GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — LJUBLJANA, H. MAJA 196« - LETO XI. - ŠTEVILKA 10.
PROSVETNI DELAVEC
W	|
Šolska skupnost |
na novomeški Vajenski šoli |
H
V okviru novoreformiranega sami vodili seje, zapisnike, pa g pouka se mora tudi v vajenske tudi dali vrsto dobrih predlo- g šole nujno uvajati nova vsebina gov in lastnih ocen o svojem § — povezava teorije s prakso t. j. delu in nalogah. Zato se bom na g vzgoje in izobrazbe z življenjem, kratko ustavil pri nekaterih || sredi katerega dela in se razvija vprašanjih, pobudah in sklepih || damašnji naš vajenec. Posebno samih vajencev, važno je tu strokovno izpopol- Komisija za kadre ima na g njevanje v šolskih delavnicah programu skrb za boljše uspehe g in pa kako oživeti vsebino no- pn pouku. Na svoji prvi seji je s Vega predmeta v teh šolah — fa komisija že ugotovila posa- g družbeno-ekonomsko vzgojo, o Tnezne primere po razredih in || kateri je bilo že govora v tem predložila razrednim odborom g listu in na številnih posvetova- razne učne krožke, zlasti v dela š njih. Ce hočemo mlademu de- prostih popoldnevih, ki so tako g lavcu-vajencu res približati da- določeni za delo v delavnici in g našnji razvoj gospodarstva v za študij v razredih. Ker ima g luči socializma, ki gradi novega ta komisija tudi lialogo voditi človeka, in končno preiti iz te- priprave za poučne, ekskurzije, orije bliže življenju, je nujno, so naredili načrt zd posamezne da vajencu pokažemo že v učni oddelke, razen tega pa še za vse dobi, v šoli sami, pri pouku vso letošnje tretje letnike,
PETA REDNA SKUPŠČINA ZVEZE PEDAGOŠKIH DRUŠTEV JUGOSLAVIJE
PRIPRAVA UČNEGA OSEBJA
za pedagoško delo doslej ne zadovoljuje
Skupščina zveze pedagoških društev Jugoslavije je bila goslavije in Zveznega zavoda za časa, da jih posebna komisij« 26. in 27. aprila t. 1. v Beogradu. Na skupščini so bila za- proučevanje šolskih in prosvetnih oceni in potem sestavi dokončni stopana društva iz vseh šestih republik. Iz obširnega poro- vprašanj. Predlog je skupščina dnevni red za kongres, čila, ki sta ga sestavila predsedstvo in sekretariat Zveze, je sprejela.	v razpravi so nekateri govor-
razvidno, da ima pedagoško društvo v Srbiji 180 članov, v	...	, niki poudarili, da nas družbeni
Hrvatski 304, v Sloveniji 687, v Bosni in Hercegovini 65, v /fzna točka v poročilu pred- razVoj prehiteva in da naša pe-Makedoniji 60 in v Črni gori 50 članov, skupaj 1286 članov, sedstva je vprašanje drugega ju dagoška teorija zaostaja za našo Po vsem tem ni v vseh republikah enako merilo za spreje-	goslovanskega pedagoškega	kon-	pedagoško	prakso ,ki ima dnevno
man je članov. V Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini ter	gresa, ki naj bi bil v letu	IJe^	opraviti z	raznimi problemi, na
v Črni gori imajo samo po eno društvo, v katerem so včla- Republiška pedagoška društva s katere ne dobi odgovora in teo-njeni v glavnem pisci pedagoških in učnih knjig ter sodelav- Poslala predloge, katere teme n j retskih pojasnil. V vsaki republi-ci pedagoških listov. V Sloveniji smo ustanovili društva v ^ se na kongresu obravnavale. ki rešujejo razna pedagoška vpra-večjih centrih in pritegnili tudi praktične pedagoške delav- Pedagoško društvo LR3 le Prcd- šanja po svoje. Na Hrvatskem so ce- na Hrvatskem šele ustanavljajo društva v Zadru, Oseku, lagal° naslednje teme. 1 prispe- se dobro obnesli »Pedagoški vena’Reki in drugod. Na sami skupščini je bilo sprejeto načeto,	pedagoške znanosti k ures- čeri„ na katerih so obravnavali
da je treba širše odpreti krog društev in pritegniti čimveč mčevanju solske reforme, . o v prvl vrsti vprašanja, ki zadejo
prosvetnih delavcev k sodelovanju v pedagoških društvih. ucr'e 0^lke v “nov™h šolah 3. pouk v osnovni šoli; najbolje so piusvein.ii ue.av	»	pedagoška problematika poklic- bili obiskani večeri, ko se je ob-
Diskusija na skupščini in po- dagogi. Poleg učnega osebja v	nega svetovanja v FLRJ, 4. vzgoj-	ravnavalo	delo v elementarnem
1 ročila posameznih društev ter vseh stopnjah šol so še pionirske	po svetovanje, 5. pojavne	obli-	razredu.
'to^ast ‘od blizu, ‘predvsem pa,	bi^taključnemTzpiiu % ™a	1	zvezno poročilo" so pokazali, da	inmladinske organizacije, domo-	ke neprilagojenosti" šoloobveznih	'““Manjka nam marksistična kri-
da mu pokažemo, kako bo tudi	„pMnevno turnejo no Sloveniji	=	nam še ni uspelo organizirati ko-	vi, internati, otroški in mladinski	otrok, 6. delo in izkušnje družbe-	tika, ki naj bi osvetlila in ocenila
p	’	večdnevno turnem no Slovenili.	_	lektivnega razisk0valnega dela	tisk, tlim, radio, televizija, delo	nega upravljanja v šolah, 7. nalo-	našo pedagoško dejavnost na
osnovi izdanih znanstvenih peda-
da mu pokažemo, kako bo tudi večdnevno turnejo po Sloveniji, sam že jutri postal upravljavec izbrali so še poseben odbor, ki = ter graditelj in ustvarjalec v de- bo skupaj z vodstvom šole vodil s lavnici, tovarni in sploh v pro- sam iziet,	šj
tevodnji To pa mu damo lahko Gospodarska komisija jevze- I poleg žive besede, tiska filma, Ja w p£,trgs delo v d^Jnicah; |
diajilma tudi z 3 0	, , pogovorili so se tudi o zadrugi, =
lovanjem pri delu v šoli, delav- ybo ^ očnik tej komisiji | niči, gospodarstvu, t. j. pri šolski ihodnje %lsko let0 vključila 1 skupnosti. Čeprav smo o tem ze ^ ^a/ence v praktično delo. g dobdi posebna navodila, marši- Med d lm SQ gi zadaU tudi g k,e še niso prišli od načelnih	^ uredifi ofco!ico nove g
razpravljanj, ah pa ^o usmerili	okuarc po g
to obliko družbenega upravlja-	... K	i
nja le enostransko v ocenjena-	1
nje in disciplino kot nadome- Zdravstvena komisija je^iz- g stilo za reditelje. S takim nači- delala načrt kopanja v šolskem | bom vključevanja mladine v kopališču, o higieni v delavni- g delo šolskih skupnosti pa nismo cah m izdelala sklep, da bodo g in ne bomo dosegli glavnega imeli enotedenski pregled kalo- g cilja, za kar je pravilnik bil ™čne vrednosti hrane vajencev g sprejet	v Prvtb. razredih zaradi amahze g
„ '	......	prehrane vajenske mladine na s
Ko	tej šoli. Sprejeli pa so tudi že g
Kovem mestu v letošnjem soh J pred oge za letovanje va- g tkem letu začeli v novi stavbi	w	J	g
* poukom in začeti uvajati novo Posebno skrb posveča naša |
Vsebino z nekaterimi moderni-	skupnost sociolnosfcrb. f
enimi pnpomo t p g sivpnim vprašanjem in ima zato =§ teh pa nastaja v delavnicah ze zrjravsfvena komisiia Še vosebei = tudi nova oblika strokovnega zarjivstvena Komisija se poseoej
pouka -, smo skupaj z mladino Vazne ™ odgovorne naloge. Ta- |
začeli iskati novo organizacij- kos° člani ‘f. komlsl>e na P™ g sko obliko, ki naj bi mlade lju- seJl , razpravljali o socialnem | di vključila v celoten proces stan u učencev o obleki obutvi g Pa tudi v upravljanje; sama m zlasti o prehrani ki m zado- m ;.	^ J ..J ’	voljiva, posebno ne za prve let- =
Mladinska organizacija v svoji ^ ^ fe komisije bo> da bo g
.^sedanji obliki tega ni zmogla čimprej urejeno vprašanje šol- §
hč]l- tU7nfnr?™natnZnaT,*ew,u~ ske mlečne kuhinje, ki sicer =
'Očajo Za ?J2Znn ^hn^ Jn Ta dela, a le s toplim mlekom in g erenct učtteljskepa zbora pa na	Ker za t0 ni dpvolj de_ |
SeJt šolskega, odbora in na mla narnijl sredstev ie komisiia iz- =
dinski konferenci precej podrob- ^dTa akliio med nod et« in I bo razpravljali o iskanju te obli- veala “ketjo med podjetji m |
ke. Naposled smo ob idejni za-	” 'rr;/komi.sfi/^e hkrati S sodobnih problemov pedagoške z učenci v gospodarstvu, Izobra- ge naše družinske vzgoje, 8. peda-
iriša Zam- te™rJ± T	hTI I prakse in pozitivnih izkustev na- zevanje odraslih, vzgojne in po- goška problematika prostega časa,
goških in učnih knjig ter pedagoške publicistike.
Nekateri diskutanti so zelo pestro obsodili vodstvo Zveze zaradi pomanjkljive iniciativnosti in udarnosti pri uveljavljanju sprejetih sklepov, zato naj bi v predsedstvo prišli mlajši ljudje. Reševali naj bi predvsem aktualne pedagoške probleme, ob katere zadevajo naši prosvetni delavci v svoji dnevni praksi, za preteklost bo še dovolj časa. Občutiti je bilo, da sta v Beogradu med pedadogi dve skupini, ki imata različna stališča, pa ju tako vneto zagovarjata, da so ta precej ostra obračunavanja vzela skupščini velik del časa.
Razpravljalo se je dalje o spremembi pravil in prispevka, ki naj bi ga vplačevala kot članarino republiška pedagoška društva Zvezi v Beogradu. O teh vprašanjih ni prišlo do končnega sklepa. Novi sekretariat je dobil nalogo, da to vprašanje dobro razčisti in poskrbi, da se v enčm 'e tu skliče izredna skupščina Zveze pedagoških društev Jugoslavije, na kateri naj bi sprejeli nova pravila in določili članari-io, ki naj bi jo plačevala društva.
V predsedstvo in v Sekretariat c bili izvoljeni v glavnem došolan ji člani z željo, da do izredne zvezne skupščine razčistijo odnose med beograjskimi člani, ki so že na prejšnjih -skupščinah onemogočali plodno delo. Ako ne bi do tedaj prišlo do sporazum-
prakse in pozitivnih izkustev na- zevanje odraslih, vzgojne in po-	goška probiematiKa prostega časa,	nega	dela, bi.bi^
še napredne pedagoške preteklo- klicne svetovalnice, večja gospo-	9. odnos med občim	m stroKOv-	misljau o začasnem	prenosu	sesti. Med društvi ni bilo ustrezne- darska podjetja, družbene in po-	nim izobraževanjem.	Teme bodo	deza	Zveze v kateri drugi	repu
(ga kontakta, da bi raziskovalno litične organizacije itd., v katerih	morali predložiti do	določenega	liski	center,
delo koordinirali, in je zaradi te- naj bi delali pedagogi. S postdi-ga delo razbito na posamezne re- plomskim študijem pa naj bi se publike. V republiškem merilu specializirali in izpopolnjevali pa ne vodijo dela društva kot ce- strokovnjaki za razna področja _ lote, temveč delajo člani izven znanstveno-raziskovalnega peda-
iasatS&t&TSStgrszfizikov bo ieseni v Beogradu
delo in tudi plačani. Društva ni- nikakor ne zadovoljuje, zato bi I-J*'***'* T	V	v
majo sredstev, da bi plačala ko- bilo potrebno, da se osnuje po-
lektivno delo, zato lahko objav- sebna univerzitetna institucija, v Tretji kongres jugoslovanskih redno se bo mednarodni simpo-Ijajo dela samo ustanove, ki ima- kateri naj bi bodoče učno osebje matematikov in fizikov bi moral zium ukvarjal z najnovejšimi jo sredstva, in založbe, ki lahko dobilo potrebno pedagoško in psi- biti že v preteklem letu, ker pa problemi in težnjami v matema-plačajo pisce pedagoških knjig, hološko izobrazbo, ki jo zahteva je iani 0b 40-letnici ustanovitve tiki in fiziki. Znanstvena poro-Glavna ovira za intenzivnejše sodobno učno in vzgojno delo. kpj bji0 v Beogradu izredno čila in obvestila, ki jih bodo ime-
„„ „,v,	     ^	_	raziskovalno pedagoško delo pa Raziskovalno pedagoško delo mn0g0 slavnostnih zborovanj, li predavatelji po sekcijah, bodo
izredne odbore skupnosti, s magali tudi na drugih mladin- S le občutno pomanjkanje strokov- opravljajo sedaj Zavodi za na- znanstvenih kongresov in drugih trajala po 10 do 15 minut, pre-
feu-ite;	.	_	• i.s	* -t _ i. l	ss mak-r»v-npr1ncrncffw Iri ert rtrcvznnn- nroHolr fcrJcHrn f*1nrn npnagosklh ....	.	.	.	i.. i _ .i_•	_ nn_:_i. •kt- -.7^
V veličastnem prvomajskem sprevodu po ljubljanskih ulicah, ki je bil prikaz dela in uspenov delovnih kolektivov, so tudi šolski zadružniki prispevali svoj delež
K*	7SSSS. » PodmMtom RK m
hm, osnovali iolsleo stepnosl, P	s.Ujndfca loltktg,
l...,I.o pripra«t«.W pisdo-
-fn PO«*« Mor sploh vsa So.-	"*
ske dejavnosti.	Komisija za delo je sklpnila,
Sama oblika nahkuje v mi- da skupaj z mladinsko organi-niaturni shemi naše oblasti ter Zacijo na šoli ustanovi posebno njenih sektorjev; tudi nastanek vajensko mladinsko brigado, ki te skupnosti je pokazal vajen- bo nredila o prostem času šoL cem to rast in smer, da tako 0k0Uco. Ta sklep se že izvaja -konkretno ob lastni udeležbi mladinci pridno urejajo gredice spoznavajo ta proces in ga. utr- in 0sta;0> tako da bo zlet bratenje jo ter se usposabljajo za S£Va v juniju tudi na tej šoli vodoče upravljavce v delavnici jep pripominjamo, da so mnogo k podjetju.	pripomogli vajenci-brigadirji z
S pomočjo mladinske organi- Avtoceste, ki dajejo lep primer *<icije na šoli je mladina v ostalim mladincem. Ta komisija vSeh 29 oddelkih izbrala svoje bo skrbela, da bodo vajenci po-
III. kongres matematikov in
^edsednikom in 8 člani, ki od- skih akcijah.
Bovarjajo za razne veje dejav- Komisija za notranje zadeve ttosti, kot: za kadre, gospodar- je razpravljala o disciplinskih st«o/ zdravstvo, socialno skrb- primerih po razredih ter pripravo, delo, notranje zadeve, te- vila načrt šolskega pravilnika lesno vzgojo in prosveto. Na in hišnega reda, ki bo zatem dan ustanovnih razrednih skupšči- v razpravo razredni in celokup-hnh so izbrali po 5 delegatov, ni šolski, skupnosti. Za posebne ki so na skupščini šolske skup- primere nediscipline bo usta-^sti celotne šole sredi meseca novljena v tej obliki še podko-kiarca letos izvolili predsedstvo; misija, ki bo dajala predloge . k-to sestavljajo predsednik in vodstvu šole in učiteljskemu
Va podpredsednika — izmed teh zboru.
te eden predsednik mladinske Komisija za telesno vzgojo 0r9anizacije na šoli — tajnik, ima polne roke dela, saj je iz-
njakov-pedagogov, ki so prezapo- predek šolstva, člani pedagoških ireditev je bil tretji kongres davanja pa po 30 minut. Na ple-
rPbc=„od'r-kT?ois!“»-■s1
iskovalno pedagoito delo in .a sodelavci. V »vodih obravnavajo <« >'»'' P«'0”" “ le,0™je Ie“- '““""l1	^
pisanje člankov v naše pedagoške v glavnem vprašanja šolstva. Tako bo torej za prvim kongre- eno uro trajajoča pr d j . revije; le-te so zaradi tega padle predvsem osnovne šole, druga som na Bledu in drugim v Erceg- Sodeč po pripravah, bo kon-pod raven, ki bi	jo	lahko imele	splošna pedagoška vprašanja osta-	novem naš tretji kongres v Beo-	gres imei zelo bogato, pestro in
go stvarni moči	in	sposobnosti	jajo ob strani. Zato	bi morala	gradu od 19. do 24. septembra le-	aktualno vsebino. Tudi delež slo-
naših pedagogov. Pedagoško znan- Zveza pedagoških društev biti in- tos.	venskih matematikov in fizikov
stveno delo ima pretežno značaj spirator in reprezentant ter or-	, , ,	bo izredno velik. Zato pa bi bilo
postranske zaposlitve v izven-	ganizator v izgradnji	celokupne	. j-a lerosnji Kongres sxa znacn-	tu(j. praV) ,ja se tega važnega
službenem času.	pedagoške misli, ki bi,	slonela na	J11 ave okoliščini: da bo v času,	kongresa udeleži čimveč naših
.	,	dosedanjih izkustvih in nadaljnji k° s skupnimi napori iščemo na- jjudk Stroški (vožnja z brzovla-
Predsedstvo Zveze je za	ekonom.sko-družb e ni graditvi so- šemu šolstvu novih noti ter mu irnm f er hrana in nrannčišča za
poudarilo nujno potrebo	j,,goslavHf,. katera
so-	šemu šolstvu novih poti ter mu	k0m ter hrana in prenočišče za
novno pouaarno nujno poueuu	cjaijsti£ne Jugoslavije, katera za-	skušamo dati boljšo obliko in	6 dni) bodo znašali okrog 18.000
člnnnv	ki	hrnirToPinn	Vi	hn vn'*tnnnln	inin	=	P° osnovanju inst1 ucl^ ’	hteva vzgojo močnih socialističnih	vsebino, po drugi strani pa bo to	din. Udeležencem z naših znan-
^0aimk in Še 0Sem t1™™'-.-	brala	ekl?°’	^fo zastopala	šolo	g	bavda izključno ^ z znanstveno-	osebnosti	doslej naPjštevifnejšl zbor jug0.	stvenih ustanov in visokih šol jih
pojavov dbma in v tujini S W Na skupščini je precej časa slovanskih matematikov in fizi- b^o krile te ustanove same, osta-še v njej izoblikovali znanstveno-	vzela razprava .o materialnem	kov- $e,veP’ udeležencem kongre-	hm naj pomorejo naše prosvetne
raziskovalni pedagoški kadri. Po	stanju pedagoških glasil, ki so	sa’ ^ b0d° P”ŠV	bl tl’ okra:)l in občine-
mnenju predsedstva bi bilo naj- vsa pasivna in se vzdržujejo s ?fpHbbk’ se bod°	. Društvo matematikov in fizi-
vse Komisije ...-------- - ------------------------ -	= bolje, da se ustanovi pri Inštitutu subvencijami. Tudi glede sode-	kov LRS je že pred več kot me-
raZpored sej vseh komisij. V ko- govarjala o proslavah Prvega |g za družbene vede poseben odde- lavcev imajo vsa glasila težkoče. pedagogi iz muze	.	sečem dni razposlalo vabila in
Tpteijah za vosamezme veje de- maja in za konec leta, zlasti o g= jek za pedagoške znanosti. S po- Glasilo Zveze »Savremena škola.- Delovni načrt kongresa je za- prijavnice za kongres po vseh
CCJILtlV Ul «50	v«'-.--- - ----------------1--1	------------x---
s° vodje onienjenih dejavnosti, na pohodu »Ob žici okupirane Skupščina je sprejela tudi de- Ljubljane«, izbrali so tekmoval-lopni program za letošnje šolsko ne skupine za medšolsko tekmo-bto. prva seja predsedstva je vanje in naredili načrt vadenja ^to izdelala najnujnejše nalo- za Zlet bratstva.
Be za vse komisije in določila Prosvetna komisija se je raz-
tevnošti so zastopani vsi oddelki slavju tretjih letnikov in o kul ha šobj ki v razrednem odboru turni plati ekskurzij in turneje^
sebnim zadovoljstvom pa po- ima sodelavce v veliki večini iz snovan približno takole: prvi dan svojih podružnicah. Vsakdo, ki se zdravlja sklep Sveta za prosveto Srbije, Jako da je to po piscih bo posvečen organizacijskim je za kongres že prijavil, ali pa
W	U T UiCI tZLU 11 v    • X-------- --- *	=	- ^ . -J — -tr _ - - - *----- '	---u— -- z— X----------- X  --------- ----------y—j----- j'-	Z«« ^ • »»J	i" —
s°lske skupnosti odgovarjajo za Za prihodnje šolsko leto bo ob s lr Srbije, da osnuje Inštitut za glasilo Pedagoškega društva Srbi- vprašanjem, zlasti debi Zveze se še bo, naj to takoj in zanes-
Vločeno dejavnost Tako ima pomoči Svobode pripravila večji - -J-—----------------------------s-	-•— 4- w-------1  ---J — -------1-----■*“'**““ —4-----------------------------------------------------
y*oka komisija 20 članov. Uči- program in izdajanje lastnega pljskl zbor pa je še določil za glasila.
