Stev. 175.
Maja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K I44-— za Pol leta K 72-—
v UPRAVI STANE MESEČNO K1©"-
V Ljubljani, sobota, 6. avgusta 1921.
Poštnina platana v gotovini.
Leto I.
Uredništvo in upravnišivo • Ro-plUrifvi uUcl štev. G — Telefon uredfiStva šbv. 53 — Telefon t= uprsvaištvci stav. 328 t=
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— za en mesec K 12*—
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN.
S:f.
obinf/ian,1'i) ki ,sta si razdelili med seboj falska ■'	a'!.m	niene	dobrine	—	demo-
druj,' T ";U1JU nista popolnoma navadili sn0!L. u'Sf> se vedno se nista popolnoma t5l‘:«HPn vsaki delitvi si še prihaja-J3**3 kriza je vedno v zraku. *W?\'rzi,?obro umevana skupna korist bi sli n'" ia krepko skupaj. Namesto da -,¥ . “lužen, se pogajata in od slučaja do
tudi ^edaj11'1 pogodiia' Tako se poga" toPotPdIia ^P°-rU- OZiroma Pogajanjem je
l’e centralistične ustave in s
Ve v TmiTi p° VSe-! Priliki preuredba upra-tetei zvp7^>-U n°Ve ceubalistične ustave in s UradniStvaTn Preme£Ceri!e in imenovanje zadovoljitvi ,	P°treba po vsaj navidezni
slojev -1- vs,	želja širokih ljudskih
diku. Obe S S° ,nove volitve zopet na vi-|»pogoje, uanki sestavljata vsaka svoje Panjonstva Tnadaljno dobo svojega kom-glasom hpC, ■ , -ie demokratski klub 4. t. m nn gajske demokratske »Pravi 11 r a d n; j . svoje želje tako-le: Med ®etje i ‘ nai se ugotovi raz-kon; Lni„:!’ ,skle?e nal se uradniški zakonodaja ^ Se delavska in kmetska zaklene n«!*! 6 naj ?e razmere v armadi; loni2o„;.9;1 Se agrarni zakon in izvede ko-nikinp » v^Juaii Srbiji naj okrajni načel-ie herv °l°cajo natihoma, da morajo kmet-10 b|<®plačevati desetino itd. pe v ^mo razen prve točke vse druge le-ki ip e5 strani, saj vemo, da stranka, Prvotn So\z?aia ustavo, v kateri ni bilo ske cM sledu kake socialno-gospodar-kmetsk ne resno na socialno in oblasta Zakonodajo, da stranka, ki svojo reformoPlra na s*'°’ ne resno na kako la kmetske^018^- stranka> ki je prodanem, ne misi0ris« begom in svoiim orista-
agrarnega vnra^rf- r.na P°steno resitev
°či šrokih slmvt 3a'.Yse to ie le pesek v Glavna in prull sorn>sljenikov in javnosti.
begom in svojim prista-rešitev pesek v
uiavna in	-'"•“oijemKuv m javnosti,
cka: Ravm^,,	resna mišljena je prva to-
l;j	Jje raed uradniki mora biti
m«*«Kfe»E0nn5ni *a t°^ka? Nič več in nič štv° p0 'or.da se mora nastavljati uradni-krat. Ali in i** en radikalec — en demo* tildi narr,»'“V .terem razmerju se dopušča •leradikalc^M11^6 kakih nedemokratskih in Poročila n- uradnikov, iz »Pravdinega« stranki vpn™^110' Morda bosta vladni °stalim l- kodušno pripravljeni odstopiti celo več?°Ylpe*en*om * odstotek ali dva ali
bratska sraniVem°‘ Na vsak na5in ie derao' katerem « • P°stavila kot znamenje, v štvo; i ■ lffia nameščati državno uradni-
vladajo ^ ^ značilnega za razmere, ki ^okratsl na i.ub°gi državi pod vlado de-menje , .°'radikalnega bloka, nego to zna-Se °ddaia;rP^en^a kl'uč> P° katerem naj sPosobno ?. zavne službe. Tu ne velja nič ska nrin , m zasluženje, ampak strankar-— Padnost. Državne službe, za katere
doprinaša žrtve celokupno prebivalstvo, naj se enostavno razdele med pristaše obeh vladnih strank, ki ne vorita niti polovice, a kaj še večine prebivalstva.
Saj vemo, da več ali manj vsaka stranka, ki je na vladi, gleda kolikor mogoče na svoje somišljenike. Toda civilni odnošaji zahtevajo, da se pri tem varuje in brani vsaj videz objektivnosti. Naši sedanji vladni stranki sta z vsebino zavrgli tudi obliko in brez sramu prroglašata, kako si mislita razdeliti državne dobrine.
