij, dr. Krauss pa naj bi takoj obvestil padovansko policijo, da ukrene vse ostalo, kur je potrebno. Okrog poldne so se za Syl zaprla vrata najboljšega pado-vanskega sanatorija in nekako ob istem času se je Manzini s poklicnimi tovariši na padovski policiji spet lahko dobil dela, ki pa je bilo sedaj mnogo težje in še bolj zagonetno kot pred dnevi, ko so našli mrliča v Oničevem avtu. Za zdaj je Manzini vedel samo to, da ima opravka z isto tolpo. Kazalo je, da so bili ugrabitelji ameriškega znanstvenika in finančnika tudi morilci njegovega tajnika. Morda je bil ugrabitelj atomskega znanstvenika in morilec njegovega tajnika ena in ista oseba? Morda ... Kdo ve? Na kak način je bil umorjen Gregory Marshall, Manzini spočetka ni vedel. Tudi obdukcija ni odkrila mnogo. Naposled so izvedenci izjavili, da je bil Marshall zastrupljen. Stvari so se bile sedaj zasukale tako, da je bil Peter Onič s svojim švicarskim prijateljem v še večji zagati kot prej. Kot izkušen pravnik je zajetni Švicar domneval, da sta bila Američana vsak po svoje žrtvi zato, ker sta nekaj vedela in nameravala. To nekomur — in ta nekdo je bil dokaj močan in nadvse odločen, pa naj si bo fizična, pravna ali kakršnakoli oseba, — nikakor ni bilo pogodu. Vsekakor so bile vmes stvari v zvezi z nadaljnjim razvojem atomske znanosti. Toda če bi hotel kdorkoli zvedeti za atomske skrivnosti, s katerimi nedvomno — in morda celo edini — razpolaga Isaac Parker, bi se jih lahko polastil na mnogo bolj dostojen način. Dr. Krauss je kmalu zaslutil, da gre za nekaj več, prav gotovo mnogo več, kot je sklepal Manzini. Za slednjega je bilo preveč zapeljivo dejstvo, da je bil izginuli atomski strokovnjak hkrati tudi finančnik in vse njegove domneve in ugotovitve so vodile v to smer. Ker pa je bil dr. Krauss eden izmed glavnih delničarjev nekega velikega švicarskega lista, je sklenil, da stvari ne izpusti iz rok in četudi bi moral osebno poročati o izsledkih preiskave, ki je obetala senzacionalna odkritja. Gregory Marshall je s smrtjo plačal svoje zvesto službovanje Isaacu Parkerju, a tudi duševno stanje lepe Syl je bilo toliko kot brezupno. Po dveh dneh skrbne zdravniške nege ni bilo njeno zdravje boljše niti za las. Tajnik njenega očeta je bil rešen vseh muk — duševnih in telesnih. Svl pa je trpela, da se je Oniču, ki jo je smel vsako popoldne na kratko obiskati, v nemi boli stiskalo srce. Policija je prva dva dni izvlekla iz obeh ujetnikov toliko kot nič. In sedaj je Manzini sklenil, da bo z njima vnovič poskusil srečo. Prvi ujetnik je trdovratno zanikal svojo krivdo. Trdil je, da se piše Mario Poggio, šofer in avtoizvošček iz ulice Pestalozzi v Milanu. Neznanca, ki ga je najel, da sploh ne pozna, je sprva trdil. Manzini ga je opomnil na to, v kakšni družbi so ga našli in dodal, da se je z obema zlikovcema postavil tudi v bran policiji. Zagrozil mu je, da ga bo obdolžil vseh zločinov, ki sta jih počela oba zlikovca v njegovi družbi. »Toda jaz vem tako bore malo,« se je jel mehčati mož. »In kaj je to bore malo?« »Saj prvič slišim, da sta zlikovca. Sem šofer in avtoizvošček ter izipolnim vsako naročilo, tudi Saharovljevo, ki je po trčenju z vašo limuzino pobegnil. »Saharov?« ga je prekinil komisar. »Ali je to njegovo pravo in edino ime? In če je, ali je Saharov Rus?