Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemži nedelj in praznikov. "P S as aroda List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovnic Dailjr ki the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, K. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 156. NEW YORK, V TOREK 5. JULIJA .1904. LETNIK XL Četrti julij. SLAVLJENJE PRAZNIKA NEODVISNOSTI; SKRAJNI PATRI-JOTIZEM V IMENU TOPOV, PUŠK ITD. Neizogibni "firecrackers", razbite glave, krvavi prsti in milost-ljivi sodniki. RAZNI IZLETI. Slavni četrti julij z vso, že stoletje vsako leto se ponavljajočo radostjo in hrupom, z svojimi "firecrackers" in zrakoplavi, z raketi, ognjenimi kolesi, ožganimi ter pohabljenimi prsti, in nosovi, je srečno minol. Naši državljani so dnu proglašen j a neodvisnosti proslavili istotako navdušenim, patrio-tičnim in burnim načinom, kakor so ga slavili naši predniki za časa kolonije. Ameriška mladina je imela tudi letos neovrgljivo pravico razgrajati kolikor s<> j*\i je poljubilo in streljati iz tolikih topov, revolverjev in pušk vseh kalibrov, kolikor jih je sploh zamogla dohiti. Mladino niso motile niti lastne rane niti uervoznost starih devic moškega spola — kajti vse to pri splošnem patrijotizmu itak ne pride v pošte v. Pri nas imamo še vedno mnogo državljanov, kteri so nverjeni, da mora bili 4. julija saj .r>0 osob popolnoma ali vsaj* deloma vstreljenih. Naše oblasti so sicer že čestokrat skušale storil i konec gromenju in streljanju po ulicah, toda pri tem niso nikdar resno mislile o stvari. Vspeli tozadevne prepovedi je bil ravno tak, kakor da bi policija skušala vstaviti vodopad Nia-s?are, s kterim se zamore primerjati patriotizem naše mladnine — do streljanja. Vselej, kadar so hoteli v našem mestu streljanje omejiti so bili naši ljubi irski policaji kratkovidni, tako, da ne morejo ločiti predpotopne puške od metlinega ročaja. Ako je pa tu in tam kak policaj aretiral kacega mladega domoljuba, in ga povedel pred sodnika, je bil dotični Salomon vedno "ginjen" in je oprostil vsaeega strelca. Patriotizem, kteri tiči v bombah in puškah, mora po prepričanju naše mladine na prosto, tako, da ga vsakdo sliši. Najbolj moramo pa pomilovati naše gasilce, kajti za nje je pomenjal včerajšnji praznik — največji delavnik. PaČ se pa imeli obilo prilike pokazati s tem, da so povsod i, kjer so rakete vžgale kako hišo, marljivo gasili in tat co preprečili nadaljno nesrečo. Patriotizem je sicer lepa in hvalevredna stvar, toda mnogim naših državljanov vendar ni ugajalo poslušati ves dan streljanje. Prvič je bilo v na-šej metropoli zelo vroče in drugič so bili tudi vsi nosovi polni smodnikovega dima. Inače so pa mišice istotako delovale, kakor druge dni, ali bolje kakor v Port Arthurju in Mandžuru. Na tisoče in tisoče naših someščanov odšlo je v prosto naravo, kjer so se tekom dneva razveseljevali z plesom, petjem in pitjem, na kar so se pozno v noč Tflriiili — polni kot bombe naše mladine. V Coloradu. Victor, 3. julija. Tukaj so zaprli J. Younga, kteri je poročevalec necega newyorškega lista. Vsled zatrditve, da je časnikar, prišel je v zasebni biro šerifa in poveljnika milice. Ker pa ni imel legitimacij pri St">i, so ga zaprli. Cripple Creek, Colo., 3. julija. Odvetniki odstavljenega šerifa Robert-sona so zahtevali od sedanjega šerifa Bella, da izroči svojo službo zopet Robert sonu, kteregn je takozvana Citizens Alliance nastavila. Zapadni roparji. Billings, Mont., 3. julija. Dva roparja sta vstrelila policijskega nared, nika Robert T. Ilanna in smrtno ranila njegovega spremljevalca, šerifa Geo. Hul >arda. Boj med uradnikoma in roparjema se je vnei vsled tega, ker sta roparja napadla neko igralnico. 'I rije roparji so prišli v sobo, kjer so z revolverji prisilili igralce držati roke kvišku,na kar so pobrali $2000. kteri denar je ležal na mizah. Jednega roparja so vjeli, d oči m sta ostala dva izvršila navedeni umor. I3BT" Kadar pofiiljafl novce ▼ itaro domovino obrni se izveatno na: ^A NKSAKSER 109 Greenwich 700 ljudi vtonilo. D.* NSKI IZSELNIŠKI PARNIK "NORGE", SE JE NA POTU PROTI AMERIKI POTOPIL. Katastrofa se je pripetila dne 28. junija 200 milj zapadno od Hebridskega otočja. SEDEMINDVAJSET REŠENIH. London, 4. julija. Nad 700 danskih in norveških izseljencev, kteri so bili na potu v New York, je na severnem Atlantiku vtonilo. Od 800 osob, ktere so bile vkrcane na danskem parniku "Norp;e", kteri je ostavil dne 22. junija mesto Kodanj, rešilo se jih je v kolikor je znano le 27. Imenovanih 27 preostalih nesrečnikov dospelo je včeraj zvečer v Crims-bv (15 milj jugoiztočno od Hulla) z ribiškim parnikom "Salvia". Slednji parnik je 14 dni križaril krog otočja Hebridov. Slučajno je plul sedaj dalje nego običajno in je tako našel preostale potnike imenovanega pamika. Ko so parnik "Norge" videli zadnjikrat, je bil že poškodovan. Zavozil je namreč na otok Rockall, kteri je kacih 290 milj oddaljen od zapadnega obrežja Škotske. Rano zjutraj dne 2S. junija je zavozil "Norge" na pečine Rockall, ktere izgledajo od daleč kakor kaka jadranka. Stroje so takoj vstavili in parnik zopet splovili, toda l.ilro se je jel polniti z vodo in se potopil. Preostali potniki poročajo, da je bila luknja na sprednjem koncu parnik a, tako velika, da je vsakdo vedel, da je parnik izgubljen. Vseh osem rešilnih čolnov so spustili v vodo. Najpreje so dejali v čoln ženske in otroke. Morje je zelo valovilo in tako so se vsi čolni razven dveh razbili. Ostali potniki so poskakali v vodo, ali so se pa s parnikom zajedno potopili. Oni, ki so znali plavati so plavali do rešilnih čolnov, toda rešilni potniki so jih prepodili z vesli. Rešilni čolni so ostali par ur skupaj. V njih so bili sami potniki, veslanja večinoma nevešči. Dne 20. junija zjutraj