Ena največjih in najglobljih hib bivše srbske države je bila, da se je z vsako vlado menjalo tudi uradništvo, da je bilo urad-ništvo v svojem obstoju in svojem napred-vanju odvisno od političnih strank, in ne od svoje zmožnosti in vestnosti, da se je zato čutilo bolj v službi strank nego v službi države in tudi po tem delalo. Ali naj se ta usodna napaka bivše srbske uprave prenese sedaj tudi v novo državo?
Strankarski ključ za državne službe, strankarski ključ za vse druge državne dobrine: 1 :1 demokratom in radikalcem, a vsem drugim bremena in bič — ali tako vladajo stranke, ki jim demokratizem, ki jim država in narod niso samo na jeziku, ampak tudi v srcu?
PsgsiaBia za reiian-M.
Belgrad, 5. avg. Danes popoldne so se sestali zastopniki radikalcev in demokratov k razpravljanju o nekaterih važnih vprašanjih, katere imajo rešiti demokrati in radikalci skupno. Ker so izjavili demokratski delegati, da niso stalni delegati, se je konferenca odgodila. Sinoči je bila seja radikalskega kluba, na kateri so radikalslri delegati za razpravljanje važnih vprašanj z demokrati poročali o izjavah demokratskih delegatov. Klub je sklenil, da ostanejo kot delegati radikalnega kluba še nadalje Ljuba Jovanovič, Dušan Grgin in Vukičevič. Ti trije bodo poročali o poteku konferenc z demokrati klubovemu odseku, ki bo za časa odsotnosti radikalnih poslancev zastopal ves klub. Nato so se pretresala razna vprašanja, ki so na dnevnem redu. Zlasti se je razpravljalo o vprašanju uradništva, kateremu očitajo radikalci, da ne služijo zakonu, ampak strankam. —. Končno se je razpravljalo o raznih tekočih poslih stranke.
FODRŽAVLJENJE POLICIJE.
Belgrad, 5. avgusta. Po sklepu konference okrožnih načelnikov bo notranje ministrstvo ukinilo meščansko policijo v Vojvodini, katera se zamenja z državno.
RAZMEJITEV NA ROMUNSKI MEJI.
Belgrad, 5. avgusta. Odpotovala sta naknadno določena delegata za razmejitev z Romunijo poslanca Mijatovič in Stoja-dinovič. Razmejitvena komisija bo pričela s svojim delom 8. t. m.
Rdeči Itriž zs psmsefi Rusiji.
Ženeva, 5. avg. Mednarodni komite Rdečega križa je izdal nastopni komunike: Spričo bede prebivalstva Rusije in lakote, ki mu grozi, predlaga komisija komiteja mednarodnega Rdečega križa in zveza vseh udruženj Rdečega križa vsem vladam in dobrodelnim organizacijam, naj bi se organizirala mednarodna pomoč, ki naj bi osredotočila v sebi preskrbovanje z živili, katere bi dopošiljale države in delovanje prostovoljnih pomožnih akcij. Komisija po-zivlje delegate vseh evropskih in ameriških udruženj, ki hočejo delovati za Ru-sijor, naj potujejo 15. avgusta v Ženevo, kjer se bodo vršile priprave za ustanovitev mednarodne organizacije.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 5. avgusta. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki ie trajala od desetih do trinajstih. Na tej seji' se je govorilo o volitvah okrožnih poslancev v Srbiji. Končnoveljavno ministrski svet o tem vprašanju še ni odločil. Tudi rok za dan volitev še ni določen. Ministrski predsednik Pašič je nato poročal o zunanjem položaju, nakar so bili podpisani nekateri ukazi in se je razpravljalo o uradniškem vprašanju.
ZANELLA PRI PRIBIČEVIČU.
Belgrad, 5. avgusta. Danes je posetil predsednik reške vlade Riccardo Zanella notranjega ministra Svetozarja Pribiče-viča.
V@lftve v ©fortee s®dSšce.
Razglas mestnega magistrata 7. dne 4 avgusta 1921, ad št. 10 666, se glasi: >Vsled razpisa ministrstva za trgovino in industrijo, oddeleK v Ljubljani z dne 1. avgusta 1921, št. 5297-21 naznanjamo v smislu §. 3, 6 in 20 iz ministrske nared be z dne 28. aprila 1898, drž. zak. št. 181, da bodo volilni imeniki za volitev prisednikov in namestnikov v obrtno in vzklicno sodišče razgrnjeni vsakomur na vpogled v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani od 9, do 13. avgusta in od 16. do 18. avgusta vsakokrat od 8. do 13. ure opoldne.
