List 42. v 1 ecaj LX. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasniko\i tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 17. oktobra 1902. • i11 v ' 9 w 1 f 9 1' i1 ' i1 • m • ' v 1 ' v 1 * v 1 ' i1 * i1 # i» rj^ ri^ ^ m ^ ^t^ np " in ^t^ ^t^ ^ "in ^r^ nr^ ^t * vr 1 kulirali na račun posojilnice; če so pri spekulaciji vabili, pa so rekli, da so spekulirali na svoj lastni ■■g*^- wS ,4.. - .JL^ . -^i, , .;> . i - « * » + m * m m + m. m - - m * m. m ^^^^ ^ ^ » « m. m * + m - ^ ^ - ^ • - » • » * • « ^ • . * • « . • _ % račun in so dobiček v svoj žep utaknili. Sleparili so dalje pri hipotečnih posojilih, na ta Poneverjenje Pragi. Minoli teden je bilo v Pragi razkrito velikansko način, da varnosti. posojali denar, dasi ni bilo zanj nobene lčnik, ki je denar dobil, je moral seveda poneverjenje, ki vzbuja največjo senzacijo po vsem svetu. V Pragi obstoji že mnogo let posojilnica sv. V a clav a. To je osrednji denarni zavod klerikalne gospodarske organizacije in spLahHOgkaka-j&esdišče in zavetišče dvajset let žival ^ 8 posojilniškimi gospodi deliti. jilnico Sleparili so vl^pstavljalnici, združeni s to poso- m sicer na ta način, da so na malovredne reči posodili velike svote — seveda je moral prejemnik z njimi deliti svoj plen. Na prelat Janez Evangelist nad Sleparili so z/vranicami na ta način, da so spre plen mož jemali ničvredne menice in seveda zopet delili s prejemniki. načertstvu vseh važne katoli društev V-JiašLjdabi primerilo, romanja, knezonadškofij ski notar, glavni krivec visokim omorni om. odlikovan papeža janstveni Prelat rozd eden rvakov češke kleri posojilnici nadaljevati celih dvajset kalne stranke janstvenik, resne revizije. Odbor moglo samo vsled bilo nikake rokah duhovnikov in stranke na Češkem tovaršiji jilničnimi uradniki niči s^LjSagl^a in v^ilifQj^riu^j. Praški škandal je jeden največjih finančnih škan dalov naše dobe in popolnoma vreden vrstnik škan Žida Jellineka tatvin pri tem se je seveda popolnoma zaupalo, zlasti ker bil na čelu jeden prvih voditeljev duhovniške stranke. Duhovniška stranka se trudi sedaj na vse načine, da prepreči bankerot te posojilnice. Pomoči išče pri duhovnikih, pri deželi, pri državi in pri raznih denarnih zavodih. «SS» -; vrsta e ceia Če propade svetovaclavska posojilnica" ä drugih posojilnic in na tisoče posameznih članov, in : dala Humbert v Parizu * dunajski Länderbanki. Pi^ka^a^e-izfeazala, da se je v svetovaclavski posojilnici v Pragi in sicer na različne načine./Najnavadnejši način je bil ta, da so predsednik in _njezovi knjižice in sj na te knjižice izplačali denar. Nadalje so spekulirali nagborzi; morala ki Katolick6 gavajo, da nastane največja nevarnost za katoliš cerkev, ako se konkurs ne prepreči, češ, potem tudi mej Čehi začelo gibanje „Proč od Rima® tudi Čehi začeli izstopati iz katoliške cerkve. Za / d^nes^ iiaj to Ko bo stvar vse stransko pojasnjena, izpregovorimo novič o njej. plačati posojilnica, "—■ S so spe- \fb M) » Stran 412 C E Letnik LX Sprejemanje ladjiških in strojnih gojencev c. in kr. vojno mornarico. Pristaniški admiralat v Pulju je ravnokar raz poslal razglas o sprejemanju ladjiških in strojnih gojencev v c. in kr. vojno mornarico na vojaške in civilne oblasti. Ker so le redkokateremu znani pogoji, pod katerimi se sprejemajo ladjiški in strojni gojenci v c, in kr. vojno mornarico in ker se dečki slovenskih starišev pogosto prijavljajo za omenjene gojence, ne bo škodilo, če objavimo glavne točke iz admiralat- skega razglasa. 1' Kot ladjiški gojenci se v c. in kr. vojno mornarico sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 15. leto, a niso prekoračili 17. leta. Prosilci morajo biti avstrij-sko-ogrski državljani, starosti primerne, razviti, brez telesne napake, zdravi, neomadeževanega vedenja in imeti morajo dobro oko. Kdor nima navedenih lastnosti, se ne sprejme. Prošnje za sprejem kot ladjiški gojenec so nekolekovane uposlati potom najbližjega nadomestnega okrajnega poveljstva c. in kr. pristaniškemu admiralatu v Pulju. Do kompletiranja predpisanega števila se ladjiški gojenci sprejemajo vsikdar, osobito pa se sprejemajo gojenci vsako leto meseca julija. Prošnjam je priložiti: a) domovnico, b) zdrav- i m * niško spričevalo, c) rojstni list, d) nravnostno spričevalo, e) reverz politične