približal se je jeden čoln parniku "Salvia". V njem je bilo 20 možkih, G žensk in jedna deklica. Vsi pripovedujejo kako so se medsebojno bojevali za prostore v rešilnih čolnih. Storowav, Škotska, 5. julija. Semkaj sta dospela 102 potnika potopljenega parnika "Norge". Rešeni izseljenci so dospeli sem z angležkim parnikom "Cervona", na kterega so se rešili zapadno od "Butt of Lewis". Nekteri rešenci so popolnoma goli. Pri njih je bilo tudi neko mrtvo dete. Kmalo zatem je dospel parnik "Energie", na kterega se je rešilo 70 nesrečnikov. Od potopljenega parnika "Norge" rešili so se štirje rešilni čolni. Parnik Norge se je potopil 20 minut potem, ko se je zadel ob podvodne pečine. Število mrtvih doseza 700. Na morju je vsaki čas opaziti mrtvece. Na parniku je bilo 800 Dancev, Norvežanov in Švedov, toda rešilo se jih je le 129. Nezgoda na železnici. St. Louis, Mo., 4. julija. Iz Litchfield a, III., se brzojavlja, da je eks-presni vlak Wabash železnice zavozil na napačni tir in padel po nasipu navzdol. Dvajset osob je bilo usmrtenih in 40 ranjenih. Vlak je potem zgorel. Ker je tudi brzojavna zveza vsled nesreče razdejana, ni mogoče dobiti podrobnosti. Štiri osobe se še pogrešajo. Želje Filipincev. St. Louis, Mo., 4. julija. Filipinski delegat je za demokratični konvent na-cijonalni konvent nameravajo odborn za resolucije predložiti, da se sprejme v demokratičen program liberalneje postopanje z Filipinci. Bik v lekarni Divji teksanski bik je minolo soboto všel iz takozvanih 'Stock Yardov* v Peoriji, 111. Nato je divjal po ulicah in tako prišel tudi v neko lekarno in prepodil klerke- razbil vse steklenice, skočil skozi okno in se ubil. Ako bi klerki ne bežali in ga vljudno vprašali česa želi, bi bil bik še pri življeniu. Texanec je najbrže iskal lek za svoje srčne bolesti JAPONCI SE MIKAJO. --o-- General Kuropatkin dospel v Hai-Cheng; Japonci so zamudili ugodno priliko. TAKOJ PO DEŽEVNUJ DOBI PRIČNO RUSI Z OFENZIVO. V LIAO YANG PRIHAJA VSAKI DAN S VLAKOV RUSKEGA VOJAŠTVA. — VLADIVOSTOŠKO BRODOVJE JE ZOPET DOMA. — DROBNOSTI Liao Yang, 5. julija. Kar je general Kuropatkin želel, to se je tudi zgodilo. Do glavne odločilne bitke ni prišlo, kajti Japonci niso mogli Rusom slediti v Hai Cheng. Obe sovražni si vojski sedaj počivati Rusi tabore na svojih starih taboriščih 30 milj iztočno od Liao Yanga. Japonci do Rusov ne morejo, kajti med njimi je veliko močvirje. Pri Rusih je opažati vedno dobro voljo, dasiravno morajo vsled deževja mnogo prestati. Nikjer ni dobiti suhega kraja, kjer bi bilo mogoče taboriti in vojaki so čestokrat po 12 ur na dežju, predno si zamorejo pripraviti juho, da se tako ogrejejo. Rusi in Kitajci postajajo vedno bo-Iji prijatelji. "Včeraj sem dospel po 17dnevnej vožnji iz Mukdena v msko glavno mesto. Železnica deluje izborno. Ko sem ostavil Mukden, je imel Kuropatkin 125,000 mož vseh vrst na razpolago, toda vsaki dan prihajajo nove čete, tako, da je stališče Rusije že sedaj varno." Petrograd, 5. julija. Vladivostoško brodovje je dospelo srečno v Vladivostok. + 4 + Nagasaki, 2. julija. Rusko vladivostoško brodovje se je pojavilo pri otoku Iku v minolej noči. Pri otoku Goto je bilo slišati gromenje topov. Pri otoku Tsu so le tri ruske križarke dočim so se torpedovke vrnile v Vla- MARKIZ YAMAGATA, VRHOVNI POVELJNIK JAPONSKE VOJSKE V MANDŽURU. Petrograd, 5. julija. Vsled nastalega deževja, so Japonci zamudili najlepšo priliko napasti vojsko generala Kuropatkina. Kako slaba je bila ruska vojska početkom vojne niso vedeli niti Japonci niti ostali svet. Toda že 18. junija je imel Kuropatkin 125,000 mož na razpolago in vsaki dan prihaja v Liao Yang najmanj 2000 vojakov. Preje bi Japonci lahko kaj dosegli ako bi z vojno pričeli energično. Med tem, ko so Japonci čakali z obleganjem Port Arthurja nad tri mesece, so Rusi neprestano vozili v mesto jest-vine in streljivo. Ko se je vnel boj pri Yalu, je bil Kuropatkin pripravljen umakniti se do Kirina. Ono, toli proslavljeno tajno poslovanje, je zelo pomanjkljivo, kajti potom njega ni mogoče spoznati pravi položaj. Sedaj je pa za japonske vspehe itak prepozno kajti po deževnej dobi prično Rusi takoj z ofenzivo. Vlada bode te dni odredila nadaljno mobilizacijo rezervnih častnikov v Pe-terbužkej, Novgorodskej in Pekovej guberniji, kakor tudi v pokrajinah ob Baltiškem morju. Liao Yang, 5. julija. Japonski vojskovodje so vsi zmešani vsled Kuro-patkinove taktike, kar je najbolje raz-videti iz njihovega napredovanja iz Feng "Wang Chenga in kasnejšega umikanja. Tudi pomanjkuje Japoncem najpotrebnejših reči, kajti dežela je opustošena. Tudi japonska živahnost na jugu je minola, kajti Japonci so v neprestanej nevarnosti pred ruskimi četami na severu. London, 5. julija. Dopisnik lista "Morning Port" se je ravnokar vrnil iz Mukdena v Petrograd in brzojav-lja: divostok. Zvečer je bilo slišati gromenje topov. V kolikor je znano, ruske vojne lad i je niso bile poškodovane, kajti kasneje co plule proti severo-iztoku. Chefoo, 2. julija. V Port Arthurju pričakujejo krize in Rusi so pripravljeni zvedeti dobre in slabe novosti. Rusi so odredili, da morajo vsi ino-zemci ostaviti mesto Port Arthur, dočim ostanejo Rusi v mestu. V Port Arthurju so s. daj le še štiri ruske vojne ladije, vse ostale so od-plule na prosto morje. Jedna torpe-dovka je plula trikrat v Yinkov in je dovedla v mesto admirala Skridlova. Jadranke, nakrcane z provijantom, prihajajo neprestano v Port Arthur kljub japonskej blokadi. Tudi premog dobivajo Rusi po morju v Port Arthur. Petrograd, 2. julija. Uradno glasilo ministerstva inostranih del objavlja danes zanimiv članek, v kterem dokazuje, da je japonska vlada dovolila svojim vojakom mučiti vjete Ruse. — Omenjeno glasilo piše: "Mi ne dvomimo, da postopajo