V tem roku je podati reklamacije zoper volilne imenike, katerih je osem:
v I. skupini so vpisani veleobrati (izvzemši trgovski);
v II. skupini mali obrati (izvzemši trgovski);
v III. skupini trgovski obrati;
v IV. skupini pa obrati, na katerih spore se je razširila pristojnost obrt. sodišC v smislu § 41. zakona z dne 16. januarja 1910 drž. zak. št. 20.
V vsaki skupini so vpisani: v I. razredu: de* lodajaloi, v II. razredu pa delojemalci.
Reklamacije se smejo nanašati na to, 1. da se ni vpoštevala lastna volilna pravica reklaman-tova; 2. ker so se sprejele v volilni imenik osebe, ki nimajo volilne pravice; 3. da se komu lastno podjetje z vsemi delojemalci prideli gotovi volilni skupini in 4. radi krajevne in stvarne pristojnosti obrtnega sodišča glede gotovega podjetja. V prvem slučaju morajo biti reklamacije opremljene s prilogami in listinami, potrebnimi za presojo upravičenosti reklamantove.
Radi sestave kandidatnih list se opozarja:
1.	da more biti izvoljen le tisti moški: a) ki je vpisan v volilni imenik: b) ki je jugoslovanski dr-
žavljan; c) ki je nad 30 let star; d) ki je samopri ven (ki ni pod skrbstvom, kuratelo itd.).
II.	Ne more pa biti izvoljen tisti, ki vslec kaz. razsodbe ne bi mogel biti nastavljen pri so dišču.<
Položaj naših izseli^ncev
v ilmerikS.
Clevelandska Enakopravnost« dne 23. julija t. 1. poroča:
Upravitelj jugoslovanske sekcije tuje-zemskega informacijskega urada, ki se je pravkar vrnil s štiritedenskega potovanja po vzhodnih, južnih in osrednje-zapadnih državah, je našel, da je brezposelnost med tukaj naseljenimi Jugoslovani vsesplošna.
Ko se je pričelo z odstavljanjem delavcev, so imeli jugoslovan. delavci po večini nekaj prihrankov, s katerimi so se odločili vrniti v stari kraj, kjer so nameravali ostati toliko časa, da bi se razmei’e tukaj izboljšale.
Ravno v tistem času pa so jugoslovanski konzulati dobili od svoje vlade naročilo, da naj ne izdajajo potnik listov nikomur ki nima posebnega privoljenja. Takih pa je bilo zelo malo in tako jim je bilo nemogoče odpotovati za nedogleden čas.
Ti ljudje so morali tekom te^a časa rabiti svoje male prihranke, in ko je bila odredba jugoslovanske vlade končno preklicana, je že dostim zmanjkalo denarja in tako jim ni bilo mogoče odpotovati. Vsled tega se dobi dosti takih, ki so brez vsakih sredstev in ta položaj se od dne do dne slabša.
Tudi jugoslovanski naseljenci po južnih državah, ki so bili po večini zaposleni po šumah, so silno prizadeli od obstoječe krize. Tekom zadnjih let so služili lepe plače, nekateri po celih 30 — 40 dolarjev na dan, toda zdaj pa delo stoji, kajti trgovina z dogami, katere so ti delavci povečini izdelovali, je popolnoma zastala. To je vzrok u.t je dosti delavcev odšlo v druge kraje, kjer pa tudi ni nič dela in torej žive na prihrankih zadnjih let.
JfoKtični dogodki.
-j- »Naprej« se razburja. Današnji Na* prej je naše belgrajsko poročlo, da je dohod socialpatrlotskih voditeljev Korača in Bukšeka v Belgrad v zvezi z razveljavljenjem komunističnih mandatov in z izročitvijo delavskih domov v socialpatriotske roke, silno razburilo. Našo konstatacijo imenuje nepoštenost, kakor vsakokrat, kadar zadenemo socialpatriotske izkoriščevalce delavstva v živo. Naj nam Naprej ne piše samo o delavskih domovih, ki so bili last srbske socialistične stranke že od nekdaj. Saj so delavski domovi še tudi kod drugod, ne samo v Belgradu, česar seveda Naprej ni zanikal. Nepoštenost uganja le Naprej, ki kliče ogenj in žveplo na klerikalce — zaradi suše. Suša je namreč kriva, da so kmetje primorani prodajati živino, ker je ne morejo rediti v dosedanjem številu, vsled česar
rn‘’erne Bjomson - Josip Kremen:
vriooo gnezdo.
