Acrocephalus 35 (160/161): 91−103, 2014 95 Dne 2. 5. 2013 sem dopoldan skočil na zadrževalnik Medvedce pogledat, ali ga je obiskala kaka močvirska čigra. Bilo je le šest črnih čiger Chlidonias niger. Malo po dvanajsti uri sem zaslišal meni neznano oglašanje. Več kot 100 m nad zadrževalnikom sem opazil čigri podobno ptico. Ko se je nekoliko spustila, sem v njej prepoznal komatno tekico. Ali je rjava ali črna G. nordmanni, nisem mogel razbrati, vendar sem jo zaradi verjetnosti določil kot rjavo. Da je določitev pravilna, sem ugotovil popoldan istega dne. Takrat je sedela na zoranih njivah severno od zadrževalnika, se večkrat oglasila in priletela na zadrževalnik, kjer je lovila žuželke skupaj s črnimi čigrami. Ob tem se mi je dovolj približala, da sem jasno videl njeno rjavo podperutno perje. Črnih čiger se je v popoldanskem času nabralo 376 in vse so se v večernem mraku dvignile in odletele proti vzhodu. Opazovanje tekice je tretje za območje zadrževalnika. Vsa so majska (Bordjan & Božič 2009). Prvo jesensko srečanje s komatno tekico na zadrževalniku sem imel še istega leta, in sicer 23. 8. 2013. Takrat mi je med štetjem na zadrževalniku v vidno polje teleskopa priletela ozkoperuta ptica, podobna čigri. S temnim perutmi (zgoraj in spodaj), izrazito svetlo trtico ter s temnim škarjastim repom sem v ptici prepoznal komatno tekico. Zaradi oddaljenosti in slabše svetlobe nisem razbral barve podperutnega perja ter drugih značilnosti, ki med seboj ločijo črno od rjave sorodnice. Kar sem opazil, je pomanjkanje belega roba na zadnji strani peruti, ki je značilen za rjavo. Ptica je imela tudi krajši rep, kot bi ga pričakoval za rjavo komatno tekico. Ker sem jo videl le za kratek čas ter na precejšnji razdalji, ne morem z gotovostjo trditi, katero vrsto sem v resnici videl. Majsko opazovanje je potrdila Nacionalna komisija za redkosti – KRED kot 15. opazovanje vrste v Sloveniji (kategorija A). Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Čebelar Merops apiaster Bee-eater – flocks of 42, 45 and 20 individuals observed on 6 Sep 2013 at Vrhnika (UTM VL49, C Slovenia), Radomlje (UTM VM71, C Slovenia) and Jurjevica (UTM VL 76, S Slovenia) respectively; the species is more commonly observed during spring migration in Slovenia Dne 6. 9. 2013 sva prva avtorja ob 11.10 h zaslišala oglašanje čebelarjev nad obročkovalsko postajo pri Vrhniki. Kmalu sva opazila jato, ki je priletela iz smeri Barja in po krajšem kroženju odletela proti zahodu. Kasneje je drugi avtor iz fotografije razbral, da nas je ta dan preletela jata 42 čebelarjev. Popoldne sem se prvi avtor odpeljal domov in v Radomljah ob 17.20 h ponovno zaslišal čebelarje. Po nekaj minutah sem opazil večjo jato, ki je štela 45 osebkov. Jata je lovila, krožila in se od vzhoda počasi pomikala proti jugu in jugozahodu. Petindvajset minut kasneje me je preletel še en zapozneli čebelar in sledil prejšnji jati. Tretji avtor je isti dan opazoval približno 20 osebkov pri Jurjevici v Ribniški dolini. V objavah prevladujejo opazovanja med spomladansko selitvijo (Sovinc 1992, Perušek 1993, Bračko 1994, 2009, Sovinc & Šere 1994, Senegačnik et al. 1998, Klemenčič 2001, Gamser 2011). V Sečoveljskih solinah je zabeleženo le eno septembrsko opazovanje 14 osebkov (Sovinc 1991, Škornik 2012). Na Ljubljanskem barju je prav tako samo eno znano opazovanje iz obdobja jesenske selitve, in sicer dvajset osebkov 23. 9. 1994 (Tome et al. 2005). Tudi zgodovinski pregled opazovanj (Gregori 1990) navaja samo eno jesensko opazovanje zunaj gnezdišč. Ob zgoraj omenjenih jesenskih opazovanjih se je prvemu avtorju nabralo še nekaj spomladanskih opazovanj: 14. 