« »Predobro plačuje moje šoferske usluge, da bi spraševal za stvari, ki mi niso mar. Že večkrat sem ga prevažal po Milanu in drugod. Zdi se mi. da je naturalizirani Italijan, saj govori odlično italijanski. Dan pred trčenjem mi je telefoniral, naj pridem z limuzino ponj. To sem za dobro plačilo tudi storil in menim, da se s tem nisem pregrešil zoper naše zakone.« »Je to vse, kar veste?« POMURSKI VESTNIK, 20. nov. 1958 5 SLOVENCI OB MORJU — SLOVENCI OB MORJU — SLOVENCI OB MORJU — SLOVENCI OB MORJU — SLOVENCI OB MORJU — SLOVENCI OB MORJU — SLOVENCI OB MORJU — SVET, KI GA PREMALO POZNAMO Zares ni čudno, da se Slovenc: med sabo premalo poznamo. Umetne pregrade so nas delile dolga stoletja, 'kajti zemljepisna lega našega ozemlja in njene naravne lepote ter bogastvo so bili več kot tisoč let tarča pohlepnih tujcev, ki so ga po mili volji kosali, delili in celo prodajali. Večna težnja naših prednikov po združitvi vseh Slovencev v enotno in svobodno ozemlje se je uresničila šele v minuli svetovni vojni, ko je prišla do izraza tudi volja malih narodov. Torej je povsem razumljivo, da poznajo ljudje ob naši severovzhodni meji boljše svoji sosedi Avstrijo in Madžarsko kot pa južni del svoje ožje domovine — Slovensko Primorje. No, danes je drugače. Medtem, ko nam je bila še pred nekaj leti ta sončna pokrajina nedostopna, je po londonskem sporazumu 1954. leta postala sestavni del Jugoslavije. Tudi naši ljudje jo rad: obiskujejo, predvsem mladina, ki jo najbolj privlačijo lepote Postojnske jame, značilnosti Krasa in predvsem prelepa obala Slovenske Istre. Kdo lahko trdi, da ga morje ni očaralo s svojimi lepotami! Prevzet od neskončnosti te skoraj vedno nemirne gladine pa je le malokdo v svojem bežnem srečanju z morjem pomislil, kakšno neprecenljivo bogastvo je v njem in kako dragocena je morska pot, ki veže med sabo vse kontinente. Prekrižani načrti velesil Kdor ve, da so se naši predniki naselili na obalah skrajnega severnega kotička Jadranskega morja že pred 1400 leti, pač lahko razume našo prizadetost, saj so nam razni osvajalci vse do nedavnega odrekali pravico do tega koščka naše zemlje. Resda, ni dolga slovenska obala, komaj nekaj nad 20 kilometrov je je med Debelim rtičem in piranskim zalivom, vendar pomeni za naše gospodarstvo neizčrpen vir bogastva. In vendar so nam zavezniki po drugi svetovni vojni hoteli odvzeti pravico do tega ozemlja, ki je imelo kljub dolgoletni raznarodovalni politiki južnih sosedov v večini slovenski živelj. V juliju leta 1945 je namreč morala Jugoslavija sprejeti razdelitev po jugoslovanski vojski osvobojeno ozemlje na dve polovici na cono A in cono B. Prvo z mestom Trtstom so zasedli začasno Angleži in Američani, drugo s Koprom pa Jugoslovani. Ko je bila 1947. leta sklenjena mirovna pogodba z Italijo, j e postalo področje Trsta z okolico in Slovenska Istra Svobodno tržaško ozemlje. To naj bi bila samostojna država pod varstvom OZN. Vendar ni to ozemlje kot samostojna država nikoli zaživelo. Ljudstvo Slovenske Istre je vse bolj dvigalo glas, da se želi priključiti k svoji matični domovini. Tudi naša država je vložila velike diplomatske napore, da se je volja primorskih Slovencev lahko državnopravno uveljavila. Tako je bil 5. oktober 1954. leta končno podpisan londonski sporazum, po katerem je prišlo v meje Jugoslavije celotno koprsko področje z Izolo in Piranom ter del anglo-ameriške cone, medtem ko so Italijan: dobili nekoliko okrnjeno področje cone A s Trstom. Rezultati naše miroljubne politike Naši odnosi z Italijo so se zahvaljujoč