113 va^-e^a“r^ene ie imenovala ma jh-stenami	i	me<* visokimi skalnatimi
tleh kat . je na ravnih in rodovitnih ’ gora	rezaia široka reka, bobneč
v žo nr; r,	Blizu vasi se je razlivala
d£*leč vidno vodovje.
dni rta ‘?nju vodovju je bil priveslal svoje tla. Nieov	?	ki je prvi začel trebiti
vaški Xme. ie k**0 Emlre, in vsi tedanji ,fH'katcr;Cr01va*c* 80 kili njegovi potomci, nov prsd^ Pravili, da se je bil zatekel nji-fn da izr/f , v. te. kraje radi nekega uboja, drugi so j |-i° ljudje radi tega tako mrko; skalne peč- Z0Pet> da povzročajo mrkost nikake sol'1'6’ ki ne Prepuščajo v dolino 1111 e celo f,kC5-e svetlobe po peti uri popol-
Vi esu ne*
£nezdoS°>wad vasi° se nahajalo orlovo
Pečini v i • ° ''e bil° na vrhu Sore na
orlica m i"- *e k1’02 težav videl, kako je
Snp7fin rf ,da» a nihče ni mogel priti do
stil sod. • pa.ie krožil nad vasjo, se spu-
enkrat	iaSnie> sedaj nad kozico in
biln ^ ,le.°dnesel celo dete. Zato 'JltODornn ____________..
'-»itn t^i, •	. r--------------—	v	vasi	ni
cini n?,T’ kler 80 kralJ0vali orli na pe-svoiV so Pripovedovali, da sta živela
*ali dn 1 2 -rata’ kl sta bila PriPle‘ a do gnezda m ga razkopala. A sedaj
bil kaj takega nihče več v stanu.
Kjerkoli se je srečal na vasi človek s človekom, se je sukal pogovor krog orlovega gnezda. Vedno so gledali kvišku — vedeli natančno, kdaj so se orli vrnili spomladi, kje so se spustili na tla, kje so napravili škodo in kdo je poizkusil zadnji, priplezati do njih. Od detinskih let se je učila mladina, plezati po gorah in drevju, zlasti v rokoborbi, da bi nekoč prispeli do gnezda in ga razkoapli, kot sta bila storila omenjena dva brata.
Ob času, o katerem govorimo tu, je bil najsmelejši fant v vasi Lejf, ki ni bil En-drejev potomec; imel je kodraste lase in majhne oči; uganjal vsakovrstne šale in ljubil ženske. Bahal se je še v mladih letih, da bo splezal nekoč do orlovega gnezda; a vsi ljudje so mu odgovarjali, naj kaj tacega ne pripoveduje tako na glas.
To ga je podžigalo le še bolj in še predno je vstopil v svoja najboljša leta, se je lotil plezanja na vrh skalne pečine. Bilo je jasno nedeljsko predpoldne koncem poletja. številna množica ljudi se je zbrala pod skalno steno. Stari so mu branili, mladina svetovala. A on je poslušal samo svoje lastno hrepenenje: počakal je, da je orlica zapustila gnezdo, nato se pa zavihtel in že visel na nekem drevesu več komolcev od tal. Rastlo je iz neke razpokline, po kateri je začel plezati navzgor. Kamenčki so
se drobili pod njegovimi nogami, prod in prst se je vsipala navzdol, sicer pa je vladala najgloblja tišina. Le reka je tekla v ozadju z neprestanim zamolklim bobnenjem proti izlivu. Strmejša in strmejša je postajala pot po pečni. Dolgo je visel na eni sami roki ter iskal z nogo opore, ne da bi se mogel ozreti. Mnogo, posebno žena, se je obrnilo proč, rekoč: >Tega bi ne bil storil nikdar, da žive njegovi stariši.« A oprl se je, iskal nato dalje, zdaj z roko, zdaj z nogo, izpodletel in spet obvisel trdno. Gledalci so slišali dihati drug drugega. Kar se dvigne visokorastla deklica, ki je dosedaj^ sama sedela na neki skali. Baje se je zaročila z njim še kot otrok, čeprav ni spadal v sorodstvo vaških prebivalcev. Dvignila je roke in zavpila: ;>Lejf, Lejf, zakaj si mi storil to?«
Vse ljudstvo se je obrnilo k njej. Oce je stal prav poleg nje, pa ga ni spoznala.
