SLOVENSKE M PODPORNE JEDNOTE ŠTEV.—-NUMBER 241 Chlcngo, pondoljok, 14. oktobra (October 14), 1929, Sijajna delavska zmaga v Avstraliji Melbourne, okt. — Pri včerajšnjih Rinili volitvah v Avstraliji je delavska stranka p^KRt^Irlft i koalicijo In el oevodila parlament In federalna vjado/. Laboritje Imajo v mrl sbernl^ pribliino »0 mandatov, va* petals stranke pa ekrotf)3«. James Henry 8culUn, vetja ddavake stranke, bo nori «NMlkk Delavska stranka da ja tot« vrnila na krmilo' v provinci New South Walea, Mar ao *k*ci oevojM odprav(j*na Macon, Ga. — Mrs. Sarah Powere, stara 81 let, je bila 11. t. m. spoznana krivi umora in obsojena v smrt na električnem stolu. Starka je najela 19-letnega fanta, ki je stanoval pri njej, da je ubil drugega 18-letnega mladeniča, ki je tudi atanoval v njeni hUi v svrho zavarovalnine. To je najstarejša lanska, ki je bila obsojena v smrt v zgodovini Georgije, ako ne morda v vseh Združenih dr» tavafc., '-¿JSjfiB* - ■ Wsshington, D. C. — V pstsk je senatna zbornica aprejela proticenzurnl amend-ment senatorja Cuttinga, Id je prejtnji dan ljuto očigoaal carinsko csnzuro inozemskih knjig. Z 88 glasovi proti 86 je bilo sprejeto, da se črta is carinske predloge točke, ki daje carinskim uradnikom oblast, da sabranijo uvoa "nemoralnih" knjig iz inozemstvi. Uvalanja knjig je adaj svobodno, aabranjene pa so "nemoralne" slike ln fotografije ter tiakovine, ki urgi-rajo upor proti ameriškim zakonom in vladi. Diktator Uvls m mara ■aaaratalkav »inim, t Ilapgeod je ponovne laključen. Indlanapolla. — Powers Hap-good je bil ponovno isključsn la rudarake unija po Lswisovsm mednarodnem odboru, ki je odločil, da on ns more spkdati v unijo, ker nI rudar po mnenju Le-\visovih "rudarjev." Hapgood dela v premogorovlh la od leta 19E2 skoraj nepretrgoma. Med tam čaaom ja dslal v premogorovlh v Angliji, PranoiJl, Nsmčlji In Rusiji. Ko sa ja vrnil a avojega mednarodnaga ru-darsksga potovanja, js pričel zo-pej delati v rovih. Bil pa Ja kmalu ponovno vršen la unija, ker je bil Lawlsov nasprotnik. Kljub temu, da Ja ain bogatega tovarnarja In je bil iašolan na učili» šču Harvardu, al alull kruh s lastnimi rpkami. Kar šali biti aktiven med rudarji, ja šel po drugi Izključitvi v rudnika v dr-lavo Colorado, kjer Ja ponovno pristopil v unijo. Bil ja ponovno i/kij učen po Lewiau In njegovo izključitev ja potrdil mednarodni odbor. Hapgood aedaj dela v nsunlj-sksm rovu In deluje med rudarji sa reorganizacijo. Pred kratkim časom ja prevzel tajništvo dr-lavne sociallstičns organlaaeljs. Evangelist mir« in voditelj an-jjkikin socialistov naredil dober vtis cslo na ameriške re- akcionarce. VVashington. — (F. P.) — Ramsay MacDonald, zagovornik demokratična Evrope in evange-list miru, si je osvojil priznanje cdo pri najbolj zaklepih republikancih in demokratih. Cinično posmehovanje napram socialnim revolucionarjem je itgi» bilo — vsaj za nefcaj dpi — celo U kongresna in senatne zbor» nice. Ramasy MacDonald, pacifist in najodličnejši bfitaki socialist, ki je bil tekom vojne tafrorekoč Pognan v pregnanstva radi avo- jih socialnih nazorov* je s svojo mirovno misijo dosegel naravnost čudesa. Se pred nekaj meseci, predno je prišla na krmilo angleška delavska stranka, ao postajali odnošaji med Anglijo in Ameriko vedno hladnejši. Na obeh straneh Atlantika ae je odprto govorilo, da vojna med obema državama ni nekega dne izključena. - A, pf§. J MacDonaldov obisk pa ni to možnost mmo ,uničil, marveč je u. t varil med obema narodoma najožje prijateljske vazi, ki »ne slone na pogodbah milltariatič-Tiega ali gosppdarsksg« karakterja, marveč isvirajo is iskrenega prijsteljstva, ki ja vzklilo med Ameriko in Anglijo. É prijateljico j* bazirano prtem stremljenju sa sve-mir in bo ned^Ma»^' lo bodoč« i auurvžeilje. tavlja dobo nove dlploipa-BjTDasi MscDonald-Hoover-jevi razgovori niso bili javni, vendar so znani vsemu svetu predmeti in rezultat njune dis» kuzije, ki je obsegala rasne gospodarske probleme obeb držav. Ko je MacDonald govoril v senatni zbornici In odprto Spregovoril zgodovinske besed* da Je možnost vojne med obema drle-vama vprašanje preteklosti in odkritosrčno prijateljstvo vpra-pssje bodočnosti, si Je sa to stremljenje pridobil vsaj za-Nno — spoštovanje, ako ne iskrenega odobravanja najreekci-onarnejiih senatorjev. I Njegovo izvajanje v senatu je dobilo odmev ne le na natlačeni Idriji in med senatorji, nago Mi pri številnih milijonih a-briškega delavstva in ljudstva * »plošnem. • • ,'i Nemogoča si je misliti, da bi njegov triumfalen obiak imel le '•časne vtise sli da ti vtisi ne Pridejo tudi v delavnice industrijske Amerike. MacDonald al-»r m nastopal kot reprezentant »oeial¡stičnega gibanja. Tudi ča-npisi gA niso označevali kot delavskega predstavniku. Vendar Pj * vwki osebi znano, da je "a* j>..riaid socialist po mišlje-:vu in predstavnik močne angle-F* ^Isvske stranke. Mnogi se vprašujejo, koliko ** bo Amerika še aledila svo-t>rsnsksnm teku v indu-■riJsh, kdaj bo konee brutalno» ** Policije v Šelesarakih in presnih distriktih Pennsylva-i,tjf m s'IČnih persekudj delav-■v» na jugu ter v drugih kra- • bogate Amerike. iu sledila stični taktiki jus-brutalnosti In bm»revao» J nsprsm delavstvu v industri-Tf rszmsre js nktalla še-M*v*a stranka, ki ja pribo- jede- Z[*xr' nje nov socialen nstua ln ako j« bilo mogoča to deaa- « v nekdaj arogantni ta bruto!» F^sa&než zate naj Amsrlka potrpi. Toronto, Ont, Kanada, 12. okt. — Ramsay MacDonald je včeraj brzojavno obvestil kon-vencijo Ameriške delavske federacije, da ae je premialil in obišče konvencijo enkrat prihodnji teden. Brzojavka je bila sprejeta na znanje z velikim aplavzom. * .v New York. — MacDonald je v petek konferiral z Norman Thomaaom, socialističnim kandidatom za župana v New Yor-ku in z drugimi voditelji ameriške socialistične stranka Kaaneje je bil gost kluba za zunanje zadeve pri lunčeonu v Ritz-Carlton hotelu, kjer je re-ke^ v svojem kratkem govoru, da je Anglija Še stoletja