miroljubni politiki naše države ne samo normalizirali, ampak lahko že danes govorimo o vsestranskem sodelovanju z našo južno sosedo na kulturnem in gospodarskem področju. Rezultat skupnega prizadevanja in želja po zbližanju obeh ljudstev je bil Videmski sporazum, sklenjen med vladama Jugoslavije in Italije 1954. leta. S tem sporazumom je bil končno urejen mali obmejni promet in prebivalci gorskega, tržaškega, koprskega in bujskega področja lahko s prepustnicami prekoračijo državno mejo na številnih prehodih 4-krat mesečno v obeh smereh. Ta sporazum je bil pogojen z vrsto uspešno rešenih vprašanj političnega in gospodarskega značaja ter je očiten dokaz dobre volje im pripravljenosti obeh narodov za vsestransko sodelovanje. V tem obdobju se je dotok prebivalcev iz notranjosti naše republike v slovensko obalno področje neverjetno povečal. Vzroke moramo iskati v naglem gospodarskem razvoju, predvsem pa industrializaciji koprskega obmorskega področja. Zlobneži sicer meni jo, da je Trst glavna vaba za večino prišlekov, vendar ta ugotovitev drži le delno. Toda več o tem pozneje. Štiri plodna leta Prav te dni so minila štiri leta od priključitve Slov. Istre k svoji matični državi. Odstranitev umetno ustvarjene meje je dobila močan odraz v političnih razmerah, prav tako tudi v družbeno ekonomskih odnosih na celotnem obalnem področju. Resda so za gigantski napredek osnovna baza visoke investicije, vendar ne moremo prezreti vloge naših delovnih ljudi (med njimi tudi mnogo Pomurcev), ki iz dneva v dan spreminjajo obličje tega zaostalega ozemlja, često s pomanjkljivimi tehničnimi sredstvi. Težko bi bilo naštevati dolgo vrsto gospodarskih podvigov, saj je vsa Slovenska Istra eno samo veliko delovišče. Izgradnja motornih koles »Tomos« v Kopru, gradnja koprskega pristanišča, ustanavljanje močnih podjetij vseh panog gospodarstva in industrije, obnavljanje zastarelih industrijskih obratov in pospešena gradnja turističnih objektov in naprav so le del načrtnega prizadevanja za napredek Slov. Istre. Tudi za boljše izkoriščanje plodnih površin, predvsem pa za načrtno kmetijstvo zadružnih in zasebnih gospodarstev, so v zadnjem času precej storili. Pravkar so se lotili življenjsko važnega problema — komasacije zemljišč. Ker je samo v koprski in piran- ski občini čez tisoč hektarov razdrobljenega zemljišča, bodo z združitvijo precejšnjih kompleksov končali že do konca tega leta. Skoraj neverjeten razmah beležijo na področju stanovanjske izgradnje. Kdor se na primer že več let ni mudil v Kopru, se mu prav lahko zgodi, da v senci mogočnih stanovanjskih blokov ne bo Barčica po morju plava ... spoznal prejšnjega sivega mesta z razpadajočimi, več sto let starimi stavbami. Vendar doživlja tudi Koper, kar zadeva stanovanjski prostor, usodo vseli naših mest; stanovanjska stiska je tudi tukaj problem, ki ustvarja skoraj brezupno situacijo. In to kljub odselitvi številnih Italijanov, ki so po določilih londonskega sporazuma lahko nemoteno zapustili naše ozemlje. Odprli smo okno v svet Odveč bi bilo poudarjati izreden pomen, ki ga ima za nek narod morska pot v širni svet. Sicer smo bili Slovenci že prej posredno povezani z morjem; kaj pomeni biti odrezan od tega elementa, vedo najbolj države v notranjosti Evrope kot na primer Avstrija, ČSR, Madžarska itd., ki za tranzitni promet (promet čez tuje države) plačujejo ogromne vsote denarja. Za ilustracijo naj omenimo, da