oblasti, f) šolsko izpustnico ali obrtno spričevalo, g) rodbinsko polo. Ladjiški gojenci se v posebni šoli izvežbujejo za 'V \ mornarje in pripravljajo za podčastniške sarže, katere v primerno kratkem času dosežejo. Cilj na vojaškem 9 poprišču, ki se otvarja ladjiškim gojencem, je dosega najvišjih podčastniških mest v šaržah matrozev in krmarjev, ki imajo pravico do pokojnine. Za popolno obleko in hrano ladjiških gojencev skrbi mornarski erar. Izstop iz šole ladjiškim go- jencem na prošnjo svojcev se dovoli tedaj, če mornarskemu erarju povrnejo vse stroške od vstopa pa do izstopa gojenca iz šole. Ladjišk^m gojencem je v smislu §2:6 vojnega zakonika II. del — potem, ko so potrjeni k mornarici, za vsako dovršeno leto kot gojenec — služiti eno leto čez postavno določeno aktivno službo. V tem smislu se ima tudi glasiti reverz pod Kot strojni g'ojenci*^ v c. in kr. vojno > mornarico sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 14 & niso prekoračili 16. leta. Prosilci morajo biti avstro-ogrski 'tiržavljani, starosti primernoT^zviti/ brez telesne napake, krepkega zdravja, neomadeževanega 0 I'm vedenja, ter morajo znati dobro brati in pisati in z vsemi štirimi glavnimi operacijami računati. Kdor nima ene ali druge teh lastnostij, se ne more sprejeti. Prednost pri sprejemanju imajo prosilci, ki so si pridobili kolikortoliko spretnosti v strojništvu ali če imajo kolikortoliko obrtne šole ali pa realke. Do sprejema kot stroj ni gojenci imajo po na stopnem redu pravico: sinovi pri mornarici kakorsibodi službujočih, sinovi aktivnih podčastnikov ali moštva vojske in obedveh domobranstev, c) sinovi drugih državnih uslužbencev, d) sinovi avstro-ogrskih državljanov v obče. Strojni gojenci se v posebni šoli v Palju izvež bujejo v vedi in spretnosti strojevodij, da se svoje- dobno kot strojni podčastniki morejo porabljati pri c. in kr. vojni mornarici. Glede podaljšanja aktivne službe oskrbovanja strojnih gojencev in glede opremljenja prošenj veljajo ista določila, kakor za ladjiške gojence. Pouk se pričenja vsako leto 1. septembra in zategadelj so prošnje vložiti do konca junija. Prošnje so nekolekovane in so potom najbližjega nadomestnega okrajnega poveljstva uposlati c. in kr. vojnemu pristan'škemu poveljstvu v Pulju. Ladjiški in strojni gojenci, ki ne napravijo vspre-jemne skušnje, se na račun vojnega erarja vračajo starišem ali varuhom. Prosilci dobro situiranih starišev in boljše na-obraženi, pri katerih se pozneje običajno pokaže nezadovoljnost s podčastniško saržo, se kot ladjiški se vračajo prošnje gojenci ne sprejemajo. Istotako takih prosilcev, kojih roditelji smatrajo ladjiško-go- jenško šolo za nekak korekcijski zavod za neubog- ljive in renitentne sinove. Mladeniči, ki so prekoračili 17. leto in ki so potemtakem sposobni za nabor, morejo stopiti kot prostovoljci mornarici, ako so ključarji, meha- niki ali pa, če so izučeni kake druge v kovinsko stroko spadajoče obrti. Ti prostovoljci v dogledni saržo. Prostovoljci * .vsaj tftlijso zmožni, da morejo slediti nemškemu predavanju, se uvrste v strojno podčastniško šolo. V tej šoli ostanejo pol leta ali celo leto in kakor so pač sposobni postanejo strojni podčastniki ali matrozi 1. razreda (strojni matrozi) Prostovoljcem čas, katerega prebi- aktivno službo VÄ * 1/ft * in lim m treba postavnodoločeno aktivno dobo. Strojni podčastniki, ki sg samci in prostovoljno dalje služijo, se lahko oglase k skušnji za strojnovodske sarže (t. j. c. in kr. mornarske uradnike X. do tega v števili. činovnega razreda). Strojna podčastniška šola se prične vsako leto meseca novembra in je z ozirom na šesttedensko izvežbovanje rekrutov za prošnje najbolj priporočljiv mesec maj in junij. Prošnje so naslovljati na c. in kr. poveljstvo matroznega kora v Pulju. . To so glavne točke admiralskega razglasa in upamo, da smo s to našo objavo marsikateremu mladeniču ali pa roditeljem ustregli, ki se zanimajo za našo mornarico. Doslej kakor rečeno so bili le redkokateremu znani pogoji, pod katerimi se sprejemajo in ladjiški in strojni gojenci v c. in kr. mornarico kakšna karijera je odprta mornarjem prostovoljcem. Letnik LX. Stran 413. Politični pregled. Notranji položaj. Tik prednn se je sešel državni zbor, je ministrski predsednik Körber sklical zastopnike čeških