?.8(lko komisijo svojega člana, Po vseh teh sejah so se nato
to bo pomagal mladini.	sestali vsi razredni odbori, ki
V	• i	itn- so na sestankih pred vsem raz-
•čgZml L .h r,d™:rrim o sktevih ko-^inci in mladinke kar v za- misij, hkrati pa šo sprejeli vrsto resno vzeli stvar v roke, (Nadaljevanje na 2. strani)
pedagoška raziskavanja. Naš eko- je. Zvezni zavod za proučevanje društev matematikov in fizikov Ijivo — zaradi evidence — spo-nomski in družbeni razvoj odpira šolstva je dal pobudo, da bi »Sa- FLRJ. Ta dan bo izbran tudi nov roči društvu, hkrati pa tudi načelo vrsto novih delovnih podro- vremena škola« bilo skupno gla- plenum. V nadaljnjih dneh, bo vede, kdo mu je gmotno omogočil čij, za katere bi bili potrebni pe- silo Zveze pedagoških društev Ju- delo potekalo po sekcijah, ki bo- udeležbo. Za informacije ali modo zajemale najVažnejša področja rebitno pomoč v kakršni koli ob-matematike in fizike. Posebna liki se obračajte na Društvo ma-sekcija bo obravnavala vprašanja tematikov in fizikov LRS v Ljub-pouka teh predmetov na osnovni, Ijani.
'srednji in najvišji stopnji Vzpo-	France Šušteršič
Dopisniki in sodelavci! Poročajte nam o družbenem upravljanju v vaših zavodih!

nagrajevanje po učinku .'“SSKftJS.
je imenoval Da bi mogli nagrajevati uči- odstotkih) in znanje učencev s nem učinku — v relativnem, ne	...	.	.	.	.	.	,
^ V, bl na^ ugotovila	telja po celostnem kriteriju t. j.	testi znanja, in	bi na podlagi ugo-	v absolutnem pomenu besede -	. Ob mesecu poklicnega usmer-	nje je vse številnejše, skoro že
možnosti za nagrajevanje po	po delovnem učinku glede na	tovitev ocenili	učiteljevo storil-	odnos	na učiteljeve delovne po-	:,an:,a’ kl -ie dolocen za cas 0(1 20-	100 ■/°> kar le zel° razveseljivo,
učinku tudi v prosveti. Razum-	njegove delovne pogoje, bi mo-	nost, potem bi	v resnici ocenili	goje	potem maramo najprej	aprila do 20- maja’ j® sklicala	Naloga je, da nudimo družbi, kar
;i1V0,ie’ da Povzro'člla ta vest	rali izpolniti - po mojem mne-	njegov delovni	učinek. Vendar,	imeti	objektivna standardizirana	okraina posredovalnica za delo	ona od nas pričakuje, kampanj-
predvsem naslednje po- če bi nagrajevali učitelja samo merila s katerimi bomo mogli v Liublianl Prvo posvetovanje sko delo bodi povsem odpravlje-
po delovnem učinku in ne bi objektivno adekvatno izmeriti Posvetnih delavcev okraja Ljub- no, nadomesti naj ga naše smotr-upoštevali tudi njegovih delov- učiteljevo dejansko storilnost h13113’ zadoIženih Za usmerjanje no prizadevanje, da mladim Iju-nih pogojev, v katerih je dose- Dokler takih meril nimamo pa mladine v poklice. Dejstvo, da so dem dobro in pravilno svetujemo, gel določene delovne rezultate, je v prosveti res neizvedljivo ce- Pr°svetni delavci do kraja napol- Referat o. poklicnem usmerja-bi bih krivični.	lostno ocenjevanje in nagrajeva- nili obsežno dvorano, dovolj zgo- nju v reformiranem šolstvu je po-
Vsako človekovo delovno sto- nje po delovnem učinku.	vorno pove, da je vprašanje po- dala tov. inšpektor za strokovno
številne in kaj raznovrstne ko- h ju mentarje. Debate niso osredoto- goje:
čene toliko neposredno na alter- 1. Ugotoviti bi morali inteli-nativo: za ali proti, ampak izsto- genčno zmogljivost učencev, ki je pa predvsem vprašanje: kako eden izmed temeljnih pogojev za objektivno adekvatno ugotoviti bolj ali manj uspešno šolsko
delovni učinek na prosvetnem delo. Ugotavljanja inteligentnosti ._____________ _________w ____________ c n
področju. Mnogi se postavljajo učencev pa ne moremo prepustiti rilnost lahko namreč~ocenj:ujemo " ^Čeprav "še ne" bTmOgii v bliž- klicne8a usmerjanja prelomilo s šolstvo Zora Kolarjeva, o učen-na stališče, da v prosveti sploh posameznim učiteljem, zaradi nji- ha dva osnovna načina:	nji bodočnosti realizirati teh ali svoi° preteklostjo, da vprašanje čevem dosjeju je podrobno raz-
ne moremo govoriti o nagraje- hovega subjektivnega kriterija, vanju po učinku, drugi pa zopet ampak bi morali uvesti v tem t./v	i i-	pogledu metode merjenja t. j.
sodijo, da so vendarle tudi objektivne možnosti, da bi nagrajevali učitelja po njegovem delovnem
učinku.
Oglejmo si najprej sedanje ocenjevanje in nagrajevanje učiteljev, (mislim na nas vse t. j.
delovne pogoje.
Kadar ocenjujemo
delovno
razvojne inteligenčne teste. (S tem, ko se opredeljujem za razvojne inteligenčne teste oziroma
za testiranje sploh, bi želel izreč- storilnost samo po delovnem no poudariti, da se dobro zave- učinku, takrat ne ocenimo dejan-dam, da testi niso »lapis philoso- ske vrednosti človekove delovne phorum«, prepričan pa sem, da energije, ki jo je vložil v neko . je bolje, če merimo inteligentnost delo. Efektivno ocenjevanje de-na »učitelje tretje, druge in prve .otroka s testi, kot da si ustvarja lovne storilnosti je objektivno ne-vrste«) za katero so bistvene sodbo o inteligentnosti svojih adekvatno v odnosu na delovni predvsem naslednje principialne učencev vsak učitelj pa svoje, subjekt in je zato principialno tudi značilnosti:	Testi so z vsemi svojimi pozitiv- krivično destimulativno. Kadar
1. da ni objektivno adekvatno, nimi in negativnimi kvalitetami pa ocenjujemo delovno storilnost ker se določa ocena za učiteljevo relativno boljše merilo, kot . so sicer tudi po delovnem učinku, storilnost po vsakokratnih po vsakovrstna subjektivna merila, vendar v odnosu na delovne poki se jih poslužujemo .v šolski goje, v katerih je potekal dolo-praksi sedaj, in samo v tem čen delovni proces, takrat pa smislu se opredeljujem zanje. ocenimo delovno energijo, ki jo 2. Znanje učencev bi morali je vložil nekdo za določen delov, meriti po objektivnih kriteri- ni rezultat, ne glede na to, ali je objektivno — selektivne funkcije, Wh. Znano je, da je obstoječe ta delovni rezultat v skladu s potem izgubi pravico do obstoja, merjenje in ocenjevanje učenče- splošno veljavnimi storilnostnimi 3. da je destimulativno.	vega znanja subjektivno. Vsak normativi. Celostno ocenjevanje
Iz navedenega sledi, da nima- učitelj meri znanje učencev po delovne storilnosti je zato tudi mo prav nobenih objektivnih kriterijih, ki jih sam postavi, iz v odnosu na delovni subjekt razlogov, da bi zagovarjali ob- tega sledi, _ da ne moremo pri- objektivno adekvatno in zato stoječi sistem ocenjevanja in na- znati obstoječemu subjektivnemu pravično, pošteno in stimula-grajevanja v prosveti, ker je ta merjenju znanja učencev objek- tivno.
sistem v svojih posledicah za šol- tivne meritvene funkcije, zato n. pr.: če bi nagrajevali dva sko delo v celoti negativen. Do tudi ne moremo nagrajevati uči- delavca, od katerih bi delal prvi sem smo si več ali manj vsi edi- toljev po tako dobljenih pozitiv- z novim modernim strojem, dru-ni. Ko se pa vprašamo, kako nih oziroma negativnih ocenah gi pa z izrabljenim in zastarelim tiaj reformiramo ocenjevanje in učencev. Znanje učencev bi mo- strojem, po efektivnem kriteriju
rali meriti pri vseh učencih
a)	po efektivnem kriteriju	t.	j.	podobnih zamisli pa	smo ven-	svetovanja ni več omejeno v ozek	pravljala prof. Minka Zajčeva, o
po delovnem učinku in	darle napredovali že	ob samem	okvir nekai ^udi. da ie zaposlo-	vlogi poverjenika za poklicno
b)	po celostnem kriteriju	t.	j.	spoznanju, kako zelo	daleč smo	vanj? mladine postalo aktualno	usmerjanje pa je spregovoril psi-
po delovnem učinku v odnosu na	še od objektivnega vrednotenja	vprašanje vse nase družbe, pred-	holog Milan Pavliha. Vsi referati
učiteljevega dela. Jože Širec vsem tudi prosvetnih delavcev, ki so bili sprejeti z razumljivo po-
prostoru in času določenih subjektivnih merilih,
2. da ni objektivno selektivno; če pa ocenjevanje in nagrajevanje kakršne koli storilnosti nima
imajo v šoli dovolj možnosti, da zornostjo, saj je »služba« pover-proučujejo.mladino in njene inte- jenika za poklicno usmerjanje no-rese. Kar je bilo pred nekaj leti vost, ki z njo pričenjamo in jo tako rekoč neverjetno, je danes bomo postopno izpolnjevali. To dejstvo. Sleherna šola ima svo- bo kontinuiran, sklenjen proces, jega poverjenika za poklicno sve- ki bo terjal še dokaj prizadevanj, tovanje, ki bo v sodelovanju z Ob zaključku posvetovanja, ki učiteljiskim zborom in lokalnimi je trajalo celo dopoldne, se je raz-družbenimi činitelji lahko mnogo vila živahna razprava, ki je po-doprinesel k akciji.	kazala, da ,si prosvetni delavci
To prvo' posvetovanje je začel ljubljanskega okraja dejansko že-direktor Okrajne posredovalnice ^k s.tvarl sv°l j1®1?2' za delo Rudi Cilenšek. V daljšem	blIif mn1entja> da bo
nagovoru je ugotovil, da dobiva Pptrebpo akcijo temeljito študij-služba usmerjanja vse bolj in bolj "ko obdalatk oficialni poudarek, kar v ostalem da n® b° Ivanja. Je kompleks terja tudi nagel industrijski raz- vPrasa"1’ kl ph m.m^%sPra' voj sam, ki nam ustvarja nove ^.P0^ streho preko noči. Vpra-poklice. Predavateljski aktiv bi- šanje za sebe je zaposlovanje žen-roja je zajel doslej preko 3000 ske mladine, kajti se je mnogo mladincev in staršev v okraju in ljudi,. ki menijo, da dekleta ne ni dvoma, da je bilo opravljeno morejo n. pr. v nekatere elektro-sicer mentorsko, toda zelo korist- P°kbce (radijski tehnik). in po-no delo. Politika usmerjanja je d<>bno. Tudi je vprašanje, kako z vsakim letom boljša, anketira- mladino najučinkoviteje seznaniti
z nekaterimi poklici, zlasti v odročnih krajih, in kako usmeriti mladino pri kmetijskih posestvih in tako dalje.
S prvem posvetovanjem peda-gogov-svetovalcev je storjen ko-
Zdravstvene Sole mesta Ljubljane čevl ulici se je zbralo sedem zdrav- ,	.	v n
nedavno tega Izredno lepo In do- stvenih šoli skupno komaj kaj manj	p j.
Kemijska razstava
Opozarjamo vodstva šol, da bo na II. gimnaziji v Ljubljani, Šubičeva ulica l, v dneh 15. do 22. maja spet odprta kemijska razstava. To je v glavnem nekoliko razširjena ponovitev razstave, ki jo je kemijski krožek tega zavoda priredil v dneh 27. novembra do 5. decembra 1959 v počastitev 40-letnice KPJ.
Razstava prikazuje nad 30 učnih slik. 35 portretov kemikov raznih dob, makete kemijskih procesov, modele kristalov, molekul glukoze in celuloze, fotografije raznih kemijskih tovarn in njih proizvode. Zanimiv je velik model atomske električne centrale v Cal-der Hullu in model vsemirske rakete. Pri razstavi sodelujejo dijaki It. gimnazije in večerne gim-. nazije.
Obtek razstave priporočamo osemletkam, gimnazijam, učiteljiščem ter ostalim srednjim šolam In vsem, kl poučujejo kemijo. Od-\prta bo od 8. dO 18. ure._	^
Zdravstvene šole spominu V. I. Lenina
asrr^gSK’ ffijarAsssr
učinkom, potem se pa razhaja- čm, to je s testi znanja.	na delovni subjekt objektivno	idejnega In stvarnega nosilca Velike	bili tečajniki za zobarske asistente,
mo. - Razumljivo je, da ne more 3. Ugotoviti bi morali	delovne	neadekvatno. Tako nagrajevanje	proletarske oktobrske revolucije v. I.	tečajniki za bolničarje, zobotehnlška
biti . merodajno pri tako po- Pogoje učencev. Na	poseben	bl bilo za drugega delavca tudi	£fn}aaspričo 'svo^a o^žnlgf epol	ke^sŽta
memfonem vprašanju samo mne- objektiven standardiziran način	krivično, iker bi bili njegovi de-	reda, pa nič manj zaradi okolja in	za otroške negovalke in šola za ba-
nje posameznikov, ampak, da je bi morali ugotoviti tudi	delovne	lovni rezultati brez njegove sub-	številne udeležbe, napravila na vse na-	biče.
potrebna čim širša razprava. In pogoje učencev. Učenčevi delov- jektivne krivde znatno slabši kot cr^nie"rnlmcmsk^1 k--	--------a Slovesnost je pričela z mternaclo-
bi bilo naslednje.
(Nadaljevanje s 1. strani) •pobud, s katerimi bodo njihovi odborniki v komisijah in predsedstvu nastopili in skušali uveljaviti svoje mnenje. Pa tudi vodstvo šole im učiteljski zbor imata dovolj snovi, da še krepkeje zaorjeta v nova ledino. Predsedstvo je predložilo vodstvu šolskega odbora svojega člana, prav tako tudi v odbor Vajeniškega internata v Brš-Ijinu.
Prvi korak šolske skupnosti na Vajenski šoli v Novem mestu ^ viden odraz hotenja naše mladine, ki bo ob taki življenjski šoli res postala soupravljanje in sodelavec pri celotni rasti naše nove šole. Začetek je storjen, vemo, da bo treba med delom marsikaj spremeniti, če pa bo smer pravilna, jo bo mladina znala izvesti, če smo to že do-potem bo naša pot in delo nadaljnji vzgoji in izobrazbi Ze zdaj čutimo vsi, ki smo » to novo obliko vzrastli v pouk, da nam je laže in da je pomoč mladine resnično velika.
M. Tratar
Pionirska zadruga v Radljah ob Dravi
porreona cim sirsa razprava, m	znamo siaosi kot	v faranovi-___^
eno izmed mnenj v tej razpravi	ni pogoji so istočasno posredno-	delovni rezultati prvega delavca. _______________________________________ oplsaia^iik in^deio v z ŠLenSaSprofe-
učiteljevi delovni pogoji in na-	Tako kot ni vseeno za delovne	sorlca Ivanka ivančičeva, potem pa so
sprotno. (V pravkar navedenem	rezultate, ali dela delavec z no-	b-u_-„	se v dolgem razporedu zvrstni nasto-
dejstvu je izražena tudi speci- vim in ’ mod^nta stSn, ali Revija pOVSkih ZbOrOV ^^^to^mjaJrinje z^ecuaci-fična kompliciranost šolskega de- dela z zastarelim in izrabljenim . Hkrati s kvalitetnimi pevskimi re- branlh pesml. NastJOpaj0či' so bili delovnega procesa!) Ni namreč vse- strojem, tako ni vseeno n. pr. ali občini'Šiška m cente^v^ubifaS0^ ležnl zasluženega' toplega priznanja, eno za,delovne rezultate, ali po- poučuje učitelj na hribovski eno- imela tudi občina vic revijo pevskih	D'
učuje učitelj učence, ki imajo iz- razrednici, ali na visoko organi- zborov pod okriljem sveta za pro-redno ugodne domače in šolske zirani mestni šoli; ali ima v raz-	™v<£>dUveV
delovne pogoje, ali poučuje učen- redu 30, ali 50 učencev; ali po- Dosežke svoje ustvarjalnosti so v ce, ki imajo izredno slabe delov- učuje dopoldne, ali v tretji iz- dveh dneh nastopanja izpričali glasne pogoje. Naštejmo samo neka- meni: ali ima kombiniran au ; heiil pedagogi in pevovodje v izredno ob začetku letošnjega leta Je Nla učenčeve delovne oosoie ki	pohvalni luči, saj je mogel vsak ude- na osnovni šoli ustanovljena pionir-
tere učenčeve delovne pogoje, ki kombiniran pouk itd., itd.	leženec takoj spoznati, da je skrb za ska zadruga, katere pokrovitelj ozi-
Zato bi morali v nosledu uči- rast zborovskega petja tudi v tej ob- roma mentor je ing. Žarko Žigon. Za ,„r-u	.5 vf" čini, zelo plodovita.	zadrugo je med otroki veMko zaini-
teljevih delovnih pogojev upošte- Hevlja pevskih zborov je pote- manj e, saj jih vidimo vsak dan na VStl vsaj naslednje:	kala v dvorani Tobačno tovarno. Prvi vrtu, njivali ajli travniku kako s to-
—	kombiniran _ nc.kr.mKim. dan so nastopili pevski zbori 1. In vari^iCO Zlgonovo sadijo krompir,
, v^fiT 3	nekombmi J, Osnovne šole Vič, 3. Osn. šole Bre- okopavajo, čistijo in podobno. Razdie-
"OUk	zovlca, 4. Osn. šole Notranje gorice, ■1ieiu so na 8 »kupsn, vsaka od njih
opremljenost šole Z učili 5- osn. šole Vrhovci, Tehniške šole Pa Ima svoj delokrog. Ema odgovarja
__ muk V izmenah	moški, ženski In mešani zbor In Za- Ja topSo gredo, druga za Alpmus,
POUK v izmenan	vod,. ’ sleDO mladino Naslednjega tretja za ječmen itd. Načrt posevkov
—	število učencev v razredu dne pa so Mstopiii zd^žLi otroški	aanejeSn1t.Zv
-	smo.... e™ ln	PrOStordV VvT Vaj3eUnbslfanešola' kovmske^stroke! men!‘ove^f SipJ. So^dUSo
-	domača zaposlitev Z nešol-	i -P material	u KUD France Prešeren Iz Trnovega in 111 travništvo.
—	spiosno materialno oskrbo zopet Zavod za slepo mladino. Ta dan, Do potankosti _ so ze Izračunali,
Šole	smo poleg pevcem prisluhnili tudi le- koliko bodo potrošili in koliko bodo
—	službeno mesto glede na od- plm izvajanjem instrumentalistov, v imeti dobička. Letos ga veliko sicer
-	odd,«««, ufeoc, od M.	■*>
segli, potem bo naša pot in delo — izobrazba staršev	mer UC1 e •|eve s anovan.iske raz
pH <nadaljnji vzgoji in izobrazbi - število otrok v družini	J5 x1+	točke Zavoda za slepo mladino ih iz- redilo državno posestvo, pionirji'pa
lažja. Ze zdaj čutimo vsi, ki smo — oskrba učenca S šolskimi	»u t!®	vajanja godalnega ansambla profe- so to delo opazovali in izračunali,
‘	■ —	- • ■ -	Ske pogoje na Službenem mostu, sorja Staneta Severja, s čimer nlka- koliko več bi jih stala obdelava s
*	kor nočemo reči, da tudi ostali na- konjsko vprego.
stopajoči ae' bl bili vložili mnogih Res veselje je pogledati mlade Ce hočemo torei uvesti tudi v I’aPor°v Revija je bila prepričevalen zadružnike pri delu, upamo pa, da
, dokaz smotrne gojitve vokalne In in- se ne bodo izneverili zemlji, ko bodo prosveti nagrajevanje po delov- strumentame glasbe.	dorasli.
bistveno pogojujejo učiteljeve delovne rezultate:
—	ali se starši brigajo za vzgojo otroka ali ne
—	ali je zakon staršev harmo-
ničen, ali pa živi učenec v raz- ran P°uk biti družini	“ onrP
—	pedagoške sposobnosti staršev
—	družinske gmotne prilike
—	domači skim delom,
—	družinske stanovanjske razmere
—	izobrazba staršev
—	število otrok v družini
—	oskrba učenca s šolskimi potrebščinami itd.
Ce bi ugotovili razvojni IQ razreda, delovne pogoje učencev (ki bi jih mogli izraziti tudi v
ne bo, vendar upajo, da ga bodo z na skupina. Ni dvoma, da so s svo- izboljšanjem zemlje in z drugimi jimi izvajanji, v preciznosti podaja- agrotehničnimi ukrepi povečali, nja in točnosti Intonacije izstopale Vso strojno obdelavo jim je na-
Prvomojske proslave na strokovnih šolah
V	slovesno praznovanje praznika dela so se uvrstile tudi strokovne šole, kl so pripravile lepe, skrbno organizirane proslave.
Gradbinci za Bežigradom so se zbrali v svoji sodobno urejeni dvorani ob navzočnosti številnih gostov. Pester glasbeni program so izpolnile zborne recitacije, glasbene točke, praznično vzdušje pa se Je posebno dvignilo z nastopom folklorne skupine. K prazniku dela je čestital ravnatelj šole tovariš Stane Semič.
V	Lončarski stezi je strnila proslava v prijetno skupnost člane upravnega in šolskega odbora, zbrane so bile vse gojenke-otroške negovalke s predavateljskim zborom. Ravnateljica šole tovarišica Anica Gradiškova je prikazala borbeno pot delavskega razreda do njegove zmage, čestitala je vsemu kolektivu k prvemu maju, nakar je pevski zbor pod vodstvom profesorja Cerarja - tudi komponista - zapel vrsto priložnostnih pesmi. Vmes so bile recitacije, deklamacije. solistične pevske točke in še to in ono.