Japonci z našimi ranjenci, kteri so v Sa-sebo in druzih japonskih mestih, ktera so pod evropsko kontrolo, dobro, toda nverjeni smo, da mučijo in more naše ranjence, ktere najdejo na bojiščih, od kjer ne prihaja njihov glas v Evropo. "Dr. Stankevič je več po Japoncih razsekanih Rusov fotografiral. Na fotografijah je videti mrtvece z odrezanimi rokami in jeziki. Vsa ta grozodejstva potrjujejo inozemski vojaški atašeji. O tem poroča tudi general Romanov. Tokio, 3. julija. Iz vseh krajev korejskega in japonskega obrežja se poroča, da se je dne L t. m. tamkaj po- javilo rusko vladivostoško brodovje brez spremstva torpedovk. Zvečer so Rusi napadli japonsko eskadro. O škodi, ktero so imeli Japonci, ni znano. Ruskemu brodovju se ni nič zalega zgodilo, kajti odplulo je neovirano proti severu. Liao-Yang, 3. juilja. Minolo sredo je jedna divizija Japoncev prišla do 30 milj blizo Liao-Yanga. General Keller ni imel na razpolago topništvo, toda proti Japoncem je poslal tri bataljone, na kar je trajal boj vso noč. Rusi so izgubili 50 mož, dočim so bile izgube Japoncev uprav velikanske. General Kuropatkin je prevzel vrhovno povelje, kar je vojake še bolj navdušilo. V Liao-Yang pride vsaki dan po 15 vlakov vojaštva. Čete generala Miščenka se neprestano bojujejo z Japonci. Divizija japonske garde se umika nazaj proti iztoku in čete generala Kellerja pode Japonce. V petek so se Japonci umaknili vse do Hoichana. Medtem je dobil general Keller topništvo in je napadel zadnjo stražo bežečih Japoncev Priliko napasti Liao-Yang in ruske zvezi ne čete so Japonci že zamudili. Petrograd, 3. julija. General Kuro patkin brzojavlja: " Japonska vojska generala Kuro-kija ni le prenehala napredovati, temveč se je prenehala umikati nazaj proti Siuyenu. Tudi pri Feng-Wang Cheniru Japonci več ne napredujejo, pač se pa umikajo proti jugu." Petrograd, 3. julija. Operacije v Ma. ižuru so za dobo šestih tednov ustavljene, dokler deževna doba ne poneha. Japonci se na vsej črti umikajo in s oostavili tudi one postojanke, za ktere so morali žrtvovati mnogo truda in krvi. Umikajoče Japonce Rusi neprestano napadajo in jim pro-uzročajo veliko škodo. Ruske vrednostne listine vsled tega na borzah napredujejo. V Liao-Yang je dospelo 35,000 na-daljnih ruskih vojakov, kar je tudi uzrok, da so se Japonci pričeli umikati. Tokio, 4. julija. Vladivostoško brodovje je minoli petek zvečer iztočno od otoka Tsu napadlo japonsko eskadro pod vodstvom podadmirala Ka-mimura. Oba sovražna si brodovja sta bila le 10 milj jedno od druzega. Japonske torpedovke so se Rusom približale, toda ruske granate so jih prepodile. O svojih izgubah Japonci ne poročajo, dočim so Rusi zvečer ob 9. uri vse luči ugasnili in odpluli proti severu, ne da bi jih Japonci opazili Tashekiao, 4. julija. Vreme je lepo, toda Japonci mirujejo. Njim pomanjkuje jest vin, zdravil in krme za konje. Iztočno od Kaichow so se vsi Japonci umaknili in ostavili svoje dosedanje tabore. Petrograd, 4. julija. General Saha-rov poroča o manjih bojih pri Sai-hotau. Med japonskim vojaštA-om razsaja griža. Dne 27. julija so Rusi razdejali Japoncem dva topova in so jim odvzeli tudi par municijskih vozov. Petrograd, 4. julija. Uradoma se poroča iz bojišča, da je japonska vojska ob vsej fronti prenehala z napredovanjem. Vojno ministerstvo sedaj ne pričakuje druzega; nego male praske brez pomena. Položaj je za Rusijo zelo ugoden. V japonskih taborih razsajajo razne bolezni, kar se je uradoma dognalo. Sedaj pa, ko nastopi še deževno vreme, bodo zdravstvene razmere t>e slabše. Ruski vojaki, kteri so priučeni taboriti na prostem, so vedno zdravi. Liao Yang, 4. julija. Ves Mandžur izgleda sedaj, kakor ogromno močvirje tako, da na bitko ni misliti. Grozodejstva Turkov. London, 4. julija. Z ozirom na po "armenskih škofih v Perziji" podpisano in ameriškemu državnemu tajniku pri poslano brzojavko iz Ispahana, Perzija, ktera javlja, "da so turški barbari na tisoče Armencev pomorili" kakor tudrz ozirom na prošnjo, "naj ameriška vlada v imenu krščanstva in Človekoljubja reši nedolžna življenja, objavlja tukajšnja "Daily Chroniele" še naslednjo brzojavko iz Taurisa, Perzija: "Iz povsem verodostojnih krogov se poroča, da so dne 24. junija Kurdje in turški regularni vojaki v soseščini mesta Van v tnrškej Armeniji, napadli armenske trgovce, ktere so usmrtili kot vstaše. To je pričetek splošnega klanja v Vanskem vilajetu. ROJAKOM V JOLIETU, ILL., in okolici priporočamo nagega zastopnika Mr. J o h n Suataršiča, 1908 K. Centra St. Imexunram trm-rnod W n*i Sedaj so cene dobrim parnikom, kteri odpljujejo vsak TOREK, SREDO in SOBOTO čez morje $17.00, ali do LJUBLJANE $23.80, v ZAGREB..................$24.40 v KARLOVEC .............. 24.00 na REKO ................... 24.30 Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu ponuja zelo ngadna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorja, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka samo $19.00. Iz Ljubljane do New Yorka.. $27.45, iz Zagreba do New Yorka. . $28.55, iz Reke do New Yorka......$28.50, iz Karlovca do New Yorka.. $28.85. TE CENE VELJAJO DO PREKLICA. OPAZKA: Ker se cene skoraj sleherni dan menjajo, je umestno, da rojaki, ki žele potovati, kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik. Francoska družba je znižala ceno v LJUBLJANO in sicer velja $31.70, na REKO ...................