nav* jena misliti, da je njena bojna mornarica njeno edino upanja Predno ai Angina izbije to misel iz glave, bo Vttlo nekaj čaaa, zkto mora ^noaflca potiti. Te besede, izgovorjene v mehkem, hUmorlstičnem tonu, so odjeknile v iskrenem odobravanju poslušalcev. V soboto je bil MacDonaldov rojstni dan. Star je 68 let. Prejel je okrog 600 brzojavnih in Zdravniki «o pričeli dvcjaltt o vrednosti podalJŠuJt^Mfe nje radi odpuščanja starejših J ■.ji^J. Buffalo, N. Y. — (P. P.) — Radi odpuščanja starejših delavcev in konsekventne brezposelnosti so tudi zdravniki začeli dvomiti v socialno vrednost podaljšanja človeškega življenja. O tem Vprašanju je govoril na zboru adravnikov tega oftfrožjn zdravnik W. W. Britt iz Towan-de, N. Y. Od 6000 aplikantov za delo med 40. iii 55. letom sUrosti aa je neki uposlevslni agenciji v 18 mesecih posrečilo dobiti delo le 200 prosilcem, js pojasnil zdravnik. Vpraševal je, kaj naj taki delavci store, ker dela jim ni mpgoče dobiti in veČina teh tu-di nima atedetev za Življenje. ■ - ' nice. Toeeko zgodilo, ker Je bil Thornton ponovno imenovan na- Predsednik tipograflčne unije Howard Je apslirsl na ADP, da pomaga v boju proti American Book kompaniji« ki ima monopol v tlaku loiakik knjig. Howard je rekel, da Ima ta družbe v mnogih slučajih šolska odbornike ne plačilni listi, ki pomagajo kompaniji guSti starte šolskih otrok ali pa desMplečevaJee. Šolski odbori določajo učnr knjige. V interesu Amerieen Book kompaoije je, da ss šolske knjige menjajo jako pogostoms. la kjer lam šolske odbore na svoji strani, aa to tudi dogaja Naredijo majhne popravke v šolskih knjlpdi in hajd v knjigo-veznico. Starši pa eev*da plačajo račun; kjer pa ae šolske knji- oblaka vidijo mnogi, da aa tndi sa amsriško delavstvo odpira nova doba, Id ma bp a čaaom prineala nor jedalen status v Človeški druftbt Kar je mogoče v Angliji. aH la ni mogoče doeeči tudi v Ameriki? Civilislranje ameriških pod-jetnikov aeaada na bo delalo skokov. Vsslo bo čaaa, raanasnoeU Clivilsnl — Avtobuene kom-panije prehajajo rapidno pod kontrolo ameriških šslsanlc, Po» aebnl odbor Notional Association ei Railroad snd Utilities Commissioner» poroča, da obre-tnjsje železnlee fta okrog 2100 avtobnaov. Lanako lato ao Jih obratovala le okrog 1000. Največ avtobusov obratuje Pennsylvania Mesnica, ki je prevMla Brejrkound Bus bompa- •sut PROSVETA THE EN LIGHTEN MBIT glasilo i* ufnrou slovi KB JEDSOTS of tms rsdkratkü Glasovi iz naselbin ali al idrav itd. Sinov* ae dolgo-Jeaeniee, Jagoalavija, (dna t». | In ti aa poaUvljafc—Naj imT^CiUtolJI >U J. .krulen"fr Proavete naj aa ne čudijo, da « mlaal-morda zadnjttraOe ja »Klaiamo iz nalaga gorenjakega f1 Induatrijakega koU v llatu. Vtro- «"t"; brtt.^akainotgpri ki »o naslednji' kriti boelati, aoiia mad »mehom Vaiiko ja na*ih rojakov naaa.li> ^J^JvMU,, ■jenih «rom Amerika, kateri ae najla Kaj ae hote. Vrivoiii,,, oglafajo, nekateri pogoato, drugi ,nu> <«• mf kot " mu nfaloTtratjl akoro nič. Med nji- I- *'<> «f Njjjova domovina j, Erifrk* ki ae trudi, varfuja. Pri dela in računa, kdaj bo imel to- "»"»J; K° i» 20 letnl n" »ko. ¿to iel lahko pogledat v j« bto hudo, bala «m ..zanj,> »Uro domovino avojee, njih raa- H««* ^ * " Zn^ak _„. I. fivKi-nike nrilike bo izgubil; «lutnja me ni varala 1™M » S. toJV# preizkušnje je dobro prestal, ko Amerikancev pride na obisk Danes je on moj in vse naše s Um in tem parnlkom. Utos je številne rodbine ponos. Šele se bil obisk naših v Ameriki živa daj, ko smo «a videli in nanov o Hh rojakov prav obilen» napove-1 spoznali. To so besede matere, duje se pa tudi za prihodnje leto. katera tivi in dela samo za svo-Vsem, kateri ste bili tu, kliče- Je otroke, čeprav so večji od nje. o: Bodite ponoeni na žrtve, ka-1 Dragi Jakob, ponosen si lahko tere ste morali doprineeti v ta na njo. nameni Ohranite si vse dobre Vsi drugi, ki smo imeli priliko Kpomine, oprostite nam morebit-U teboj se seznaniti in te spo-■ , no našo preslabo postrežbo in znati, se ti zahvaljujemo za tvo- verjemite nan% da 'smo ponosni Jo prijaznost. Želimo ti najboljše v Ameriki. Medtem, ko število dskivcev v to- J ljubi in dra- uspehe v tvojem delu. Povej ro- varnah stalno pada, narašča število usluiben- £Vvas spomin amo nešte- Jakom in sploh vsem kruhobor- ------p— m^anlz^ia - ma- I Vaii do-cem širom Amerike, kakšne so movini vse najboljše, uspeh v naše razmere tu, kaj si videl, in vsem valom delu in prav kmalu cla tudi tu živijo značaji, kater zopet Feeelo prisrčno svidenje! delajo za dobrobit in boUlo do- Naš dopis pa velja predvsem veško dražbo, tebi, tovariš, brat, svak, stric in Ohranimo si v spominu ure sin, tebi, Jakob Oblak. katere so nas družile. Ti nisi „ .___ n.wkftP na. na v ' Kot dvajsetletni mladenič al I Priiel v stari kraj preganjat to dogaja v manjšem obsegu, nikakor pa na v^-f splošnem, kar tovarniški delavec prvič ni zrno-žen zahtevanega pisarniAkega dala, drugič ga sploh ne marajo. Delo v pisarnah vseh mogočih korporacij opravljajo v ogromni večini mla- ¥ da dekleta in mladeniči, ki so komaj zgostili ^mS^VtiB* al do- in vsej človHki družbi. Dr. A. Zeddiee: trim i« «Miki PSI« v « UaptK M itimm : irnri'»«»»*!1!'