svobodo ali pa umreti. In da niso Delinijunisove besede prazna govorica, pričajo zadnja poročila iz Macedonije. Po teh poročilih prikazujejo se večje ustaške Čete na vseh koncih in krajih in nemških strank, da kar na hitro izposlovoval mej njimi Macedonije in ni ga skoro dne, da ne prišlo med njimi in spravo. Körberju je namreč začela voda v grlo teči. Čehi so izjavili, da ne dopuste parlamentarne razprave o nagodbi, ako se jim poprej ne da zadoščenje za razveljavljenie jezikovnih naredb. Proti volji Nemcev ne more Körber tega storiti, ker sicer začno Nemci obstruirati Zato sklical spravne konfe- rence in izdelal nekak 'načrt za uredbo jezikovnega vprašanja. Ta načrt ie sestavljen povse v smislu Nemcev, prav kakor bi že imeli nemško Staatssprache. Sicer dovoljuje Čehom tudi v notranjem uradovanju neke pravice, a nikakor ne tega, kar Čehom gre v smislu ravnopravnosti. Zaradi tega so Čehi tudi kar odklonili vsako pogajanje na tej podlagi in groze celo z obstrukcijo proti nagodbi. Če se vladi ne posreči, jih pomiriti, bo najbrž Körber odletel. % seje bodo jako živahne, med turškimi vojaki do spopadov, pri katerih ostanejo često-krat zmagovalci ustaši. Tako smo Čitali n. pr. v nekem listu, da so ustaši vzeli Turkom pri nekem spopadu celo štiri topove. Kakor rečeno, v Macedoniji Turčija nima opraviti z navadnimi roparskimi četami, ampak opraviti ima z ustajo, ki bode danes ali jutri splošna. - M m - • . v f M m 9 M - 9 M i i . i* JL - JLt . i i * * * - * * i M > t. ,-i ,> ^J'^ „•* _ . • H • i -fi- r1 i t f \ ■ <* \ JL*j \ 1 / sJ^ \ ^d1 1 Id* m Dovožne ceste. Ker se naši čitatelji gotovo zanimajo za vse, kajti pripravljenih je precej novih nujnih predlogov. Posebno kar se tiče nove bohinjske železnice, objavljamo tu zanimiva bo razprava o nujnem predlogu zastran štrajka kme- Državni zbor. Že prve tijskih delavcev v Galiciji in tero hočejo sprožiti Vsenemci. redu razprava o aferi Wallburg, ka- načrt zakona o dovožnih cestah bodočim kolo Kot prva točka na dnevnem tiskovni zakon. Vlada je predložila proračun, o katerem izpregovorimo prihodnjič. a dvorom te železnice. Ta zakon se glasi: . Izrečejo se za železniške dovozne ceste one javne, v ta namen pripravljene ali na novo zgrajene stijo. Ogrska. - Madjari so začeli veliko vojno zoper dina- ceste, katere vežejo železniške kolodvore in postaje z Tako store vselej, kadar hočejo ugnati krono in jo pri- siliti, da bi se udala njihovim zahtevam. Kdo ve, če ni vlada s tem v zvezi. Ko se je za časa Wekerla šlo za cerkvenopo-litične predloge, je vlada sama nahujskala opozicijo, da je za-Čela demonstrirati proti kroni in vladni listi so napadali nad- najbližjo, dosegljivo, sposobno javno cesto ali z najbližjim obljudenim krajem po načinu, ki popolnoma odgovarja prometnim potrebam. K vsakemu kolodvoru m vsaki postaji sme voditi ena določilom tega vojvodo Otona na nečuven način. Tudi hoče vlada na ta način prisiliti krono, da glede nagodbe stopi na stran Madjarov in jim žrtvuje cislitvanske interese. Posebno se demonstrira sedaj proti cesarski pesmi in v državnem zboru je bil zdaj je mogoče, da zakona podvržena dovozna cesta. Prostorišča pred kolodvori in postajami, ki so potrebna za osebni in vozni promet, kakor tudi vozne že stavljen predlog, naj se prepove sviranje cesarske rampe in dovozi med višje ležečimi kolodvori, posta- pesmi Košutovci v ogrskem parlamentu so že v prvi seji jami in potrebnimi prostorišči pred njimi po eni strani jasno pokazali, da bodo z vsemi silami nasprotovali nagodbi, jn njžje ležečimi dovoznimi cestami • m * M V % m m a ' A A V J A M m« 1 I ' L. • fc U sta jo sklenili avstrijska in ogrska vlada, ter da se ne po drugi strani bodo strašili nobenih sredstev, da isto preprečijo. Sedaj javlja neki dunajski list, da je to potrdil tudi nek'i voditelj Košutove stranke, ter napovedal naravnost obstrukcijo. Dotični poslanec je izjavil dopisniku dunajskega lista „Wiener Mittagszeitung" ali obratno, prištevajo se ne k dovoznim cestam. . Dovozne ceste kojih sestavinam železnice in mej drugim to-le: „Stranka ve za gotovo, da se vladar strinja s »tališčem dr. Körberja in da poslednjega tudi izdatno podpira zunanji minister grof Goluchowski. (Szell je, kot znano, to trditev ovrgel). Radi tega mora poseči Košutova stranka po najskrajnejših