je samo v prvi polovici letošnjega leta znašal jugo-slovansko-avstrijski blagovni promet 200 tisoč ton in se je s tem povzpel na okrog 15 milijard dinarjev. S priključitvijo Slovenske Istre smo dobili Slovenci neposredni slik z morjem. Končno se je odprlo tudi nam okno v svet in smo v kratkem razdobju ustanovili lastno trgovinsko mornarico. Vsekakor je razveseljivo, da Splošna plovba Piran razpolaga že danes z nad 60 tisoč tonami ladjevja. Sicer pa — kdo ne pozna naših prekomorskih orjakov kot »Rog«, »Zelengora«, »Pohorje«, »Ljubljana« itd., ki plovejo po vseh oceanih pod slovensko zastavo in ustvarjajo našemu gospodarstvu milijonske dohodke v devizah. Z gradnjo koprskega pristanišča, ki naglo napreduje, so se perspektive za razvoj slovenskega pomorskega gospodarstva še povečale. 155 m operativne obale, kjer bodo lahko pristajale deset-tisočtonske prekomorske ladje, bo končano do 27. novembra letos. S tem bo dograjena prva tretjina nove obale in Koper se bo uvrstil v vrsto mednarodnih tovornih pristanišč. Prvo predstavo o obsežnosti teh del bomo dobili, če predočimo. da so dvignili z morskega dna že nad pol milijona kubikov usedlin in kamenja. Očilno je kako velik pomen pripisujejo jugoslovanski gospodarski krogi temu pristanišču. Reško namreč že dolgo ni več kos naraščajočemu blagovnemu prometu, ki zavzema čedalje večji obseg, saj je znano, da se avstrijski tranzitni promet usmerja vedno bolj preko Jugoslavije. Zato se ne smemo čuditi zaskrbljenosti italijanskih pomorskih krogov, ki izražajo bojazen, da bo tržaško pristanišče z dograditvijo koprskega močno izgubilo na pomenu. Pred nedavnim je člankar v tržaškem dnevniku »II corriere di Trieste« celo zapisal, da je tržaška luka obsojena na hiranje in poziva odgovorne gospodarske kroge v Italiji, naj ne podcenjujejo sijajnih perspektiv jugoslovanskih pristanišč. Za povečano zmogljivost obalnega ladijskega prometa pa bo poskrbelo pred nedavnim ustanovljeno pomorsko podjetje »Obalna plovbi Koper«, ki ima v sestavi svojega ladjevja več tovornih in potniških plovnih enot. Za zaključek naj omenimo še zavidljive uspehe ribiških zadrug »Riba« in »Ribič« v Izoli oz. Piranu, ki s svojimi hitrimi ladjami in moderno ribiško opremo dosegalo sijajen ulov ter lahko popolnoma zadovoljijo surovinske potrebe močne ribje predelovalne industrije na tem področju. Da so slovenski ribiči zasloveli tudi v svetu, dokazuje dogovor z Egiptom, po katerem naše ribiške ladje redno obiskujejo egiptovske vode, da bi posredovali svoje izkušnje in metode sodobnega ribarjenja domačim ribičem. Na vrsti je — »železna cesta« Slovenska Istra nima železniške povezave z zaledjem. Pred drugo svetovno vojno je sicer te kraje povezovala lokalna ozkotirna železnica, vendar je takratna fašistična Italija še enkrat dokazala. koliko ji je do napredka okupiranega ozemlja. Železnico so namreč med vojno razdrli in vkrcali na transportne ladje, da bi jo prepeljali v Abesinijo, ker bi tako lažje izkoriščali naravna bogastva te neslavno podjarmljene dežele. Vendar ta nenavadni tovor ni prišel nikoli do cilja, ker so ga angleški bombniki poslali z ladjami vred na morsko dno. Torej je bila Slovenska Istra vsa leta po vojni do priključitve k Jugoslaviji praktično odrezana od sveta. V zadnjih letih se je tudi stanje v potniškem in tovornem prometu močno izboljšalo in je danes zmogljivost transportnih in potniških avtobusnih podjetij