Na Viču so praznovali kovinarji in učenci elektro-stroke. Imeli so tri proslave, ker imajo na šoli tri izmene. Razvoj delavskega gibanja po svetu In doma je prikazal predsednik šolskega komiteja LMS tovariš Janez Smolič, obsežen kulturni program pa je zajel nastop pevskega zbora kovinarjev; izmenoma so se uvrstili instrumentalisti, glasbeni kvartet, solisti. Proslava je bila dostojen Izraz spomina na Lenina, na 15. obletnico osvoboditve in 10-letnico delavskega samoupravljanja.	D.
Šolska ekskurzija v Škofjo Loko
Za šole na Gorenjskem, v Ii$ftbijani in v ljubljanski okolici je enodnevna ekskurzija v Škofjo Loko gotovo zelo prikladna in obenem vsebinsko zelo bogata. Od jutranjega do popoldan-sfcega ali večernega vlaka se lah-ko čas dobro izkoristi za oglede in razlago geografskih, prirodo-pismih, kulitumo zgodovinskih in socialno ekonomskih pojavov. Ob posebnem primeru Loke spoznamo splošne zakonitosti v razvoju naših mest in še marsikaj drugega. Mislim, da bom marsika-- teremu tovarišu ustregel, če ga s tem člankom opozorim, kaj more učencem v Škofji Loki pokazati in razložiti. Ekskurzija je pidmema za višje razrede osem-letke in za vse razrede gimnazij in strokovnih šol.
Ko se nam na poti s postaje med gostilno v Plevni in mestom odpre pogled na celotno Škofjo Loko, naj se ekskurzionisti ustavijo ob kraju ceste in razmotrijo položaj mesta in pogoje za njegov nastanek. Naša mesta so se razvila v srednjem veku na takšnih‘krajih, ki so bili pripravni za -promet in trgovino ter za obrambo. Loka stoji ob robu Ljubljanske kotline, kjer sta vhoda z ravnine v dve dolini med hribovjem — v Poljansko in Selško dolino, M ju vidimo z leve in z desne strani mesta. Po Poljanski dolini je šla tovarna pot v Posočje in Furlanijo. Tod se stikata ravnin-
ski in hribovski 'svet. V ravnini so pridelki drugačni kakor v hribih in je bilo mesto najpriklad-nejše tržišče za izmenjavo pridelkov. V Sovodnju pod mestom se stekata Poljanščica in Selščica in varujeta, mesto s treh strani. Mesto je zavzelo dve terasi nad sotočjem, kar se lepo vidi v raz-
vrstitvi hiš: na spodnji terasi je doljnji trg, imenovan Lontrg, na zgornji je Mestni trg. Ozadje mesta tvorijo vzhodni obronki Loškega pogorja — Krancelj in za njim Lubnik, To stran sta varovali utrdbi Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod I.ub-nikom, tik nad mestom pa loški grad, od katerega je segalo mestno obzidje do reke. Grad je bil sedež fevdalne gosposke, ki je obvladovala obe dolini, hribovje ob njih in Sorško polje tik do Kranja. Dve reki sta z vodno močjo omogočali razne obrti — mlin, žago in kovačijo.
Mesto raste v ravnino proti železniški postaji. Se za časa prve svetovne vojne je bila Škofja Loka omejena na tesni prostor znotraj nekdanjega obzidja in imela le dve predmestji s pristavami — prvo na poljansko stran, imenovano Karlovec, drugo na selško stran proti Stari Loki. Vse drugo je bilo polje. Novi čas, posebno po osvoboditvi, zahteva rast mesta. Mesto se širi proti postaji. Na severni strani ceste proti železniški postaji je med
Plevno, Kamnitoikom in Staro Loko novi mestni del s stanovanjskimi hišami in bloki, Domom Zveze borcev, s Petrolovo črpalno postajo, Dijaškim domom, vojašnico, osnovno šolo in gimnazijo in tik pred vhodom v staro mesto z avtobusno postajo in pošto. Južna stran od ceste mora ostati nezazidana, da se ne zapre lepi pogled na staro .mesto. Loka je primer pravilnega varstva kulturno zgodovinskih spomenikov.
Loka Je najbolje od slovenskih mest ohranila srednjeveški značaj. Nekaj korakov dalje od avtobusne postaje dospemo do starinskega mestnega jedra. Na desno se odcepi Cesta talcev proti Stari Loki, kjer je bilo prvo naselje, to dalje v sei&ko deumo. Na levo se obrnemo na Kamniti most. pred katerim so bita včasih Selška vrata,. V starih časih most ni bil ograjen in ni imel hodnikov, .1. 1381' je padel z njega gospodar loškega gospodstva škof Leopolld s konjem vred in utonili. Na podstavku kipa sredi mostu je upodobljen loški grb — mestna Vrata z slavo zamorca, ki jd vzeta iz grba fevdailtncih gospodov, freisinških škofov. Zgodovina Loke se začenja 1. 973, ko je cesar pod;air;j loško ozemlje škofom Iz bavarskega Freisinga kot fevd. Njihovo gosipodstvo je trajalo 830 let, dokler ni bila posest 1. 1803 podržavljena. Ob Selščici stoji pod mostom mlin, ki je izpričan že v 14, stoletju. Opuščen je bil pred nekaj leti, sedaj je v njem nastanjeno elektrotehnično podjetje ELRA. Onstran mostu se dviga strnjena gmota zidovja, ozek prehod pod obokom vodi v mesto. Tesne, vijugaste' uMce pod samostanom pričajo o starinskosti kraja in ustvarjajo razpoloženje za razgovor o zgodovinski preteklosti. Se pred kratkim je Šei ves promet, tudi av-
tobusni, skozi te ožine. Ulica ima ime po Blažu O-strovrharju, komandantu škofjeloškega partizanskega odreda. Ob drugem zavoju je urejen sedanji živilski! trg na kraju, kjer so nemški okupatorji porušili dve hiši.
Na desni je vhod na Mestni trg, ki mu domačini pravijo Plač. Poteka od severa proti jugu, < Črta hišnih pročelij je ukrivljena, na vzhodni strani tudi zlomljena, hiše so dvonadstropne in i majo visoke strehe neenakih višin. Zato je slika - trga zelo pestra. Ob vhodu na trg je mogočna Homanova hiša. Kakor kaže 'etnica 1529 na njenem gornjem, baročnem portalu, izvira iz let po hudem potresu 1511, ki je razdejal Loko. Starinska zunanjost . je poudarjena s pomoli in balkoni, v notranjosti je več gotskih vrat in štukatur na obokanih stropih. Tudi nekatere druge hiše 'imajo nadstropne pomole (št. 3 in 16), kamnite baročne (št. 39, 36) ali preproste poznogotske portale (št. 14, 16, 17), obokane veže, sttarin-ska dvorišča z arkadnimi hodniki. Ogieda vredne so hiše; Stari rotovž (št. 35 z grbom na pročelju), Kajbe-tova hiša (št. 5) in Martinova hiša (št. 26), najbolj pristna starinska hiša, naslonjena na mestno obzidje ob nekdanjih Poljanskih vratih. Širši del trga je bil včasih tržišče, kjer so kmetje ob sejmih prodajali svoje pridelke, obrtniki pa Izdelke, ožji del je bil izhod na poljansko stran. .Ob njem stoji Dom Partizana s kinom Sora, ki je znotraj najsodobneje urejen, pročelje je pa ohranjeno v starinski obliki.
Mestni trg se končuje ob Grabnu. Tu je še dobro ohranjen dolg kos mestnega obzidja s strelnimi linami pod vrhom. Sezidali so ga y začetku 14. stoletja, sedaj ga odkrivajo s tem, da odstranjujejo nanj naslonjene prizidke iz poznejših časov. Kjer gre danes cestni klanec, je bil nekoč obrambni jarek, kl se ie pričel gori pri gradu. Jarek so pozneje zasuli in po njem speljali cesto. Vrh Grabna je stavba ObLO.
pred vojno je bilo v njej okrajno sodišče. Plošča na hiši pravi, da so l. 1941 partizani, preoblečeni v nemške uniforme, pred očmi gestapovcev rešili iz sodnih zaporov svoje tovariše, ki so jih gestapovci tri dni prej aretirali. Takrat se je začel množični odhod v partizane. Skozi zid so peljal* vrh Grabna Poljanska vrata, čez jarek je bil most, kl je deloma še ohranjen pod tlakom, ob njem je stal stražni stolp.
Na dnu Grabna se odpira Lon-trg, ki se razprostira po nižji terasi in ima prav tako kot Mestni trg smer od severa proti jugu. v 15. stoletju so ga imenovali Novi trg. Tudi tu so hiše strnjene v ukrivljeno in zlomljeno vrsto, večinoma so enonadstropne in pobarvane z različnimi, bolj nežnimi barvami. Od nekdanjih slik na pročeljih, ki so dale mestu pridevek »pisana Loka«, se jih je le nekaj ohranilo. Tudi Hontrške hiše imajo nadstropne pomole, gotske portale, dvoriščne hodnike itd. Na levi strani stoji značilna pritlična hiša št. ’ 22, na nasprotni Dom Svobode. Sredi Lontrga je Spital, t. j. mestna ubožnica, ki je bila ustanovljena !. 1547. Za vrtovi lontrških hiš je tekel včasih mestni zid, prehod skozenj je bil ob Spitalu t. im. Cvin-gerš, kjer gre tudi sedaj cesta na Studenec, t.'j. majhno predmestje ob Sovodnju, sotočju Selščiee in Poljan-ščice. Tam je bil skozi več stoletij mlin, do velike povodnji 1. 1926 je stala tam fužina z velik’m kovaškim kladivom, sedaj je razvalina. V Sovodenj je pisatelj Tavčar postavi! sodni prizor svoje Visoške kronike.
V severnem delu Lontrga stoji stara Hipa. Pod nadstropnim pomolom Kloipčairjeve hiše, št. 5 so pred kratkim odkrili vrata • značilne štacu-ne, kakršna so bila v srednjem veku pri vseh trgovskih lokalih v mestu. Podobna vrata imajo še danes trgovine v starinskem Dubrovniku Lontrg zaključujeta z leve tovarna klobukov, z desrte Kašča. Stavbe tovarne klobukov so bile zgrajene v prejšnjem stoCetju za tovarno sukna Elektrarna te tovarne je dajafa tok tudi mestu in tako je bila Loka prva med slovenskimi mesti oblagc-darlena z javno električno razsvetljavo Po prvi svetovni vojni so opuščeno tovarno preuredili za Izdelovanje klo-bukov. Izdelke razpošilja po vsej Ju-
goslaviji in v Inozemstvo. Na taval je pilošča delavcem, kl so žrtvov življenje v NOB. V Kašči so shrand vaild žito in sir, ki so ga podlol kmetje oddajali kot dajatev škod Oskrboval jo je poseben nameščene ^ani je imela r kdaj štirioglat stofljp. p o potresu ! .	diai1 gospodar MfMtp c
novrti, kakor pravi napis na plošči grbom, ki Je vzidana v dvorišč steno.
-»vtrniGu poa oDOKom na c karjev trg, kjer stoji gotska ceri t? H- stoletja, v njej 50 v frei, volili mestne sodnike. “t4! st. io nad obokom je vzidi P.osča z grbom, ki pove, da je 1 tod že od 1, 1627 dalje mestna š. Cez Mestni trg se povzpnemo sl ozek prehod, kjer je nad obok zveza dveh hiš, ln ob grajskem z na grad.
Grajsko poslopje Ima trt trakte, na eni strani se dvorišče podaljšuje v obsežni vrt. Na dvorišču je stal mogočen štirioglat stolp z ječami. 2 gradom yJe povezan dobršen del to' ške zgodovine. V njem je bivaj glavar, kl je upravljal gospodistvo z8 freislnške škofe, pa tudi škof, kadar je prišel pregledat gospodairstr-o Škofa Konrada V. je tod dolete'a ®mrt, ponoči ga je zabodel strežaj da bi se polastil njegovih zlatnikov Plošči na zunanji strani gradu pripovedujeta o obnovi stavbe po potre-su. Po podržavljenju škofovega p°' sestva 1. 1803 sta bila v gradu sodi' šče In davkarija, potem šola,, vaja' ška bolnišnica in kazensko poboljševalni zavod. Sedaj je v njem nam«' ščen krajevni muzej. Odprt j« vsa^ dan razen ponedeljka.
Muzejske zbirke so razvrščene 8 časovnega vidika. Zavzemajo 14 sob, i dvorano in 2 hodnika, V prvi sobi je predstavljeno loško ozemlje z reliefom, njegova kameninska zgradba in _ loško gospodstvo z gradom Id Zgornjim stolpom. Živa narava je zastopana z nekaterimi zanimivimi ri" valmi. Arheološka soba dokazuje z izkopaninami, da Je bilo »zemlje naseljeno že v predzgodovinskem čavd 'Ta,to Sledijo soba gradov, soba rne--ta Loke in cehovska soba. Na spodnjem hodniku so manjše zbirke 0 so stvu. družabnem živTJeniu v m®-“tii to nekaj orožja, v prvem na*’
Glasbena vzgoja v osnovni šoli mle *mn na Prnlt_si
, Nestrpno smo čakale, kdaj bo- Kaj vse se je izcimilo iz nalo-Slovenska Primorska je imela v polpretekli dobi v pri- skih absurdov, ki praktično skoro Tudi si želimo izbora mladinskih fcai ueč izvedele o svoji prak- ge? Pisali smo o Prešernu. In meri z ostalimi predeli Slovenije izjemno težke pogoje za ne	pridejo v poštev. Na tej stop-	zborov s partizanskim in borbe-	^ Naposled je le napočil dan, ko	Tonček	je	napisal:
lastno kulturno izgradnjo, kar se močno občuti tudi še danes nji	uporabljamo še samo violin-	nim besedilom, ker partizanske in	‘ izvedele kam bomo šle ’pr- »Ko	ie	bil France	še	majhen
v glasbi. Navzlic temu, da je dala Primorska mnogo odličnih ski	ključ, note pa pišemo analog-	borbene pesmi, ki jih pojo po šo-	^ so sg na^ odprla vrata v živ.	■	“	krave	je	jemai s
in zaslužnih slovenskih glasbenikov, da je bilo svoj čas glas- no celotnemu obsegu učnega gra- lah, mladini niso primerne (delo-	praksa' Kako smo jo pri- seh0i na pašo vedno’tudi knjigo,
beno življenje tu dokaj razgibamo in da so tudi prvi pobor- diva samo tiste, s katerimi zapi- ma tehnično, deloma tudi po be- ?	, , N ši voa0vori so se su- jn tudi nieaovi žepi so bili vedno
niki mladinske zborovske glasbe začeli s svojim delom na sane tone praktično tudi pojemo, sedilu), ker tudi niso bile kompo-	q ofco/ Kresale so se Ini su^h fig. Nikoli ni bil sam.
Primorskem (Šuligoj, Vkmar m drugi), žal se danes nimamo Do vključno VI. razreda v razre- mrane za mladino, ampak za od- * najrazličnejše misli o delu, vedno so se okrog njega zbirali na Primorskem niti močnejše glasbene tradicije niti zadost- du z vsemi učenci vsako učno uro rasle!	učiteljevanju. Bile so samo le- otroci. Bral jim ie zgodbice, ctro-
nih osnovnih pogojev za širšo, ljudsko glasbeno vzgojo m iz- Črnivec pojemo - tako pesmi kot Ko ga analiziramo, moramo in prešerne misli, polne opti- ci so mu pa obračali krave, ki so obrazbo. Zato so na Primorskem redki kvalitetni pevski zbo-	tudi solfeggio, kjer med drugim	ugot0viti, da je učni načrt za	^i2mQ;	Vedele sm0, da bomo	na	silile v	deteljo.	Dajal	jim	je	tudi
n, se redkejše pa so godbe, ki bi redno delale m s svojimi	tudi izostrujemo	občutek tonalno-	glasbeni	pouk dober, sodoben, v	vraksi	prvie preizkusile svoje	suhih	fig	Zato	mu	pravijo	tudi
nastopi prispevale k živahnejšemu kulturnemu življenju. sti.	skladu s šolsko reformo in je očit- znanje svoje moči in voljo do de- doktor fig«
tenem sn^islu p^va Ožgala aradt	6	lzobrazbo-	VIII. razred. Ker na tej stopnji zeleno mizo smatrala, da je v III. tri tedne samost0jno poučevale,
tPlip	p o op rimžhP onrainl ona Ce v Šrobem analiziramo učni	dečki prehajajo	v mutacijo, v	razredu	dovolj ena učna ura te-	nam je razgibala domišljijo	in
teije	.a_e aruzo_, opravlja ona nažrt> dejj ujno snovvtri razdob-	razredu pojemo	čimmanj, kakor	densko,	čeprav se zahteve stop-
Učenec. Tovarišica, danes smo na poti v šolo nabrali zvončkov 1 za vas.
Učiteljica: Hvala, učenci, toda najbolj me boste razveselili, če se boste pridno učili.
Učenec: O, saj smo pridni! Učimo se posebno radi. ker vemo, da nam boste po pouku kaj lepe-
berih naloa Skušal bom v	krat	ja’	V	učnem načrtu	od I. do III.	tudi učni načrt predvideva, zato	njujejo, in da je pokazala za VII.	smo tudi me	sedele v
kpm	analirfraH 1p	nnpo-	razreda ie za l- in n-	razred Predr	E« iz teh dveh razredov vse, kar	in VIII. razred popolno nerazu-	majhnih šolskih klopeh	in z	ra-
iTcrl p vvo-pTp	«rT Pisano Predvsem ostrenje poslu- je uporabno, vključimo v šolski mevanje, ker se sodobnemu pred- dovednostjo in z željo, da bi čim-
if	nnkprpU fp»jp	prnHipmp kp"	ha	“	Prvenstveno ob prepevanju	mladinski pevski zbor, ki je po	pisanemu programu res ne da	vei znalej poslušale učitelja.	In
tere	rešujemo ^	W	bom^	za^ke^n^^	S^eiSTliL^o.2	^eS^i	^ pedali.
nujno in orezpogoj o moran re dienimi in ritmičnimi postopi. Bist- či predmetni učitelj glasbe. V VII. smatramo, da bi bilo potrebno majhnim otroškim glavicam zna- Učenec: Tovarišica, ali nam sltl'	.	veno isti predpisi so še za III. razredu seznanimo učence z osno- naglasiti, da naj se ena tedenska nje misel nam je ugajala in boste danes razdelili knjige?
Na glasbeno^ vzgojo in izobraz- razred, le da tu zahtevnost — po- vami fonetike, z glasbenimi ele- učna ura za I. in II. razred razu- nas osre£eVala.	Učiteljica: Da, samo trenutek
bo na osnovni šoli ne smemo gle- Sebno glede glasbene kulture in menti (ritem, melodija, harmoni- me kot dvakrat tedensko po pol	, počakajte!
dati kot na ločen, samostojen muzikalnega predvajanja — pola- ja, dinamika, agogika), z naukom učne ure.	Nekega dne smo se v razredu učenec: Tovarišica, jaz bi rad
učno vzgojni šolski predmet, am- goma stopnjujemo. Zato lahko o instrumentih in z osnovnimi Naivečie težave nri izvajanju Pos\avl^aje- ,Ce1,?\	Zitia bral pravljice!
pak ko*: na dal celotnega vzgojno uspešno poučuje glasbo v teh treh glasbenimi formami, medtem ko . glasbene vzgoje in glasbene prfd	Je *z	Učiteljica: Milan, ali se ti ne
izobraževalnega procesa. Zato kredih vsakdo, ki ie absolviral je za VIII. razred predpisana glas- naI,og_^	f - .f ip ® grl mladih deklet prekipevalo ve-	?	,je[ik in da
osnovni sou je pu- selje, kako so se glasne želje sre- 77 ’	H	■	-
dra> če spajale s tiho bojaznijo, da bo bl ... dno praksa prinesla tudi nekaj gren- ter	.
ni. Glasbena akademija in glas- kgga. Kako smo z navdušenjem Učenec: Da, tovarišica učitelji-
---------—c------------------ ------- razredih vsakdo, ki je absolviral je za VIII. razred predpisana glas- , 7ny,r.r/>\p nncnnvni šoli ie 00- - ,.	, ,	,	- -•	zai, aa si ze precej veim m uu
moramo pri izvajanju učnega na- učiteljišče. Že v II. in III. razre- bena zgodovina. Žal, da odmerja i!^kanie kvaimdranega kadra	k-a?°	bi ti bolj koristila knjiga, iz ka-
črta za glasbeni pouk nenehno in du priporočamo zaradi aktivnega učni načrt za to precej obsežno in k- ' a primorskem praktično Že s’Pa}ale.s	■ nrp„ tere se boš kaj naučil za šolo?
dosledno vsklajevati in uresniče- sodelovanja uporabo otroških razmeroma težko gradivo samo £ g",Xnn XdtmTiaP n glas-	tovarišica učitelii-
vati kompleksni vzgojni smoter, glasbil - posebno ritmičnih in Pri glasbeni vzgoji na osnovni strumentov.
šoli moramo izkoristiti vsa sred- Glavna naloga IV., V. in VI. glasbene sobe, mora nujno imeti na više organiziranih osnovnih
eno učno uro tedensko.	beni oddelek na VPS še desetletja Zoščile^druga drugi mnogo uspe- ca, toda rajši bi bral pravljice.