$32.00 Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. Razni požari na jugu. Cleburne, Tex., 3. julija. V tukajšnjih delavnicah Santa F6 železnice napravil je včeraj požar za $300,000 do $400,000 škode. Zgorela so poslopja za gradnjo vozov, barvarna in poslopje strojev. Jeffer»®n, Tex., 3. julija. V minolej noči zgorelo je skladišče Torrens Manufacturing Co., ktera trguje z lesom in železom. Škoda preseza svoto $150, 000. Tombstone, Arizona, 3. julija. VI gorovju Hauehuca razsaja gozdni požar, kteri je vničil že več tisoč oral gozda. Goreti je pričelo v Ash Canonu in požar se razširja proti zapadu. Tudi razna poslopja so v nevarnosti Dosedaj se ljudem ni posrečilo poga* siti požara. Tudi vojaki gase. V San Domingo vlada mir. I San Domingo, 3. julija. Nemiri v Azna de Compostella so končani. Vstaši so sprejeli vladno ponudbo in oprostili večino političnih jetnikov. Brzojavna zveza z imenovanim mestom je razdejana. V mestu vlada mir. Prižnica in špekulacija. Odbor duhovnov cerkve metodistov; v Wilmingtonu, Del., je suspendirala dva svojih kolegov, ker sta igrala na borzi in ponujala slabe delnice svojim oveieam. Povsem pravilno. Ako hočejo borzijanski lopovi opravljati službo božjo, bi prišli gotovo daleč. Duhovne živimo zato, da razširjajo božjo besedo, ne pa delniške kurze. Hitro obogateti Grški modrijan Thales je bil velik nasprotnik nesmisli, kako je mogoče hitro obogateti. Neki bogatin je izjavil, da vsi brezpametni ljudje govora o tem vprašanju jednako. Thales j« Pa na to odgovoril, da dokaže, da ja lož je postati bogat, nego pa moder. Nato je pričel s trgovino, kterej jo posvetil ves svoj čas in energijo. Tekom jednega leta je pridobil ver denarja, nego njegovi tekmovalci tekom svojega življenja. "Imam jednega sod ruga", dejal je modrijan, "in ta je — zdrav želodec." Kdorkoli hoče doseči v svojem življenju uspehe, mora imeti zdrav želodec, in jedino sredstvo, ktero vzdržuje vsak želodea v zdravju in kreposti, je Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono napravi pravilen tek, pomnoži in očisti kri ter ojači živce. Ako hočete, da bode Vaša zdravje popolno, morate uživati zdravila iz čistega trtinega vina. 7 vaeht j lekarnah. Joseph Triner, 799 Soutk Ashland dLvenne, Chicago, El., Pilseo Station. Š:JlL;, žVičg.Vr . "UiB ■ ■ J:Ji6» J. ' "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Uiednik: Editor ZMAGOSLAV VAL.JAVEC. Lastnik: Publisher FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. vico Nemci. Sedaj je odločeval žreb! Sreča je bila Slovencem mila: izmed četvero glasov so dobili Slovenci tri glase, in tako le po srečnem naključju so zmagali Slovenei. Vtržkem zastopu Aoštanjskem je sedaj 7 Slovencev in 5 Nemcev in župan trgu Šoštanju bode zopet Slovenec. Mnogo se je pisalo o nas o teh vo- lilo v Varaždinu. Udele.V se je te slnvnosti od Slovencev idrijski Sokol, a pohitel je v Varaždin tudi murski Sokol iz Ljutomera. A kar je slavno-sti dajalo krasno lice, bilo je to, da se je sokolske si a vnos ti v Varaždinu udeležilo mnogo kmetov in kmetic iz Evropske in druge Testi, Na leto velja list za Ameriko ... $3.00 , litvah. Agitacija je bila ljuta in je 44 pol leta............. t.50 prouzročila dokaj prepira med samimi Za Evropo, xa vse le to • ; • ; • • • £50 slovenci v Stanju, župnik prijazne «« « «< Četrt ieta 1.75 cerkvice sv. sv. Mohorja in Fortunata ki se dviga na skalnatem vrhu šo- V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-"Vzemši nedelj in praznikov. "QLAS NARODA" ("Voice of the People") štanjskem, ni stal v vrstah slovenskih volilcev. Agitoval je za Nemce in volil je Nemce, in tako si je šoštanjski župnik Govedič nakopal narodno sramoto, kakor njegov tovariš celjski opat Ogradi. Ni v Celju ni v Šoštanju ni Issued every day, except Sundays and stala naša duhovščina na strani na-Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. rodnih volilcev. Odcepila se je od narodne stranke, od posvetnih mož, in volila z Nemci. Ako bi duhovščina ____delovala za slovensko stranko, bila bi Za oglase do deset vrstic se plača 30 zmaga Slovencem zagotovljena, a da. centov. j so vendar zmagali Slovenci, zgodilo Dopisi brez podpisa in osebnosti se se je to le vsled slučaja, da so se iz- rK nDenarJnaj se blagovoli pošiljati po žrebali Slovenci. Zmaga je toraj for-Money Order. | malno naša, ali prava zmaga to ni. Pri spremembi kraja naroCnikov , ^er bi žreb ravno tako lahko odločil prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali- a, k;*-.;. — z a Nemce. Petrograd, 5. julija. Car je sklenil imenovati finskim governerjem kneza Ivana Obolenskega, kot naslednika ____, ..... .... . pokojnega generala Bobrikova. Knez varazdmske okolice m iz bližnjega r\u i i ■• - u-i ■ „ „ • d -i ti- r Obolenskij je bil preje governer v He- Mejumarja. Prikorakali s" v mesto v , . Vr . , , , , ... , . , j sonu in kasneje v Harkovu. dolgih vrstah, nosi;i so hrvatske, tro-j boj nice, kar je dokaz, da se hrvatski' Petrograd, 5. julija. Veliki knez kmet zaveda svoje narodnosti. j B°ris je prestavljen v Arhangelj, ker Istega dne se je vršila na levem .se Je prepiral z nekim polkovnikom, bregu Drave pri Varaždinu, v bliŽ- j P^trograd, 5. julija. Podvodni čoln njem Cakovcu, toraj na ^ogrskih"."Protector", kterega je kupila Ru-tleh, posebna slavnost: v Čakovcu so sija v Zjed. državah, dospel je v Kron-odkrili Madjari spomenik velikemu j stad. hrvatskemu rodoljubu Nikoli Zrinj- Kranjsko slovensko katoliSkO skemu. Kako to T Ali je bil Nikola Zrinj-ski Madjar f Nikakor ne. Nikdo Zrinj-skih ni bil rodom Madjar. Zrinjski so naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Olas Narodu" 109 Greenwich Street, New York City. Talefoni 3798 Cortland. Preiskava dogodkov v Coloradu. Mr. Roosevelt je toraj ukazal trgo-, Žalostno je, da je v Slovencih časnikov, kteri upravičujejo nastop župnika Govediča in opata Ogradija. Navajajo namreč, da sta se omenjena duhovnika morala ozirati na Nemce. Kaj je temu razlog, to nas ne briga Čisto nič. Narodna disciplina zahteva, da v takih stvareh ne smejo imeti Slovenci nobenih ozirov. Ne smejo se udajati, kadar se gre za narodno stvar v javnem življenju, kadar se gre za to, ali imajo v slovenskih trgih V ko V državi Colorado. Sedaj, ko so »"' »*» J«- tamošnji državljani izgnali unijske Ako .to mso, potem narodna de- delavce, ko so linijski rovi zaprti in ™oralizacija razjeda slovenske pozi- , i -i • • x i . ene. Zato mislimo, da niti Govediča uniiski uradniki v ječah; sedaj, ko. ... . ' . 