sredstvih.' Proglasila bo javno obstrukcijo in je kolodvoru in postajam, stališče se je oblastveno določilo, se zgrade in vzdržujejo, ako dotično železniško podjetje ali kaka druga fizična ali juridična oseba vsled pogojev koncesije ali pa vsled pogodbe ni v to obvezana — potom skladanja: a) železniškega podjetja; b) cestnih okrajev, v to svrho že tako nosti. Mi ne organizirana, da lahko vstraja do skraj- skozi katera vodi dovozna cesta, ali c) se njihovega smemo izpustiti iz rok tako ugodne prilike za okoliša dotika; d) posestnikov trgovskih in industri- smo trdno prepričani, da se nam sedaj odpravo dualizma in posreči ta načrt". Francija. lament in začel takoj razpravljati o interpelaciji zastran zatvo-ritve samostanskih šol. Öe zmaga vlada v tej zadevi, bo sprejet spadajo pod določilo V torek se je zopet sešel francoski par- alnih podjetij, rudnikov, fužin in lesovja, kateri imajo posebno korist od železniške postaje, in sicer tudi če leže ta podjetja iij posestva izven cestnih okrajev, ki tudi zakon, s katerim hoče popolnoma potlačiti samostanske šole. Revolucija v Macedoniji. Dogodki zadnjih dni v kolikor se drugače ne pogodi, prenašati imajo Macedoniji prikazujejo Macedonsko gibanje v jako kritični luči. Ljudje, ki niso prijazni Slovanom in jih nič ne peče obupno stanje tega krščanskega ljudstva pod turškim jarmom, bi radi označili vse to gibanje kot delo navadnih roparskih čet Ali pod pod in navedeni skladni činitelji' vsaki po i 8 in in d) navedeni skupno v s stroškov, h katerim spadajo tudi oni za nakup zemljišča. Za dovozne ceste, katere po svoji legi nudijo kdor trezno zasleduje dogodke na Balkanu, ta vidi, da stojimo sosednim okrajem in sosednim občinam posebne ko- pred tako tajnik v kratkem času število ustašev nad 10.000 mož, potem ne bode imela Turčija opraviti z navadnimi roparskimi četami, durmi splošne ustaje, katera se ne bode dala potlačiti meni nič tebi nič. Ako je res, da je v Parizu živeči macedonskega odbora Delinues zagotavljal, da naraste risti, tudi ako se ne dotikajo njih okoliša, se smejo tudi ti okraji ali občine pritegniti k skladanju dotične tretjine stroškov. Zgradba in vzdržavanje dovoznih cest, katere imela bo posla z ljudstvom, ki je pripravljeno, ali si izvojevati služijo samo v korist železniškega podjetja, indu- * Stran 414. Letnik LX. atrijskih podjetij ali drugih zasebnikov, prepuščena vsakdo premišlja, kako se vesti, da mu grom koristi, je tem udeležencem. mesto, da mu škoduje. . Za zgradbo, vzdrževanje in upravo dovoznih cest, ima skrbeti s smislu določil, veljavnih za okrajne ceste, oni cestni odbor, v čigar okraju leži dotična cesta. Sploh se uporabijo določila zakonov, ki so veljavni za zgradbo in za vzdrževanje javnih neeraričnih cest, tudi za dovozne ceste železnicam, v kolikor Strela ki udari, naznani s tem, v kakem raz merju elektrika zemlje z ono v oblakih. Ako je torej strelovod pravilno izpeljan, tedaj strela ne na- redi nobene škode, gre brez škode v zemljo. krajih, kjer strela ne dela nobene škode, je znamenje, da je zemeljska elektrika preslaba, da bi vlekla na se strelo. Nevarnost pa je ondi, ako mesta, kjer je pri- ni drugače določeno s pričujočim zakonom ali v kolikor iz posebnih prometnih okoliščin ne odloči druga vlačnost elektrike večja, na pr. od dežja zmočeno deželna politična oblast sporazumno z deželnim od- zidovje, v tem pogledu ne zavarujemo s tem, da bi borom popravili streho, skozi katero uhaja dež. tako po- . Ob zgradbi novih železnic, novih kolodvorov ali železniških postaj, skrbeti ima politična obhodna komisija, v katero je poklicati odposlanca deželnega odbora, zastopnike dotičnih cestnih odborov in občin, kakor tudi druge udeležence, da se dožene sporazum-ljenje glede smeri, dolgosti, širokosti in drugih gradbenih okoliščin železniške dovozne ceste; ako ne pride do sporazumljenja, razsodi vlada sporazumno z deželnim odborom. slopje rado trešči in strela gre navadno po zmočenem zidu v zemljo. Ako pa je pod tako streho lahko gorljivih stvari, kakor slama, seno itd., tedaj je umevno, da nastane tudi ogenj. Kadar zidamo svoja poslopja, treba v prvi vrsti paziti na to, da ne samo prednje in stranske stene zavarujemo proti mokroti, marveč tudi podstrešni krov, da ne uhaja mokrota v zidovje. Strehe poslopij