Ce že šola nima svoje posebne ne bosta mogla kriti niti potreb hov> verrw je nie!	V pravljicah je vse tako lepo, a
1	’	jaz imam rad velikane, zmaje.
ouii »nv, cu.nu	Uriavna naloga iv., v. m vi. giasoene sope, mora nujno imen oa V H. C oiSaiuziiaum oouoviun	ijK	7hrale vse Jaz imam tuu,	mn
stva in prilike, da usposobimo razrada je po učnem načrtu za primeren instrument — najbolje šolah. Večina tovarišic in tovari-	.	“	. vridrbilp v Sneguljčico, Janka in Metko.
mladega človeka, da bo, ko bo do- giasbeni pouk notna pismenost, klavir ali dober harmonij, čeprav šev, ki iz idealizma in navdušenja	,	1 - ,	■ B-F žil	---- • ■	”	---- ”!'--
vršil više organizirano osnovno elementarna glasbena teorija in bi glede tona bila violina zelo za- za glasbo predano delajo, kakor	ovtimizem in la
____	Učiteljica: No prav, Milan, da-
ves naš življenjski optimizem, in la ti bom pravljice in še zgodbe
šolo, že obogaten s čim več j im za- petje po notah, ki naj bo čim bli- želena, a glasbenega pedagoga vedo in znajo, se še sami bore z fFaani bilo^mal^dase' ^odpravi- 'o tovarišu Titu. —
, * ne more^tudi. ..mJ*«	»S n. po. »».Jeti. „ dete.	1» M
kladom duhovnih dobrin iz glas- |e pravemu prima vista petju, ovira, bene zakladnice. Naša prva dolž- {^er se že s IV. razredom prične z učenci. Znano mi je. da si mar nost je, da stalno in dosledno iz-
‘	> - W J--
oblikujemo v mladem človeku pravilen odnos do glasbene umetnosti z resnično doživetim vred hotenjem. Tudi moramo že c' vsega začetka v kali zatirati vsa ko obliko snobizma, ki ga ugo tavljamo posebno pri določenen delu naše visokošolske mladine ki iz snobizma prisega ali na ko mercialno glasbo, češ da jo mno? smatrajo za moderno, ali pa i' snobizma noče priznati, da ji y. poleg izbrane klasične glasbe všei še kak drug slog glasbene umet nosti. Predvsem smo odgovorni da bomo iz mladih ljudi vzgojil visoko kvalitetno glasbeno publiko, ki bo najuspešnejši borec pro ti razbohotenju skrajno dekadent nih struj komercialne glasbe — n pr. po vzgledu San Rema. čepra’ naša komercialna lahka glasb? (tudi ona iz Opatije) še daleč m doseza san-remskih absurdnih bs nainasti, pa se le mora zrcalit rezultat naše glasbene vzgoje tud v tem, da naša mladina ne b' oboževala kot jugoslovansko glar beno umetnost popevk, kot je n' primer Tata kupi mi auto, ki ni ti ni najslabša. Človek brez glas bene vzgoje in osnovne glasbenu izobrazbe ni izobražen, še manj Pa kulturen, čeprav je sicer lahko
vse se je dogajalo pri
Naše slovo je bilo toplo in telovadbi.	.
iskreno. Še nikoli nismo čutile Učenec: Touančica, alt bomo take povezanosti in enotnosti kot na koncu plesali kolo. ta dan, ko nam je v srcu preki- Učiteljica: Da, toda prej se bo-pevalo največje čustvo veselja, mo razgibali, ker nas zebe. Odhajale smo! Skoraj vse smo šle in na koncu smo plesali kolo. na vas, le nekatere so ostale v Učenci so se prej zmenili in se-bližnjih mestih Izoli in Piranu. veda so volili vedno tovarišico.
Nekatere so šle v svojo doma- Kako so bili srečni, ko so lahko čo vas. Kakšna čustva so bila v prijeli novo tovarišico za roke in njihovih srcih ob misli, da bodo z njo plesali. Tovarišica je bila
tam, kjer so prvič držale v svo- navadno po končani jih okornih prstkih svinčnik in se utrujena od njiK učile pisanja, kjer so prvič listale
Jtvenik itd.
un bolj
Sto in sto je bilo takih doživ-
po I. čitanki in črpale iz nje mo- Ijajev. Preveč bi jih bilo, če bi drosti življenja, sedaj poučevale? vse naštele. Bili so drobni dogod-
7—t T 2i.“
spodbujali k delu. In otroci! žarell> kot .s.P°7mn» na nekai le' Kmalu smo dobile stik z njimi in Pe9a prijetnega, delale smo vse z vnemo, ki jo ima	*
le mlad človek, ko brska in br- Solze v bistrih otroških očeh ska, da bi prišel nečemu do dna. so nam dokazale, da so nas imeli Tudi me smo brskale. Iskale smo radi in njihove tople besede ob po svojih glavah to, kar smo se slovesu smo odnesle s seboj kot naučile, izbirale smo metode, ka- hajdragocenejše darilo, ko bi učencem približale snov, ki Vrnile smo se! Koliko je bilo je zanje težka. In vse to smo na- pripovedovanja, koliko smeha in šle. Koliko prijetnih uric smo obenem resnosti, ko smo si pripo-preživele z njimi, Vam bodo po- vedovale o težavah, na katere vedali doživljaji, ki smo jih tukaj smo naletele pri učiteljevanju! nanizale v venček! ■	Vse smo prišle nazaj s pogumom
•	in. veseljem do dela. Prve dni
smo se težko prilagajale misli, da Prvi ali drugi dan je bilo ne- smo spet učenke, kajti ni bilo ...	...	......	.	. .	, koliko težko, toda kmalu smo za- dolgo od tega, ko smo stale me
glasbena izobrazba, je pravdno in moniko, mandolino, kitaro ah čaji so prva nujnost, čeprav so le čutile trdna tla in delo nam je	“d razredom - kot učiteljice.
nujno, da na osnovnih šolah ze od tamburico in smatram, da je tudi nezadosten izhod za silo Najpn- hitro šlo od rok, V začetku so	Nikakor m ne smemo zatajiti
vključno tega razreda dalje po- to bolje kot nič, čeprav jaz oseb- memeje bi bilo pri glasbenih šo- m{ otroci boječi in tihi> tudi z ^f^Z^re sr^s^Lvale pri
Osnovna šola Stari trg pri Ložu: pevska vaja šolskega zbora
4ober delavec, uradnik, gospodar- sistematična glasbena vzgoja in sikje učitelji tudi pomagajo s har- razreda osnovne šole. Daljši te-
s—H/irS	»5173
SME?™ E »ra* —......
8lasbeno umetni-	.	,, da’za likovni oouk ah za tako šole v vsakem okraiu Jasno ie boste danes povedali zgodbico o mestu v mnogočem drugačno kot
škfh	dobrin.	V	učnem	načrtu,	ki	ških	glasbil,	in	sicer	kompletnega	da za iiKovm	pouk ali	za tako	sole v vsakem okraju. Jasno je, d jakcu->	na vari	in zaradi teaa	ie bilo ta-
je predpisan	za	više	organizirano	Orffovega	instrumentarija.	Seveda	imenovani tehnični pouk	organi-	da	mora zaključni izpit take tri-	porednem Jancu.	na vari	inzarodi tega	jeouo ta
osnovno šolo, se postavlja kot se pri pouku elementarne glasbe- zirati s seljenjem razredov stro- letne glasbeno-pedagoške šole za- Učiteljica: Da, povedala vam ke pomenke s starši nemogoče iz smoter glasbene vzgoje dati sle- ne teorije izogibamo zgolj teoret- kovna učilnica, za glasbeni pouk dostovati za pogoj za kvalifika- jo bom po pouku, če boste danes ves*- ......	. .	..
se pa najde razumevanje le za cijo predmetnega učitelja glasbe, prav pridni.	Na zeJ tritedenski praksi smo
vaje pevskega	zbora.	Vsi, ki jim je glasbena vzgoja In tovarišica jim je	po pouku	Pri^e	do velikega	spoznanja;
Ce hočemo	kvalitetno	podajati	in	glasbena izobrazba na osnov-	povedala zgodbico.	Tako je	bilo	namreč,	da je poklic učitelja SU-
učno snov, ki je predpisana za nih šolah potrebno ali celo ne- £a™n. -
kuJternai delavcih z io6ke«a ozemlja zarije, Loško pogorje, Jelovico z Ha- VII. in VIII. razred, kot učilo potrebno zlo, naj si prebero be- Učenec: Tovarišica, ali nam ih zfcitrJsa Hjudske umetnosti. Na hod- utovcem, Polhograjsko hribovje s nujno potrebujemo električni gra- sede tovariša predsednika Tita, boste danes prečitali kakšno prav kSjU*0 fKS®	So ltorav^ke ta mofon in učni snovi odgovarjajoč Ib jih je izrekel, ko je sprejel po- prijetno zgodbico? Najrajši bi sli-
z biriča NOB. vse zbirke so oprem-: J e- KammdSke Alpe. Ob Sori lepo vidimo izbor gramofonskih plošč, ki so kroviteljstvo nad kongresom mu- šali o junaških partizanih.
r:a'rgvU rtublJnf. vmemca: Seveda, brali bomo kifrr taadi	gois{pcKJar!»bvia m skem kjouignotmeraitu so razvito izrazi-	v Ljubljani dedoma v Za- ki bo v Dubrovniku, ko je rekel, tudi to, toda. pvej se movamo na-
družbenih odnosov na loškem ozem- te vrtače in podzemeljske jame. grehu. Više organizirane osnovne »Če gre za glasbo, se razume, da učiti seštevanja!
^pr^SoVO u&vf mSejTln to™ bre^a	®ole danes ™ bi ^ele biti več sprejmem/ Vse sem dobro razu-	In učenci so se pridno učili,
jttJaaano ^ vodsiivo. Marsikaj laaiko ši na.ravcsi;ovci odkrivali nove ob.ike brez magnetofona in izbora mag- mel in uvidel. Priznam pa, da me kajti na koncu so pričakovali na-vtx$ia s&m razloži v zvezi s šolsko jajmaktiih živadic. Na vrhu nad Kranc- netofonskih posnetkov najvažnej- je najbolj prizadelo vprašanje grado. —
^^^jojj^odopi^h. Prijna-	ših del najpomembnejših sklada: umetnostne vzgoje v šolah/« (Naši	Učenec: Tovarišica, ali lahko
no lep le za tistega, ki se ga s trudom in zanimanjem oprime.
Alida Bressan
Prosvetni delavci v Gornji Radgoni so razpravljali o mladinskem kriminalu
geoloStoe znažicinosti Ljub- sitram je pod tem hribom, ki mu do- teljev. To ni preveč zahtevano, saj razgledi z dne 5. marca 1960: jaz preberem domačo nalogo?
žio&ie in alpskega predgop- ma-člni jjraivlJo Stangruf, toamnolam si danes že vsaka pisarna (in se-
s h—
Skladatelji pri predsedniku Titu.) Učiteljica: Stanko Tavzelj, Koper preberi jo!
voj obrti, cehovstvo, ^narodno oevo- ^15*;.; hrvi, kjer je ob Poljanski tudi do trikrat toliko kot že do-bodltoo gibanje. Slovstv^d zgodovinar Sorl navo kopa išče. Nekdanja vas her magnetofon h^jde dosti gradiva rokopisa sko- pu5tai je sedaj že del mesta. V pu- Der magneloIon' fjeloškega pasijona, ki so ga upri- ^tajskem gradu je znamenita Qua-^apjaiil v 18. ctoletiu na obhodu po gjieva freska. S Hribca nad PuStalom mestu, do mnogoterih delavcev z limaS vse	preti seboj.
Ofeega	dramah Za obravnavanje industrije ima
‘"za 'ekskurzija možnort pri giedu tovar-
Ze v učnem načrtu so predpisani za vsako osnovno šolo trije
š^3rs'Srttat šSTJssJstJsss s
htrS6 umetni 1 strokogme so'e Srbeti dovoljenje vnaprej.	na soh za tn pevske zbore pre-
idejo v loškem muzeju vpogled v Kdor želi temeljito izkoristiti ves malo učencev. Petje v pevskem razvoj raznih obrti. Zeio poučne so dan, lahko napravi z učenci turo na zboru je po učnem načrtu obvez-2birke narodopisnih predmetov od Lubnik (1023 m), kjer je na -m.o r?z-	vsakega učenca, ki ga do-
stavb opreme noše do raznega orod- giednem vrhu lep pianinski dom. Od	, 7 ’ T7 i;)
la hi izdelkov ljudske umetnosti, gradu je hoje do vrha dve uri. Do- loči predmetni učitelj. V pevskih Kdor Ed prej te zbirke	sam ogleda,	bro markiranih poti	je več. Prijet-	zborih	naj	bodo po možnosti vsi
lahko petem učence na	šiv, nazoren	na	im poučna je tudi	pot mimo Sta-	ugencj	-po	predpisuje učni načrt
h&fcta ooozori na to in	ono, mnogo	re	Loke v Crngrob,	ki je oddaljen	j11',	zu	picupinujc ^
ZaniiriiTC^cf kakor v šol. Ves muzej	le	slabo uro in je	zanimiv zaradi	in je vsako drugo tolmačenje Samu
Driča kako je slovenski' človek pod velike cerkve, ki kaže razvoj umet- nerazumevanje ali celo omalova-‘bjlmd oblastniki vztrajno delal za nosti od romantike do dane® Iz Crn- ževanie glasbene vzgoje. Na Pri SVol Vo&oodairski ta kulturni napre- groba je zaznamovana pot skozi Go-	B	.	6J. .	,7
dek	raj te na železniško postajo. Na morskem je nujno organizirati n?
iz gradu naj se ekskurzionisti po- -Kramo:ju, Lubniku in na poti v Cm- vsaki Šoli vsaj osnoven arhiv zbo budijo v dobrih petih minutah na grob ima prirodopisec mnogo prilož- rovske literature za mladinske Kranc e' f kier so ofcnovCjeni temelji nositi, da seznanja učence z našo ,	.	.	,	,.	..
Zgornjega stoipa° prvoutajene pošto- floro.	^	zbore, ker so tu tudi više organi
janke na .loškem ozemlju, ki je stala Vodja ekskurzije se lahko po- zirane osnovne šole brez njegi;. od 12. stoletja do potresa 151	z	omorferum Tudl bo treba misliti na p0natl
^nlW to r^Sit^hjOTl^v muzeiu.1 S 50 din naročigpri upravi loškegl mu“- skladb in priredb za mladinski Kreacija Je izreden razgled na mesto žeja. Geološki Met na Lubnik je zbore starejših skladateljev, ker Ih daljno okolico. Tu je pravo me- opisal Anton Ramovš v knjižica Mia- mnogo teh biserov zboVovske lite-?o za geografa, da učencem nazorno da geolog H.	______ „„
2€Oi8r3i£Si,
Puikaže Ljubljansko kotlino, Soršlco
Fr. pianina rature že ni več na knjižnem trgu.
Slušateljice V. letnika učiteljišča v Kopru
Prosvetni delavci radgonske občine so imeli pred kratkim na gradu No, Tonček,” kar v G0™!1 Radgoni svoje redno zborovanje. Osrednja točka dnevnega reda je bilo predavanje o mladinskem kriminalu. Predaval je sodnik tov. Šiftar Vanek iz Murske Sobote. Svoje predavanje, podprto s praktičnimi primeri, je razdelil v tri zanimiva poglavja, in to: kriminaliteta v'svetu in Jugoslaviji, kriminaliteta mladoletnikov v Jugoslaviji, v Sloveniji, okraju in občini, ter postopek pred sodišči in vzgojni ukrepi mladoletnikov. Zanimiva je ugotovitev, da so kazniva dejanja v Jugoslaviji v letu 1959 v primeru z letom 1958 padla za 2,5 »/o, medtem ko so v sami Sloveniji porasla za 4 odstotke.
Prosvetni delavci radgonske občine so po razpravi o mladinskem kriminalu obravnavali še razna organizacijska vprašanja. Razpravljali so o novem zaračunavanju honorarnih ur, o tekmovanju pionirjev za občinsko in okrajno šahovsko prvenstvo, o tekmovanju pionirjev za-Iružnikov, o udeležbi na prosvet-■em dnevu, ki bo 7. maja v Murki Soboti, o pripravah na ekskur-ijo ob zaključku šolskega leta, o -rogramu zadnjega sindikalnega zborovanja v tem šolskem letu, in še to in ono.	Ika
• ' S
ŠOLSKI IZLETI
Maj je tu in, upamo, z njim tudi ja, vse važnejše kraje, ki so po- Ijani kje v sredini mesta ali pri lepo vreme za šolske izlete. Lepo je membni iz NOB, domačije borcev in kolodvoru uredila prazno večjo sovi pedagoško pravilno, da šole pri- vse predmete in kraje, ki jih . je bo, kjer naj bi imeli zunanji izlet-rejajo poučne in tudi zabavne, tako ljudska fantazija v preteklosti v dol- niki prostor za odmor, spravljanje menovane turistične izlete. Natanč- gih stoletjih vtkala v svoje pripo- prtljage, da je ne bi vlačili s seboj ■ ne meje ne moremo postaviti med' vedke.	po mestu,' tam bi imeli mir za uži-
prve in druge, ker naj bi bil za Najprej naj se mladina dobro vanje s seboj prinešene hrane in za mladino vsak izlet poučen ali obe- seznani s tem, kar jo obkroža, in morebitno čakanje na - vlak ali av-nem tudi zabaven, vesel, prisrčen, ko bo dovolj zrela in sposobna, da tobus.
sproščen, da bi ostal učencem v le- dojame tudi posebnosti širše okoli- Izletov, za katere bi bilo treba v pem spominu. Za učitelja, ki vza- ce, tedaj je čas, da gremo tudi tja. Ljubljani prenočevati, ne bi sveto-me izlet kot važen del praktične Nižji razredi naj bi ne hodili pre- vali učencem osnovnih šol, ker so v vzgoje, je priprava na izlet in sa- ko meja svoje občine, če je velika, mestu velike neprilike s prenočišči, ma izvedba zelo naporna naloga, ki ali močnejšega okraja. Zakon o Ako pripravljamo poučno ekskurzi-zahteva od njega veliko truda in osnovni šoli izrecno poudarja psi- jo, moramo vse podrobnosti glede ^ še več odgovornosti.	hično zmogljivost otrok, kot merilo vožnje, prehrane, odmorov in vse
Koliko truda in žrtev ie imel 23 ot>sc2 in globino učnega in vzgoj- bine obiskov ustanov natančno prc učitelj in učenci prvih razredov, pa nega dela Kakor se v učnem na- misliti in upoštevati da ne bo m tudi drugih in morebiti tretjih raz- Črtu š.n obseg spoznavanja prirode potovanju nepotrebnih težav, saj šc redov, ko so prišli iz najbolj qd- “ dr?zbe' tak° se .v^sakern raz- ob najskrbnejši pripravi pride do dojenih krajev Slovenije v Ljubija- redu šin ozemlje ožje domačije, ki neljubih zapletljajev. Kaj naj rečeno, na Bled ali v 0'patijo. Vstati so 8a u&ncl polagamo spoznavajo. mo o tistih učnih osebah, ki pnpe-tnorali že ob dveh ali treh zjutraj,	■ x * .x,u	^	l™° di-’ake v Ljubljano, ne da bi
nli XP več ur z Tudl z učenci višjih razredov si vnaprej zagotovili prenočišča in
vlakom, da so prišli do cilja, pozno °stnovnle. ^M smemo prirejati iz- se potem ob prihodu obračajo na ponoči so se vrnili do domače že- etov, ki bi bili prenaporni glede po- razne ustanove, da bi Jim preskr-lezniške postaje, od katere so ne- ‘J. m prezahtevni po učni snovi, bele prenočišča za dijake. To je kateri hodili še dve, tri ure do do- kl naj jo nudijo. Ako pridejo učen- skrajno neodgovorno ravnanje in bi ma. V Ljubljani vidimo včasih take “J Ljubljano že utrujeni od dolge zasluzilo vso grajo m tudi kazen izlete, otroci utrujeni posedajo v ^je, jun ogledovanje zgodovin- Poučni izleti so vazna oblika parku po klopeh in celo po stopni- sklh znamemtosti muzejev in gale- učnega m vzgojnega dela ter jih bo ščih v hišah in dremljejo. Kaj ima- "e m<fe ,vzbudltl zanimanja za reba še bolj intenzivno Pnpravljati. jo otroci od takega izleta? V začet- zgodovinske m kulturne ter umetni- Imenovali naj bi jih raje učna ura ku jim je vožnja z vlakom ali av- ške vrednote, ker je vsega preveč v prirodi, ah pouk v pnrodi. Ker tobusom v zabavo, posebno dokler naenkrat. Zaradi utrujenosti se je nujno, da se pn učnem delu upc> je dovolj zaloge v potni torbici, vse "0 dojeti vtisi vežejo z neugod- števa posebnost posameznih krajev e novo, razgibano, čisto nič po šol- n1™ čustvi in učitelj, ki sestavlja m tudi prometne zveze, bi bilo pri-	r
sko, pa mimo vlaka brzijo hribi in tak načrt za izlet zagreši psiholo memo vnesti vprašanje poučnih z- pa^u ugotavlja v svojl Dokumenta- znani pedagog R. Dottrena pra- gla^a rjačlnSr kako ljudje spozni-dnline	vozdovi	in	oolia	hiše in va-	napako,	da	ostanejo učencem v	letov na občinske konference	učne-	0^^ prilogi, da so se sicer uč-ben!-	vilno pravi, da so vzgojni in izobra-	varno in se učimo,	je treba sodobna
.	,,	.ji,	O,	neprijetnem	spominu važne kultur-	ga osebja, da	bi za vsak okoliš	imeli	ki v Franciji postopoma razvijal sko-	ževaiini smotri izven območja ekspe-	audiov zuaina učna	sredstva tako iz-
inTnoviit	ne	ustanove	in	se jih zato pozneje	neka splošna	navodila. Tudi učitelj-	zi stoletja tako g-ede izdajanja, nad-	koristili, da. bo proces učenja lažji
mo glavica	je	majhna	m zmoglji-	._____ .	 „„	e:	zora. opreme in pedagoške vrednosti;	toda vsakokratna družna, eo mnenju	in sigumeisi. V	omenjenem delu
vost sprejemanja vtisov je hitro iz- izogibajo. Pn pnpravi načrta za po- Ja zbor na šoh bi 0 al P vendar vse kaže, da popolnoma ne	tr!>SS|dr^S’elštak^tCTiSuPse o18?opisana vsa posamezna audto-
črnana zasičena šibkeie že prijema učno ekskurzijo je treba dobro pre- Ijati O tem vprašanju m za vse raz- z-,dovoi;ju3ejo in nieo uspešni. Seda- dagopa	s	vizualna učna sredstva,, temveč je v
Črpana zas cena siDKeje p j tehtati koliko zmorejo učenci te- rede odobriti za šolo obseg učnega nja slatoo.,t izdajanja učbenikov je v	d^, v to'i ?zkSdt:^ om^	Pog,*yj,ib obdelano tudi
v	Sai S sto?eP^ IeSnoifl kakŠna je njih pSihična de*3 v prirodi. !z splošnega pedago-	Jo“m^
Prr/i v ti J’ iih	73. kratek zmogljivost, da bo uspeh maksima- škega vidika spada to vprašanje tu- učbcnkovMz	je to zahtevan preučuje rezultate	Razen tega avtorji odgovarjajo na
ŽZt	toHa narava za. len. Bolje nuditi učencem manj, ali di v okvir dela šolskega odbora, ki nekoč j J Rous^au!)? češ da so	je potrebno^upo;
čas zopet pozive, toda narava za^	J	bo Qsta.	iral učiteljstvo ; tako »lnstrumenti največje bede«. Na drugi ^ij^ S^ST
kloS lo v trajnem in prijetnem spominu, zahtevnih nalogah, kakor so izleti. ~	^»o, ker j^dopm	prUi>rej ^	.	....... ...........
maj čaka, da pride d	, v.P Hirkati ir ustanove v ustanovo. Starši se zelo zanimajo za šolske učbenikov, kar vodi do zelo neenake voljene ek&perjmertte,^lMir_ je	nemu učnemu sredstvu
Veselo je na šolskih izletih!