1 niti Ogradija ni vodila obcenarodna korist. Ktere koristi pa sta iskala s I svojim nastopom, to spada v poglavje vinskemu oddelku, naj preišče dogod- j B"«P^ovati Slovenci ali Nemci, k, x državi Colorado. Sedaj, ko tem o»ni morajo biti vsi Slovenci ; trajajo take razmere že par mesecev je končno Roosevelta prišlo na um, da, Gibraltar, 5. julija. Ameriška vojna ladija "Ilinois" dospela je včeraj iz Newport a. Milan, Italija, 5. julija. Tukaj se izšli od bribirskih knezov plemena Je zbrala komisija častnikov italijan-Šubič, a Šubiči in Zrinjski so jemale , skeg-a generalnega štaba, kateri bodo za žene le hrvatske kneginje Franko- izdelali načrte za utrdbo prelaza To-panske, Gušičke in Blagajke. Ne bo-( »ale ob avstrijskej meji. Tam bode dem navajal hrvatskih zgodovinarjev (t talija zgradila veliko trdnjavo. Ta (Mesiča, Račkegra in drusrih), kteri načrt je tem značilneji, ker je tudi vsi potrjujejo, da so bili Zrinjski ko- J Avstrija na avstrijskej strani prelaza reniti Hrvati. Omenil bodem, da tudi zgradila več trdnjav. Vsekako se bliža madjarski zgodovinar Feren^z Sala- konec trozveze mon ("Az elso Zrinyiek") takisto po- prične s preiskavo , v .. . . , ., , • x u v.-«- I samopasnosti in stanovskega prven Človeku nikakor ni treba biti pro-1 ^ » * rok, tla bi že v naprej ne vedel, da j bode posledica vse preiskave skrbno' spisano poročilo, ktero bode vlada v jeseni, stoprav pred predsedniškimi volitvami izročila časopisju v objavo, I da tako s sijajnostjo dokaže, da je bil j Theodore Roosevelt vedno in vselej, iskren prijatelj delavstva, kakoršen ostane naravno tudi v nadalje. Naravno je, da bode omenjeno poročilo o preiskavi takoj po volitvi nemudoma pozabljeno, ako Roosevelt zmaira. stva. Velika škoda in izguba je v političnem delovanju Slovencev, da tudi naša duhovščina ne zastopa stališča "absolutne narodnosti". Beseda ni tako zla, kakor se sliši in misli. Beseda "absolutna narodnost" ne po-menja, da je le narodnost vse. nego znači, da bodi v narodnih stvareh, v življenju in borbi za narodni obstoj absolutna narodnost. To bodi narodn voditeljica v narodni borbi. Beseda ni konj, a narodno absolutnost je treba razlagati s pametjo. Vera tuli ne Predsednik je sedaj v neprestanem ... ■> u prihaja v postev, ker le ona v svoit m dopisovanju z Morganom in drugimi t1 M • trustijani in slednjim so vse njegove . . nakane znane. Oni ved6, da hoče Ted- 1 il**e /paf * " """ i, i-i i . • . luci, da absolutna na odnost k it.v oprati svoj kožuh, ne da bi se pri» . ' , , , , . ni bila nikdar na kvar aii^olut tem zinociJ. Radi tega zatnoremo pa smelo pričakovati "coloradskih nemirov" — v družili državah. Vladati z bajonetom je vrlo prilično. Tako zna vsaki osel vladati, kar nam najbolje dokazuje cesar Viljem & Company. In naši trustijani pa še celo osli niso. Baš nasprotno ! Mi potrebujemo krepostne može kot voditelje, kajti vsi taki, kteri imajo opraviti v javnosti, morajo biti odločni. Mi moramo imeti može, kteri — da se izrazimo s švabijado — "sehneidig". General Bell se je to, kot "divji jezdec" naučil od Roosevelta. In slednji bode ta način vladanja razširil po vsej republiki, ako mu tega naše ljudstvo ne prepreči. Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 20. junija. V krasni šaleški dolini na spodnjem Štajerskem leži najlepši in največji slovenski trg Šoštanj. Obdarila ga je prirodane samo s svojim čarom, ampak tudi z bogastvom. Tu je tudi pre-oga, kteri pospešuje industrijo. Trg oštanj ima imovite prebivalce. Hiš ima 178 s 1100 prebivalci. Po zadnjem ljudskem štetju bilo je 1013 Slovencev, a le 87 tržanov je bilo zapisanih z nemškim občevalnim jezikom. Tu je tekla zibel zasluženemu slovenskemu prvoboritelju in pisatelju dr. Josipu Vošnjaku, čigar sedemdesetletnico smo letos slovesno praznovali. Človek bi mislil, da je Šoštanj trdna slovenska postojanka Morala bi biti trdna, saj so Slovenei v ogromni večini. Toda žal, zadnje tržke volitve so )>okazale, da to ni res. Trg Šoštanj stoji slabo, kakor vsi naši trgi na spodnjem Štajerskem. Jedino Središče pri Ormožu je častna izjema. Tu je narodna stranka nepremagljiva. Središče ima odločne slovenske narodnjake. Krasni Šoštanj, biser šaleške doline, padel bi skoro Nemcem v oblast. Ob zadnjih volitvah godilo se mu je tako, kakor celjski okolici. Volilo se je v treh razredih, V prvem razredu so zmagrali Nemci, kar je dokaz, da imajo Nemci v najvišjih ob-dačencih pristale, toraj moč. V tretjem razredu dobili so Slovenci 105 glasov, a Nemci 80. Vidi se toraj, da so mnogi Slovenci volili z Nemci, recimo z nemško stranko, ker je v Šoštanju le 87 Nemcev. V drugem razredu pa je bilo število glasov jedno-liko: polovico so dobili Slovenci, polo- !področju takisto absolutna. Oboji' se tu»":i zgo-.iovinii nas \ taka ni »reri. Vladiki Strossmayerju je vera in narodnost isto, oboje od Boga. A duhovščina ne misli tako. Hrvati se potezajo za staroslavjansko bogoslužje. Ponekod še im ijc to sta^v pra-\:co. V Kašteliru v Istri je stara navada, da je duL^mik la Zrinjski in da ga je ravno na tem mestu, kjer še danes stoji spomenik, raztrgal ve-per. Tako se je tr ponesrečil in izdihnil dušo hrvatski knez Nikola Zrinjski. V hrvatski zgodovini se omenja še jeden Nikola Zrinjski. To je Nikola Zrinjski Sigetsgi (umrl 15G6), kteri se je slavno vojskoval proti Turku pri Sigetu na Ogrskem. Seveda tudi ta