*^^ - -z t wlm SSTfES Pisarniško delo cev v psiamah. Proces mehanizacije — ma-šinsko delo — meče tovarniške, stavbne, transportne in druge Industrijska delavce na cesto, lati proces pa zahteva bolj kompliciran sistem uprave, ta pa obratno potrebuje vedno več kie-riških moči. t tem ni rečeno, da delavci, ki izgubljajo tovarnah, odhajajo v pisarne; morda se šolo Čudna Je revolucija, ki jo uganja stroj. Dočim stroj v tovsroi odpravlja staro ročno delo, ustverja v pisarni nova dele. Moderna pisarna je v resnici druga tovarna: ogromen aparat pisalnih, računskih in drugih mašln, ki pa zahtevajo ročnih operatorjev. Toverniškl stroj teče sam; goni ga elektrika. Vsak pisalni stroj je pa odvisen od para rok. Kolikor pisalnih strojev toliko tipkaric ali tlpkarjev. Razumljivo je torej, da moderna pisarna vsakega večjega podjetja (tu ne mislim na javne urade) potrebuje veliko več nameščencev. Tovarniški delavec je navadno gledal na piaamiškega delavca z nekako aavlajto. Ze sama oblaka ga je delila. Bila ja razlika mad "white collar men" in "overalls workers" — in to je še danes vsa ratiika. Pisarniško delo ima tudi avoje težave in svoje stanovske bo-lesnt. In končno so klerkl slabo plačani. Rasen načelnikov in ekspertov v pisarnah jih js malo, Id prejemajo več kot $25 tedensko. Stetlstlka je dognela, da je od potato družin pisamtžkega nameščenca v Chicagu, New Yorku, Bostonu, Baithnoru In New Orleanau le deset odstotkov, ki se lahko proživa ob očetovi plači. Vae druge družine ne morejo ekslatlrati in žena je tudi prisiljena delati. Tipičen moderni amerižkl proleterec rja pisarniški delavec in pa njegov najbližji tovariš — prodajalniški klerk. Ironija Je, da morata biti oba lepo oblečena, lepo počesana ln osebno prikupna. Zunanjoet Je pri obeh glavna stvar. Za vse drugo naj pa sama skrbita. Viaoko na severu zemeljske oble se leto in dan zadržuje težki, mrzli polarni zrak, medtem ko je zrak-v južnih predelih topel in lahek. Meje med temi plastmi pa niso ostro potegnjene, niso stabilne, marveč se ne-nehoma prekladajo iz kraja v kraj. Topli zrak prodre včasi v gmoto mrzlega zraka, ki ga objame okoli in okoli, da nastane nekakšen vrtinec nizkega zrač-p.-ga tlaka, ki ga trajni zračni tok, prihajajoč od zapada, zanese proti vzhodu. ^^H^lpgl Ti pasovi nizkega zračnega tlaka Imajo vselej po dve strani. Na sprednji se vali lahki tepli zrak preko mrzlega, pri tem se pa ohlaja in vodne pare v njem se zgoščujejo v oblake. Posledica so tedaj izdatne padavine. Na drugI Strani pa mrzli zrak izpod riva toplega, kar zopet pospešuje tvdfrenje oblakov in moče. Ves pojav je seveda tembolj izrazit, čim fočja je toplina razlika na obeh straneh. Kadar se nam približuje tak nizek zračni tlak — minimum, kakor mu pravimo — He.vsdej lahko že vnaprej opazi, zaW na nebu, visoko v zraku se pojavijo oblaki "dri:" tenke beli tiiegiice, ki so tkaničaste strukture, ki nalikujejo pajčo-lanu. Ob aolnčnem zahodu vzplamte v vseh barvah bisernice, kar si je moči razlagati lomljenjem in odbijanjem svetlobe na ledenih kristalih, ki tvorijo te oblake, viseče včasi preko 10 km visoko v ledenp mrzlem prostoru. Ti oblaki nastajajo, kader se topli zrak dvigne zelo visoko nad mrzle zračne plasti, kjer vodeni hlapi zmrznejo v drobne ledene kristale. Clri so tudi zelo lahki in zapadni zračni vetrovi jih zaradi tega kaj radi zanesejo daleč proti vzhodu, kjer se pojavijo, še preden nastopi minimum s slabim vremenom. Znanilci slabega vremena so tudi oblački, ki jim pravimo ov znani grmadasti oblaki, ki se vroče poletne dneve takole o-krog poldne nakopičijo na nebu. Pravzaprav pa je v splošnem opažati tekom dneva dva mini-ma in maksima oblačnosti. Prvi minimum je okrog poldne, ko se megle ln oblaki spodnjih zračnih plasti ponavadi razkade, med tem ko grmadasti oblaki Šele nastajajo. Drugi minimum PONDBLJËK, 14. OKTOBRA. OPAZKE ■ Zabeležil Toae Podgoričan. Razne kšzftilniške uprave nočejo prizosti, da je tudi kaznjenec človek ter postopajo x njimi brutalno kot z zvermi. Posledice tega ravnanja ae kažejo v uporfh jetnikov v raznih kaznilnicah širom Amerike. Najbolj krvavi upor se je baš končal v Canon City, Culo., dr- ___ žavni jetnišnici. Krvava revolta je zahteva!* IT* ie"i^"paV navadno I dvanajat človeških življenj: sedem paznikov, ki zvečer ko se zrak, ki se je bil so jih usmrtili uporniki in pet upornih kat- 1 njencev, ki so ae sami sodili. Boj, ki je bil krvav in neenak, je trajal sedemnajst ur ivie so strojnice, bombe so rušile zidove ječe, , akcijo so poslali plin in oklopne tanke, katoliški duhoven je poskušal z dinamitom pognati v zrak del jetnišnice itd. Sijajna snov za krvav roman! ... Ali se bodo prizadeti kaj naučili iz te strašne, krvave tragedije, ki meče sramot-no luč na civilizacijo dvajsetega veka? Kaznjenci se sigurno niso uprli za kako maienkoet ali zgolj zararih boš koval^llln deUlsa ha. Okorajžil ei ae, sam v sebe dobrobitsebi'družini svojcem si zaupal in odšel. Puetil al do- in vsej^človeškidružbi, ma Žalujočo mamo, očeta s pol-1 V teh mislih ti želimo vse naj no glavo skrbi za družino, za- boljše in z upanjem na skorajl-p us til si male bratce In eeetrice nje zopetno avidonje te pozdrav-in odšel v dvomih na bodočnost. Minulo je 26 let. Koliko pogon ^'^'^t^La^-ma, koliko razočaranj, koliko I ^ Bnralk-ZugwH*flovšek. misli, skrbi, žrtvovanja, koliko . - bridkih trenutkov pa tudi kak- LJUDSKI GLAS f"h jrU *UrlC4 26 Svobodna beeeda članov SJU>1 letih, to veš aamo ti najbolje. - Vsega tega je bilo treba, pred- odgovor članu društva št. SSI. čice. TI se najrajši pojavijo zju-vsem pa razum na pravem me- g|# h^^ Pa^-Nedavno je traj. Okrog poldne, ko se zrak stu in vero v samega sebe. In po v pr0sveti dopis nekega čla- segreje, pa se ponavadi zopet 2« letih se vračaš na oblak v do- ug na4ega druitva št 681, v ka- razblThijo, ali pa zgoste v pere»-movlno svojega detlnetva, skri- terem je opitova] društvene ák- nate oblake, katerih fina, od viT staliziran značaj, človek, ki ve, tivno#ti 0d vsekega čUna bi harjev razčesana griva prepreže kaj Je življenje, kaj nam *ivlJ®- priealtovftit ^ poroča resnične posamezne dele neba. nje da, ako ga pravilno vporabi- gtvarlt pa ta ČUn nI storil. Za prerokovanje vremena je mo. ln ti si ga vporabil v vseh 0n omenjft „mo prvi piknik na- treba l>oznati tudi smer vetra, k danih prilikah, sebi; bližnjemu |ega dfuétva> ne pa drugega, ki Ume oblake v višinskem zraku in splošnostl v dobrobit. w je vr411 v drugem meaecu. Nd Ako clri navzlic vzhodnim ve- Odšel si na dolgo pot čez veli- prvcm plknlku gmo bili' navzoči troVom jadrajo od zapada, po-ko lužo, prijatelji so se poslovili oddaljeni člani in nihče teh tem jé zelo verjetno, da se bo od tebe z najlskrenejšo željo na ^ ni radi ^ plkn!kfl. vreme poslabšalo, srečno