5. 2005 slišal neznano število osebkov na zadrževalniku Medvedce; 26. 5. 2008 – 8 osebkov na Cerkniškem jezeru; 20. 5. 2009 – vsaj en osebek južno od naselja Loka na Dravskem polju; 4. 5. 2010 slišal neznano število osebkov nad Biotehniško fakulteto v Ljubljani; 4. 5. 2012 – 4 osebki nad gramoznico pri Borovcih; 18.5.2013 slišal neznano število osebkov na Cerkniškem jezero pri Lipsenju; 18. 5. 2013 – 9 osebkov v Dupeljnah pri Lukovici; 20. 5. 2013 – tri jate (v eni 14 osebkov, drugi dve samo slišani) zahodno od Dolenje vasi pri Senožečah. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: ttrilar@pms-lj.si Aleksander Kozina, Jurjevica 61, SI–1310 Ribnica, Slovenija, e–mail:aleksanderkozina@hotmail.com Čebelar Merops apiaster Bee-eater – four adults observed on 19 Aug 2014 at Muriša oxbow (UTM XM 14, NE Slovenia); the species is a regular spring migrant and summer visitor to the Prekmurje region, where most breed on the Croatian side, while confirmed instances of breeding in Slovenia are rare Dne 19. 8. 2014 sva od 13.00 h do 14.30 h v sončnem vetrovno soparnem dnevu pred nevihto opazovali štiri odrasle ptice pri spreletavanju in lovu žuželk. Štirje čebelarji so se lovili, v letu opravljali različne vragolije in se aktivno oglašali. Opazovali sva jih na travnatem območju mrtvice Muriša. Najprej sva slišali njihovo oglašanje, ker pa so letali z jato kmečkih lastovk Hirundo rustica, nisva bili pozorni nanje. Ko sva se približali, sva videli čebelarje z značilnim obarvanjem perja in silhueto v zraku. Zadrževali so se v bližini dreves in izkoriščali veter za akrobacije v zraku in lov žuželk nad vodno gladino mrtvice Muriša. Kasneje so se oddaljili od mrtvice Muriša in odleteli proti Madžarski. Po Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook 96 literaturi je čebelar stalen gost madžarskih ravnic, vendar so ga do leta 1990 opazili v preletu le na Goričkem (Gregori 1990). V novejši literaturi ga omenjajo kot gnezdečo ptico na Bizeljskem in ob reki Muri, kjer je glavnina populacije na hrvaški strani, na desnem bregu dolvodno od Murskega Središča (Bračko 2000). Po podatkih Novega ornitološkega atlasa Slovenije se čebelarji v Prekmurju redno pojavljajo na spomladanski selitvi in poleti, leta 2002 pa je bilo zabeleženo gnezdenje enega para v gramoznici Melinci (Atlas ptic 2014b). Gabrijela Triglav Brežnik, Podkraj 10/c, SI–3320 Velenje, Slovenija e–mail: gabitriglav@yahoo.com Meta Zaluberšek, Brezje 10/d, SI–3330 Mozirje, Slovenija, e–mail: meta.zalubersek@gmail.com Sraka Pica pica Magpie – 83 individuals roosting on 19 Feb 2013 at Spodnje Radvanje in Maribor (UTM WM 54, NE Slovenia) in an area of abandoned clay pits, overgrown with Willow Salix sp., Blackthorn Prunus spinosa, Ash Fraxinus sp. and other tree species. This has been a regular roosting site for several consecutive winters and it is unclear whether this represents the entire wintering population of Maribor. Med Lackovo cesto in vznožjem Pohorja v Spodnjem Radvanju so še pred petdesetimi leti obstajali glinokopi in Radvanjska opekarna. Po opustitvi opekarstva so glinokope zasuli, prostor pa se je uporabljal kot vojaški poligon. Danes je zemljišče zasuto in v zaraščanju. Prevladujejo vrbovje Salix sp., črni trn Prunus spinosa, jesen Fraxinus sp. in nekatere druge drevesne vrste. Nastal je tudi manjši ribnik. V prihodnosti naj bi tod potekala mariborska južna obvoznica, kar posledično pomeni uničenje tega habitata. Dne 19. 