povsem zadovoljiva. Seveda se bo z dograditvijo pristanišča v Kopru položaj bistveno spremenil in kamionski transport ne bi bil kos večkrat povečanemu prometu, da ne omenjamo predvidenega tranzitnega transporta in eventuelno ČSR in Madžarsko. Torej nam ne preostane drugo kot gradnja železnice do Kozine na odcepit proge Divača—Pula, kar znaša okrog 40 km kamnitega kraškega sveta. Težko je reči, če bo predvidenih 5 milijard za ta dela zadostovalo. Sicer pa od tega načrta ne nameravajo odstopiti, saj so vse gospodarske organizacije na tem območju močno zainteresirane za to gradnjo. S to pridobitvijo se obeta tudi turizmu na slovenskem obalnem področju nesluten razmah. Znano je, da je prav ta pomanjkljivost odvračala številne domače in tuje letoviščarje od naše obale. Sicer pa sodi avtobusni, torej potniški promet v Slovenskem Primorju z odličnimi zvezami med primorjem in zaledjem v vrsto vzorno organizirane potniške službe v Jugoslaviji, tako po številu iti udobnosti vozil, kot po prvorazrednih cestah. Težave so le v tem, ker številni potniki zavračajo potovanja s tem prevoznim sredstvom. Skoraj neverjetno zveni, da sprejme v poletnih mesecih tesna in slabo urejena avtobusna postaja v Kopru dnevno nad 180 avtobusov z nekaj tisoč potniki. Če omenimo še številna domača in tuja motorna vozila, ki drvi jo v času sezone često v neprekin jeni koloni v naša znana letovišča, ni težko dobiti predstave, kakšen je promet na magistrali Ljubljana—Koper. Vendar kljub temu vrvežu zabeležijo tukaj relativno malo prometnih nesreč, zato velja prav v tem primeru omeniti pravilo: dobre ceste — varen promet. In trezni šoferji, seveda ... Najbolj odprta meja v Evropi Tudi v inozemstvu danes prevladuje mnenje, da je med Jugoslavijo in Italijo najbolj odprta meja v Evropi. Število prehodov je iz leta v leto večje. Medtem ko je bilo leta 1956 in 1957 štiri oz. šest milijonov prehodov, beležijo letos porast, da bo po predvidevanjih obmejnih organov preseglo to število 7 milijonov prehodov. Večina imetnikov propustnice, s katero lahko vsaka oseba po Videmskem sporazumu štirikrat mesečno prekorači državno mejo na številnih obmejnih prehodih, nima razen obiska svojcev, znancev ali manjših nakupov nobenih drugih namenov. Vendar so tudi pogosti primeri, da poskušajo razni tuji in domači špekulanti izkoristiti položaj na meji. Vendar se jih večina na prehodih, kljub gneči, kmalu »opeče«. Tisti pregovor o vrču in studencu bi bil najbolj umesten za to vrsto protizakonitih podvigov, kajti prej ali slej se vsaka špekulacija konča v spretno nastavljeni mreži carinikov. Ni dvoma, da bi tihotapstvo zavzelo mnogo širši obseg, če obmejni organi ne bi tako vestno opravljali svoje dolžnosti. Niso namreč redki primeri, da cariniki pretipajo sumljivega potnika in njegovo vozilo (če ga ima) do obisti. In velikokrat ne zaman. Tukaj tudi izurjenost v tem »poslu« in spretna kamuflaža pomeni prav malo. Pred dnevi so na primer odkrili zanimiv primer tihotapstva, ko so nekemu zelo prijaznemu Dunajčanu temeljito pre- Trije veseli bodoči mornarji ob slovenskem morju — v tovariškem objemu (Foto Temlin) gledali avto. In ne zaman. V posebej vgrajenih ceveh pod avtomobilom so našli nekaj tisoč ročnih ur, ocenjenih na 21 milijonov dinarjev. Sicer pa se temu ne smemo čuditi. V kapitalističnih deželah zavzema lov za lahkim zaslužkom neverjeten obseg. Ko zmanjka naivnih žrtev doma. se tak »podjetnik« prav lahko spomni na jugoslovansko »tržišče, kjer pa mu naši cariniki navadno že na prvem koraku stopijo na prste. In to kljub najbolj odprti meji v Evropi. Boro Borovič SLAVKO KLINAR NA TURISTIČNI TUBI Makedonija je dežela številnih turističnih zanimivosti, ki se kar same ponujajo popotniku, da jih obišče. Naj omenim samo starodavne cerkve in samostane, ki sodijo po svoji starosti v srednji vek, n njihove freske in slikarije so v posebni razstavi že vzbujale pozornost ljubiteljev stare umetnosti po vsej Evropi. Vožnja z avtobusom po ozki soteski med Mavrovskim jezerom in Ohridom je bila dokaj zanimiva: voziš se uro dve. a lahko domala na prste prešteješ ljudi, ki jih srečaš! To so šiptarski in makedonski kmetje. ki se podajajo v gore, ostajajo tam v okrilju matere narave po več dni. n ko se vračajo, se pridno poslužujejo avtostopa ... če se jim kajpak nasmehne sreča, sicer pa morajo pešačiti tudi po ves dan. da se vrnejo v svoje kraje. Šoferji to na moč upoštevajo! Tudi hiše so v tej soteski prave bele vrane, dokler . . . Obstanemo in se par minut vzpenjamo navkreber. To stori večina potnikov, ki se vozijo tod mimo. Nepozaben ostane obisk Biogorskega Manastirja, cerkve, ki je takorekoč prilepljena ob strmi hrib in vzbuja že od zunaj občudovanje. Nekateri med nami so bili tolikanj nesrtpni. da niso mogli učakati vratarja. ki je zarožljal s ključi. Bežen ogled monumentalnih fresk, slik in čudovitih rezbarij, ki so nekoč nastale pod veščo roko umetnika. Franček hoče odnesti domov originalni spomin, zato se vsede na stol v ospredju, kjer sedi med opravljanjem obredov najvišji cerkveni dostojanstvenik, Radgončan pa se. da bi bil turistično še bolj aktualen, povzpne na samo prižnico in predno pozira Tonetu, ki skuša ujeti te zanimive prizore v fotokamero. Taki ogledi so namreč edinstveni in ne kaže zamuditi priložnosti! Ko se pomikamo z avtobusom vedno globlje proti albanski granici. se tu in tam razkazujejo osamljene vasi na pobočjih hribov: v nekaterih še prebivajo ljudje, druge pa so že zapuščene. To so takoimenovana »pečka« naselja, odmaknjena tudi po 100 in še več kilometrov od večjih središč, dobesedno »civilizaciji za hrbtom«. Moški sploh radi zapuščajo svoje družine in se kdaj pa kdaj vračajo nazaj v to turobno samoto. Sedanji čas pa vedno bolj briše tudi to osamljenost in pomika življenje proti večjim središčem. V našem avtobusu smo med živahnim kramljanjem »skuhali« tudi kakšen dovtip, na primer: kakšni neki le morejo biti v teh odmaknjenih krajih zbori volivcev, množični sestanki? Sv. Naum. Podobna cerkev tik ob Ohridskem jezeru, dober streljaj od albanske meje. Sem pridno zahajajo tudi inozemski turisti (oh. uboga mlada, a od nas občudovana Francoza. ki sta menda preživljala svoje medene dni na popotovanju po evropskih deželah, a sta morala pustiti svoj avtomobilček kar v Ohridu, ker sta ga na poti proti Naumu močno poškodovala — to pač niso bili medeni doživljaji!) kajti ogled te cerkve sodi takorekoč v reden turistični repertoar, če se kdaj znajdeš ob tem malem morju, kjer se lahko tudi v večernih urah dodobra okoplješ v topli vodi in kjer lahko vidiš ribe. ki imajo plavuti in peroti hkrati. Kako nenavadno je zn oči. ko se zamaknjeno zazreš po modri gladini prostranega jezera s številnimi ladjicami in čolni; iz igrajočih se valov se te ribe-ptice dvigajo meter dva visoko in se zopet potapljajo v vodo. To se