vrnitev. In žena tvoja, nnnUflik nmpni. rftt ,e u Ak6 se nam približuje "cik zvesta družica skozi življenja "^ to je zrJk¿na ^^ kl pri. pot, vsa je drhtela v skrbi za te. ^¿^^»jjlaftoiító da nI nsša slabo vreme, tedaj se ciri Materinska dolžnost jo je zadr- J^JE daUki ^prihaja U>^»t® v nižje zračne plasti, kjer Ževala pri sinovih, srce ln miall ^^" ^¿v.ne r.riredi^ «íroste v spočetka belo, potem so šle s teboj. In ti, srce na dvojo ^^^ lk sf v praAszm ^íll^íi i»m*o Pa Castor javo kopreno, ki —pri svoji ljubi družinlci in ^ scelofAa zastre nebo, da se soln- prej v skrbi za drago mamo, M^¡SÍ^J^JSS^lí isttU komaj še vidi skoznjo. Volatera komaj čaka na svojega pr- cKTt^li''teko* rSl. ««« J*™ M> kl ieUsm vorojenca, na svojega Jakoba, ^n," 'izdaten, čim bliže smo nav-katerega Ima še vedno pred ^¿^^^tí z^dal e>i^emu zračnemu toku, ki pro-mi kot 20 letnega mladeniča. £ SX «i! ki dira v zgornje plasti polarnega sta se oba vršila skoro v ^nem «*eka. Nebo je n^mpopolno-mMtcll " Ima poalvelo, ln Če dež malo po- Dopisniku moram tudi odgo- V™*™«*™ voritl na sUvek, v katerem pra- nisko se podeče, temne skuštra vi, da se je neki člani izrazil, no megle na sivem osadju. J "da kaj nam hoče dru> t vena bla- Ce Je temperatura medtem gaj na, saj Jo Imamo v Chicagu." zadosti padla, se iz takih črnih Jaz sem se izrasil, da ne plačam oblakov rade vlivajo posamezne dveh dolarjev sa dva piknika, plohe. Počaai odteče ves topli pač pa da plačam en dolar, ker srak nad mrzle zračne plasti, ki sem bil navzoč na enem pikniku, pridejo na ta način popolnoma Rad bi vedel, kje Je Imel dopis- k tlom. Oblaki, kl se pa drže le ulk ušesa, ko se je c tem ras- v toplem sraku, se sedaj dnK pravi jalo na seji. " nejo v višavo, kjer se naborna Bratje ln eestre, prlpoi^čam *Jo v mogočne aklade, kl se pro-vsem, da se tudi ml oddaljeni ti večeru ponavadi popolnoma zberemo na kakšni priredbi In razblinijo a l pa spremene v be- napravimo par atotekov, da bo M« "f^1. ¿, i s ssdostovalo za odkupnino. I Viaok sračnl tlak, kl prinaša .w Hlri, h > n as ^»t» kadar se jame mrz- naJ^Uaaw ¿Ñlmri^ Jte '/eY Mrzlf zrf a?«Sw ^^r" ko povem, da Jo «tem vsak dan,K ^Lit tL^STte« ^ odkar Jo pričala Ishajeti, ln do. ^ J» lot mnevam. da eem bil tudi prej ^o^íjl^u člsn jednote kot pa doplsnlk. ^^/^ 0 ^Zr ^V^Z Članom, kl stanujejo v Cowdrea- . ^ portu, ni potreba porečati ma- « lenkoetl in ne velikih stvari. ra- M^ ^Zklm sen kadar potrebujemo bolniško \rilX^^ nakaznico ali pajmtopni Ust nritt iT^vlZ S tudi^ r^mi pa Prihodnje, ako bo še poročal v^ ^^ ^^ vetH^v in radi zelo velike i/ttutx' toplot. podnevi zvrtinčil v višave, zo-pet zgrne po vročih nižinskih tleh. To je tudi vzrok, da se celo v krajih nizkega zračnega tlaka, kjer vlada slabo vreme, na večer rado vsaj deloma in začaano zvedri. Maksimum pa m pojavi prvič zgodaj zjutraj, ko iz čez noč ohlajenega ozračja jamejo vstajati megle in se zgo-ščovati v pasaste oblake, drugič pa popoldne, ko vstanejo na nebu grmadasti oblaki, ki — kakor rečeno — Obetajo lepo vreme. Enakomernost teh pojavov so izpričala mnogoletna skrbna opazovanja in veljajo tudi za tate kraje, kjer lokalne okoliščina: pogorja, gozdovi, jezera itd. včasih odločilno vplivajo na vreme. Take lokalne motnje se pokažejo tem bqlj izrazito, čim bolj zenačen je zračni pritisk nad okoliškimi kraji; sicer pa je treba lokalne prilike upoštevati ob vsakem vremenu. Znano je, da gorovje lahko močno ovira prodiranje nizkega zračnega tlaka, ki prinaša slabo vreme. Navadno se ti cikloni razbijejo baš ob gorovju, potem ko so v nekaj dneh izlili že vso močo na gorske grebene in pobočja. Oblaki se namreč vzpenjajo ob stenah navzgor, in zgoščena vlaga pada v obliki dežja ali snega na zemljo. To se ponavlja tako dolgo, dokler se vse zračne plasti od vznožja pa do vrha lepo enakomerno ne ohlade. Spomladi in poleti ko vmes večkrat posije tudi solnpe — čeprav samo za kratek čaa—se plasti nikoli ne morejo do dobra ohladiti in včasih minejo dnevi in tedni, preden se vreme ustanovi. ' ' Ramsay MacDonald je v Ameriki. PripoH roča mir, pravijo. Mir? — S predsednikom Hooverjem se bosta pogovorila glede omejitve oboroževanja na morju. Oboroževanje na mor. ju: oklopnice, drednati, križarke—ali se res do-bi še kak izobraženec, ki še verjame, da bodo bojne ladje igrale kako važno vlogo v bodoči vojni? Bodoča*vojna se bo bila v zraku! Tegt dejstva se militaristi že zavedajo, zato se jim bo pač lahko odreči neporabnim bojnim ladjam. Mir more zajamčiti samo splošna razorožitev na suhem, v zraku in naposled na vodi. Toda kapitalisti o tem ne marajo slišati. Oni hočejo novih vojn, groznejših od minule svetovne voj-ne. Zato, dokler bodo vladali kapitalisti, tako dolgo ne bo trajnega miru. Mir bo prinesel šele in edinole socializem! . fv Prof. Vojtech Tuka, vodja slovaških avto. nomistov, je bil obtožen veleizdaje, spoznan krivim ter obsojen na petnajst let ječe. Tuki trdi, da je nedolžen, da ni rovaril proti državi in da se ¡9 boril le za avtonomijo Slovaške. | Najbrž je šel v svqji gorečnosti malo predaleč. 'Njegov politični prijatelj Hlinka ga je sevedi pustil na cedilu in njegova stranka celo zahteva, da Tuka izstopi iz nje. Seve, Izdajalca se j sramujejo . .. Tuk|i, kadar bo prost, bo najbrž j malo bolj previden,pri izbiri političnih in nepo-litičnih prijateljev. ni Jugoslavija se odzdaj tudi uradno naziva Jugoslavija, kot se glasi kraljevski dekret. Mi jo sploh nismo drugače imenovali. Tudi inozemstvo pozna samo Jugoslavijo. Samo ne ,. , f _ . . vem, če bo ta odlok v stanu spremeniti mišlje-Oblaki, ki se na vetrovn stra- nje «troimenega" naroda SHS ter ga pretvoriti gora dvigajo ob pobočju na- v ¿holmenskl jugoslovanski narod, vzgor, in kijih veter spiha pre- poleg novega starega imena je Jugoslavija ko grebenov, se na drugi strani | dobi]a devet avtonomnih provinc. Ubogi slo- venski klerikalci 1 Dozdaj so se junaško borili za avtonomijo in z njO vlekli lahkoverni slovenski narod za