so tembolj zavarovane proti streli, čim manj popijejo vode. Dobro žgana opeka je bolja, nego slabo žgana; Kmetijstvo Nevarnost nevihte. streha od škrilja je bolja, nego iz opeke. Posebno dobre so strehe proti streli iz dvojne asfaltove plošče. Po njih hitro odteče voda in vender jih ni treba delati zelo strmih, ker se take strehe delajo skoro vodoravno. Ako stojijo poslopja v bližini mokrotnih Posestnik je v svojem življenju vedno izpostavljen nevarnosti, ki mu v poletnem času seveda preti od nevihte, tako, da je nevihta največji elementarni sovražnik kmetov. Koliko škode naredi kmetu jedna sama nevihta! Polomi mu drevje, zdere mu na tla nezrelo sadje, hudourniki razderejo in uničijo pridelke na njivi in travniku, vrhu tega visi mu nad glavo strela, ki mu užge dom, pobije živino in nemalokrat tudi katerega njegovih dragih. Vse to stori nevihta kmetu in on je proti njej brez moči! današnjih vrsticah pa naj bode govora o streli, katere nevarnost se vsaj deloma lahko odvrne, ako smo previdni in zavedni. S tem sovražnikom ob- stanka in blagostanja naj bi se seznanil bliže kmetski gospodar. tal, dobro je, zasaditi v taka tla nekoliko hitro rastočih jablan v razdalji po kakih 20 metrov. Jabolčna drevesa so izvrstni strelovodi, kakor sploh vsa visoka drevesa, ker vlečejo nase strelo. Kogar zaloti nevihta na polju, naj ne beži pod visoko drevje, ker strela, ki udari v drevo, zadene lahko tudi njega. Bolje si izbrati za zavetje nizek grm ali manjše drevo. Posebno pa je bukovo drevje slab strelovod, bukvi se strela izogne, a tem rajši udari v hrast, topol, hruško itd. Ako je več ljudi ali živalij skupaj, je naravno, da vlečejo nase strelo. Zato lahko udari strela v zbrano čredo živali, pa tudi v šolo, v kateri je polno otrok, a da stene niso dosti izolirane, ravno tako v hlev, poln ovac itd. Radi tega je potrebno, da se ob Času hudega grmenja ljudje iz poslopij razidejo in se tudi Meseca maja ali bolje: junija, se pričnejo nevihte živino spravi iz hlevov, z gromom v polnem obsegu. Statistično je dokazano, da so v poslednjih desetih letih slučaji udarcev strele Telefonske in brzojavne zveze v bližini poslopij pač ne zmanjšajo nevarnosti, marveč jo še povekšajo. se pomnožili na številu, marveč tudi na pro- Te žice so pravcati strelovodi. Zato strela malokdaj vzročenih nesrečah. Mnogi so mnenja, da je temu U(jari v železniške vlake, pač pa v brzojavne drogove. ne vzrok pomnožena vsebina elektrike v zraku i katera da je nastala vsled ogromnih množin na zemlji kurjenega premoga. Pa tudi vodovodne in plinove cevi privlačno delujejo po- na strelo. Zato dobro, da se vodo- in plinovodi napravljajo kar najglobočje pod zemljo. Bodi temu kakor hoče, potrebno je jedino to, da Naravno je, da se vsakdo več ali manj boji kmetovalec preišče da Ii in kolika nevarnost preti groma in strele, ter da v kritičnem času misli na to njegovi posesti od strele. Strelovoda si ne more ako je okoli njega vse varno, posebno pa, ako so vsakdo napraviti; a napačno napravljeni strelovod strehe na hišah varne, da ne zamaka skozi nje, ker privabi rajši strelo tja, kamor ni potrebno. Zato naj s tem se hitreje privabi strelo. Letnik LX. NOVICE Stran 415. Kdor zida, misli naj na nevarnost groma, pa bode manj nesreče. Mnogi si napravljajo tudi strelo Tudi sedaj je veslal v čolniču po Donavi. Toda sedaj m bilo veslanje, kar ga . je zanimalo. Na na- vode, a nikdo naj tega ne stori, ako ne s pomcčjo sprotnem bregu zanimala ga je sprehajalka tik Donave Ni ležečega vrta* Bila je krasna, vitke rasti; zvala se je Lavra, Lavra dovršila je ravno višjo dekliško šolo in veščaka, ki mu izbere strelovod in ga napravi, vse jedno, kje se strelovod postavi, pa tudi ni pa metno, da se jeden strelovod od drugega razmesti, prišla domov v podporo materi. Kot hčeri bogatega ker tudi razdalja strelovodov vpliva na vlačnost strele, zasebnika Pretnerja, pristajala jej je večja omika, Vse to naj določi strokovnjak. Zato se pripeti, da kakor drugim, vsaj tako trdila je mati. Boljša družba . * i » — . _ 0 strela beži mimo na gosto nastavljenih strelovodov, zbirala se je vedno tam in treba je bilo večkrat uma udari |pa v po strelovodih popolnoma nezavarovane svitlenega meča, da se ni osramotilo mej aristokra- kraje. Morda te vrstice pripomorejo v preprečenje