Zanimivosti iz šolstva doma in po svetu
UČBENIKI V FRANCIJI
Naciona/ni Pedagoški inštkut v
KAJ JE PODROČJE EKSPERIMENTALNE PEDAGOGIKE?
Nature and Use. Neiw York 1957, 570 strani).
Ker sta gledanje im poslušanje
htovaTri oTroku’ Sek™ k" ^ m tak^^dTjto to ^ ^jbi^dptad učitdjitvtTpri tkko SmenJ nj^r^ Na mugi
btfy. P/‘ r k“ f4! č k kl ^ lo v trajnem in prijetnem spominu, zahtevnih nalogah, kakor so izleti.	^	^ jidiajaniu v »tvarni praksi prej teoretično po-
maj čaka, da pn e	.	..P Ne dirkati iz ustanove v ustanovo, Starši se zelo zanimajo za šolske učbenikov, kar vodi dojelo neenake	Avtor	V??e!?u ^r®dstvu - tab:e'
S cTSpf MoJbten Obtk	«<1	—*>	Me,.., ker so v velikih skrbel, z, Jv-Utete s«««-«,	ŽSiiJuM. STkSSi	i&V&tgrJZfdgK
^ TtotolLi nli V	7a-	koristi;	bolje je po vsakem ogledu	svoje otroke m so tudi močno	ma-	^ da to pototbno	u?edttl skupno	.'»trebno imeti eksperimentalne	šote	televizije je --—	-	—	—	—
valskega vrta v Ljubija	ene ustanove vstaviti majhen od-	terialno	prizadeti. Nekateri	učitelji	izdajanje učbenikov	(»nacionalizacijo	^ r^fffff^Si^^JStSen^razisko-	sl^ie-
grehu Jih za nekaj časa dvigne iz	o o	so $	.o staršev	vidnim povečati	navado urediti	“S s° te^
mrtvila, toda le za kratko dobo	Vse	^ ^	u]ežejQ prav bi bilo> da Jw	uspeJe	šoiske ekskurzije.	hn‘1 n’,ftrtno teda"an,e- zn-SMi r"nP	atl ^ pro-bIeme --?1 s-t?m	-
posvečeno po eno po-
’SS&XS?gi£ŠSZ *»-1**" —«
ter politične znamenitosti se samo mimogrede dotaknejo njihove duševnosti, ki še ni dozorela za sprejemanje takih vrednot, ker jih umsko še ne dojame, še manj pa vrednosti. Edino, kar je zanj bilo zanimivo in mu je ostalo živo v spo-
v Ljub-
bolj načrtno izdajanje, znižati cene vati soisKepromeme m s	u-
in dvigniti njihovo pedagoško vred- lans'ko priporno-i, da bi sodobna sola zares napredovala.
disciplina v SOLI
_	Sovjetski pedagog V -E. Gmur-
R.:	L'čxpesrimentation man je napisal eno izmed naj bot j
...._________cbsezm-h rieu diiacir>,jm v soli fDl-
.	in dvigniti	njihovo	pedagoško	vred-
V.	C.	no»t.
em Pčdagogie. E' CenteS^FtooSi”'m	da o discip.ini v šoli (M-
fit Bi	sciipillma u ško«e — Jkdala Akademija
pedaigogiičestih nauk RSFSR, Moskva.
STANJE POLITEHNIČNE VZGOJE	to
V	ZSSR	vidikov	discipline	v	sovjetski	šoi;i.
Poljak Nowacki Tadesz je prika- Tako avtor obravnava pojem disci-zal »Sodobno stanje politehnične PLha, njene karakteristike in speci-,	,	?? vzeoie v ZSSR« v brošuri ki ie iz- fičnoati discipline prav v so»i itd.
Naglo se bližamo koncu šolske- manjšega odpora). Izpiti pa so bili uranjen	oni	o	dveh	negativnih s;aBvJ Vairjavi v	ia,ee,tku lanskega ;eta. oiscipiina	je	cilj.	rezultat	in	sred-
ŠE O POPRAVNIH IZPITIH
™„».SSiiSrSSšŠ
nosti. Nekateri učitelji se izgovar- ie članek
13 Lplača tolik? tmdifm5odgovor- rednik 'v rražredu ošn.^Ve,'me zdaj"Iglamo loterijo, pri izpitih pa Kadar bodo tudi vsi starši zavest- vprašamb^pohtohničn^ga ^viga^a sti Nekateri učitelii se izsovar- ie članek O popravnih izpitih še zatisnemo še drugo oko? Sploh pa no tako usmerjeni, da bodo^v vsa- razvoj potiiteimične teorije_ vzgajanja
pri taki loteriji, ki je kratkotraj-
jajo, da pač učenci žele take izlete, vzpodbodel k pisanju.
,	.	•____ »-u«!	2e več let učim v tem razredu, na, štirinajstdnevna.
.P.redxe” !f	zdi pa se mi, da odlok, ki govori
kem DOHledu podpirali delo šole in njen zgodovinski pomen, nato pa tiv Zanimivo je avtor o oda.al tudi P	P .	. , y. preide k obravnavanju politehnične- splošne pogoje dlecipuintranosti v
in ne bodo Ob oceni gledali ie UCl- £ lzo.braževamja V sedanjem sistemu zvezi z organizacijo učne ure. aafii-teljevo »kaprico« in mržnjo do socialistične vzgoje, ki naj zagotovi jtonn-rijanja in privajanja ucen-otrobo tobrnt bn nemara tudi tak zares vsestranski razvoj osebnosti in cev na kunumo vedenje.
let z učenci nižjih razredov, je po Pa se uf+“ „ ,aGH1fčnom Memm> da ie Štirinajstdnevni	—e— “ t ^ t k zare“s vsestranski razvoj osebnosti in
trebno da iih seznanimo z vsemi	0 popravnih izpitih v zaključnem	rok Več kot	smešen.	Prisluhniti	bi	otroka> takrat	bo	nemara tu	prikaže ustvarjalnost proizvodnje.
zemlieDisnimi zgodovinskimi, priro	razredu, ni popolnoma pravilen,	morali še mnenju	staršev	in	dija-	način ocenjevanja dober. Vse	to	Komponente poMtehnlčne vzgoje so
SsZi To^daTkhnrln kultur-	Z njim namreč dopuščamo sle-	kov samih.	navajam, ker	mi	je že nekaj	ma-	po mnenju avtoria, v_Sovjetski_zvezi
nitni značilnostmi domačega kraja	hernemu učencu, ki se je pretol-
v obsegu učnega načrta in kolikor kel do 8. razreda, da izpite opravi
TELEVIZIJA PRI POUKU
Sovjetska avtorja Bemštajn
v ^ w.......... r- FE5-^-ivaSpraviaV	sCrsS	ršS
je v skladu z zmogljivostjo učencev Vsakdo, ki ima dva popravna iz- yl le dva p0pravna iZpita ki bi	’ tTuL®3 „	litr	no koristno deloPter delo v krožkih, je televizija ie široko prodrla v šole
rs« _ix:: ctnnnii Mai hoHn to učni Dit3 iu lahko ODrsvljs. Nikskor . s v. 1»	. i • ,? / enkama lahko marsira v višji	vsen stopenj od osnovne do univerz,
na nižji Stopnji. Naj bodo to ucm pila, ju lanKO upiavijo. ,	3U prelozill na jesenski rok (av- ra7rPH Icd-n ci hn mislil tudi osmo-	Postaje šolske te ev-lzicle so izključna
“TZs&ssz&g&zs ff**>*?»&*-r >»“»’t-	wšr«rstsgastts
dnevnem času tako približno med mo štiri nezadostne ocene, oprav- fokomT popral h zpitih Vem nal-,na d°bitek	tudi s stlhNdaa]3ne°^1a rS Sflducati^ai	iw. Teh
učnim vzhodom in zahodom. Za Ijal popravni izpit, že dosedanja TT da navd^eno BnretoP ^ srečko 8 3 m VeČ številkaml v eni Research a*9. ^t. 1. atr^i mL Mo-	te&Tto ^taj0'jeT^
da bi ^ navdušeno sprejeli, ne- “„:.T o dveh neza-	ij, .l x’,u vrsti!
nograllja o testih je obdelana po na.	toiki televir-iTTilif tT-
slednjih poglavjih; Razvoj^ in^upo-	™ in I “i u	‘e.
zdravstveiIihJvidikov”pa tudi iz psi- doltnlh oce^hT^joIda pri ta-	Sv Te rice? Vemo’ da V nekatfih	STi^ni
holoških in pedagoških prav nič	kih dijakih težko govorimo o na-	pa ^demSični TcJla iake	drŽaVah USpeŠn0 delaj° 8 tekirn	TTuTT™	na^^TstrSlTfjo0 n^a^oc^-
primemo, da prezgodaj vstajajo ah	daljnjem uspešnem študiju. Tu je	dem kraciie ki bi škodovala Dri-	načinom ocenjevanja. Kolikor mi	v(>.	in	upo,rpba	testov inteligentnosti, ^Jejo	skeptične
pa prepozno prihajajo domov. Izgo- vse polno vzrokov: lenoba, pre-	Tisnehom nTh je Znan0’ le V sredn3lh solah’ k3er Razvoj in uporaba specialnih testov,	^hTveh državah Kot^Dozi-
vor, da tudi nekateri starši jemlje- mai0P interesa za neki predmet,	veselimo	50 UČenci .P° IQ izbIani 02 rTa SSa R“ TuTorabi tS	Itram SeTaevTdje^^^ja-
jo otroke na daljše izlete ne drži ker zanj ni nadarjen, itd. Pri	’	stališčem dn opredel^eni za določen P°kllcni raziskovania osebnosti in projektivnih r°',„d®„yT TT
ker to je skrb staršev, šola pa ne ueencu s 3,4 nezadostnimi ocena- Z odklonilnim stališčem do
more prevzemati take odgovornosti.	mi smo navadno pomislili, nato	opravljanja vec popravnih izpitov	------------------------------- ocenievanie	testov
Na šolske poučne m zabavne izlete	dejali; je absolutno nesposoben	želim le, da bi iz zaključnih raz-	da	v sedanjih razmerah moramo lran;ie ln ocenjevanje	testov,
smemo iti le takrat, če smo vsem	(p0manjkanje inteligence), ali pa:	redov osnovne šole izšli res spo-	nujno izbirati med ocenjevanjem
učencem omogočili udeležbo, ker za	popolnoma nezainteresiran (raz-	sobni mladinci, taki, ki vedo, da	m upoštevati tako, ki je bolj sti-
izlete samo za privilegirance m me-	mere boma) zdaj bomo tudi temu	3e življenje delo, in da takih —	mulativno. Želimo, da bi se naši
sta v socialistični šoli.	učencu omogočili izpite. Tako delavnih — želijo srednje šole, učenci več naučili '	' ' "
Ali ste obiskali v okolici šole vse bodo, vsaj bojim se, tudi v vseh mojstri in proizvodnja.	sposol
hribčke, izvire potokov, vse skrite	osmih razredih izginile nezadost-	Dodal bi le še, da se mi zdi,	nosti!
dolinice in vsa gospodarska podjet-	ne ocene (za učitelja linija naj-	da je odlok preuranjen, kot je pre-
raziskovanja osebnosti ln projektivnih	gradiva za k”e-
smoter'. ..	.................. _^ač™h,.“T?' rega IT^gih tolfh nlTpos“ ifent
ga učitelja in danih potrebnih sredstev, prikazuje tudi aktualno stvarnost in zlasti lepo prikazuje detajle. AUDIO VIZUALNA UČNA	Slaba stran pa je' seveda v tem. da
cnunc-riTA	televizija ne more nadomestiti učl-
atrtus i » ii	telja, ki svoje učno-vzgojno delo
_	Prav je, če opozorimo bralce na usmerja gtede na psihično stopnjo
in postajali zares kompletno delo dveh ameriških konkretnega razreda učencev ih sposobnejši državljani naše skup- avtorjev W. A vvmicha to Ch. F. njihovega znanja.
Torah^audioTuaTh STed- ^arodnoe obrazovanle St. 6 1959, štev (Audio-visual Materlails — Thelr	Zbral: R. Obcriintner
NEGA GLASU
Prosvetni delavci posvečajo premalo pozornosti glasu, za katerega sicer želijo, da bi jim vedno dobro služil, ker z lepim in zvenečim glasom ugodno vplivamo na razpoloženje razreda ali poslušalcev.
Mnogo je ljudi, ki jim je narava sama dala lep glas in zdrava ter krepka govorila, vendar naj bi ti, kakor tudi oni, ki niso tako glasovno obdarjeni, dnevno skrbeli za urjenje pravilne govorne tehnike, ker bi tako ostal njihov glas dalj časa svež in dobro uporaben.
Od vseh ljudi, katerim služi glas v poklicne namene, so edino pevci in dramski igralci navadno tisti, ki skrbe za to, da obdrže svoj glas lep in zveneč z vsakdanjimi vajami pravilne pevske in govorne tehnike, za katere so dobili tekom svojega študija dovolj navodil in koristnih praktičnih vaj. Toda dobra glasovna tehnika ni potrebna samo njim, ampak tudi drugim poklicem, na primer prosvetnim delavcem1 v raznih šolah in izven nje, politikom, predavateljem, oficirjem, vaditeljem predvojaške vzgoje^ in vsem, ki imajo količkaj važne funkcije v družbi. Vsi ti smatra-
jo za samo po sebi umevno, da imajo dober glas, ne store pa za njegovo kultiviranje in vzdrževanje prav nič. Sele ko imajo težave z glasom, iščejo pomoči vsepovsod. Zdravstveno pomoč dobe sicer pri zdravnikih otologih, toda težko je najti strokovnjaka, ki bi jim izvežbal glas do take mere, da bi jim zopet tako dobro služil kakor prej. Toda še teže je dobiti sredstva in čas za ta precej dolgotrajen terapevtski postopek. Zato najdemo precej prosvetnih delavcev, ki so si pridobili že precej prakse v svojem poklicu, zaposlenih v drugih, navadno administrativnih poklicih, ker jim je odpovedal glas.
Iz navedenih dejstev je razvidna nujnost, da nekaj storimo za izboljšanje glasovne kulture. Posebno važno je, da so prosvetni delavci dobro poučeni o negi in higieni glasu, ker so dolžni skrbeti za glasove njim poverjenih otrok v šoli.
Da bi razumeli, v čem je bistvo pravilne govorne tehnike, je nujno poznavanje glasovne funkcije vsaj v glavnem, zaradi česar bom te opisal v nekaj besedah, potem bom pa navedel vaje za vežbanje glasu in kako lenega obdržimo v dobrem stanju.
1. Glasovne funkcije
Glasovni organ je gito. Jsi leži na sapniku in je zgoraj z opaastim tkivom pripeto na podjezično kost. Ogrodje grla je sestavljeno Iz raznih hrustancev, od katerih kolobarčasti ln Sčitastd hrustanec — njegov spodnji rob štrli posebno pri moških močno navzven — varujeta notranji del grla, a kopitasta hrustanca uravnavata glasilki. Vse te hrustance spajajo razne mišice v podolgovat organ ali grlo (!arinx). To je zgoraj pokrito s podklopcean, kl ga varuje pred nepoklicanimi gosti.
Notranji rob ščitastega hrustanca ln oba kopitasta hrustanca spajata dva para gub, od katerih sta spodnji par pravi glasilki, s katerima proizvajamo glasove. Odprtino med ob-ma glasilkama imenujemo razo ali razo-giasiilko. Glas nastane, če spravi strnjeni glasilki pritisk zračnega toka v nihanje. Zračni tok, ki prihaja te pljuč, najprej odrine spodnji rob glasilk, nato pa še gornjega, ta čas se pa spodnja robova zopet zbližujeta in strneta, za njima še gornja robova. V vodoravnem smislu se glasilki ne odpreta naenkrat po vsej svoji dolžini, ampak se najprej umakneta na prvi tretjini, nato po vsej dolžini, a se hitro zopet strneta na prvi tretjini glasilk, nato pa po vsej dolžini. Torej ni celotno nihanje glasilk tako preprosto, kakor je nihanje strune ali Jezičkov v orgelskih pi-ščallh. Na mestu, kjer. se glasilki najprej razmakneta oziroma strneta, nastanejo pri nepravilni funkciji pevski vozlički.
To nihanje glasilk se hitro ponavlja. S številom nihanj Je določena osnovna višina tona, ki se v nad-zvočniklh, to je v votlinah grla, žrela, ust In delno nosu skupno z drugimi gornjimi «11 alikvotnimi toni izoblikuje v človeški glas. Ce ne nastopijo gornji toni, kakor Je to primer pri nosdjanju, potem glas ne zveni in se Izmenja njegova karakteristika. Glasilki spravimo v tresenje g trdo.
mehko in aspirirano ali pridihnjeno nastavo.
Trda nastava nastane, če se glasilki tesno strneta in ne prepuščata zraku pot navzgor. Zrak se v tem primeru pod zaporo zgoščuje Jn se končno s sunkom odpre. Zrak šine navzgor z veliko silo tako, da nastane pri tem nekak pok. Ker porabita glasilki za zaporo in njej sledečo eksplozijo nekaj časa, nastanejo v besedah samih in med besedami presledki, ki ovirajo medsebojno prelivanje in vezanje glasov ter te-kočnost govora. Posledice trdega nastavljanja glasu se pokažejo po nekaj letih v hripavosti in precej hitri utrujenosti pri govorjenju.
Pri mehki nastavi se glasilki ne strneta povsem oziroma prav rahlo In ju že z zelo majhnim pritiskom tedišnega zraka vzvalovimo. Nihanje glasilk poteka brez pokov in presledkov, kar omogoča gladko medsebojno vezanje In prelivanje S to nastavo ohranjujemo zdravi in sveži tudi pri večjih naporih.
Asplrtrana aflii pridthnjena nastava nastane tedaj, če uide del izdlišnsga zraka skozi razo med približevanjem glasilk iz dihalne v fonacijsko ald glasovno funkcijo. Pred vokalom slišimo rahel šum ali bolje grinj glas h. To nastavo uporabljamo za popravo trde nastave,
Trdo nastavo uporablja dojenček, kadar se dere. Uporabljajo jo tudi pri poveljevanju in pri jeznem kričanju, a pogosto jo slišimo pri ne-izvežbanih pevcih, kadar z vso silo urežejo kakšno pesem. Mehko nastavo updrabljajo izvežbanl pevci in dojenček pri vokalizaciji in bebljanju.
•Koordinirano delovanje vseh mišic, kl vplivajo na gibanje glasilk, more izzvati razne napetosti, debeline, širine in dolžine glasilk, kar je bistvene važnosti za Izvedbo raznih glasov in. registrov. V zadnjem času so namreč ugotovili, da prsni pegl-
glasov.
glasilki
ster, flazet in mešani register nastanejo v samih glasilkah, ki zavzemata za vsakega izmed njih zanj značilno gibanje. Vse tresenje prsnega koša in kosti v glavi je le mehanična posledica teh gibanj.
Na kakovost glasu vpliva tudi lega grla pri govoru, ki je visoka pri vokalih 1 ln e, srednja pri mirujočem griu in pri samoglasniku a in nizka pri vokaiih o in u. Pri dobri govorni tehniki stremimo za tem, da se grio čimmanj premika in da ostane čimbolj mimo v nizki legi, kakor Je to primer pri zehanju.
Pni tvorbi glasov ne nihata samo glasilki, ampak tudi zrak, alf bottje zračni steber nad In pod njimi v istem ritmu. Ce je ta ritem porušen, 'potem glasilki ne delujeta več brezhibno. Ce to napačno delovanje traja dalj časa. se pojavijo razne glasovne napake.
Za pravilno nihanje zračnega stebra Je potrebna predvsem dobra dihalna tehnika, katere se je treba naučiti. Ljudje dihamo v glavnem na tri načine:	klavikulamo ali ključ-
nično, prsno In s prepono.