nos—s čim jih bodo pa zdaj? Najbrž spet spravijo vero v "nevarnost" in dobri narod bo spet udri za njimi. zopet spuste v dolino. To je tudi vzrok, da je za visokimi gorami rado lepo in suho vreme tudi takrat, ko se na drugi strani tedne in tedne kopičijo in izlivajo težki deževni oblaki. Trajno pomanjkanje dežja v zagorskih pokrajinah je na primer v notranjosti Azije ln Avstralije zakrivilo, da so nastale tam velikani ske puščave, ki mimo tega fee same po sebi — zaradi močnega ogrevanja ozračja — preprečujejo nastajanje oblakov in padavin. Lokalni vpliv gorovja na vre- Ko si se pri pel j si na jeseniški kolodvor, pričakovali so te sestra s možem ln otroci. Predstavili ste se drug drugemu. In dvom, ali je mogočo, da je to moj bfat, te inteligentni Izobraženi človek, a te Je avak, etrlc — občudovanje — ponos. In ti, da. le prleitaj, komaj si mogel verjeti, da je to tiste sestrica, kl Je bila ša akoro otrok, ko si odhajal za dolgo — dolgo. Koliko vprašanj na jesiku—pa je beseda komaj tekla. Zaupenje od minute do minute raste, srca so znašla in šele sedaj postali resnični brat, sestra, svak in stric. In šlo Ja teko dalje do materinega srca Rea velika je bila tvoja žrtev, moralna ln gmotna, a nI bila sa stonj. Družina Oblakova se je pomnožena zopet znašla In ae na novo vsljubila. Kar Je bilo lepega, dobrega, spomina vrednega, ohrani v spominu. Kar Je bilo slabo,- oproeti. Vadi, namen vseh Ja bil dober. Dnevi eo potekali. Videl si marsikaj, veli-ko si moral opuetlti, ker Čas ja bil omejen. Oče ln mati bi te Imela naj-raj še ves čas v svoji sredi. Nov spomin si odnesel, rad boš pogledal na sliko, kjer sediš pri sl-belkl, mamica ti Je nanovo pri-raetla k srcu. očete si še bolj vzljubil. Man'tako je prehitro minulo. Proeveto, podpiše s polnim lme»| nom. član št 6tk ki jo zrak utrpi ponoči, pojavijo v najnižjih zračnih plasteh valle temu mggle, kl včaaih po več dn trdovratno zastirajo nebo. Na- V walk I dobili |t ___________ New York. — 7. i vein i trgovci ¡ «protno pa se poleti zrak tako Kar naenkrat smo se zopet zna- so povišali plače voanlkom la ^ da se dvigne v velikan-šli na Jeeenlškem kolodvoru. Zo- 15 na teden. Tedeneka plača sa- a. vlšave kier se v lata v niem íSr Ílaürí^ÍL^ ï*?H «naša od $4ft do |ftft.M ToU»uTteC Imenovane "obla-čaka, ekrbt jo, kdaj ae vrneš, I Je résultat zadnje stavke. kc lfpw Pa naj še kdo reče, da svet ni komičen in tragičen obenem ! MORSKE PTICE IN PETROLEJ. Angleška družba za varstvo živali je po-krenila energično akcijo za zaščito morskih ptic, ki jih na tisoče uničuje — petrolej. Mo-derne ladje na petrolejskl pogon spuščajo nam-reč na morsko površino široke plasti porabljene me se pa najlepše in najizrazi- 0iJnate tekočine, v katere zaidejo ptice, da a teje pokaže gb trajno lepem vre-1 ne morejo več dvigniti. So kraji ob antflelki obali, ki so bili nekoč polni takšnih ptic, a da-nes so izumrle. Po zaslugi predsednika gori omenjene družbe, znanega pisatelja Stsck-poola, se bo pobavila s to stvarjo tudi spod"J* zbornica. Zdi se, da bo sprejela zakon, po katerem bodo morale biti ladje s petrolejem pogonom opremljene s posebnimi filtri, ds bo v morje spuščeno porabljeno kurivo izgubilo svoje škodljive lastnosti. menu, ko pihajo lahni vetriči nad grebeni. V dolinah in na pobočjih segreti zrak se začne dopoldne dvigati proti vrhu, pri Čemer pe izgubi več toplote, kakor jo poneee s seboj v višinske plasti. Posledica takega neenakomernega ohlajanja so oblaki, kl ae sačno že zgodaj dopoldne loviti okrog gorskih grebenov in vršacev. TI težki oblaki s vodoravnim vznožjem vise po cele u-re nepremično nad gorami in dolinami, dokler se slednjič ne strnejo v mogočne sklade temnih viharnih megla, s mogočnimi, visoko proti nebu vzbočeni-mi kopami. To so kumull, kl se včasi dvignejo v teke višave, da jim grebeni zmrsnejo v kuštra-ve pereenate oblake, kl jih veter raztepe in izobliči e dežnikom podobna kope. V tej obliki eo kumull verni znanilci toče. Zanimivo je, da ae po tekih nevihtah ozračje le malo ohladi, ker eo taka neurja strogo lokalnega sna-čaja. Ponoči, ko se gorske gmote naglo ohlade, ae zračni tokovi na pobočjih obrnejo: s grebenov jame pihati mrzli srak, ki se nabira po dolinah ki gorskih kotlih. Ko se zjutraj solnce Isnova upre v pobočja in jih začne o-grevatl, aa segreti srak zgrne po mrzlih plasteh pod njim in na meji obeh —— po navadi dokaj nizko pri tleh ~ nastane morje belih oblakov. Is katerega štrie grebeni, kakor da bi plavali na nJem. Ko pa ugreje solnce ta-____dl doline, ae megleno morje rea- v Ameriško življenje il. Radio, radia, radio . . veliki atanovanjskl hiši ___ ____ biva okrof dvajset družin. Stanovanja se vrste okoli or kega dvorišča. Kadar so okna odprte -mora biti poletu — ln kadar poje radio, je»-šatl na obeh straneh. In radio je pel. Clllil, govorančil in drugače ropotal potno r noč, dokler nI odnehala zadnja oddajna p<*w* v mestu. Koncert je trajal toliko šasa. dokler ni pomožni državni pravnik Koale, ki«* nuje tamkaj, sarsšal preko dvorišča, ds )• ■ sit tega. . g M rs. EUa Llner se je pokazala pri oW" in povedala, da ona plašuje etanarino ln ms« drugI od njenega stanovanja. Kmalu j* telo skozi okna ob dvorišču trideset letele so jezne beaede. toda Unerica je F* vpila vse in radio je pel dalje kakor še n«^ Drugi dan je prišel policaj in od nerieo na postajo. Bar/k se Je šale sdsj a*» le. Unerica Je povedala, da je osebno znsns najvišjimi gospodi na sodni J i In vsi oni s povzročili njero aretacijo, bodo proklet« i« Čali svojo neprevidnost. "Vsi boste ^ službe: policaj, pomožni pravdnlk. vsejmm drhal in sodnik sam. le dobro si sapem^' -Saj si bomo! Vam pa damo prili^ spoenate vaše vieeke prijatelje in po»h ^ njo. Deset dni sapora radi raašaljenjs ščar _______a_______ poNDELJEK. 