po streli provzročenih nesreč. tičnimi demokrati. Čolnič našega Josipa plul je torej vsak dan ob vrtiču gori in doli. Raz Josipovega obraza bralo se je, Poučni zabavni Ob Donavi. da njega zanimanje ni navadno, da ga spremljajo glo-bokeji čuti. In res je bilo. Kot mal deček igral se je z Lavro in že takrat vcepil se je v njega srce nek čut, neka naklonjenost do nje. Branil jo je vedno pred drugimi otroci, ako jo je kdo žalil. Dolgo časa veslal je zaman, kajti, Lavra ga kar ni hotela opaziti. Ne- Mogočno rezal je parobrod „Zriny Niklos" valove kega dne, pa, ko zopet jadra zamišljen tik zida, prileti Donave, kateri so se peneč, liki bi se jezili tej pre- mu raz vrt mal šopek rudečih vrtnic. Kedo da mu drznosti, morali podati pritisku umetne nenaravne jih je daril, si je lahko mislil. To ga je osrčilo. Čolnič sile. Zriny Niklos bil je v času naše dogodbe največji privezati in čez zid na vrt, to bilo je delo trenutka. parobrod dunavske plovne družbe v zvezi mej Du najem in Pasavo. Prestrašena odskočila je Lavra, ker tega ni pričakovala. Razburjen stal je pred njo Josip, kakor, da Plul je ravno proti tržiču Ašah na gorenjem bi se ne zavedal, kje da je. Toda kmalu se osrči. Avstrijskem. Na prehodnem mostiču je stala z obupnim obrazom gospa, ter zrla nepremično na čolnič, s katerimi so igrali valovi nedaleč prihajajočega parobroda. Sedaj in sedaj je moral velikan trčiti vanj. Toda ve-slalec bil je v zavesti nevarnosti in z urno roko odvrnil je čolnič toku, ravno v slučaju, ko je bila skoro nevarnost neogibna. Mirno veslal je še potem nadalje, ko o parobrodu že ni bilo več duha in sluha. Ni se menil za klice matere, katera je nepremično stoječ na istem mestu klicala, naj se vrne domov. Gospa bila je soproga bogatega trgovca Šleta in veslalec v čolniču bil jedini nje sin Josip. » Oprostite, gospica mojej drznosti, toda dolžnost veže me zahvaliti, se na krasnem šopku a Gospod Josip, vi ste jako predrzni, tega nisem pričakovala". „Meni je bilo nemogoče vzdržati se, kajti, ako bi vi videla v mojem notranjem, potem zamogla bi soditi manj strogou. velikim naporom le bilo mu je mogoče, svojemu glasu podati navadno govorico, kajti v prsih kipelo jmu je in kri krožila mu je po razburjenih živcih nenavadnim tokom. Najrajše padel bi bil pred njo na koleni, ter jej zaklical: Lavra ali ne veš, kaj me je privelo semkaj? Ali ne umeješ mojega po- Toda ni mu bilo moč, nekaka skrivna moč p gleda: zadržavala mu je izreči teh besedij. Nekoliko časa Trgovec Slet bil je najbogatejši in najveljavnejši molčala sta oba. mož v tržiču. Sprva mal trgovec, vedel si je z mar- » Seveda a pretrga Lavra molk, „v vašem notra ljivostjo in vačnostjo pridobiti ogromno premoženje, njem brati, ali kaj druzega, to so vaši navadni iz- Svojega sina Josipa posvetiti je hotel tudi trgovini Ravno sedaj bil je doma na počitnicah Šolal govori Pomembne te besede, teko vam raz ustnic, se je kot navadna fraza. Mislite li gospod Josip, da sem namreč v trgovski šoli v Lincu. Josip bil je krasen tako lahkoverna, da bi verjela vašem zadnjem stavku, šestnajstleten mladenič, ki se je s svojim uljudnim Nikakor ne, vi se jako motite". Jednako bridkemu meču rezale so te besede v in prikupnim vedenjem prikupil vsakomur. Imel je edino napako, da večkrat ni slušal opominov skrbnih njega srcu. Brezsrčna, kaj teptaš mojo prvo ljubezen, starišev. Toda temu bili so sami krivi, ker so ga od mladih nog uže preveč razvadili. kaj skruniš ta sveti čut, take misli porajale so v glavi zaljubljenega mladeniča. Izraziti pa jih ni hotel, Minulo leto po tej dogodbici Josip bil je zopet kajti prenaglica ni dobra in mogoče, da za temi stro-na počitnicah, katere so bile njega zadnje. Dovršil namreč trgovsko šolo z dobrim uspehom. gimi besedami tiči vse kaj druzega, da so le maska srčnim čutilom, mislil si je Josip. In ni se motil. Da se malo oddahne, predno se poda v življenje t n Gospica, vi ste prestroga v svoji sodbi. Te stro- da se privadi trgovini praktično, privolil mu je oče gosti nisem pričakoval pri vas. Toda motim vas, moj dvamesečni dopust. poset ni vam prijeten, kakor razvidimu. Gospod Josip > Stran 416. NOVICE Letnik LX. vi se jako varate, ako mislite tako slabo o meni. Skrbi me le, da bi naju kdo ne videl. Saj veste, kako so ljudje ljubeznjivi in radodarni