Ključnično atli plitvo dihanje je dihanje s konicami pljuč, pri čemer se prsni koš širi le v svojem gornjem delu, kar najlaže opazimo iz dviganja ramen. Človeku, ki diha na ta način, zelo hitro primanjkuje zraka, zato pogosto vdihne in trga s tem neprekinjen In tekoč govor. Pri tem dihanju prihaja glavni tok zra-Ita od leve in desne strani, a nekaj ga prihaja tudi od spodaj. Pod glasilkami nastane zaradi tega vrtinčasti tok zraka, kl moti nihanje zračnega stebra. Posledice tega so motnje v pravilnem delovanju glasilk, ki se zato počasi kvarijo. Vendar se rezultati takega dihanja pokažejo šele po nekaj letih, ko postaja glas vedno manj čist, hripav; v hitri utrujenosti, pa tudi v bolečinah v grlu pod jabolkom.
Pri pirsihem dihanju, ki zajame večjj volumen zraka, prihaja glavni
tok zraka od spodaj navzgor, s čimer dosežemo precej skladno nihanje zračnega stebra In glasilk. Prsno dihajo navadno ženske, uporabljamo ga pa tudi pri večjih razburjenjih.
Zelo dobro je preponsko dihanje, ki ima vse dobre lastnosti prsnega, samo da je še bolj izdatno in bolj moški ^ prepono dihajo navadno
Najboljše dihanje Je kombinirano dihanje, ki se ga moramo naučiti-Sestavljeno je v glavnem iz prepon-skega in prsnega dihanja. Z njim najbolj napolnimo pljuča z zrakomu kl ga moremo izkoristiti za zelo dolg izdih, ki vpliva blagodejno na tekočo in pravilno izreko ter na pravilno nihanje glasilk in zračnega stebra.
V splošnem razlikujemo navadno dihanje, ki je biološka potreba vsakega človeka, in govorno dihanj® Zadnje ima krajši in močnejši vdih in mnogo daljši izdih kakor navadno dihanje.
Velik vpliv na kakovost g!asu ima tudi pravilna izreka, Ce z govornimi organi, bodisi z zaporo, priporo ali raznimi drugimi gibanji Pce' oblikujemo ustno votlino In zapremo ali odpremo nosno votlino, pote® nastanejo iz nihanj zračnega zvenečega toka ustrezajoči glasovi človeške govorice, ki dajejo združeni v razne enote občevalne in je®' kovne oblike človeškega govora.
Pri raznih katarjih in prehladib v ustni, žrelni in grlni votlini, ovirajo prenapolnjene krvne žilice gl®' sovne in govorne mišice v njihovem delovanju, zato ostane glas v ozadd® ustne votline. V tem primeru govorimo mnogo teže in z večhm trudom, obenem je še kakovost glasU slaba. Zato je glavni cilj vaj govorne ln glasovne tehnike, da spravim® glas čimbolj v ospredje ustne vot'i-ne, ker se takrat izrekovalne miši®6 in mišice, ki silužijo za tvorbo glas® med seboj ne motijo ter zato pr®' vilno delujejo.
(Nadaljevanje prihodnjičO
Štev. 10
Vedno
z a
vec
študij
pripomočkov
psihologije
Tri domače novitete
Kadar izide knjiga domačega pi- razgibano sinov podal z mero za So/telja, pomen,! tak dogodek obet, sitvamo opisovanje in razumevanjem brailec pa bodi tisti, ki presodil ali Človeka in časa. Raznolike osebe In-se je obet izpolnil ati ne. Število goličevih pripovednih del preveva originalnih leposlovnih del je zadnja globoka humanost, skrb za Človeka leta tako poraslo, da bralec, ki od- in njegove vsakdanje probleme, merjeno sledi književnim novitetam,	*
že odbira avtorja in njihova dela. Trati«, novitet« na je pesniška
»Žv
To priča o kvantiteti- domačega le-	^Brarka^Rudo^fa
Svoj čas Sffl6 ze opozorili na »Radmčki univerzitet« v Beogradu in poznati vsi, ki vodijo produkcijo in m-™ nhric „+	,	poaovja. Brez dvoma tudi kvaliteta teoilmvf«	zhWk«B,f rSa'
Publikacije, ki jih izdaja Zavod ki obravnavajo vprašanja iz psiholo- ki imajo na skrbi usposabljanje no! Prve obnse otrokove osebnosti, ni izostala, da pa so dela slovenskih eknim pottaSovST »muzSa tega 2a napredek šolstva TR^rhiie in Kot,roka in mladostnika. Ni treba vega naraščaja. Tu mislimo na vse Pregled vsebine nam pove, da je avtorjev med ljudstvom zelo pri-	tojSTrSarlov kamedtantov
SI£as	E-fc
soali v niih analizo ker sn za to hologijo« ki io je napisal Paul Guii- t« n« kihnit, f.« I, v. , , p • lmen"	in pedagogike, Ki DO- zbirki žepne knjige Školjka je izšla	tanko P<> jezikovni zamisu po-
»je«. Ag” SeS bi fe "pi	gg«g«8jwga.ff.g. st	SAfArAir k? ±«rrw«&s ssxa.•Bugsrvs«!
»».TbfULlfhk”as ragurJtjsas Sv* 15 ^ asrt	£Z&?£ZZ"!& naapM?-* sstuvs
mSSa&S&^SkSa AT»«»~rs»™5ts;s°sjs o&sjss&ssaur-	s-^t^^jMsas-eat
ju.	Oba	živita težko	življenje, ven-	Mivke in obešenjaškega	humorja
- -	pristno človeško doživetje.	Starodav-
”f jezik pa daje pesmim poeetoo Ob koncu najde bralec še
■mi	troK^	stuzKom	pa	se drugače razplete;	pesnikovo spremno besedo	s slovarju	ireoa poseoej k0	odkrijejo	umor,	je tudi usoda	iem. Knjigo je na.tisniia založba Ob-
..	«	' j« opremil pa
nost neprestano napreduje, zah-	“f®8 ® druzo^Pnrtmhn!!3^	^mentalnega	raziskovanja	v psiholo-	več nnravka
kve naše Šole pa SO vsak dan pojave pomnenja predstavljanja za	talc0.i?? področju občutkov, spo-	.P. J ' .	------- vuin.ijjeju uiuoi, je iuoa usoua j'—*-
Večje Opozoriti želimo na tn da	kone asoctoSi	voljo vprašanja	naeh	r11?.®’ m,lšlienja, čustvovanja. S to	omenjati, da je imel	avtor zelo	Klepa zapečatena. Pisatelj je v »Cr-	“rja,	posrečeno	jo
Se nrihU^rA™ *	® K °	nost! pojave	mišnenja ln eovora'	kn^g?.,sl b0	bralec zel°	razširil in	težko delo, saj je moral napraviti	nem labirintu« ilačer, dvije zanimi-	Janez	Vidic.
STn^T- ^1ZxUlel?0.^aSU’ 116 komo problem verovanja to presojanja na’ P0®1^1111 ?P°znanJa iz obče psihologi- sintezo jn nresled ovrnmno snovi v';ib Problemov, življenje naših izse-
smeb več trditi, da nimamo kaj čela razumevanja inteligentnost’ zl’ ie' T° bi. pa«t!Jdl bil Slavni namen	, °f r°mne Snovi ytocev v tujini, ki v nostalgičnem TV AS A f^FTTP A FOT? A K" A
^eti v roko, da ni literature s	vest ter n?ene	stopnfe ta d?Sm	Omll	S	P0™*:	i,P°,(lr^^.P.Slho10*11*	°!roka m	P^^anju izčrpavajo svoje moči,	^ASA CLIICA KUKAKA
Glasbena vzgoja otrok pred-
Področia nsiholovito ta nou vf njena knjiga je za šldS natatajšrte ni paihol?gi ib. se l1® morejo spuščati mladostnika ter podati nje znan- ^ Mezen sedanjega časa, ki bi jo
področja psihologije in podobno. vLte t-i ,,mr>3in Hobii?'1	v eksPerimentiranie na psihološkem ofvpnn in ideino in+omratoniin o lahko imenovali avtomotoiiliizem. 2e-	vx,&vja.	h«
^ našega pregleda bomo videli, ziku 'je nekoliko zahtevna zato 1pa SS-r°e;|l!l Vsekakor je omenjena .	^ ° interpretacijo. S j,j po avtomobiliu, po nečem, kar pre- šolske dobe se spričo posebnosti
da imamo že marsikaj na raz! tahko nuSl^učitolJu^mnogo z^nŽslb-	u^e^tuTori^as01"14^ k to- dnm^mno^T"^1 dostopna ln	52	duševnega in te les negf razvoja
EKilago in da je treba le hoteti in ^g^nan3’ ^g^^rzobraževataem	.f0!®g..omenjenih knjig s področja Ž?To raZTresIna M^ujefezičnflf’ ^AeVipa o^^srSa ^ v teh letih močno razbkuje od
««* p*** »„ F«*i,rs“.v,s”nS s,."s s. i3W?saSS& «,<iwes*«K gss^St&-Wur!K
2™ «.«„„ a„„, sSS s f&H	ffSSftSžsšTiJirs	ETKSKisrssss a;
ivjur-jssr&sjg:	srssa*
glasbeni vzgojitelj ter prikrojiti vsa sicer zamotana teoretična glasbena pravila v poenostavljeno, vendar živahno in otrokovi sposobnosti dojemljivo obliko. Te dni je pri Zvezi prijateljev Slovenije izšla zbirka pesmi -Naša četica koraka« (Janez Bitenc), ki je ob-
^ijižeav*egatl?bora1vdZiagrebudkBiešrkso vlnju6 B.^Petza prikazal8 celotnl^sl- “motnosti« Supeka ter posebno pu- ga je nekdo Storil in nam poma- d-arske družno v tujini, za to manj 5?ka dela največ prevajali iz ruščine, stem te panoge psihologije ki ori nas bhkacijo, ki govori o psiholoških	.	ka pathotoške pogilobljeno&ti in trdilo znana je »Psihologija miš«enta	zadnji čase |ostaja v3e bolj potreb-	ose°vah »“braževanja odraslih. Po-	8ak	nejšega	pripovednega prijema.
- Sovora« od Rubinsteina, »Osnove na. Vsebina knjige je zanimiva in ?fb?° zanlmiva in nekoliko bolj zah- Prepričanj smo, da bomo do- Mariborska založba Obzorja 1e
JSh?toaeT»£Sl|l0l?nrt'e<<icta^jMeV7t0na'	bogata in zato si Jo'nekoliko oglej-	fton?osJkegknpsgihotagda Vallona0 M^o*	bUi VSak dan V6Č	PublikaciJ	S	natisnila Ingoidčevo zbirko novel	in
^nmiva pa je tudi knjižica, z na-	mo. Najprej avtor obravnava fizlo-	von S rlfmertu med zevajta S riel	Področja psihologije. Predvsem	Povesti	»Vidim	te, Veronika!« Tu	je
^VOrf	e U^enika<‘	loški in Psihološki aspekt dela ln pri	iovani-em prav tako	Dri^akniemn mnnPn aH	n-r^ih	Šramlih	sedem del, ki so odraz se-
o Leontjeva-Kazanskog-Snirmana- tem razčleni oolave ki soremllalo	^ tako je zanimiva in priCaKujemo mnogo Ou. nfisin so— daiiiesa čaisa Nekatftrej Hpiia
5vesa, zanimiv je tudi	zbornik z na-	telesno ta duševno delo ta ki’ ga	Tomenkoviča8 kHe^ekaM«110^^”	delavcev Psihološkega	inštituta,	btasko	izjemna na priliko^ »Vi-	minHino
^OtobSo^zantavIvo1 Hpi1	odg?;ini rad,‘	sPloh omogočajo. Podrobno najdemo	ik 0bče psihologije za srednle^šole	ki bodo morali misliti tudi na	na-	*n te,	Veronika!«, kjer spoznamo	^
la°SI.Vno zammlv° delo p® je napisa-	obdelane lastnosti človeka, ki vpliva.	in no«eh«i »» ,?l(V«uilx«S ??nie « , 8	šo čoln koiti Kv«,,	rCclViolocito	«;	usodo	slepca,	ki je Spregledali,	a	Otroških
. Skorohodova z naslovom »Kako	jo na delo, kot so n. pr, sposobnosti,	i2pbSb?e? zj? učiteljišča. Prav tako	SO solo, kajti brez	psihologije	Sl	oslepel	— vendar te izjem-	raka«	(
O^Jepogluhonema doživljava svet«, znanje, spretnosti, avtor podrobno ?	kfs®« J,PS!h0l0g!l0<' Sole ne moremo misliti, če naj nest ne zmanjšuje resničnosti ihvije-	zn alncKen,-, irrar-.
»Etem2° nfj, fe deI° 2 naslov°m obravnava motivacijo, nato prikaže.	e’ kl pa 36 nameniena gim- opraviCi in izvršuje naloge, ki jih nja, kot ga je podal pisatelj. Motiv- ?nem Poročnik za glasbeno VZgO-
(fAšperimentetai prilog psihologiji kako naj človeka prilagodimo delu Iiazlialn-	...	. J	«- -«------ -
akmičenja u osnovnim školama«. ki (selekcija in profesionalna orlentaci-
5a .IG nanianl »vtAralci kolektiv Za-	tint/-,
postavila Pred nio na^a sociali- 1X0 P0,cic>bria je »Povest o očeh«. Uso- jo otroka predšolske dobe. V pubtdvija prea njo naša sociali- ^ mateirei no	oosmr+ni
A*, napisai "avtorski kolektiv za-	jak nato" otoavnava^vprsSanderkako	Ob zaključku	si posebej oglej-	stična stvarnost. Učitelji in	sploh	SostoST1Sa^a^iečta!? iB°ponS	“tl
Brt« kib psihologov pod vodstvom	naj razporedimo	ljudi na ustrezna	mo	»-Psihologijo	otroka in	mla-	vsi prosvetni delavci ne bodo mo-	je bob pripovedno izotoiikovai v po-	P.?11156. in\ P" . emn	p^mi, ki
8 b5,dL,Z' ,B,ujasa- ?S?„5l,ana a	delovna mesta, govori o poznavanju	dostnika«, ki jo je naoisal	dr	L	gli več dolso usnešnn delati čp sp	vestl »Peter j« vedno med nami«.	Jih Otroci po Vsej Sloveniji taKO
» področj® šo^ke psihologije so Iz-	poklicev, o analizi delovnih mest, o	v, - i P	i1,	BU ^ec aoigo uspesno aelati, ce se	.jg^slt* distmanca« govori o zagre-	radi ooielo Metodični nanotki so
t®3®}® Prt Prosveti v Beogradu. Tudi	psihometrlčnlh metodah spoznavanja	Žlebnik. Izšel je šele prvi	del,	kl	ne bodo izpopolnjevali, kajti nov	njenem življenju slovensko čuteče	ItvrJp	te
v,glavnem prevodi.	Omeni-	ljudi. Za nas Je posebno zanimivo po-	obsega čez 300 strani. Ni treba	način ocenjevanja, vodenja ma-	hčere, kl ima mater nemžkuto, leta	Skupek \ ecletljega	dela,	ki ga	je
2 naslovom.	»Vaspi-	glavje o profesionalnem usposablja-	posebej omeniati da smo trt knii	tičnih listov nove učne oblike in	življenja Pa se Ji zaradi vzgoje ta	imel glasbenik Janez	Bitenc	Z
v»nJe	kot učenika« od Ananje- nju, ker so nam ta spoznanja v ve-	"	T2?;1 „ ’ “te^ 1° k1?31	^^„1’ x Č « ?bllke \n lastne necdf.očnotei iztekajo v prazno, otroki od 4 do 7 leta v -glas-
te, poleg te pa še »Umni razvoj 1 liki meri potrebna tudi pri našem S° zelo težko pričakovali, ker metode, nova učna sredstva bodo Podobo utrujenega intelektualca, kl	aLivA tteAuteiu
učenika« od Boltunova in	delu. Posebej avtor obravnava, kako	nam je bil tak priročnik zelo po-	zahtevali boljše poznavanje otro-	3e aagubll stik z življenjem, je piša-	“ , , ,vv<;in.- . vzSOJlteijl DOQO
dela^Arkina in drugih ruskih	prilagodimo delo delavcu, ker prila-	treben Naiorei avtor nninsni	ške in soloh npdaenško nsiholn-	teb OTlsal v »Spo.minu na Veigo«.	lahko te izkušnje Še pomnožili m
Rszen tega smo dobi 1 še	gajanje delavca delu ne more iti v	„P°ja,Snl	”k*„ PeaaS0Ske PSinoio-	NOitramje nastrojenje odstavljenega	poživib s svojimi lastnimi.
Sr^F1010®130* Komikova-Tjepiova-	neskončnost. Pri tem pove, kako pro-	predmet, pomen .in naloge psiho-	Sije. Danes že ne moremo več go-	direktorja, kl ga je mtrigamtsko	pia«v,o,m' -nrimčnik t-i bo
mlmova in drugo. V slovenskem je-	učujemo delo, posamezne delovne	loglje otroka in mladostnika, na-	voriti, da nimamo kaj v roke	spodrinil njegov neznačajen komku-	. teiasoeni prirocniK, Kl nam ga
«u smo dobili kot učbenik psiholo-	operacije, kako Izboljšamo In prila-	+0 oriše in ooda dnkai izčmen	Vzeti da ni literature itd ftnmii	reitt' 1® In-gol!č prikazal v »Krizi Ja-	je pripravil Janez Bitenc, je dra-
03e za učiteljišča prevod gornikova	godimo človeku stroje ta orodje, ka-	.9;° ,a3..lz<:pPen	9a J*1 Bt.erftur® ltcl- ,.rnJ1	koba Drozga«. Življenje emigranteke-	gocen PO svoji vsebini. Knjiga je
- Cenjena dela se le redko dobe in ko uredimo klimatske in fizikalne no-	razvoja psihologije Otro- pregled nam kaže, da nekaj Že ga dekleta v tujini, kjer ne more za-	rvn-rarnUana '*
v nekoliko zastarela, vendar najdemo	goje delovnega prostora itd. Posebej	ka m mladostnika doma	in	na	imamo. Potrebno je le, kakor smo	živeti ta.ko, kot bi hotela in se iz-	„°^ax<V..v?prxmijerrf Z riSDairi1
hii?Jih še marsikaj stvarnega in za-	še govori o splošnih pogojih, ki voli-	tuiem, nrecei nodrobno obravna-	rekli na začetku imeti nntrehn	teka v hrezciijnost, o-risujejo »Milki-	Rože Pišcančeve. Zato in pa žaljivega. To so bili torej prvi pri-	vajo na delovno	storilnost in počut-	,._J	^^• k^	ne noroeti«. Vsem Ingoličeviim pove-	radi dejstva da doslej	glasbenih
Sjhlki	za psihologijo in iz	njih so	je človeka in pri tem podrobno ob-	7^ metode mladinske psihologije,	po izpopolnjevanju m vedeti, da	st:m in novelam pa je skupno dvo-	nr;T»/os-ni'w,r nicm/%
generacije učiteljev oo vojni za-	ravnava utrujenost, monotonijo, vnliv	kjer posebej navaja introspektiv-	to delamo za našo mladino, ki je	3®: Tokrat se je poslufcil reitrospek-	PrirocniKOV nismo	imen,	Do Knji-
fjaie psihfi®611*0..120?!®2^!^,,.	starosti na delo	in drugo. Posebno	no	in prikaže njene meie in	mož-	potrebna oomoči stareiših	šene-	avn\ pripovedi - zdaj z večjim	ga gotovo toplo sprejeta. Naro-
uspehom, Zdaj z manjšim - ter po-	Cite jo lahko v upravi	»Otrok in
ždvl,i pripovedni način, vendar lahko	„ T
pristavimo, da je stilna ohlapnost pd-	družina« v Ljubljani, Miklošiče-
aatolju v škodo, saj je zanimivo ln	va	Cena je j)00 din.
jKSšRarjsST«	S4	55S*»J?Sg
raztresena po različnih revijah v delovnem kolektivu in o principih rimentalno, in vse vrste opisnih	,
PLe,dvSfm U}1511?10 u®	'tedenja. Isti avtor tudi podrobno ob-	metod, kot so n. pr. intervju, an-	Milan	Divjak
»oiwino Pedagogiko in našo domačo	ravnava psihofiziologijo delovnih ne-	vx+„ cnotemo+viči-ir,	A
daV^fJ1? vzgojho revijo, ki nosi se-	sreč. Kniieo zakliučule kratek in te-	keta>_ SOCiOmetnCnp tehniko, in
•'naslov Otrok in družina.
sreč. Knjigo zaključuje kratek in te-	.	,, v ,	....	■ —
meijit pregled statističnih metod v seveda se različni načini in vrste
v teh wy«ah"in V radičnui zbop. tadustrijskr'psihoi'ogi.ii;'"kAjTg'a" ni testov. Posebej prikaže' splošne
smo lahko zasledili članke in dragocena le za študente psihologu e	__i.JLja	j. ,	.