14. OKTOBRA. g Vesti iz Jugoslavije SLIK \1X)M IN TATVIN A, pa ker je U del mesta bil res NA VIČU. potreben popravil. Vegovo ulico so zravnali — i-(Urimo.) imela je precejšen klanček v sre- L j ubij »ni dogajajo di — znižali so jo skoro sa me-,„ manjše tatvine in ter in je zdaj od Zvezde pa do — "vlom" kar ne|Valvazorjevega trga skofp VO- Spomehik bo v obliki 13 me- Da ae v D im «in^H ff-i ie razumljivo. V vsa- doravna. Razširili so trotoarTkJ lBt°J\tu ae ob času, kakršne- ga bodo asfaltirali. Na njem zal živimo zdaj, pojavljajo ljudje, sadijo topole. Obraz Ulicesei ¿t uieio privatne lastni- torej povsSm spremenil. Pravi Wt na tam kaj "sunejo". Do križišču Rimske in Vegove ulice m ^ tatvin ali vlomov pa pa «o že postavili velik lesen oder E le redkokdaj. v okoliki stolpa: tu bo stal Napo- it 26 sept je bil izvršen | leonov spomenUJ Uk vlom, in sicer na Viču. Ne-.ni tatovi so vlomili v trgovino iinn Vdove Kušarjeve ter ^ega mramorja, ki so ga v ve-SfSoikvadrih že pripeljali v Lju-ZllSeneRa blaga si niso mi-Mano >n leži že na trgu, kjer pnaka Nekateri trdijo, kamnoseki oblikujejo, gladijo in| ^nokradli do 25.000 Din dru- sečejo. Postavili so že temelj, ter trduo, da .! 100 000 Din. Bržkone ne bo Nanj bodo postavili marmorne fr tako hudo velika. kvadre eden vrh drugega. I ■■trgovke Kušarjeve leti . V tretjem kvadru ^o krog u Viča na precej samot- g» krog vdolbeni napisi iz Vodm-L in je bila radi tega že *ove pesmi -Ilin e oživljene " ki fctev vlomov in tatvin. J® J« iz navduše- ■ onočsose spetpočuJnja za Napoleona in Ilirijo. Tako varne ter so vlomili v bo na «ni strani I. ..4. I Uannlann ca koncu "stanovalci so spali tako trda niso ničesar slišali. Ta- I so izdolbli v vešna rata po- ključavnice v les večjo luk-Igkozi katero je potem nekdo . z roko ter odklenil od zno-vrata. Vhod je bil odprt. Po- Napoleon rezhe: Ilirija vstan! * Duh stopa v Slovenze Napoleonov, JSn sarod poganja, Prerojen, ves nov. Nad tem napisom bo v četr« so vstopili v trgovino, kjer tem kvadru vdelana bronasta mastili s klobasami in si- Napoleonova glava, delo kiparja potem pa natrpali v vreče Fr. Dolinarja. Napoleonova gla-blaga, iz vreč pa so na- va bo gledala proti Zvezdi. Na pšenico in moko na kup are- nasprotni strani v istem kvadru rgovine, ter na kup postavili pa bo glava Slovenke od istega Precej prešerni so bili in kiparja Pod tem pa bodo na e ao se počutili. Potem so|tretjem kvadru vdolbeni verzi: ■mili še gostilniške prosto-kjer »o ukradli harmoniko, ■■ ter motocikel ter vse ikradeno ropotijo znosili na [ki so ga imeli zunaj. Sli so ■ tudi v klet, kjer so si pri- čili viri» in žganja. Naložili so ves plen in odpelja-Uikdo od domačih se ni bil Na Grezie zhelu Korinto stoji, Ilirija v serzu Evrope leži. Korintu bo rekli Helensko oko, Ilirija perstan Evropini bo. ____ Tudi verzi iz Vodnikove pee udil. Šele zjutraj so opazili, I mi. so imeli v hiši nočni obisk. V sredi prizme med tretjim in ili so vso zadevo orožnikom, četrtim kvadrom pa bodo vdolb-takoj uvedli preiskavo. Do- M votlino, kamor položijo prah, 80, da so tatovi odpeljali telesne ostanke neznanega juna-proti Brezovici in da so ime- ka iz francosko-avstrijske voj-|epodkovanega konja, da bi ne. Za to priliko je Oton Zupan-tiije vozili. Od tam so zavili čič napisal sledeče besede, ki bo-Meatnemu logu, kjer se do enako vdolbene v kvader v izgublja. Vsekakor je bilo spomin na tega neznanega ju več, kar jih je moralo ne- naka: «tati na straži, da ne bi za- "Pod ta kamen smo shranil nevarnost tvoj prth, brezimni vojak Napo- Fdo bi bili vlomilci — je za leon^ve armade, da boš, počival krat še popolna uganka. «redi nas, ti, ki si šel v boj za dal n*«.4 Nnnnlinna!" I*™0 ******* §l ** dal nazaj Napoljona! — » gvobodo iikol ga ne dobiš, kajonal" Zft^de je prav res napisal O- Ljubljana, 30. sept. 1929. L^ 2upančič. Jane« je prsv za prav svečan «p0 naročilu." Prah neznanega V bodoči spomenik Napole- junaka so izkopali pri vasi Nad in Iliriji bodo danes vzidali gorica. V okolici Črnuč in Sv neznanega francoskega vo- Jakoba ob Savi so namreč bil ki se je "boril za svojega I boji z avstrijsko vojsko in tam rja in za našo svobodo." M nahajajo tudi francoska gro-jana bo dobila tako svoj pr- blšča. V vasi Nadgorica je pred kcn i k neznanega vojaka— tremi leti izkopal kmet ostanke to francoskega. človeških kosti, ki pa so se tako, etoH poteče namreč v oktob- spremenile v prah. Kmet je ves itančno 120 let, odkar je Na- prah spravil v ruto In zagrebe >n proglasil "kraljestvo III- v zemljo. V torek 24. t. m. so Zategadelj so prišle brih- ta prah v prisotnosti komkije psve v Ljubljani na misel, izkopali ter ga bodo danes zast N postavili spomenik Napole- dali v vdolbino. Iliriji. Zdaj je ravno pri- Ob tej priliki naj napišemo k*n . as. Vsepovsod čvekajo o kako je kmet mislil o Napoleonu feoKko-juttOHlovsnskem zbli- kakor je to pokazal s sliko in naju - torej je rsvno konjunk- pieqm na končnici nekega panja. * take reči. In zakaj ne bi Na končnici (pravijo tudi čeln postavili spomenika. Me- ca) je naslikal neki kmečki si tM>a itak preurediti, mno- kar sledeči prizor: Hudič neee P* popraviti in olepšati. Ob Napoleona v saku (mreža za ri [m-aliki lahko storimo i «no i biče), ze nJim pa hiti francosk 1° Na« rt preureditve Imamo vojak v uniformi s sabljo, ki jo moj«t< r Plečnik ga je ne- vihti se hudičem. Na robu Ml. in za kraj, kamor naj bi slike je napia: ■V'I| Napo leonov spomenik, "Boš dal nazaj Napoljona P PWiii dosedsnjl Valvasorjev Ti vpije vojak. Hudič pa odvr *<• nahaja na križišču ne: P4" Vegove in Emonske uli- "Nikol ga ne dobiš kaJonaP kri^vnUko cerkvijo. Ob priliki te postave Nepole-M[i H" delati pred kakim ona in Ilirije bodo tudi razstav ■ in do 14. oktobra — do|ljeni rezni dokumenti In predmeti» - mors biti hitijo ns vso moč . ^ Golice spreminja__ | vsej "štlmungi". Mrt železničar ja.