»Vrni se dol, Lejflc je vpila. ' Ljubim te! A tam gori ne dobiš ničesar.«
Videli so, da si je pomišljal. Trajalo je en ali dva trenotka, a j.otem je spet plezal višje. Roke in noge so mu bile zopet na trdnem, zato mu je šlo dolgo časa dobro od rok. Kar se je privalil kot predsel majhen kamen, in vsi krogstoječi so mu sledili z očmi, dokler ni padel na tla. Nekateri niso mogli vzdržati več in so odšli. Samo dekli-
ca je stala pokonci na kamnu, vila roke in zrla navzgor.
Lejf je zopet tipal z roko krog sebe* nato — videla je razločno — mu je odpovedala, hitro se je zagrabil z drugo, a tudi ta je odrekla.
»Lejf!« je zakričala tako glasno, da Je odmevalo ob skalno pečino in je začela vpiti.
»Drsi, drsi!« so kričali in dvigali roke proti njemu — možje in žene.
V istini je drsel, trgal pesek, kamenje, piod s seboj, drsel, drsel vstrajno, vedno hitreje. Ljudje so se obrnili proč, nato pa zaslišali za sabo ob pečini pok in tresk in nato nekaj težkega kakor da je telebnil velik kos mokre zemlje na tla.
Ko so se spet opogumili in pogledali krog sebe, je ležal Lejf pred njimi, razbit, da bi ga človek ne bil spoznal.
Deklica je ležala onesveščena čez skalo in oče jo je nesel domov.
Mladina, ki je najbolj podžigala Lejfa na drzni čin, si ni upala sedaj položiti niti roke nanj in mu pomagati. Nihče ga ni mogel pogledati. In tako so morali pristopiti stari. In najpriletnejši med njimi je dejal, ko je poprijel: »Je pač dobro, da visi nekaj tako visoko, česar ne more doseči vsak človek, i
Stran 2,
»Novi Čas« dne 6. avgusta 1921«
£tev. 174r
je potreben za to žirino prost izvoz. Jasno pa je, kakor smo že povdarjali, da kmetje iz lastnega interesa ne bodo prodajali več živine, kakor pa so v to prisiljeni. Iz te naravno nujne posledice, bi Naprej rad koval politični kapital, češ da klerikalci podpirajo draginjo mesa in živine. Res pa je, da bi morali mesarji sedaj, ko je cena živini znatno padla, tudi ceno mesu znatno znižati. 'Toda o tem molči Naprej kakor grob, ker mu gre samo za demagogijo. Delavstvo bo že znalo samo presoditi, kaj je demagogija in kaj je resnična skrb za delavske interese. G. Anton Kristan ia : Dolarkonigc, kakor so imenovali Etbina Kristana, seveda obrekovalci v narodni skupščini, bi mogla podati k temu potrebni komentar.
-j- Medsebojno nezaupanje v vladnih strankah mora biti precej veliko. Da bi poslanci dobili večjo kontrolo nad delovanjem ministrov in da bi bili deležni »uspehov«, se je sprožila — tako poroča »Jutro« — misel, da se osnuje klub vladne večine. Na ta način bi lažje drug drugemu gledali na prste,
-j- Fašizem za kapitalistično premoč. Kakor na že davno sklenjen dogovor so vladni listi istočasno priporočali javnosti teror proti komunističnemu terorju in v Belgradu se je 1. t. m. ustanovil odbor, ki je prevzel nalogo, po celi državi organizirati »Narodne odbrane« ali «narodne garde«. Vzor jim služi italijanski fašizem, ki je skrahiral. Proti fašistom so se v Italiji organizirali delavci in v mnogih mestih je med obema organizacijama prišlo do velikih pobojev. Fašizem, ki je doživel že pri volitvah poraz, je bil primoran, pogajati se s protifašistovsko organizacijo. Sam italijanski ministrski predsednik Bonomi je te dni med viharnim odobravanjem senata govoril proti fašizmu, ker da more Italijo dovesti v razmere, kakršne so vladale za časa guelfov in gibeiinov, to je v pravo pravcato meščansko vojno. Fašizem je kapitalistično - nacionalistična organizacija, ki popolnoma odgovarja miselnosti demokratov. Delavski sloji se bodo znali tudi pri nas proti nasilstvom fa-šistovskih organizacij braniti, Mi smo za red v državi, toda narodne garde, kakor jih hočejo ustanavljati, bodo delale samo nered. Za red imamo policijo, orožništvo in, če bi bilo to preslabo, tudi vojaštvo. Pobov pa, ki bi razgrajali po ulicah in se zaletavali v politično neljube osebe ali bi razbijali shode, pod nobenim pogojem ne bomo ti*peli, To lahko rečemo, da se bodo narodne garde v Sloveniji, ako bi se
organizirale, doživele strahovit fiasko!