^zprave največ s področja psiholo- za poklicne psihologe in še posebej razv°3ne zakonitosti otroka in otroka in mladostnika in o dru- za inrinstjrtisVf* amrtov	mladostnika obravnava strvrmia
»OTROK IN DRUŽINA«
tai	aocnijm. anujvcl;	v
J! smeri prispevali naši znani pedagogi ta psihologi kot dr. Iva Šegula, “h L. Žlebnik ta dr. I. Toličič, prof. - • Šilih in drugi. Posebej moramo
razvoja, razpravlja o činiteljih
razvoja, nato obravnava prena- Navajamo nekaj zanimivih se- ulica ln nevarna pote potepušitva lesni vzgoji ln razni nasveti staršem talni razvoj in pri tem opozarja atavkov SeMa letošnje številke naše precejšnje število naših mladoletni- bodo pritegnili pozornost vsakogar.
ttr«pte"“SpSS„Jl^*:
fc<W8J"!&*8S&£: nSS^i SSEnttS?'- asmjrssars	^	— ”
Novi učbeniki
jt^jscuc.i ižiuramu
ejeniti izdaje predavanj, kl jih Je dr. Žlebnik, kjer obravnava psi.
iSogijo otroka ta mladostnika. »Psi- __________ _ _	__
Jteško opazovanje otroka« od dr. državne ureditve 'FLRJ.~'LjubBan'a' njegove duševne in telesne zna- SS^™.12”®3*1131,^ 1 ustvarian3u pri- ga šolnik prav zato rešuje s kratko »Vičiča, dalje zanimivo knjižico prof. Državna založba Slovenije 1960	čilnne+i Pr- +e>m Bn,r r,- ^ ni«,«	J®jn®ga’ prazničnega vzdušja ln po- priložnostno pridigo učencu zamudne Kolarjeve, kl ima naslov »Ne- Završnik Rudi-Zabkar Jože': Ra- FvF10,	pem, SOVon O njego-	A?®?. ,lePCga praznika, nlku, z bežnim opozorilom staršem,
t.-se Kolarjeve, ki ima naslov »Ne- Završnik Rudi-Zabkar Jože: Ra-,®J poglavij o spoznavanju ta vzgoji čunica za četrti razred osnovnih šol kJdšolskega otroka«, zanimivo In po. Ljubljana, Državna založba Slovenije
vib telesnih potrebah, daje ko- 1)0 “ane* dobrodošel.
brez potrebnih pedagoških in pslho-
I£®dšolskega otroka«, zanimivo In po. Ljubljana, Državna založba Slovenile ristne migliaie za prehrano in	,"?or®	»odetov*« piri loških ukrepov. Avtor je ta pojav
Hno delo prof Šiliha ki ima na- 1959. Ilustriral Drago Mehora	3 Dosebei obraX«»«	s,^“<?630. « akrbbo razčlenil ta podal rešitev te-
»Naš otrok ni več otrok« in dru-
So	...	Raiča Albin:	Knjigovodstvo za	.
^	higiene otroka. kl jih Ljub^ana^Drž^a^l^bT Slo^Ue za otroka in mater. ^ Avtor tudi g	Mla^nske^knFig^^omačfh Dr- Leon aebnik 3® Podat oceno
> dobili prva domačfdela ki so ^zSte" Leo^PsIho,oglja otroka 0^”° °bravnaVa oblikovanje	čl’ ^teaSjf v ^^k^^merjCo ^
J^oim® vsakomur, lei se za ta vpra- in miadostnlka. Prvi dei Ljubljana, Otrokovega zaupanja ter njega Sria	nasvetrlfo nrdnteiil "knFri" re6enl. vprašanju: vzgoji staršev.
posebej obravnava psihološke as- ki Jih otroci željno jemljejo" v roke? ko, da ga more učitelj dobro pri-ter njega pomen N®40 vprašanje odgovarja Ela Peroci pravi J en pretresati z roditelji.
•»o g-	_ -rubili- Q-i rori m nvr4	r,' -4 • ,1-.«-, A 1 - — J i rr*.	v
vsem vzgojnim čtaiteljem.
KULTURNI
GLOBUS
JSSKtžaiSSŠJ^
ciljih razlikuje od okolja, iz katerega je zrasti a omenjena knji-
^nasa*niS^kazZaaiaUklfioVoU!	voju gibanja, o spoznavnem razi ži«^ Tr^-e^J^kg S vSur^ ^p^o^	boTaSUu
^bem^sprelell knaTgoaprof.mFridr7ha rSto, n^tlf^ahsied^poglarvja^O^az: obdel^razvoj^občutkov, zaznav,	"^Zmtanlv51^ prlmer^šezonskeg ta. ‘	‘ ^	^	^
^^'in1 kimaentud°r nfmenfena1 d°1al 0° telel^m3	sploš^^Pro- Pozornosti. Pomnjenja, mišljenja stičnimi podatki.3 ta zapažanjl tega ^o- tarnate za hribovske otroke. Ehtnka meriva pa se" vmeša vati v 'režteerj‘ev
S učiteljišč SeveT lahko ’1?; tet"STpSteelfo “je, nT- ^ drugih duševnih funkcij, kot ^^vzgojneg^^področja.^ Posehno	kako so v Solčavi re- Poael. Td je prvikrat, da Je Miller
Stalžica koristi tudi dijakinjam vorojenček ta končno Dojenček, terinje vzgojiteljske šole in soloh vse:	- -	-	-
Arthur Miller kot scenarist. Eden
vrhunskih ameriških dramatikov Arthur Milier biva v Irski kot gost filmskega režiserja Johna Hustona.
f.cm . _ njegova žena v glavni vlogi. Novinarjem je Miller Izjavil, da bo sicer navzoč, ko bodo snem sli film, ne na-
lil urugin uusevmn lUnKCll, Kot .	pourooja. r-oseono	b-bbu BKJ v ooiioavi re-	ro JO i»iviK.rai,
ie čustvovanje ter c tem v zvozi PereJe.xi® vprašanje preživnin in žili vprašanje nemotenega šolskega napisal scenarij za film. Kuščer Ivan-Moljk .Anton: Fizika. Srokov SOCteM razvoT Ob za-	" raZVeZabih -	-C-a^ >*> ■ 2a?^ Septembra bo v Ate
Sv’tako ‘“afVoS nZa « IkAe^.^čna^ za^l ^UČku prikaže prve začetke iz! ^himivih knjižic, ki jih je izdal nje šole.	birnih dejanj, razvoj govora in
dejanj, razvoj govora in	ob“a .domišljija, ali
" , ~r.--=- Septembra bo v Atenah kongres .	reimneg 0(11,043 Rdečega križa v za estetiko. Od 1. do 6. septembra so
Neurejen dbm, prebujna, pusto- CelJu-	—	-	-	-
POL URE V KNJIŽNICI
mariborskega Pedagoškega društva
Ob sredah popoldan so odprta >£a3;a in knjižne omare Pedago-kaga društva v Mariboru. V po-,®°bi sobi Kluba prosvetnih de-9vcev je nameščena pedagoška jFjiižnica, ki nudi med vsemi ma-.taorskimi knjižnicami največjo Anico pedagoških del za študij in faktično delo s šolsko in odras-j? mladino. Knjižničar tov. Fr. aberman opravlja knjižničarske ,asle že blizu trideset let ter da-. Potrebna pojasnila izposoje->Clcem, ki so večinoma iz vrst rf.°svetnih delavcev in učitelj išč-lkov.
j, ^Prašah smo ga, koliko del je temenih na policah visokih omar i kako se knjižnica izpopolnju-• Odgovoril nam je: tu “Medvojna pedagoška litera-fl,rai v kolikor smo jo dobili vr-fleru 0 P° osvoboditvi iz Gradca, je R.mšČina bivše mariborske Peda-Sfce centrale. Po 1. 1945 pa je p društvo, v začetnih letih ^agoški aktiv, začelo nabavlja-^ovejše pedagoške knjige ln
revije... in tako se je knjižnica številčno in kakovostno krepila. Z ustanovitvijo Pedagoškega društva in Kluba prosvetnih delavcev, ki sodi med naj lepše v Sloveniji, je prišla knjižnica ne samo do svojih prostorov, temveč tudi do močnejšega izraza. V tem letu je bralcem na razpolago že okoli dva tisoč del, ki segajo v področja pedagogike, psihologije, andragogike, sociologije, didaktike in metodike. Sorazmerno največ je izdaj v hrvatskem in srbskem jeziku in to večinoma vsa doslej pri nas izišla dela v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in drugod. Izvirna slovenska pedagoška in metodična dela so po številu skromnejša, vendar je najti na policah skoro vse slovenske izdaje. Okrajni ljudski odbor nam vsako leto nakaže ustrezno subvencijo za kritje stroškov pri izpopolnjevanju knjižnice, saj so lastni društveni dohodki (mesečni prispevki društev prosvetnih in znanstvenih
delavcev po 10 din na člana) daleč prenizki za nakup knjig in revij. Naročeni smo tudi na vse jugoslovanske pedagoške revije, ki pa izhajajo s precejšnjimi zamudami, vendar prinašajo zanimive novosti in pobude za današnje šolsko-reformno delo pri naš. Med jugoslovanskimi izdajami je najti tudi nekaj važnejših del v tujih jezikih, zlasti s področja specialne pedagogike in psihologije. Nedavno smo šolam v mariborskem okraju razposlali tretji seznam naših knjig, kupljenih v zadnjih letih. Še ceneje in koristneje bi bilo, če bi odslej naslove in inventarne številke teh knjig objavljali na platnicah Sodobne pedagogike ali v posebni rubriki Prosvetnega delavca.
Stopila sva k policam ter si ogledala nekaj pomembnejših novejših del, s katerimi bi se naši šolniki morali seznaniti. Dobrih deset let po osvoboditvi nismo imeli na primer nobene poštene psihologije v našem jeziku (Kor-
najavili v Atenah IV. mednarodni
v žoii požene viafco leto Ta ndčnTTfoji^ ^S?,ve° o^ nte a^f
_________________ prava o stanju estetskih vprašanj v
preteklosti ta sedanjosti. Na tem simpoziju bodo sodelovale različne države s svojimi predstavniki, podobno kot prejšnja leta, vendar si letos obetajo mnogo bolj razgibano in plodovito delo.
Uspeh dveh naših umetnikov v Kairu. Lepo priznanje sta doživela France Slana in Dora Plestenjakova na skupni razstavi v Kairu. Slana ni novinec med egiptovsko publiko, saj je pred dvema letoma prejel prvo nagrado na drugem bienalu v Aleksandriji. Tokrat razstavlja novejša of.ja ta nekaj akvarelov, Plestenjakova pa se je predstavita samo z akvareli. Tisk in javnost je razstavljena dela sprejela s simpatijami in priznanjem.
Inštitut za gledališko znanost na Sorbonni. Po vzgledu nekaterih visokih šol v Britaniji in ZDA so tudi na Sorbonni v Parizu osnovali inštitut za gledališko znanost.
nilov ni veliko pomenil). No, po dolgem čakanju je prišel tudi čas za učbenike iz psihologije. V knjižnici najdemo sedaj Večerino, Tomekoviča in Zvonareviča, pred tedni pa smo dobili obširno Z. Bujasovo Psihofiziologijo rada. Nič manj zanimiva so še druga dela v srbohrvatskem jeziku: S. Freud, A. Adler, pa Woodworth, čeprav v klasični obliki. S po-Ijudno-znanstveno besedo je napisano dr. S. Juliusovo delo »Na živčanoj bazi« (Epoha, Zagreb 1959), času primerna razprava s poučnimi ilustracijami. S področja spolne vzgoje je tudi nekaj aktualnih knjig, med temi slovenski prevod Naravne osnove ljubezni (E. Schindel in A. Rot), priporočljiv vsem staršem in vzgojiteljem.
»Kako pa je z literaturo o šolski reformi? Novi, zakon o osnovni šoli pomeni važno prelomnico v razvoju sociabstične vzgoje in pouka pri nas.«
Šla sva od knjige do knjige. Tud; ta narašča iz leta v leto, prehitevajo nas spet Hrvati in Srbi. Posebno zanimivi So nekateri Bilteni, priročniki za učitelje in pa nekatera večja, sicer še bolj teoretska dela. Poljakovo delo Celovitost nastave verjetno učiteljev ni popolnoma zadovoljilo. Večje povpraševanje je po zagrebških Metodikah elementarne
nastave, ki so v predelanih izdajah zajele tudi pouk na višji stopnji osnovne šole. V Zagrebu in drugod izdajajo tudi zbirke ali snopiče s področja spoznavanja prirode in spoznavanja družbe ter tako z metodično ureditvijo snovi, razlago poskusov s preprostimi sredstvi olajšujejo učiteljem učno pripravo. Z zanimanjem pričakujemo drugi zvezek Žabkar j evega Pouka matematike v obvezni šoli. Kdor se zanima za študij, bo našel v naši knjižnici študijsko tvarino in pomoč predvsem za potrebe nove osnovne šole, ker pač ta doživlja največjo preobrazbo.
Ne moremo reči, da bi bili šolniki kakor koli pasivni do naših knjig. Nasprotno: veliko bero, kupujejo, vendar privilegije uživa beletristika, ki nudi marsikaj v privlačnejši obliki kakor znanstvena knjiga. Poudariti želimo samo to, da bi naj med našimi bralci vladalo pri izbiri knjig ustreznejše ravnotežje med leposlovno Tn strokovno Uteraturo. —
Po trkanju so vstopili izposojevalci v knjižnico, med temi učitelj iščnica, ki se je vrnila z učne prakse.
»Prosim, svetujte mi še neV dopolnilne literature za mojo di plomsko nalogo. Ali imate prostega Mayerja?«
-Až-
NEKAJ HRVAŠKIH UČBENIKOV IN PRIROČNIKOV
Fučkar Stanka:	Muzičkl odgoj
predšolske djece. Zagreto, školska knjiga 1959. Programska In metodična navodila.
Cvitanovič Alfonso: Na Dunavu.
Zlvot rijeke od izvora do ušča. Za-greb, Skolska knjiga 1859. Knjigi je
■	, ,9 slovarček manj znanih besed n literatura za učence ter za uči-
‘m.je.
Krameršek Josip: Teorija 1 metodika es riške gimnastike Zagreb, Skoska knjiga 1959. Namenjena je učiteljem telesne vzgoje :m strokovnim voditeljem društvenih oraami-
■	ncij.
Steker Karl: Savremeno formira-
ie nastave. Beograd, Naučna knjiga po preVod knjige:	Kari Stčcker:
Ne • -!lfiche Unterrichtsgestattung. 3. Aufl.
Razstava šolskih kronik
Ob geslu Tednu muzejev: »spoznavaj svoj kraje
vodje vsega kulturno - prosvetnega Gane po posebnem naročilu ljudske življenja in gospodarskega napredka, oblastj in vrh tega še z lastno vne- • Razvoj kmetijskega gospodarstva v mo in prizadevnostjo, so podane za V razstavni dvorani Slovenskega šolskega muzeja v Ljub- Sloveniji, zlasti sadjarstva in čebe- mnoge šolske okoliše zelo temeljito. Ijani SO 26 anrila letos odnrli razstavo šolskih kronik larst'''a v glavnem njihovo delo Ilustrirajo vse dogajanje na njiho-Cio,,” ZU rr i.,. „ .	, pn razstavo solsklh kronik. Raaen tega prinašajo kronike podat- vem področju v omenjeni dobi tei
iNd. slovesnost so Din povabljeni nekateri predstavniki našega ke o raznih krajevnih znamenitostih, tako predstavljajo neprecenljiv zgo-prosvetnega Življenja, otvoritveni nagovor pa je imel kustos vremenskih ekstremih, elementarnih dovmaki vir, mimo katerega ne more muzeja tovariš Ivan Simonič Razstavo hr, rvrlnrta Ho iocori nesreči*, epidemijah, letini, dragi- nihče, kdor obravnava novejšo zgo-in nri^J^čorrt a m0mC' ■Kazstava Do OOPrta do jeseni nJij zatiranju raznih škodljivcev, po- dovimo določenih manjših področij.
gozdovanju, folklori, ustanavljanju in Deloma pod vplivom temeljitejše delovanju zadrug in društev, gradnji obravnave dobe NOB in še bolj v prometnih komunikacij itd. Skratka:
in priporočamo ogled.
V naslednjem objavljamo govor tovariša Simoniča.
Pisanje šolskih kronik se je za- pa jih od leta 1783—1811 ni nihče pi-celo po privatni iniciativi. V bivši fiiac. Poseben primer iz 18. stoletja je Avstro-Ogrsila monarhiji, je pretekla kronika trlvialk celjskega okrožja, ki zelo ao.ga doba oo državnega raz- je napisana ie za leta 1793—17&8. Na-pisa, da morajo voditi sole med urad- njo se sklicuje učitelj Jamšek, ki je knjigami tudi Šolsko kroniko, z uporabo Kovačeve kronike trga pokleir je bLo šolstvo v rokah cerk- Brestanica začel pisati kroniko bre-ve, je oetMo v marsičem neurjeno in staniške šole. Časovno tretji primer
dobre šoCdke kronike imajo toliko pomembnih podatkov, da ne more mimo njih nihče, kdor hoče natančno podajati določeno krajevno geografijo, zgodovino, gospodarstvo itd.
Glede vrednosti šolskih kronik kot zgodovinskih virov je naglasiti tudi to, da so med njimi dobre in tiste, ki so pisane
se zato tudii ni zahtevalo kako kro- šolske kronike ie Kronološka z s?odo- ^1 sbe. Dobre so	_
SSSrvSS
idej podržavilo, terezijanski obči ^posegi to Sa ms L nitol	g® stvari, o katerih poročajo. Raz-
šoiskl red z dne 6. decembra 1774 med jo nadaljevali n lego vi' nasledniki na predan,, kronisti se ne omejujejo sa-uradniml zaipismikii ni zahteval šolske	šoCi vse	do leta lsi8 Od leta 1918	mo na	do'gaiainje v šoli in šolskem
kronike. O njej se tudi nič ne go-	dalje	je	pisana v slovenščini enako	»koušu	ampak so ozirajo tud: na vse
vari v »Politični ustavi nemških kot kronika llubdansk^a žen«koea P0,membne dogodke v državi in zu-iz leta 1805, nit: v njenih poznejših učiteljišča ki obsera dobo od 1373- na,I»®m svetu. Sabe kronike, ki so izpopolnjenih izdajah. Celo avstrijski ma^Nadaljnie svojstvene primere pls®ne le P° službeni dolžnosti, ?.o državni ljudskošloski zakon. z dne -šolskih kronik oredSaeri aio tri kro suhoparne, pomanjkljive, revne o 14. maja 1868 je izrecno še nikjer ne	nie	ki	S ih osnovali v petdeoetth	podatki	a11 Pa Jih M nekatera leta
omenja. Sele ukaz za izvršitev držav-	ietih	19	stoletia u«te’1i naP treh^ «0”	nit! nlrnaJo zap samih. Največ so v
naga Ijudekošolskega zakona z dne ST v sfvinliS dWini ta sl£r v taklh kraJih'	80 86 učne močl
20. avgusta 1870 jo v 33. členu pred- Žalcu leta	v Grižah 18M in v P®*0®10 menjavale, da se niso mogle
Pisuje kot uradno knjigo, Uk& je leharjlh^issf v^ tn so pfsane I h^'''	............-
q fioiRk im letom veliko ljubeznijo in čutom dio šole in
zavestni sprostitvi pri izgradnji socialistične države se na mnogih šolah pišejo kronike po osvoboditvi bolje kakor v prejšnjih časih. Revolucionaren prelom s preteklostjo so nastopile v ideološkem pogledu, izboljšale pa so se toliko bolj, kolikor temeljiteje dialektično povezujejo šolsko delo z življenjem in potrebami družbe ter povezavo z vsemi važnimi političnimi, gospodarskimi in zgodovinskimi dogodki. S sedanjo šolsko reformo so dobile kronike nov poudarek na svoji pomembnosti.
Razstava jsoiekih kronik je prirejena ustrezno) geslu letošnjega tedna muzejev »spoznavaj svoj kraj«. Saj je prav v kronikah obilo podatkov za spozna vanj e krajevnih znamenitosti.
Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora MEDVODE
razpisuje
v smislu 7. člena pravilnika o izvajanju razpisov uslužben-skih mest za učno in vzgojno osebje (Uradni list LRS 13/58) naslednja prosta uslužbenska mesta:
A.	uslužbenska mesta učnega in vzgojnega osebja z višjo
ali visoko izobrazbo:
OSNOVNA SOLA PRESKA:
predmetnega učitelja ali profesorja za zgodovino in zemljepis — VPS z diplomo oz. univerzo predmetnega učitelja za glasbo — VPŠ z diplomo predmetnega učitelja za tehniško vzgojo — VPS z diplomo oz. srednjo šolo
predmetnega učitelja za likovno vzgojo ali profesorja — VPS z diplomo oz. univerzo GLASBENA SOLA MEDVODE:
strokovnega učitelja za violino — glasbena akademija OSNOVNA SOLA PRESKA:
B.	Uslužbenska mesta učnega in vzgojnega osebja s srednjo
strokovno izobrazbo:
strokovnega učitelja za telesno vzgojo — srednja šola učitelja — učiteljišče z diplomo Stanovanj ni.
stopil v veljavo s šolsJcm
ah ho-telc poglobiti v problematiko z svojega šofiskega okoliša. Sabe
1870/71. Nadaljnje delo glede navodil amdovrie Nai epša med temi j e ia - tudl ta'k0 kroni:ke' ki 2aradl kak h za izvršitev zakona je spadalo v	i» ,,«miiJ	„ strankarskih ozirov niso objektivne
S^Sršotekl^otake1^3^^ K^S^med ^toltari® zanimbm”m°	dovofj .raztifccvale. bistve-
IPi4I £rir°^>čsi i^sf^ijnrs.?
svet je izdal odlok z navodilom za &0 prevzeli založništvo in
Iz prakse za prakso
nih stvari od nebistvenih. Foceben primer so šolske kronike za dobo okupacije in NOB. Ker &o te napi-
III. RAČUNSTVO	kretnih predmetih, ki jih otrok poleg napišejo račun. V začetku
Kje zadenemo na težave pri	mora prijemati, prestavljati, ali	povedo račun v daljši	obliki, ko
računskem pouku v prvem raz-	se jih vsaj	dotikati. Zadržite	dobro znajo, v krajši.	Koliko je
redu? Starši, ki pripeljejo otroka	otroku na tej	stopnji roko, pa ne	vseh prehodov čez	desetico?
v šolo, pripovedujejo, da zna nji-	bo znal šteti!	Če velja kje Engel-	Vseh je šestintrideset.	Ali so vsi
hov otrok že šteti do sto in še sova misel, roka je ustvarila člo- enako težki za učence? Nekate-čez. Res, da znajo otroci šteti, ali	veka, t. j. miselno bitje, velja to	rih se učenci	hitro nauče, drugi
nici^žahovriajVp'rvenitvoD'1v<s®h osnov-	to ie samo mehanično	zapomnje-	za pojmovanje števil in za ra-	jim pa delajo	precejšnje težave,
nih šol na področju občine Radije,	nje zaporednih besed,	ki bi jih	čunstvo! Otrok mora delati z ro-	Sest in šest,	sedem in sedem,
Prvenstva se je udeležilo veliko tek-	otrok prav tako lahko	povedal 'v	ko, da se nauči šteti, prištevati,	osem in osem	ter devet in devet
Prvenstvo osnovnih šol v šah« v Vusenici
Pred nedavnim je bilo v Vuze-
t junija 1873, kranj.ki pa jo z njim še dolgo odlašal. Zato se je neki mlad učitelj že leta 1890 obrnil
na uredništvo »Učiteljskega Tovariša« . Šolske kronike so vsebinsko zelo z vprašanjem'za nasvet, kako je tre- zanimive knjige. Dajejo v glavnem ba pisati šolsko kroniko. Odgovor, ki podatke o ustanovitvi, delu in raz-mu ga je napisal učitelj Ivan Zupa- voju šol ter okoliščinah, ki so pouk
“Ldre^zato^fnapllafnarielime- OfiTA	5S& M ** prav “*meno ^‘čtaT'aU~lati^čtad,'nteiTpa odštevati' in dopolnjevati:'V^k gi*e***lahko, toda ^irin^dem,
ga leta v »učiteljskem Tovarišu« v preteklosti slovensko šolstvo v bor- kot vsa leta, je tudi letos največ pri tem jasnih predstav o §tevi- učenec mora na tej stopnji imeti šest in osem, sedem in šest, se-Franc Marolt članek »učitelj - vo- bi	s	tujimi	in reakcionarnimi	silami	zmag odneha osnovna šola Radlje,	uh. Enomesečni uvod v račun-	svoja učila, da z njimi računa,	dem in osem, sedem in devet ter
Te	z^vztrojriim in V.e^ičnm	cTetom	hovko3	stvo, ki ga uvaja novi učni načrt,	fižolčke, koruzna zrna, kameni-	osem in devet, ti seštevki so težki	ga	je	opravlja.'©	učiteljstvo	in to	Upamo, da se bodo tudi letos plaši-	je nekoliko prispeval k temu, da	ke, dinarje iz kartončkov itd.	ki. V naših računicah pa so za
dv!0	raU, n? republiko prvenstvo kot so	ob učilih utrjujejo učitelji pojme	Predmeti, ki jih lahko prestavlja,	vse prehode enake vaje. Ponekod
kor tadP ? nam-edSm rafrojS g£ veli^ uspeh; je	Grelno števil. Pojem števila se utrdi pri so boljši kakor poličice. Tudi pr- je udomačena pet- ali deset-
učiteiji	na vasi	so bili	in pridne vadbe. Rajko Kogeinik	otroku samo s štetjem na kon-	sti so dober pripomoček! Koliko	minutna vaja v hitrem računa-
časa naj računa otrok z učili?	nju na pamet ob pričetku učne
Včasih so rekli,1 da sme uporab-	ure. Učenci, ki znajo, hitro peljati učila do konca prvega pol-	vedo, tisti, ki ne znajo, napenjajo
letja. Danes pravimo, toliko časa,	možgane in napeto prisluškujejo,
da otrok zna! Tudi invalid nosi	kaj jim šepetajo součenci, da po-
bergle toliko časa, dokler ne	tem povedo, ali je prav ah ne.
družinskih članov ustreznega stane,-	brezplačnega stanovanja in kuriva	ZrpSrex,^irez	„
Na osnovni šoli ste vanja. -	(Uradni Ust LRS št. 22/1950)?	Računske operacije še kar
Pravica do brezplačnega staneva- Odgovor:	V Uradnem listu gredo. Čas bi že bil, da bi pni
nja učnemu in vzgojnemu osebju v	LRS št. 12 z dne 7. aprila t. 1. je	orimer nrištevania ne začeli z 1
vaseh je biia_ uzakonjena v Zakonu	bila objavljena nova uredba o brek-	P™™* Prištevanja ne zacen z 1
diitelj uradne knjige«, v katerem je dal ustrezna n a vodita zn pisanje kronike. Poudaril je, naj bo šoCsika kronika lična, v platno vezana knjiga z boljšim papirjem, piše pa se naj
natančno, vestno, objektivno in do- _____________
stojno. Končno je kranjski deželni spodarstva. šolski svet sam izdal odlok zg navodilom za kroniko dne 8. septembra 1893. To navodilo so založniki, natisnjeno na listu, Vlagali in uvezovali na začelno stran kronik. Po istem navodilu, ie malenkostno stlilno spremenjenem, go pisali kronike tudi v stari Jugoslaviji, po osvoboditvi pa so ga spremenili in močno skrajšata.
PRAVNI NASVETI
Pred državnim ukazom o vpeljavi šolskih kronik je škof A. M. Slom-
V. N.: Vprašanje:
srsm? .1
kjer jih še nimata terjih Sajo pred Romskimi izpit* Zato' ste ^» uslužbenTta: ta % v v^javi ^čnem stanovatou in““vu «5^: ^ 1« odštevanja z 2 manj 1. Pri
__- - . .	—	_ _ .	_ —	■'	V OirtiTVViCii 1 v	ro r-1	ro,VsAi.ro clr ro.ron	cit r rod-11	-r ro č rol... Zv ro	ro /I	1 T	T A r O	:	ro ’ ro ro - Z _ z-ro t »-4.ro_:_ ..rororo Z	ro...	ro _ ^ 1^ z _	»	_I	mm X«»«ro ro Ir-i Iro	ro	— rol JroL. : Iz it_ro S m

voditi po vzorcu Celiske Kronike 2a?ror.:'.i pri občinskem svetu za šol- že od 1. I. 1958, imelo pa je to Isto ga in vzgojnega osebja, ki v svojem računskih
Ignaca Orožna, 14. aprila 1856 je od-' ?/0 *a 40-dnevnl študijski dopust, pravico učno *- ----------------------*-• ------- -------- " ’ ’ '	-	-	-	-
redil, da morajo beležiti tudi razne $ Pa.	ni bil odobren, temveč
podaitke o razvoju šole in s tem se- Valm J® WiO sporočeno, da bi Vam znaniti učitelje. S tem je dal pobudo mogli odobriti le mesec dni brezpiac-za pisanje šolskih kronik Zato se nega dopusta. Ali je to prav? sklicuje nadučitelj Franc Praprotnik ,.i.oal°v?5: Odgovor, ki ste ga pre--	■	-	-	jeli od občinskega sveta za šolstvo,
operacijah iščemo iz
Ni dovolj, da otrok pove, sedem in osem je petnajst; smisel računskega znanja je v tem, da j® otrok trdno prepričan, da je samo to pravilno. Tega osebnega prepričanja pa ne pridobi s tem
___ _, 'f -, _ 1 •	_ _ 1; ■
Učnemu in vzgojnemu osebju v	preneha veljati Uredba o pravici UČV	n0- Zato izberemo taka Števila	od SOUČencev, temveč samo Z na-
vaseh, ki imajo lastne hiše in v njih	teljev, vzgojiteljev in profesorjev do	za prvi primer, da so vsa tri raz-	stavljanjem predmetov, ali z ri-
stanujejo, pripada brez dvoma pra-	brezplačnega stanovanja in kuriva	Učna Za nrištevanie bi morda	saniem nrerimpitov 7a domačo
Vica do nadomestila že po samem (Ur. 1. LRS 22/1950). Zato nima več hn i U -i™-:	a o	Predmetov, za aomac
v predgovoru kronike Osnovne šole	J.en <m	oocinsKega sveta za soistvo,	zakonu o javnih uslužbencih, torej	smisla odgovarjati na vprašanje, če	mio najprimerneje 3 m Z je o, za	vajo bomo vsak račun narisali h1
Puščava na Pohorju leta	1884 najprel	,|e Pravilen. Zakon	o javnih	usuž-	ne samo za naprej, temveč tudi za	se v Vašem primeru lahko smiselno	odštevanje 5 manj 2 je 3; za do-	napisali. Težje primere je t.recj
na ta Slomškov predpis	in za njim	t1®11®111	študijskega	dopusta	sploh	nazaj, seveda primerno nadomestlič,	uporablja Uredba iz leta 1950.
ne omenja in tozadevno ne določa upoštevajoč krajevne prilike. Ker »' Nova Uredba o brezplačnem
polnjevanje 3 in ? je 5.
Nekateri pozabijo na to, da so
veliko več vaditi kakor lažje.
Ne pripovedovati, več zaleže risati in nastavljati!
zač*
predpis in za njim
na ,14 let kasnejši državni ukaz z ne omenja in tozadevno ne določa upoštevajoč krajevne prilike. Ker -*1JiNbva; Uredba o brezplačnem sta-
dne 20. avgusta 1870.	ničesar. Pozna le letni dopust in iz- gre za terjatev iz službenega raz- novanju in kurivu učnega osebja je	,	,	. -	, - ,
Vendar so	se	prve	šoUske	kronike	redni	dopust. Zaradi nujnih	zasebnih	merja, jo boste	lahko	uveljavili	za	nekoliko tesnejša, ker imajo po tej	vse računske	operacije V bistvu
pojavile že	mnogo	prej.	Njihov	za-	ov, !?£ko ne!’10|rc'5n1	starešina	nazaj le za dve	leti,	torej	od	1.	ju-	uredbi pravico do brezplačnega sta-	enačbe.	Zato	je potrebno najprej
četek predstavlja 275 strani obsega- do'?-1 uslužbencu plačan izredni do- nija 1958 dalje, ker take terjatve za- -- ■- ■	-	-*-	^	J
joči »ProthocoClum der K. -K. Haupt- »"f. vendar na tej podlagi skupaj starajo v dveh letih, cehule zu Zim«, ki so ga začeli pisati	,7	1	„
leita 1777 od ustanovitve šele dalje, -	izredru dopust več kr.t 7 dni, K. K.:
Kronološki zapiski so zaključeni Pa fe sm® dovoIiUsain0 us.uzbencu,	. Vprašaujo: v mesecu jumou ooste o. c:, stare urenoe iz leta 1950.	u,:™ količinama	nie Vsak račun nri katerem s«
,.^„,TO,v,M,-"“z:	ss«"™Al.	•	k
Šolstvo kdovoli VnSlač^.lnizreitalCtdoa ^šk^^donuriu^nri^S.1 po p?I'odri Vprašanje: Ze več let poučujete ga računskega pouka v prvem neka težava, če ne ravno v ti' pust do enega mesec- aradt zaseb- redni letai 6-tedensta Sust1 v me- ke^vlti^oLlfiške^o-^m0^^ razredu Je' IffeKod čez desetico, stem trenutku pa pozneje, nega	opravka, če spozna,	da je to	seču septembru?	.j®' Sf^edeH^če Vam* orioT/ta vilfa	Ako '3®	bila	dobro utrjena dese-	Učencem,	ki	se	V	prvem	raZ'
SSulndeta v^lirik	v^ateS	w'‘	Plafa odroma’vidji .naziv	_«*»._	tiča in	je	otrokom popolnoma redu	niso	dobro	naučili	prehoda
ste zaposleni.
, - ,	, _	- -	-------------«- ^-------------Odštevanje s prehodom —
taV^jiteHklwVdelS^o0niešo“tai ta	dobro Pojasniti in utrditi pojem	nemo prav tako na	primeru ^
vzgojnih zavodih v vaseh, v novi	enakosti. Znak za enakost, enačaj	manj 5 je 8, ali 12	manj 5 le
Vprašanje* v mesecu juniju boste	5 F člb sti r re tibe^iz ^ e ta di950(i0'10 til 0	SI?ie stati samo med dvema ena-	sedem, podobno tudi	dopolnjeva'
Razstava in predavanja v mesecu poklicne orientacije
ma s polletnimi -jolskimi počitnicami,	dopisa sodeč, imate naziv učitelj. Za	prehod ne bo delal velikih te-	ih seštevanje ter odštevanje »e
pina 'prosvetnih	delavcev, ta imajo	d^h ^Sih p^Tsvoje^e*	s? j^^ridotaf^učUetoMu’ dlčm	^ 0biČajn0 začnejo prehod s	v višjih razredih. S prehodi V
• " oz.	lastna stanovanja v	čl. določa, da _ima žena v delovnem	Ie m nSiv predmetoeS3učitelji zS	primerom 9 m 2. Pri tem velja	prvi desetici ima učitelj v prvem
N. S.
Vprašanje: V neki občini je sku-
svoje hiše,
»Ssi	^ir-^^asrsssi sr&trasssrjss
•	■	--- dopust takoj po izteku porodni- ce “a boste ^i še zadnji dve 8 in 5-. Kako bomo to nastavili? do učenci lahko hvaležni!
Naše vajenske šole kažejo Iz leta v leto novo pregrupačijo. saj se mladina iz tradicionalnih mizarskih, čevljarskih in oblačilnih poklicev vse bolj usmerja v kovinarsko, avtomehansko vaseh in kleparsko stroko.	dobili
D-a letošnji mesec poklicnega sveto- j0 koiegi-vanja, M se je začel sredi aprila, čim vanj, prejemali, vložila pri ObLO ta
fn	U' T ŠkegKaeraOPbS^- pridobU, pravico do	"nSuč“	T™ V ^ K^° **
tovalmca v Novem mestu sklenili, da	domestilo za stanarino, po možnosti	letnega dopusta pred pretekom po-	iete sedal	®m ,me*tli;irof^or_	lahko postavimo V to	vrsto,	da
priredita od 15. do 22. maja večjo raz-	pa tudi za nazaj, vsaj od začetka le-	rodniškega dopusta, boste imeli pra-	osemletkeJ’ zl' kar se z'^tevaZr^iria	bo v niei	deset enot	kamečkov,
stavo o poklicih naše mladine. Raz-	tošnjega šolskega leta. Občina je	vlco izrabiti letni 6-tedenski dopust,	strokovna’izobrazba	fižolčkov’	Koliko nam	ie od	oe-
stava, ki bo v novi Vajenski šoli, bo	skupini odgovorila, da je ObLO proš-	vendar takoj po Izteku porodniškega	64 61 -a	„ivlra??^; 3,?st® lal?k®	po	:!?01.CK°Vi	, ? ^ ° /‘ro111---16 °?	pe
s slikami, maketami, številkami in iz- njo pretresal na svoji seji ter sik,’e- dopusta.	&	"--- _ st: ,Zakona o pokojnin- tih Še ostalo? Se tri! Kam bomo
delta prikazala množico novih pokli- nii, da se ji ne ugodi, češ, da »ča»	'
cev, v katerih je možna zaposlitev kamo novih predpisov«.	Z' D.:
mladih državljanov. Namenjena je ta- Odgovor: Zakon o javnih usluž- Vprašanje: Kako je z upravitelj'!, ko mladini kakor tudi staršem in	bencih, med katere spadajo tudi	ki upravljajo šolsko poslopje in so
sploh vzgojiteljem. Vzporedno z raz-	prosvetni delavci, določa, da ima	zanj odgovorni, pa ne stanujelo v
stavo bodo v isti stavbi dnevno pre-	učno Ih vzgojno osebje, ki dela na	njem, ker tam Stanovanja za upra-
davanja in predvajanja diafilmov in	šolah oz. vzgojnih zavodih v vaseh	vitešja ni, ali pa ga zaseda kdo dru-
drugih poučnih in strokovnih filmov,	pravico do brezplačnega steno-	gi, ta ni upravitelj? ■ Ali morajo ti
Večje skupine si bodo, lahko hkrati	vanja. Na podlagi tega zakona Je	upravitelji brezplačno upravljati šet'.-
ogledale tudi večje obrate v Novem	Izvršni svet Ljudske skupščine' LR	sko----'—*”
mestu.	S’oven1 j e tudi z	"
Šolska vodstva višjih razredov LRS št. 12 do 7. »». iira-Jj preupisai, soiSKega posiopjar Kaj pa, ce šolsko bo nrinravlipnn letnvanie za nrnevet	.	,	, ,	-	,
osemletk, vajenskih in strokovnih šol	da ima učno in vzgojno osebje, ta	poslopje sploh nima stanovanja za	ne	delaime	nri	4	mifta	do	uaa^m,	vsak	23	sebe	na	klopi,	skupno
ter obrtna združenja nai organiziralo	dela na šolah v vaseh, pravico do	upravitelja af.i vetja za take upravi-	sta	1960	Mesta	za letovanie	se	lahkn	pa	na mizi.	Na	tabli nastaja sproti
poučne ekskurziie za ogled te zanimi- brezplačnega stanovanja in kuriva, telje smiselno Uredba o pravi« uči- rezervirajo za čas-	^	ra/t,,n	dnmnčn i^in .fSnn
ve razstave in Novega mesta.	m sicer do primernega in številu teljev, vzgojiteljev in profesorjev do l skupina od 4. Julija zjutraj do
17. julija zvečer (14 dni).
skem zavarovanju v zvezi s čl. 66, L odst. istega zakona razvrščeni do V. pokojninskega razreda.
Letovišče
za prosvetne delavce
nastavili te tri? V drugo vrsto! Koliko imao v prvi vrsti? 8 in 2! Koliko je 8 in 2! 8 in 2. je 10. Koliko imamo v drugi vrsti? Tri' Koliko fižolčkov imamo v obeh vrstah? Torej koliko je 8 in 5 fižolčkov? Koliko smo k 8 najprej
račun. Za domačo vajo učenci narišejo tp, kar so nastavljali, in
Prosvetni delavec
Izdajatelj: Republiški odboi Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS
—	List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana. Kopitar-leva ž - Telefon urednl štva: J9-181 do 185. Int J6*
-	Naslov upravei Ljubija
na. Nazorjeva l - Telefon uprave: 22-284 - Letna naročnina 10« din - Štev ček rač.:	600-70/9-140	- Tiska
CZP »ljudska pravica« -Poštnina nlačana v gotovini
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
opozarja na naslednje
PRIROČNIKE
Grad, VESELA MGLEŠČIM.......... 400 din
Močnik, TELOVADBI NI 0B0DJU.... 470 din
Rusija, VUE 0BLIK0VINJI ....... 210 din
Kozin a-Velkavrh, ČLOVEK IZK0RIŠČI NIRIVNE SILE Jerovšek, PREGLED ZGODOVINE FILOZOFIJE ....
Zahtevajte knjige v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri
Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26
400	din
470	din
210	din
240	din
920	din
2.	skupina od 18. julija zjutraj do 31. julija zvečer (14 dni);
3.	skupina od 1. avgusta zjutraj do 14. avgusta zvečer (14 dni);
4.	skupina od 15. avgusta zjutraj do 25. avgusta zvečer (11 dni).
Letovišče se koristi v gornjem razporedu od jutra (zajtrk) prvega dne do večera (večerja) zadnjega dne. Cena za letovanje (hrana in stanovanje) v sobah od 5 do 8 postelj znaša din 600 dnevno za osebo. V tej ceni Je že vračunana turistična taksa.
Otroci izpod 7. leta se ne sprejmejo v letovišče, otroci stari nad 7 let plačajo cel penzion.
Prijave za rezervacijo mest za letovanje v Splitu (čitljivo napisano ime in priimek in točen naslov stanovanja) se pošljejo na naslov: Sindikat prosvetnih i naučnih radnika Jugoslavije, Beograd — Kralja Mllu-tina 65, Komisija za veze sa ino-stranstvom.
Ko prejme prijavljeni član obvestilo, da je njegova rezervacija za letovanje potrjena, mora vplačati kot predplačilo din 2.050 na tekoči račun št. 101-703-3-879 prej navedenega naslova v Beograd.
Komisija bo teh vplačanih din 2000 poslala letovišču Split, din 50 pa bo zadržala za svoje stroške. Ostali znesek za letovanje se plača pri blagajni v Splitu. Član mora pri tem plačilu v letovišču predložiti odrezek položnice, s katero je že prej nakazal znesek din 2050.
V kolikor član odpove letovanje (po že potrjeni rezervaciji) 20 dni prej (računa se dan, ko prejme Komisija to obvestilo), se vplačano predplačilo vrne po odbitku administrativnih in poštnih stroškov, po krajšem odpovednem roku se predplačilo ne vrača.
Republiški odbor
Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije
Mladinski pevski festival
v Celju
bo imel naslednje prireditve:
19.	V. ob 17. uri • otvoritev razstave mladinske glasbene li-
terature in dejavnosti mladinskih zborov
20.	V. ob 17. uri • revija 12 najboljših slovenskih mladinskih
zborov
21.	V. ob 9. uri • posvet mladinskih pevovodij in glasbenih
pedagogov
21. V. ob 15.30 »nastop združenih mladinskih zborov ob spomeniku NOV
21.	V. ob 17. uri • revija 11 najboljših slovenskih mešanih
in ženskih zborov mladincev
22.	V. ob 9. uri • nadaljevanje posveta mladinskih pevovodij 22. V. ob 16. uri • zvezna revija najboljših republiških mladinskih zborov ter iz zamejstva in narodnih manjšin
Vse prireditve bodo v dvorani Narodnega doma.
Vabimo vse pevovodje in glasbene pedagoge ter komponiste, da se prireditev udeleže.
Prijave sprejema odbor Mladinskega pevskega festivala it Celju do 15. maja 1960. Poimenske prijave (kolektivne in individualne) naj vsebujejo:
1.	želj’o za prenočišče (navesti datum),
2.	željo za vstopnice (navesti datum).
Za tiste, ki se bodo prijavili do 15. maja, bomo preskr-oeh stanovanje in vstopnice. Za poznejše prijave ne moremo zagotoviti ne vstopnic ne prenočišča.
x	ODBOR