Zrinjski je bil pravi Hrvat. Naš Nikola Zrinjski, kteri je bil pesnik in kterema so postavili Madjari spomenik v Cakovcu, bil je pravnuk Nikole Sigetskega. Madjari so pravi mojstri, kako se dela javno mnenje. Vse mora imeti madjarsko lice, uprava, dežela in vsak človek v "Magvarorszagu". Madjari imajo mnogo prvakov, kteri so bili prej Slavjani. Košuta je bila mati Slovakinja iz Turčanske«;a komitata, znani madjarski pesnik Aleksander Petofi je postal iz Petroviča, kterega mati je bila tudi Slovakinja iz Tur-čanskega komitata, a slavni slikar Munkaesy se je prej z val Lieb. Ne bodem navajal vseh imen, ali za dokaz, kako sinovi nemadjarskih narodov zastopajo danes madjarsko ime, naštejam naj le nekoliko imen. Znani poslanec Geza Polonyi je bil prej Po-laček; oče se mu je zval tako. Slikar Teszty je bil prej Rehrenbeck. Prvi madjarski igralec Nady bil je rodom Navratil. Učenjak Vamberv, to je Weinberger. Szederkenvi, ta strastni radikalec, bil je prej Schonnagel. Baron Levay, to je Žid Liiwy. Tako bi se dalo navesti sila imen, toda to bodi dosti, saj se vidi, da madjarski dom stoji na ptujili stebrih in da madjarsko slavo širijo slavjanski, nemški in židovski odpadniki in koristolovci. A. T. KVBZ. Za Iff kr*a avstr. veljav* treba je tati |2f .55 in k tem« Se 15 centov za pošta&im«, ker mora biti denarna posi-ljatev registrirama. SLUŽBO DOBI 5—7 SLOVENSKIH DEKLET. Znanje anglesčme se ne zahteva. Delo j« v največjem hotelu v Indianapolisn, Ind. Mesečna plača za 8nrno dnevno delo $18. Stan in hrana prosto. Ponudbe: M. STO-NICH, 719 Woman Avenue, Indianapolis, Ind. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine prosto. V plačilo sprejemamo tudi poštne znamke. "Glas Naroda." Delavci za Panamo. Colon, Panama, 1. julija. Iz Jamai-ke dospelo je semkaj 200 delavcev, kteri iščejo dela pri gradnji panamskega prekopa. Jamaiski zakon, kteri določa, da mora vsak izseljenec, kteri potuje v Panamo, plačati $ti davka, še ni pravomočen. Liatnfca uredniitva. J. S., Washington, Pa. Dopisa ne priobčimo, ker domači romani ne zanimajo javnosti. Ako dotičnik s svojo ženo tako postopa, naj se ona obrne do policije. Morda je pa temu kriv kak — "star boarder"?!.,. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hf *ok«n, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozi j* in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za pot«vanje pripravi jem. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 1401 So. 13th St., OMAHA, NEBR, v kterem točim vedne sveže svetovno znamenito ANHAEUSER & BUSCH fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk s« priporoča JOSIP B. PEZDIBTZ P2T ?0Z0R ROJAKI Čast t.*! je naznaniti slavnemu ok Činstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu" §17 So. Center Ave., blizu 19. nlice, kjer točim pristno uležane ,,ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, .najbolja vina in dičeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo*. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel/ Končno priporočam ožjim rojakooi. da mi blagovolijo večkr&t počastil 8 svojim obiskom! Mohor Kladič. 617 So. Center At., blizo 19. oL. CHICAGO, ILLINOIS* ttbpbom « vfs« vhbkt pip. tttvo syete Barbare v Forest City, Penna> Inkorporirano <2n6 31. januarja 1902 v PennsjlvanyL ODBORNIKI: Pred?ednfk: Josip Zalab, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žid an, P. O. Box 478, Forest City, Pa, L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa, Blagajnik: Mabtin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bucinei.1 star. P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBOR: Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. -Kaeol Zalab- P. O. Box 28, Forest City, Pa. J Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest City, Pa. Pbimož Matos, P. O. Box C52, Forest City, Pa Dopisi naj se po&iljajo I. tajniku: flareetCity, Pa. John Telban, P. O. Bos 60^ BOBI previden na potenranju! Kupi tvoj parobrodni listek pri Fit. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpoJlje a prvi« dobrim pomikom, preskrbi ceno, dobro stanovanje in hrano. Ako kdo ▼ New York dospe na kak kolodvor in se ne tč kam obrniti, naj gre na postaji k telefona ii na« pokliče 3795 Cortland in slovensko se s ■ami imeni. Pri 15 centih, ktere din te- je bila toli velikanska, da še take ni' kfso p r i h r a'n'i do7a?f« | Rojakom v Clorelandu, Oblo, In okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik banfine podružnice g. Frank Sakserja is Neir Yorka, kjer točim izvrstno Leysy-Jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, liksro in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam roja* hom xa TOLMAČA, ako kado pomesrečf In so polko-4«ja ▼ tovarni, da mu iztirjam OdAkodnlne, ker imam v tem že večletne skušnje in postopam t rojaki polteno ter jih varujem bres* veetnežev. GAŠPER KORČE. Društveno glasilo je "Glas Naroda*. Jacolo Stozexicli., 89 E. Madison. Streot, - - Chicago, ILL Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si;-e Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrn: ^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro S 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field-' jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za oročajo: Dne 7. junija je bila tukaj velika nevihta. Pričela se je okolu tretje ure. Tre- ščilo je v dve poslopji; na nekem skla- dišču lesa je razmetalo opeko s strehe, nekemu posestniku je pa strela vžgala streho, v kuhinji je vrjrel puh gospo- dinjo na tla, a sosedje so jo oteli liable smrti. — Iz Vipave poročajo, da je bila dne 10. junija predpoludne v Vipavski dolini velika nevihta s silnim yromom in bliskom. Na več krajih je vdarila strela, tako na Erzelju v neko sobo bivšega