2. 2013 zjutraj sem tukaj opazoval jato srak, ki so se po prenočevanju zbirale na manjši mejici. Naštel sem 83 osebkov, ki so kmalu po hrupnem “klepetu” odleteli proti mestnemu jedru. Srake na tem območju Maribora pozimi redno prenočujejo, saj jih videvam že vrsto let zapored. Ali gre za celotno mariborsko prezimujočo populacijo, ne morem z gotovostjo trditi, vendar o morebitnih drugih skupinskih prenočiščih v Mariboru nimam podatkov. O skupinskem prenočevanju srak v Sloveniji v naši ornitološki literaturi ni veliko poročil. Dvoje skupinskih prenočišč omenja Zimski ornitološki atlas Slovenije (Sovinc 1994). V vrbovju ob južni ljubljanski obvoznici je redno prenočevalo 100 osebkov. Drugo prenočišče z 200 osebki srak je odkril B. Rubinič v Savljah pri Ljubljani dne 10. 1. 1993. Franc Bračko, Gregorčičeva 27, SI‒2000 Maribor, Slovenija, e–mail: franci.bracko@hotmail.com Rdeča lastovka Cecropis daurica Red-rumped Swallow – three individuals observed on 2 May 2013 at Pragersko claypits (UTM WM53, NE Slovenia); only two other published records on the species are known from NE Slovenia. The record was confirmed by the Slovenian Rarities Committee – KRED. Dne 2. 5. 2013 sem šel preverit, kako uspešna je bila mini akcija čiščenja stene za breguljko Riparia riparia na glinokopih pri Pragerskem. Bila je še kar uspešna, saj sem naštel deset novih lukenj. Žal so kasneje breguljke kolonijo opustile. Po pregledu stene sem se razgledal še po glinokopu. Razen čopastega ponirka Podiceps cristatus in nekaj mlakaric Anas platyrhynchos ni bilo na vodi ničesar. Pač pa je bilo nadvse živahno v zraku. Kmalu sem v množici lastovk razbral vse pogostejše vrste. Med njimi pa sem zagledal osebek, ki je letel nekoliko drugače. Na podlagi svetle, rjaste trtice, temnega repa in svetlega ovratnika sem jo določil za rdečo lastovko. Nekaj časa sem jo spremljal, nato pa še enkrat pregledal celotno skupino lastovk. Našel sem še dva osebka, skupaj torej tri. To je drugo opazovanje vrste na širšem območju zadrževalnika Medvedce (Mihelič 2000), znano pa je še eno s Ptujskega jezera (Štumberger 2000b). Zanimivo je tudi, da za ta del Slovenije po letu 1995 ni več objavljenega opazovanja rdeče lastovke, kar dopušča možnost, da gre za šele tretje opazovanje vrste v severovzhodni Sloveniji. Dejan Bordjan, Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot 111, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e–mail: dejan.bordjan@gmail.com Red‐rumped Swallow Cecropis daurica Rdeča lastovka – en osebek opazovan trikrat dne 9. 5. 2014 vzdolž skalne stene pod Velim Badinom pri Sočergi (UTM VL13, JZ Slovenija, 359 m n. v.). Ta stena je prvo znano in obenem tudi najbolj stalno gnezdišče te vrste v Sloveniji. On 9 May 2014 I took part in the botanical excursion with participants of the 14th European Vegetation Survey conference held in Ljubljana. We started walking from the village of Sočerga (UTM VL13) uphill through a pine forest to the cemetery by the church of St. Quirinus to the east of the village. On the way I observed Cuckoos Cuculus canorus, Great Tits Parus major, Starlings Sturnus vulgaris, Blackcaps Sylvia atricapilla, Blackbirds Turdus merula, House Sparrows Passer domesticus, Chaffinches Fringilla coelebs and Goldfinches Carduelis carduelis. We then continued through the Karst plateau covered with stony dry abandoned pastures in different stages of overgrowth. Among the birds observed, Corn Bunting Miliaria calandra was frequent, and