-£• Komunistični občinski mandati se razveljavijo. Notranji minister je naročil Vsem upravnim oblasten, naj takoj razveljavijo komunistične občinske mandate. Nove volitve za te mandate se bodo vršile najbrž meseca septembra.
+ Občinske volitve v Črni gori se bodo Vršile in to prvikrat v tej deželi koncem avgusta ali pa začetkom septembra.
+ Mobilizacija v Albaniji. Albanska vlada je z ozirom na splošni položaj odredila mobilizacijo vseh moških od 20 do 50 leta.
H- Češkoslovaška za pomoč Rusiji. Klub čeških in nemških komunističnih poslancev, klub čeških soc. demokratov in Brodeckega skupina so sklenili pozvati ljudstvo, da prične zbirati za gladne ljudi v Rusiji. Sklenili so tudi, da bodo skozi dva meseca od vsake svoje plače dajali po 300
kron. Minister Beneš pa namerava odposlati na Rusko en vlak z zdravili in sanitetnimi predmeti.
fkršč. cšeSavsftra v Tpžiž se rsde EsasteSIls ia« prek ne vrli.
2)nevni dogodki.
— Zagrizenost novomeških liberalcev. \ dneh 14. in 15. t. m. se vrši v Novem mestu katoliški shod. Ker se je že dosedaj prijavilo več tisoč udeležencev, so nameravali prirediti sv. mašo na glavnem trgu. Liberalna večina pa je v svojem sovraštvu napram katoliški ideji to zabranila. Te ljudi si je treba zapomniti. V vrstah teh sokolskih mestnih odbornikov ie mnogo elementov, ki so za časa Avstrije z največjim navdušenjem nastopali v uniformah »Burgergarde« ali po domače purgarjev. Sedaj so seveda Sokoli.
— Svoboda tiska. Zadnja številka »Sedanjosti«, ki izhaja v Novem mestu je precej pobeljena,
— Vič. Tri mesece je preteklo, odkar so se pravilno izvršile občinske volitve, več kot dva meseca, odkar se je pravilno izvolil župan in svetovalci, a vendar župana še do danes nimamo, nimamo svetovalcev ne odbornikov. — Voliiev ni potrjena. — Da ni župana, to bi navzezadnje ne bila največja škoda, a velika škoda je, ker ni občinskih sej in ker stoji vse delo v občini. Kdo je temu kriv? Demokratska vlada, ki nam volitve ne potrdi. Pa mi ne zahtevamo, da se volitev in pravilno izvoljeni župan potrdi, naj se tudi ne potrdi; a to naj se že enkrat zgodi in občanom naj se pokaže pot, po kateri bodo prišli do delavnega občinskega odbora. To zahtevati smo pač upravičeni.
— Uredba o začasni ureditvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je izšla v Uradnem listu št. 92. O njej spregovorimo v eni prihodnjih številk.
— Nova naredba o izseljevanju v Ameriko. Izšla je nova naredba o izseljevanju v Ameriko, ki določa:	Prošnje za potni list se vlagajo na okrajna glavarstva, v svobodnih mestih na najvišjo upravno oblast, v inozemstvu na pristojni konzulat. Prošnji mora priložiti moški prosilec: potrdilo okrožne vojaške komande, da je po letih izven vojaške službe; ako je star 31—50 let, potrdilo, da se je prijavil in da je vpisan kot vojaški obvezanec ali da je osebno osvobojen vojaške službe; ako je star 18—31 let, potrjenje, da je trajno nesposoben za osebno službo ali da je svojo vojaško dolžnost izpolnil ali uredil; ako je začasno nesposoben rekrut, potrdilo, da je dovršil 24. leto in da je od nadpre-gledne komisije proglašen kot nesposoben za vojaško službo. Od policijske oblasti je treba predložiti dokaz, da je prosilec pismen, ako je prekoračil 15. leto. Tega dokaza ne potrebujejo osebe, ki so prekoračile 55. leto in se selijo na poziv svojega sina ali vnuka, dalje oženjene žene, ki se selijo na poziv svojega moža, hčere ali vnuka, končno vdove ali neoženjene hčere, ako se selijo k svojim staršem. Zaradi zločina obsojeni, kontraktni delavci, nepismeni, berači in potepuhi, poligamisti, pro-
stitutke, zvodniki, revolucionarji, slaboumni, na kakršnikoli nalezljivi bolezni bolni, gluhonemi, slepi ali drugače telesno pohabljeni — ako ne potujejo s svojo družino ali k svoji družini, ki jamči za njihovo vzdrževanje — in alkoholiki ne dobe potnega dovoljenja. Vsak izseljenec, ki potuje v Združene ameriške države, mora predložiti potrdilo policijske oblasti, da poseduje najmanj 25 dolarjev gotovine ali 250 dolarjev, ako potuje v Kanado.