župana, kjer je imel shranjeno žveplo za trte, kise je vnelo. Blizo Goč je strela omamila na paši vola ter ga vrgla ob tla. Tudi v Vrh-polji je udarila strela na več mestih. Neko žensko bi bila kmalo ubila. Od Goč proti braniški dolini je potolkla tudi toča ter napravila precej škode. Ogenj pri Dobrovi. Dobrova, dne 15. junija: Danes po noči od 1. ure na-prej, pogorela so posestniku Juriju Zureu v Gabriji štev. 28 vsa ona po- slopja na ToŠkem čelu, t. j.: bajta, hlev, skedenj in hiša, ktera je bil pred nekaj leti kupil s posestvom vred od bivšega posestnika Bitenea. Zgorelo mu je tudi vse blago do zadnjega komada ; le kozolec je ostal, ki je nekoliko oddaljen, Tukaj, kakor se sploh trdi, zanetila je ogenj zlobna roka. Prva pogorela je precej oddaljena lesena bajta, }totem je pa pričelo goreti zunaj poslopje poda. Tam gori sta bil a samo gospodarjeva hči in pa neki -tari človek, kterega ima gospodar iz usmiljenja. Ta je spal na podu; to je bila sreča, sicer bi bila v ognju končala tudi gospodarjeva hči, ki je sama spala v hiši. Pogorelec in njegova družina bili so vsi domu v Gabriji ter so o nesreči zvedeli še le proti jutru. Pogorelec je bil zavarovan v Gradcu za 4800 K. škoda je pa mnogo večja. Tatvina. V noči od 14. do 15. junija se je izvršil drten ulom v cerkev sv. Štefana v Harijah pri Trnovem. Tatovi so pristavili lestvo k oknu, ki drži nad postrešje, ktero je bilo radi poprav odprto, iz podstrešja so udrli skozi strop v kapelo sv. Jožefa, in potem ukradli: eiborij in monštranco s posvečenimi hostijami, en srebrni masni kelib, srebrni oltarni križ, posodice za sveto olje, več drugi L stvari pa iz zlobnosti poškodovali. Nezgode. Dne 20. junija zvečer je povozil vlak št. 1718, ki vozi iz Ljubljane v Kranj, pri čuvajnici blizo Kranja, 19 letnega hlapca Franceta Iver-na iz CereiČ blizu Kranja in ga težko telesno poškodoval. Odtrgalo mu je na eni roki in nogi prste. Težko poškodbo je dobil tudi na spodnji čeljusti. Prebijali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. — Dne 17. junija zvečer je železniško osobje na Rudol fovem kolodvoru urejevalo vozove za osobni vlak, in da vlaka sta zadela skupaj. Pri tem sta se poškodovala dva osobna in dva tovorna vozova. Druga nesreča se ni pripetila. — Dne 20. junija zvečer, ko je vozil vlak št 14 z Dunaja v Trst, se je pripetila med postajama Kresnice in Laze nezgoda. V trenotku, ko je vlak že prihajal, sta se pripeljala s parom konj dva kmeta čez prelaz. V hipu, ko sta hotela prehiteti vlak čez prelaz, je isti zadel v voz in ga prevrnil. Kmeta, ki sta nam dosedaj še neznana, je vlak popolnoma zmečkal, voz pa vlekel s' seboj še kakih 400 porapov in potem obstal. Govori se, da je vlak odtrgal jednemu konju nogo, drugi konj pa da ( se je odtrgal in ušel. Nekaterniki tr- ^ dijo, da sta bili prečniei odprti, drugi pa zopet pravijo, da sta se ponesre- j Čenča med prečniei pripeljala v trenotku, ko sta se ista pred njima in za njima zaprli. Preiskave bodo mogoče dognale, kaj je vzrok te nesreče. Pri lokomotivi je škoda malenkostna, ker s'j je le jedna stopnjica zvila, pač pa je bilo pri dohodu v Ljubljano videti mnogo slame iz ponesrečenega voza. Vlak je na odprti progi napravil četrt ure zamude, potem pa nadaljeval svojo pot. V vlaku so bili tudi izletniki "Glasbene Matice", ki veselo prepevajo gotovo niso čutili, da sta isti tre-notek našla tako žalostno smrt dva človeka. ŠTAJERSKE NOVICE. "Bedaj sem pa že dosti naredil", dejal je delavec na velenjski železnici Ivune Saberl ter se zgrudil mrtev. Požigalec. Aretirali so Janeza Ga-spariča, tesa ,a iz Jančovca, ker je sumljiv, da je zažgal viničarsko kočo Franca Poterča na Janžovskem vrhu. V trebuh se je ustrelil. Šestletni deček Franc Horvat v Podvineih pri Ptuju je bil z dvema manjšima otrokoma sam doma. Deček je dobil revolver, s kterim se je igral. Revolver se je sprožil in krogla je dečka zadela v trebuh. V par urah je bil deček mrtev. KOROŠKE NOVICE Drobnosti. V Densdorfu pri So-vodju je 201etni Jos. Pirker ob nekem prepiru sunil 401etnega posestnika J. Dulnika v prsa, da je ta takoj umrl. — V Malem St. Paulu je 44Ietni posestnik E. Kartheiser padel čez stopnice v klet. Obležal je na mestu mrtev. Zapušča vdovo in pet ' opreskrbljenih otrok. — Utonil je v Krki pri Mostiču hlapec Fr. Sulbaner. Truplo so našli še le drugi dan. — Huda ura je napravila dne 8. t. m. zopet v Gorčični dolini mnogo škode. Trikrat je padala gosta toča in zlasti okrog Svinca in Malega St. Paula vse pobila. — Tatovi so ulomili v Glandorfu v gostilno na kolodvoru in odnesli nad 6000 K. Pes ga je raztrgal. V Skočidolu na Koroškem se je prepiral posestnik Andrej Grilc s svojim sinom in njegovo ženo. Blizu prepirajočih je stal velik, zelo hud pes. Ali sam ob sebi ali naščuvan planil je pes nad sina ter ga besno grizel. Dolgo časa se je sin branil psa, končno pa je zgrabil pes moža za trebuh ter mu ga razparal. Tudi ženo, ki je hotela možu pomagati, je pes strašno oklal. Oba so morali prepeljati v bolnišnico, kjer je mladi mož že umrl. da maščevali, poseglo bode vmes turško vojaštvo s znano surovostjo — in ples se bode pričel. Skoplje. Iz Bitolja prihajajo poročila o novih bojih med vstaši in vojaštvom: tak boj je bil v Banjici, ki je trajal več dni. Mrtvih je obležalo 8 "ojakov in 11 vstašev. Tudi blizo Smerdeša so naleteli turški vojaki na močno četo vstašev. Boj je trajal celo dopoldne. Na bojišču je obležalo 18 ■vstašev in 30 Turkov, med njimi več častnikov. Sorodnikom in znancem ter prijateljem naznanjata podpisana tužno vest, da je dne 25. junija po 3dnevni bolezni preminula njih edina ljubljena hčerka MARIJA v starosti 12 mesecev in bila pokopana 27. junija popoludne. Žalujoča Fran in Antonija Kavšek, 1 Lyon St., Cleveland, Ohio. Balkanske