— — s Nov Maul sistem VBatlil aaafsisla tobra — do Ijenl razni dokumenti in preome-vse gotovo, ti iz Napoleonovih časov v Slove-ioč in se o-1 ni j L Te končnice gotovo m bi lin ja iz dne- ■prejeli v razsUvo. Ne paše k . Ko je pristopil je spoznal v cepi človeško glavo, pokrito še službeno železničarsko kapo. Krvave slekli so vodile k nasipu ob progi, ijer je našel Zupančič truplo ponesrečenca. Spoznal je v truphi svojega-tovariša Carla Jančarja iz Laz. Obhodnik je nato brž nadaljeval pot proti Zalogu, da od tam sporoči vest i omačim JanČurjevim kakor tudi'uradom. 2e zjutraj so začeli pogrešati Jančarja domači v Lazah. Ponavadi je zgodaj vstal ter se odpravil v službo. Jančarjeva mati e dejala, naj gre nekdo pogle-at v drvarnico, kjer je imel Jančar narejeno ležišče. Nanj je egal, kadar se je pozno ponoči vračal z dela in ni maral motiti omačih pri apanju. To ležišče je bilo nedotaknjeno. Že so hoteli hiteti na poltajo vprašat, kje je Jančar, kar jim je prišel naspro-sel z vestjo, da je sin Kari mrtev. Na progi ga je raztrgalo. Pokojnik je služboval 12 let v Lazah in je bil znan kot dober marljiv delavec. Kako je prl-lo do nesrečne smrti, ni znano. A eno dejstvo meče na vso stvar drugačno luč: Truplo brez glave, ki so ga našli ob nasipu, e držalo v eni roki krčevito nož, drugi roki pa uro. Glava je ležala na progi. Tudi je bila «lava odrezana od trupla prav točno po sredi vratu kot bi z britvijo presekal vrat. A to je mogoče le, če e truplo ležalo lepo naravnano la tračnici. Da pa je truplo tiščalo v rokah nož in uro — iz tega se da sklepati, da ga je morda {do napadel, hoteč mu ukrasti u* ro, a se je Klančar branil z no-em, nakar ga je napadalec pobil na tla in truplo položil preko račnlc. O tem govori vsa okolica. Ni mogoče reči ničesar točnega. Vrši se preiskava, ki bo šele točno razložila vso stvar. Vsekakor: zagonetka. Dober in elab policijski pes. Ljubljana, 28. sept. 1929. S policijskimi psi je čudna reč. Dresirajd jih leta in leta, država določi poseben budžet za eleher nega paa, ki je ualužben pri po-icijskfh direkcijah, a psi le redkokdaj delajo, malokdaj kaj Izvohajo, a največkrat ne izvoba- V Ljubljani ima policija svojega zdresiranega policijskega psa, ki ga ob vsaki priliki in ne-priliki uporabljajo. Ce se kje lz-vrši, kak uboj ali tatvina, ga popeljejo "na lice mesta", kjer mu tiščijo gobec k tlom, češ vohaj in kaži nam sled do storilca. Vča-si se pes rss zmeni za sledove in voha ter vodi policista precej daleč, toda če ga vodi do storilca, je vprašanje. Sredi oeste pogosto preneha Izvrševati svojo službo in priučeno dolžnost, ne ljubi se mu več preganjati dolgega časa s povoženim gobcem In — časopisi poročajo: "da je polic, pes sredi zasledovanja odpovedal." Odpovedati —• previjo temu, kakor se odpove predstava v cirkusu. Tako so tega policijskega pea peljali na delo, ko so pred meseci ubili posestnico Zochbauerje-vo v Mostah. Truplo ubite poee-stnice so našli v hlevu. Tja po peljali policijskega psa, da bi vohal in sledil sled zločinca. Pa je temeljito odpovedal. Stlri metre v stran je ležalo truplo hlapca, ki ga je storilec enako ubil In zakopal v steijo. dele zvečer so slučajno našli to truplo. PolidJ ski pes pe ga ni bil zavohel. "Odpovedal je" ne vsej črti. Nekateri so se smejali In pes je bia-miral vso našo policijo. Zdaj pe poročajo o policijskem psu, ki je bil zmožen aH pa Je I-mel le srečo. Dogodilo se je to ne jugu. V Brčkem so neznani tatovi ukradli nekemu trgovcu 11.-000 Din. Orožniki so privedli policijskega pse. ki je takoj zavohal sled In šel proti gostilni in napadel tamkaj čevljarskegs pomočnika Iviča. ki je ves preMe-del In ee takoj udel. da Je on u-kradel dener. — Topot torej Je l-mel policijski pea srečo ali pa i-ma ros dober voh, ds Je Izsledil tako brž zločinca. Tudi psi so različni. In nekateri so po naturi policjski. neka- Nepretrgan delavnik uvglon v« mnogih industrijah Splošen »edemumik aa vidiku. Razvedrilne inetltuclje reorganizirane. MacDonatdov pripadnik vržen v ječo. Cambridge. Maaa. — "Vrzite ga v reko Charlee," ae je glasit uvodni članek Študentovakege dnevnika "Harvard Crimsona" s univerze Harvard. To ee je ti kalo študenta Lawrence B. Co-hena is New Yorka in načelnika harvardakega soc. kluba, ker se Washington. — (F. P.) —J je drznil readajati letak, katere. Nov delovni čaa, a -katerim jo ga naslov je bil: "Pozdrav Mae-Kusija ukinila tradicionalni te- Donaldu." den, je uveden že v stotinah to- Ker mu je univerana policija varnah. Ta reorganizacija pro prepovedala razdajati letak na dukcije je nedvomno naj radikal učiliščnem prostoru, je šel na cenejši korak sovjetske Rusije, je sto in policija seveda sa njim. revolucija zaae, ki je velikega Okrog mladega Študenta se je ta-pomena za deželo in avet. koj zgrnila množica radovednih Nepretrgan delovnik aicer še ljudi, da dobe letak. Gnječa se ni splošen sa vse inc|0strije, ker je še povečala, ker so se pričeli tako dalekoeežnege koraka ni ustavljati tudi avtoisti z istim mogoče isvesU v enem ali v par namenon* mesecih. Pod novih sistemom že Končno je prišla še meeta^ obratuje več industrij in s osi- policija in ker je bila grupa že rom na produkcijo se je iskasal tako vejlka in ustavljen ves pro-uspešnega. met, da policija ni mogla priti Nepretrgan sistem produkci- do Cohens, je bil poklican cel je je še uveden v tovarnah za polloijaki škadron, ki je množi poljedelske stroje, opekarnah, oo razgnal, mladega študenta pa elektrarnah, kovinskih tovarnah odpeljal na pollcijako postajo, n nekaterih drugih Industrijah. Cohen je pod obtožbo, da je usta Medtem^ ko tovarne obratujejo] vil promet, sedem dni na,(eden ali nepretr goma, dela vssMelavec P«t dni, I Judovake unije indorelrale m «ti dan pa,p9$lva.> Novi sistem produkcije pome-| New York. — United Hebrew Mlaklastka atlvalna" r «a ion an o pivnivo Zgodovina kave po arabskih In e-vropeNIti sporočilih. Kava, ki jo smatramo danes sa neisogibno nasledilo, je ena izmed najmlajših pridobitev Človeškega sladokustva. Tisočletja kulture, ki so poznala vino in pivo, ao izhajala brez nje. Prof. J. Ruska raziskuje v strokovnem vestniku "Medizinische Welt" problem isvora kave in prihaja do zaključka, da so ss ljudje seznanili z učinki aromatičnega zr- L izpostavljeni javnemu sramoto-nju. Posadili ao jih na osle in so morali zadenski Jahati skozi mesto. .