— Slovenci in abstinenca v Ameriki. Slovencem v Združenih državah je postava, ki prepoveduje vse alkoholne pijače, jako huda pokora.Kakor poročajo slovenski ameriški listi, je bilo radi prestopkov proti abstinenčnemu zakonu kaznovanih že mnogo Slovencev z globami do 1000 dolarjev.
— .125 letnica Clevelanda. Mesto Cleveland v Ameriki je 22, julija t. 1. praznovalo 125 letnico svoje ustanovitve. Pred 125 leti je bil kraj, kjer stoji danes Cleveland, še popolnoma divji in neobljuden, danes pa šteje blizu milijon prebivalstva.
Položaj naših izseljencev v Ameriki.
— Spor med rudarji in podjetniki na Češkoslovaškem se je poostril. Na zadnji skupni konferenci so delavski zastopniki izjavili, da se o znižanju plač in večji izrabi delavnega časa sploh nočejo pogajati. Nato so podjetniki lani sklenjeno kolektivno pogodbo z vsemi dostavki na tri mesece odpovedali, obenem pa naznanili, da so pripravljeni za nadaljna pogajanja.
— Izkopane starožitnosti. Posestnik in čevljar Franc Krenčič v Zagorju št. 37 je pri prekopavanju svojega vrta v Zagorju našel v globočini od IV2 in 2 m skoraj celo človeško okostje, dve lobanji in nekaj kosti. Med okostjem je bila tudi lončena skledica, kakršne so rabili Rimljani pri umrlih svojcih. Iz tega se sklepa, da so okostja še iz rimljanske dobe in da so stara nad 1500 let.
— Na opeklinah umrla deklica. V Podcerkvi je pustila mati Frančiška Truden, ko je šla seno spravljat, doma svoji hčerki 61etno Frančiško in 21etno Anico, ki sta spaii, ko je mati odšla. Ko se je mati vrnila, je našla Anico močno opečeno, ker se je zažgala z vžigalicami, ko je Francka še spala. Anica je z jokanjem zbudila Francko, in ko je ta vstala, je videla, da tli na sestrici obleka in odeja postelje. Pogasila je ogenj z vodo in preoblekla sestro. Na opeklinah je Anica umrla.
— Fajtov hrib v ognju. Na Fajtovem hribu pri Mirnu se je te dni ob vročini in suši vnel velik požar, ki traja dalje. Vmes se razstreljujejo granate in drugo strelivo, ki ga je izza vojne vse polno tamkaj.
— V največji vročini skoraj zmrznil. Hlapcu Dominiku Vule v Trstu je bilo nekega dm tako vroče, da ni mogel več strpeti: fel se je hladit v ledenico svojega gospodarja. Toda — gorje! Vrata ledenice so se za njim zaprla in od znotraj se niso dala odpreti. Moža je kmalu začel stiskati mraz in ko bi ga domači ne bili iskali in končno našli ter rešili, bi se mu bilo slabo godilo.
— Vlom v cerkev na Viču. Lojze Poljanec iz Drstelj pri Ptuju je bil zaradi tatvine že štirikrat kaznovan. Dne 23. junija 1921 je ukradel v župni cerkvi na Viču zagrinjalo za spovednico, potem je pa vlomil v pokopališko cerkev na Viču skozi zamreženo okno v zakristijo in pokradel cerkvenega perila v skupni vrednosti 9670 K. Od posvečenega perila je pometal proč, česar ni rabil, iz drugega si je pa dal de-
lati 2 srajci, 3 prte je prodal pri Figo' nekemu kmetu, drugo je pa spravil polju pri Št. Vidu, kjer so ga dobili, ko prišel iskat skrito ukradeno cerkveno! rilo. Deželno sodišče ga je obsodilo na d' leti težke ječe.	_	„
— Tatvine. Na Verdu je bilo uM deno Frančiški Maček denarja in drugegi blaga v vrednosti 8500 kron. — Gostilni’ čarki Ani Potočnik iz Grada je,u^ra^ni 15 belih namiznih prtov, vrednih 4500 &
— Oropani nadučitelj. Nadučitelj frj Avguštin Štefančič, ki službuje v KamniKu, stanuje sedaj v Vižmarjih, se je šel spr6‘ hajati. Pri železniški progi, kakih 400 KJ rakov od postaje Vižmarje, je Pac*"'.