novosti. Bivši srbski ministerski predsednik Jurij Sirnič je o zbližan ju Srbije in Bolgarije nekemu časnikarju zaupal sledeče: Že leta 1897. pri sestanku bivšega srbskega kralja Aleksandra z bolgarskim knezom je bila sklenjena med obema državama pismena pogodba, v kteri sta se državi zavezali v maee-donskem vprašanju opustiti vsako tekmovanje in brezpogojno poslušati vel.evlasti. Jako kratka pogodba je obsegala tudi določilo, da naj postopata obedve državi v šolsko-eerkvenih spornih vprašanjih v Macedoniji po dogovoru sporazumno. Pogodbo sta podpisala za Srbijo kralj Aleksander in ministerski predsednik Simič. Koliko časa naj pogodba traja, niso določili, a vsled premembe na srbskem vladarskem prestolu je pogodba postala neveljavna in zato je bil potreben nov dogovor med obema državama. Bolgarska vlada je posredovala pri Turčiji zato, ker so turške roparske čete napadale vračajoče se begunce, ne da bi bile to zaprečile turške oblasti. Nenadovič, šef srbskega kabineta, je odpotoval v Cetinje, kjer bode vročil črnogorskemu- knezu Nikiti red zvezde Karagjorgjevičev V Belgradu se je pričela sodnljska iazprava proti bivšemu ministru Veli--miru Teodoroviču zaradi poneverjenja državnega denarja. Države je Teodoro vič oškodoval za 50,t0G frankov. Uradno poročilo naznanja, da bodo nameravane slovesnosti v Sofiji pri odkritju spomenika carja Aleksandra II., ki naj bi se vršile v jeseni, preložili na oni čas, "ko si bode slavno rusko orožje priborilo zadoščenje nad Japonci, kar tudi bolgarsko ljudstvo najprisrčneje želi". Sofija. V kljub prizadevanju notranje macedonske organizacije, naj bi se ohranil mir do izvedbe reform, se z vsakim dnem jasneje kaže, da bode vstaja znova izbruhnila. Makedonskim begunom se je paš dovolilo, da se vrnejo v domovino, da, iz Bolgarije jih naravnost tirajo, toda doma nimajo kaj jesti, za setev je prepozno, tudi so si vse boljše nive prisvojili med tem časom Turki. Evropske kontrole ni, a vrhutega se množe roparske čete Bašibozukov, ki romajo in morijo Bolgare. Bolgari se bodo seve- Kretanje parnikov. V New York so dospeli: St. Paul 2. julija i? Southamptona z 1000 pot. Celtic 2. julija iz Liverpoola. 1'mbria 2. julija iz Liverpoola. Ethiopia 3. julija iz Glasgowa z 560 potniki. Kroonland 4. julija iz Antwerpena. Ultonia 4. julija iz Trsta z 766 pot. Dospeti imajo: Gerty iz Trsta. Kaiser Wilbelm II. iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Statendam iz Rotterdama. Baltic iz Liverpoola. Mongolian iz Glasgowa. Carpathia iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Bordeau iz Havre. La Touraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Zeeland iz Antwerpena. Astoria iz Glasgowa. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Prinz Oskar iz Genove. Odpljuli so: Grosser Kurfuerst 5. julija v Bremen. Noordam 5. julija v Rotterdam. Odpljuli bodo: Teutonic 6. julija v Liverpool. I^a Lorraine 7. julija v Havre. Deutsehland 7. julija v Hamburg. Numidian 7. julija v Glasgow. Celtic 8. julija v Liverpool. Umbria 8. julija v Liverpool. St. Paul 9. julija v Southampton. Kroonland 9. julija v Antwerpen. Belgravia 9. julija v Hamburg. Ivaiser Wilbelm II. 12. julija v Bremen. Carpathia 12. julija v Liverpool. Statendam 12. julija v Rotterdam. Baltic 13. julija v Liverpool. Alice 14. julija v Bremen. La Tourraine 14. julija v Havre. Princess Irene 16. julija v Genovo. Campania 16. julija v Liverpool. Pretoria 16. julija v Hamburg. Philadelphia 16. julija v Southampton Zeeland 16. julija v Antwerpen. PRATIKO ZA [LETOŠNJE LETO imamo še v zalogi po 10 centov poštnine proeto. V plačil« sprejemamo tudi poštne znamke. "Glad Ni AYSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA ^rvelja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka v Zagreb " " " BeiOTar a t( tt n a a ht <( « tt a tt "Osek . . " Karlovec . " Zeuiun " Mitrovico s parnikom $24.15, 24.35, 25.60, 23.75, 26.40, 26.50, »9 kteri odpljuje iz New Yorka SOBOTO DIHTE S. JULIJA 1904 C. B. Richord & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York, CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOJHJEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 5. j ali j a 19C4. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. odpljuje iz New Yorka loiw Puhefe. KNJIGE, ktere imamo ▼ n&ii zalogi in jih odpošljemo poštnine prost«, ake se sam znetek naprej pošlje: Molitven« ki jifft: Spornim um Jmeum 36 ct. Jesns dobri pastir 60 ct. 1'rjsreto Srce Jeanaovo $1.30. Sveta Nebesa $1. Jczua aa križu £L Filoteja $1.30. Zlata Sala f 1.20. Duhovni studenec 60 et. Nebeške iskrite 60 si Ključ aebeekib vrat 60 s*. Vrtec nebeški 60 et. j Sveta noSL U et. j Ave Marija 10 et Mati Božja 10 et. Evangeliji 60 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja SO ct. Zrodbe sv. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene mains knjig* so s tla to ebrea«. Druge kmjige : Zbirka domačih zdravil 60 d Mali ritea, v treh rvetkib, $3.50. Prešernove poezije, vezane 7t et. Prešernove poezije, broširane, 60 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 et. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.7«. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak tO centov. Pr aemška vadnica 35 et. Pregovori 20 ct. Mlinarjev Jane* 40 d. Domači edravnik 60 ct. Marjetica 60 ct. Godčerski katekizem IS čl Andrej Hofer 20 ct. Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 80 ct. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamski 16 ct . Naselnik«va hči 20 et. Eno leto med Indijanci 20 et. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko PoštenjakoviČ 20 ct. Narodne pripevedke ta mladine, L in II. zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 et. Najdenček 20