s klepetanjem. Na svidenje torej jutri". Odprla mu je še mala vratica ob Donavi in mu podala z zapeljivim smehljajem svojo drobno ročico. Hlastno prijel jo je Josip in pritisnil poljub na njo in ni mu branila. Pogleda obeh srečala sta se in izrazila več v sebi, nego zamorejo gole besede. Odrinil je od brega in prepustivši čoln toku, zrl je nepremično na vrt, kjer je stala Lavra in zrla za njim. Na svidenje jutri, te besede vznemirjale so njegove misli. Je li mogoče ali je senj? Ponosna Lavra, povabila ga je na sestanek. Pisk parobroda vzdramil ga je iz sanj. Zopet bil je Zriny Niklos. S težkim trudom izognil se je i sedaj nevarnosti. Sedaj še le zavedel se e, kje da je. Solnce zatonilo je že davno za griči. Le robovi teh svetili so v čarnem žaru, ki je odseval v valih Donave. Po napornem veslanju dospel je zopet domov. En pogled na nasprotno stran poučil ga je, da je ni več na vrtu. Podal se je toraj različnih čutov polnim srcem po stezici ob bregu domov. Le bleda luna vedela bi povedati, o dvoje nemirnih srcih. Le ona vedela in gledala je v njiju sobici, kjer sta ljubezen in razburjenost bili boj s spancem, toda zadnji podlegel je mogočnima nasprotnikoma. Vzdihi, kateri so kipeli proti njej, razodeli so jej vse. Toda, luna e molčeča. * * * Drugi dan je proti večeru. Uže pred določenim časom vesla Josipov čolnič ob vrtiču semtertja. Poželjivo in nestrpno zre njega oko proti vrtu. Nakrat odpro se vratica in na stopnjicah stoji Lavra v svoji polni krasoti. Modri kodri se razprostirajo raz vitko glavo in lahni cefir je toli predrzen, igrati se ž njimi Pogleda obeh se srečata. Oba zarudita. O, koliko si imata povedati. Neka nevidna moč pa neče raz-vozljati jezika. Molče sežeta si v roke in le lahen pritisk znači, kar hoče povedati srce. Josip skoči s čolna, ter ga priveže k stebru. Nem sledi La vri na vrt. Tudi sedaj še ne naj deti čutov polni srci besedi. Slednjič pretrga Lavra molk. „Torej ste vender prišli gospod Josip!" ^Lavra, kaj mislite o meni. Me imate li za navadnega igralca, kateremu je ležeče le na enem trenotju. Jako se motite, Lavra!" vsklikne sedaj Josip, „ne berete li raz moje oči, kar gori v srci za vas. Ne čutite li, da se trese vsaka mišica za vas, da ni srce več moje". Prime jo za roki. Globoko upre jej svoj pogled v oči, liki bi hotel brati v globini srca. Ne umakne mu pogleda, temveč mirno zre vanj. Ta pogled! Vsa srčna milina, vsi srčni čuti strinjajo se v njem. Le vsklik „Lavra!" „Josip!" in na prsih leži mu čarno bitje. Globokeje skloni se Josip. Ustni se najdeta in prvi poljub mlade, nedolžne ljubezni svedoči čutila obeh. „Jeli res!" „Jeli mogoče?" taka in jednaka vprašanja se ponavljajo. Nakrat zresni se Josipu obraz. „Sediva Lavra, veliko, veliko mi je povedati. In šla sta v utico. Josip razkrije jej popolnoma svoje srce. Kako, da jo je že obožaval kot mal deček in kako je hranil ta sveti čut skrit do današnjega dne. Toda pustimo te navadne fraze romanov. „Lavra, kakor ti je znano, iti mi je v kratkem v tujino. Odsoten bodem mogoče nekaj let, mogoče kratek čas? Ti li bo mogoče ostati meni zvesta toliko časa? Glej, mlada sva oba. življenje smeje se nama v polni meri in le par let draga, potem združena bova za vedno". Vroč poljub bil mu je v potrdilo. „Josip, jaz vam verujem. Vaš pogled mi priča vašo vedno zvestobo, čemu torej besedi. Tvoja, za vedno tvoja!" Toda varala je sama sebe. Žensko srce je neuganljivo. Da si mehko, polno vedno vsplamtečih čutil, pozabi jih istotako hitro, ako ne vidi predmeta, ki jih neti. Prisezaje jej vedno zvestobo še jedenkrat, objame in poljubi jo Josip še jedenkrat in skoči brzih nog čez stopnjice v čoln. Polagoma odrine od brega, nepremično zroč na na stopnjicah stoječo Lavro, katera mu vihti bel robec v pozdrav. * * * Na schönbrunski cesti na Dunaju stoji lepa jednonastropna hišica. Mal vrtič obdaje jo s svojim svežim zelenjem. Vidi se, da vladata v teh prostorih mir in sloga. Odbilo je ravno dvanajst. Po cesti stopa urno mladenič, kakor, da bi mu bilo zamuditi česa. Zavije jo urno proti hišici in vstopi na vrt. „Vi tukaj, gospod Josip", zadoni mu nasproti nežen glasek in pred njim stoji krasna vitka postava. „Da, gospica Helena! ustreči moram vender vašemu, toli ljubeznjivemu vabilu". „Nikakor ne, le jaz sem vaša dolžnica. Motim