64letni gospod ni mogel sam vstati. J, čakal, da kdo pride in mu pomaga vsta ■, Prišel je k njemu neki 25 let star dela™_ oblečen mož, ki ga je začel preiskovat' stikati po žepih in je vzel iz denarnice kron. Nato sta prišla še dva neznana va deniča, ki sta gospoda Štefančiča vZx1ffL. Neznanci so' odšli proti Tacnu, g- b ,* jg čič jih je prosil, naj mu vrnejo denar, odgovorili so mu: »Boga zahvalite, da ' nismo vzeli tudi uro in verižico!«
t ob*
£jubljanski dogodki
Ij Cena mleku. Mestni magistrat vešča, da jc cena mleku nadalje sc liter in da se bo proti vsakemu prestop || te cene najstrožje postopalo.	«	J
lj Obsojen liberalni obrekova . Uradnik Marinko je po ljubljanskih stilnah širil vesli, da ima g.
Pesek tez^
moralne grehe na vesti še izza časa * J jega učiteljskega službovanja in ^ayse. »Jutro« tozadevne dokaze v rokah, raj se je vršila obravnava, pri kateO o kakih dokazih ni bilo niti sledu
Marinko obsojen na 3 dni zapora
oško*
kron globe in na povračilo vseh str®1 ,•
lj Razžaljenje kralja. Samski Pei'«' pomočnik France Zorko je bil od 1‘* v 20. majnika zaprt v policijskem zap«rl1’ katerem je napisal na steno besede, s terimi je kruto žalil Njegovo Veličan® kralja Petra. Deželno sodišče je obsofl
Lojze
Zorkota na 1 leto strogega zapora.
lj Obsojena ljubljanska tatova. _ Martinčič in Janez Kociper sta nevarna tova, ki bi sedela pred poroto, če bi se bila pristojnost porote zvišala od 4001) 40.000 kron. Dne 31. decembra 1920 Fj noči sta ukradla Mariji Kogoj v Ljub^L zaboj črevljev v vrednosti 20.000 kron.JV ciper je odnesel 5. januarja letos PonoC' j zaklenjenega vagona Ernestini Krisperp. košaro perila v vrednosti 10.430, Martinčič je tudi samostojno izvedel tatvin. Deželno sodišče je prisodilo čiču in Kociperju vsakemu 2].A leta tez* ieče-	.u	.j
lj Društvo stanovanjskih najem za Slovenijo obvešča vse člane najefflnlK ’ da dobivajo vse informacije in nasV^j, vsaki dan od 6. do 8. ure zvečer na taj” štvu, začasno Zvonarska ulica štev. 2, nadstropje. — Odbor.___________________
Proda se daljnogled
»Zois«, dvanajstkratna povečava, z to torbico. Poizve se pri JSZ ,Stari trgjj
Odgovorni urednik Antou Marinček.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«, '■ » Tiska Jugoslovanska tiskarna v
f
Poštni ček. rač. St. 11.323. Telefon Štev. 5ll.
Jugoslovanski kreditni zavod
Marijjin trg šJev.
r. z. z o. z. v LJUBLJHMI,
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
Paniraš promet v Sanskem letu: 128,000.000 kron.
Trgovsfcž 0«resžSSi pod najugodnejšimi pogoji.
Brzoj. naslov: JugoslO' vanskl kredit Ljubljana.
Woilffowa ^lisa št.1«
Podružnica v fflURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
41
čistih brez odbitka. Izvenljubijanski vlagatelji dobe poštne položnice. Izdaja čeke, nakaznice In akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila n* vknjižbo, poroStvo, vrednostne papirje In na blago, ležeče v javnih skladiščih. Jamstvena glavnica 2 in pel milijona kron.
Zavod neposredno pod državnim nadzorstvom«
Vplačana delniška cjlavn. K 30,000.000.
Telefon štev. 567-Ček. račun 12.205.
SLOVENSKA BENKE
vloge m Sšsjižice ia v leKoCem rečunn. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU DOMU*, bančne posle najkuiantnefa
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(feačasno v prostorih Zadružne zveze).
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Žana tlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vred" nostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
—7/—7/—7>—7j—j/—7mTC=I7CZ7t
/Ji