ponavlja vse dotlej, dokler jih pri tem življenjskem opravilu ne premoti prevelika bližina človeka. Srečanje s tipičnimi makedonskimi mestmi in vasmi. Domala povsod razstavljen tobak kar na stenah poslopij v ulicah! In rdeča paprika! Na cesti proti Tetovu in tudi drugod smo srečali nešteto domačih »prometnih sredstev«: prikupnih osličkov z jahajočimi Šiptarji, ki se razlikujejo od makedonskih kolegov po tem. da imajo na glavi bele fese. V Skoplju smo gledali te ljudi, ko so za ograjo pred neko gostilno pri glavnem kolodvoru kar požirali melodične besede »pjevačic«, ki so nastopale na vrtu. Med njimi smo videli tudi take. ki so s pisanimi turbani na glavah in sploh po svoji vnanjosti vzbujali še posebno spoštovanje. V množici opankarjev so delali družbo mlajšim tudi brkati starejši možje. Tudi tu se torej srečujeta zaostalost in civilizacija, čeprav v svojstvenem okolju! S Tetova je moč lepo videti visoke vršace Šar planine, kjer so idealna smučišča, ki jih vse pogosteje obiskujejo tudi slovenski smučarji. Po svoje zanimive so tudi vratolomne vožnje po serpetinasti cesti proti Mavrovskem jezeru, kjer smo se vzpenjali z avtobusom kot po strehi, dokler nismo pristali na vrhu. ki ga kruši sinje jezero z znanim sistemom hidroelektrarn. Mesto, skozi katerega smo se vozili pol ure prej, se je kar izgubilo globoko v dolini. Na takih turah se pač moraš povsem prepustiti veščim rokam in sposobnosti človeka za volanom, sicer pa še nekaj: če si človek s slabimi živci in ravnotežnimi sposobnostmi, bolje. da ne gledaš skozi okno. saj se ti bo prehitro zavrtelo v glavi! O tem smo se lahko prepričali tudi na vožnji čez visoke hribe proti Štipu; v temni noči se vozimo po cesti, ki sc s svojimi nevarnimi ovinki vije kot kača, le tu in tam kakšen opozorilni napis: splošna nevarnost, v domala dveh urah vožnje ne sreča-mo žive duše ob poti, le tu in tam kakšen kamion. Celo agronom Franček. ki velja za avtomobilista, je moral priznati, (la ga je nekajkrat močno oblilo, ko je sedel spredaj poleg šoferja in je tu in tam že kazalo. da se je avtobus že rahlo nagnil čez rob ceste in da se bomo zdaj pa zdaj zvrnili globoko v prepad. Toda tudi to vožnjo smo srečno prestali, v Štipu nagradili šoferja s toplimi besedami priznanja im brž odstopili od potovanja domov čez črnogorske gore, za katerega so se bili posamezniki močno ogrevali vse dotlej. In »korzo« — tradicionalni sprehod ljudi po vseh makedonskih mestih. Tak vrvež ljudi, da se človek kaj težko prerine skozi množico, ki se kot reka pomika po glavnih mestnih ulicah. Za »korzo« oblečejo ženske najlepša oblačila, ki jih premore njihova garderoba, tu se ljudje srečujejo, kramljajo im sklepajo tudi usodne življenjske vezi. »Korzo« je pravzaprav eden izmed značilnih izrazov temperamenta ljudi v makedonskih mestih! PRIHODNJIČ: BLIZU GRŠKE MEJE Z DELOM V BOLJŠO PRIHODNJOST Aktiv mladih zadružnikov iz Martjanec budno spremlja razvoj kmetijstva. Tolmač: posameznim kmetovalcem novi način obdelave kmetijskih površin, a tudi politični razvoj. Aktiv se redno sestaja, na sestankih zlasti razpravljajo o kmetijstvu in političnih dogodkih v naši ter tujih državah. Martjanski mladi zadružniki pa se ne strašijo tudi nobenega potrebnega dela. Radi pljunejo v dlan, če je treba, in s kmetijskim orodjem v roki dokazujejo. kako se zavedajo dejstva, da brez dela ni jela. To kaže tudi naša slika. 6 POMURSKI VESTNIK. 20. nov. 1958