«J Vsi ti ukrepi pa niso mnogo zalegli. Kavs je po jemenskih derviših kmalu prišla do Kaira, kjer je bila 1. 1682 strogo prepo-vedsna. Naščuvana množica Je parkrat naskočila trgovine, prodajalne ter kavarne. Leatniki so trpeli občutno škodo, včasih so bili izpostavljeni celo fizičnim mukam. Vendar ss je kava že tako udomačila, da je ni mogel nihče več odpraviti in omejiti. Iz Egipta, ki je bil tedaj v tur- ni, da bo upoe|jinih večje število Trades Oouneil, ki representlra delavcev._To povišanje bo znealo 180,000 etrokovno organiziranih za vsako tovarno okrog 20 pro- Judov, je indorairal Norman centov in proporcionalno tibdi za Thomasa za mestnega Šupana, deželo. " - Pocketbook Workers unija j« Fundamentals namen te re-1 sklenila prispevsti v Thomasov Organizacije je seveda povita- kampanjaki sklad 11000. In ksr nje produkcije. Delavske plače je mestns centrslns unljs indor * in ure ostanejo kot prej. Reor- sirala tamanltsksga kandidata ganisacija je tudi bazirana na Walkerja, ta korak židovskih u principu, da se produkcijski nionistov pomeni, ds bo nswyor stroški na Jcomad na smejo svi- Mco dslsvstvo razdvojeno tudi šstl, kar bo seveda lfthko doseči, pri prihodnjih volitvah. Csntrsl Fundamentals ekonomski prin- na unija ss smatra za politični cip namreč je, da aa stroški ss privesek tamaaitov. Židovske u produciranje gotove količine niš- ni je so tudi v preteklosti nsvsd* ji, ako tovarna obratuje nepre- no podpirale soeialistlčns ksndi trgsno, in višji, ako obratuje le dete. Komunistična Nssdle Trs-del časa. des unljs js indorslraU Wlllla- Vprašanje delovnima časa še ma Weinstona, W kandidira na ni rešeno. Ena strpija delavcev, | i|atl komunistične stradi^H kot .poroča "Soviet Union Re-B view," ki izhaja v Washingtonu, afitira, da poaamezni delavec de- Kaj je šivljeneka plača? !a nft, (Uln I partmSrTsv^ne^l^li p^ In peti dan počiva^Druga strujaJ^ dru||l|akl ^ ^fužiti iei- S^Sa^Tu^T^ »****»> ^055.06, ako hoče demurnik za vse delavce in Pc< polt ki obratujejo na tem principu. De- jgg|u||j0 n.d dva tl^ dolarjev ftliS ^ S. Tudi I i- ^ ^ ■Fl Tr"sr ^ počitek. Kljub temu se šolski TKJuk vrši vsak dan New York. — Jay bovsstono- To in» «X. neudobno.«, y» I» Bon OlUowov. frnkolj«. ki ker mnoeoj. ,lui.Jev, d. ni nI-U* "U P«jd tMOl tekl^ U kdnr v» drutlna dom. r«en ob^«^«" večerih. !Uu pripoveduje, ds js prvi lsku- grmov. Usti niso nazobčani, sil moč kavs neki potujoč me- ampak celi, široki. Cvetovi rasnih, ki je sabredel in so gs ka- širjajo prijeten vonj, vina zrna poživsla. V rssnici ps Vseh vrst kavs js kakih M. ko že Abeeinci pesnsl u^"kovl' Kavin grm raste v tropih in do-tost ksvs, ksr so se Ishko pre- L^ vi4lno lM do 2 m< varili, ds rasvljajo goreči llstl L^^ v ^ pg^ csvinegs grms poseben vo«¡J, |§iu Ur ^ w do 50 let, kakor Vsekakor nI dvoma, da «o bili \gA pjUJ neguJoJo, gad ne dosorl muslimanski msnih prvi, ki so Vid||0 v [§tm ^^ obirajo ga '»kusill moč in prlvlsčnost ksvs dvikrtt do tplkrtt. Potem ga ter so tudi eenlll njen učinek, -u4ijo 8 do 4 dni na solnou. Ks Tsko je prišla kava še v 15, ^u^ kave je dognaU, ku is Abeslnljs v Arabijo, zU- \da V(M)bujo ktvjno irno tudi v stl v njene Južne pmlele. P«L^^am stanju približno 10% vo-urabsklh Izročilih jo je MnesejK ^vlns so mu t ko. mednje neki AH ibn Omar J faln, beljakovine, legumln, ras- fisdhlll, muslimanski svstnlk, ki n# ku,|nt| -Ur|čno o|Jft n#kaJ je umrl l 14* Arabci še danes L^, lf| iUdkorja. Razmerje Uh časte toge trtoša kot «š^»^ sesUvIn ssvlsl prsdvasm od kva-kavs. KuhsrJMmve in ksvoplv- utatakavs, kl nI vedno enaka. cf spoštujejo v nJem največjega vrmtn vzornika. 8 kavo so začeli naj; * JTu prej trgovati v Mekkl. Ntkaj ^ ^^n--¿asa je bila pijsčs Ufto 1 • ^1'J^JK^f; "Ji" Preuredil, da bo na-lprHskave kakor tudi nepoere-1 teri pe l# Iz — stiske. Enako ka-ta rc« W v kres, zlasti (den potek in vzrok smrti. kor policisti | Äi^kTiiji^u^rdÄäL*. U» 5 p*-"1 w «TnZLk ¿Z« Ä 3Ä Izravneti s prisilnim , stvo, namreč Gospodov dsn je ta Rusijo odpravljen vsaj kar ee mestnega življenja tiče, In je «siovo najhujši uda rec sa organizirano cerkev «idiščem. Gary, Ind. — Devetnajst policajev v tem meeto, OMd katerimi sU dva C^tarice, OuaUmal. VmmZk in is BrasiUJs. Dobre rit^vs^sUlilju^^^v» mor s po nazlranju pozna- n^^a ,o ^pro- tako razprostrlo, da eo ss po- flM*u ln P°Mbl' hotni muslimani zgražali nad tem. Ko je turški sultan Oaneuh Iz Kaira poslal nasilnega Khalr bege v Mekko, ss Je sačelo prvo rasledovanje kavopivcev. »lične oottkuse so delali pozneje tudi v K v ropi. Nemestnlk vladarja Je dal kavopivce s silo razganjati. I'ol rpe^lJivoHl. "« potrpežljivostjo in vztrajnostjo se na svetu lahko vee na- hmII ' "Neumnost. Ali morebiti L. 1511. je celo skliral sloviti sh I rsš s pomočjo potrpsftljlvoetl In nod zaradi kavopttja. «vefienikl vztrajnosti neetl vodo v aHo." In zdravniki so tedaj proglasili "S*»da lahko." kavo se Mmrzlo In suh«/' ter o- "Radoveden sem. kako." pojno pijačo. Poetavlll so jo v "Trebe je le. de petrpeAljli vrsto vina in zebranili, da bi Jo ln vztrajno čakaš, da ti voda v smoli uživati Alahovi sinovi, sita smrane." Med ljudstvom ee se tod! Slrllel f govorice, da bodo kavoplvel pri Sli na sodni dan s črnimi obra-l 'lakaj ae delate, če ste tako ri pred večnega sodnlks. Tistl. la^nir ki se niso pdkorill sepovedl in "gem že poiskuett, pa sem še ao kljub temu pili kavo, so bili bolj lačen. ZLOČIN IN KAZEN ,VERA'< slovenska M ARODNA F FORMA jmjnota itdaja .roje publikacije i Itat Piwveta za ko ter petrebio agiUdjo r drufttor in flanttva in za pi m**o troJUi NUcakc M« pi#imln drugih noraih orftnizacij. Vsaki gurindjl «UiijM i TM*j Äfitetoriinl d , - __»a - MMtlh drugi» podp oTCMilacij in njih droits mm tfUUaJo Itotu Pr- .^i_ •' - .....—— SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA ■ % j. «mUm tn «hode, Tidtoioe, im S. R P. J. PRINTERY