POGOVOR S POBUDNIKOM PREDLOGA
Dobrova - eksperimentalna občina
Na izpisku sklepa KS Dobrova, ki so ga konec meseca junija poslali izvršnemu svetu in skupščini občine Ljublja-na Vič-Rudnik ter izvršnemu svetu in skupščini mesta Ljubljane je zapisana pobuda, da se za področje krajevne skupnosti Dobrova uvede stntus eksperimentaine občine v skladu s pripravljenimi akti o bodoči ureditvi lokalne samouprave v Republiki Sloveniji in določi ias eksperi-mentalnega obdobja. KS Dobrova naj bi bila ena prvih eksperimentalnih občin na področju sednjih ljubljanskih občin, ki bo na svojem primeru pokazala vse dobre in slabc strani bodoče ureditve, neusklajenosti, probleme bodoče lokalne samouprave. O tem smo se podrobneje pogovarjali s predstavnikom iniciativnega odbora za no-vo občino Dobrova Antonom Potočnikom.
Koko ste oblikovali to idejo odnosno pobudo?
»Ob razpravah, ki jih je imela demokratska stranka o novi lokalni samoupravi, smo o vlogi in statusu nove občine začeli intenzivneje razmišljati tudi na Dobrovi. Tako je svet KS imenoval že spomladi štiričlanski inici-ativni odbor in na podlagi že omenjenih republiških in mestnih gradiv se je po tehtnih premisiekih oblikovala la pobuda.«
Smatrate, da KS Dobrova U ima nekatere pogoje za eksperimentalno občinoT
»Sedanja republiška ustava novo lokalno samoupravo določa. Naša odločitev o eksperimentu pa bi bila v pomoč za izdelavo pravilnih rešitev, za pripravo in izdelavo aktov saj bi šlo za preiskus v naravi, življenju. NaSa KS odnosno eksperimentalna občina Dobrora pa bi bila pri-mer in vzorec za odgovore na vprašanja, kako bi bila zasnovana in predvsem kako bi funkcionirala občina na robu predmestja velikega mesta, ki nima industrije odnos-no večjega gospodarskega potenciala.« Katere bi biie prednosti takšne občine odnosno kaj naj bi preizkušal eksperiment?
»Vprvi vrsti boljše »servisiranje« oblanov pri urejanju njihovih upravnih in matičnih zadev. Popolnoma neraci-onalno in neučinkovito je npr. urejanje leh zadev na Mačkovi v Ljubljani, morali bi jih v okviru takšne občine kotje Dobrova. Vsekakorpapolegurejanjateh inpodob-nih zadev smatramo, da bi se precej bolje, učinkoviteje in z večjo mero skrbi in posluha reševala vpraianja urejanja okolja, gospodarjenja, skrbi za okolje, sociale, komu-rutle...
Lokalna samouprava z gospodarjenjem svojega in ob-činskega premoienja bi bila smotmejša, povečala bi se skrb in zaupanje samih občanov v iivijenju takšne občine. Z drugimi, sosednjimi občinami bi in bomo morali sodelo-vati pri razreievanju nekaterih skupnih problemov - ti-stih predvsem tivljenjskih. Poglejle, tudi v odnosu do informiranja bi se zavzeli za skupen časopis . .., skratka na novih temeljih bi si kvalitetnejše urejali življenje.«
Vaša idejaje v Um viškonuhiiškem prostoru pna, alijo bo it kdo posntmal?   .
»Res smo prvi, lo pa hkrati ne pomeni, da ovirajo druge pobude, saj bi moralo bili več eksperimentalnih občin — glede na različne pogoje tivljenja bodočih občin. Tudi v zasnovi bodočega itevila odnosno zasnove obiin zago-varjamo čimboli' »svobodne* odločitve. Poglejte, če ieli nek kraj kotje Sentjošt svojo občino, ne glede na majhno število prebivalcev, naj jo ima, če sami ocenijo, da so sposobni kvalitetnejie gospodariti s prostorom, s sredstvi, če smatrajo, da bodo uspešnejši. Ne smemo pozabiti, da se Ijudstva v manjSih krajih med seboj bolje poznajo in daje navsezadnje kontrola nad gospodarjem večja in boljša, s tem pa je tudi manj zlorab.*
Stališče izvršnega sveta
Ob obiavnavi te pobude, ki jo je posredoval republi-škemu skup&inskemu odboru za lokalno samoupravo s predlogom, da v primeru sprejema te pobude, krajevno skupnost Dobrova uvrsti kot eksperimentalno občino v skupino bivših primestnih delov občine. Sicer pa je ob tej razpravi občinski izvršni svet izpostavil več vprašanj odnosno pobud. Tako je potrebno ugotoviti interes osta-lih krajevnih skupnosti, ki so predvidene aU želijo postati nove občine (npr.: Horjul, Šentjošt . . .). Pred samo uvedbo eksperimentalne občine je potrebno doreči pro-gram in obseg eksperimenta (ali gre za simulirani model ali resnično delovanje) . . ., sicer bi pred uvedbo ekspe-rimentalne občine izviini svet želel tudi pojasnilo kako bi uvedba eksperimentalne občine vplivala na delovanje sedanje občine. Izvršni svet je tudi mnenja, da bi bilo smotrno določiti kot eksperimentalno občino obmoije ene od obstoječih občin, tako, da bi eksperiment zaobjel tudi faze delitve in oblikovanja novih obiin.