vas pri vašem delu in vas nadlegujem z malenkostmi, katere niso vredne potrate časa? Je-li mogoče posvetiti čas lepšim namenom, kakor streči tako čarnim bitjem, kakor ste vi, gospica!" Lahko nagnivši svojo glavico, pogleda ga z ljubeznjivo le Dunajčankam prirojeno koketnostjo. „Pustite vaše poklone, hvala vam zanje". Poznalo se jej je pa uže na glasu, da ne misli tega, kar govori, temveč ravno nasprotno. Med jednacimi frazami dospela sta do vrat. „To je lepo, gospod Josip, da nas posetite*. Bil je to glas že bolj priletne dame, katera je z dopadljivim smehom opazovala dvojico na vrtu. Prvi pogled na še sedaj krasno postavo, prestavil nam je Helenino mati. Resnobne poteze, tudi lahen smehljaj na obrazu ni mogel prikriti. Videlo se je, da se je borila z življenjem, predno je dospela do sedanjega blagostanja. * * * Letnik LX. NOVICE Stran 417. Gospa 9 . . . bila je soproga davčnega višjega dotaknil se je gosp. Jošt še enkrat na koncu svojega poročila nadzornika. Mlada ljubezen vezala jo je na nje moža. Kot šestošolec obožaval jo je. Toda sreča jima sprva ni bila mila. Več na ljubezen misleč, nego na študije, reko:: „Pii pregledovanju posojilnic in studiranju računskih zaključkov sem imel žalostno priliko opaziti, da so vse one posojilnice, katere so društvi, v kakoršnikoli stiki ali v zvezi z imajo prodajalnice, takozvana konsumna društva, bil je Ludovik, tako se je namreč zval, prisiljen za- nazadovala tako v splošnem prometu, kakor tudi še posebej pustiti gimnazij. Posvetil se je davkariji. Ravno ko pri čistem dobičku in da je pri istih začelo zaupanje vlagajo bil imenovan pristavom, izgubil je stariše nakrat. tel)'ev ginevati". Te pojave, ki jih je gospod revizor navel, naj posojilničarji vzamejo v nepristransko pa strogo presojo. A k na vsak način zelo važni točki se na občnem zboru nikdo Umrla sta na neki nalezljivi bolezni in ga zapustila popolnoma samega na svetu. Ostala mu je le še Helena. ni oglasil. Gospodje štajerski „voditelji u igrajo pač povsod Minulo je leto po smrti starišev. In poročila sta vlogo tiča noja. Gospod Jošt, kateremu so grajane razmere iz se. Mala prodaj alnica drogerijskih in modnih predmetov ni jima odvrgla toliko, da bi mogla dostojno živeti, kajti njegova plača bila je premajhna. Vrhu tega pa lastnega opazovanja najbolj znane, je storil svojo dolžnost s tem, da je z jasno besedo opozoril na pogubne izrastke. Po- posojilnica v Marenbergu. Ta je bila pri zadnjem občnem zboru „Zaveze slovenskih po- sebno značilna ilustracija tega jima je prvo dete bolehalo nad dve leti. Vse kar je sojilnic" s sedežem v Celju iz te zaveze izključena. Ta poso-ona prislužila in vrhu tega še del pičle njegove plače jilnica je namreč angažirana pri ondotnem konsumu z uprav m povzela sta lekarnar in zdravnik. Dete umrlo sedaj šlo je vsaj toli bolje, da sta zamogla poravnati zaostalo stanarino. Toda minula so leta in vedno ni velikansko svoto, je že danes izgubljena. Kako brezvestno se dela pri teh zavodih, se vidi prav v tem slučaju. „Zaveza u je silila na to, da bi se posojilnica sanirala, gospodje, ki imajo posojilnico v rokah, pa se niso bilo več plače. Ludovik delal je marljivo, delal je za „Zaveza" to posojilnico izključila, dva, toda ni mu bila sreča avanzirati. Helena trudila se je od zore do mraka, da si pridobi vsaj toliko, udali. Konec bil, da Celjski Slika jezikovne ravnopravnosti na Štajerskem. odvetnik dr. Juro Hrašovec je vložil slovensko da jej bo dostojno izhajati (Dalje sledi). prošnjo na celjski magistrat za sprejem v občinsko zvezo. Mestni svet je prošnjo zavrnil, češ, da je njegov uradni jezik nemški. Deželni odbor je z isto motivacijo rekurz zavrnil. Dr. Hrašovec se je pritožil nato na državno sodišče, ter navajal tudi, da je deželni odbor nasprotno zapovedal slovenskim občinam, sprejemati nemške vloge, ter iste tudi nemško reše- vati. Obravnava pri državnem sodišču se je vršila v ponedeljek, Osebne vesti. Finančnega svetnika v pokoju gosp. Ivana Lončarja deželnim revizorjem imenoval deželni odbor provizoričnim Računski oficijal deželnega odbora gosp H. Lindtner je imenovan kontrolorjem v dež bolnici. Iz prav verodostojnega vira Čujemo, da je deželnosodni predsednik v Celovcu gosp. Ullepitsch K r ain s feld že prosil za svoje umirovljenje. Namestniški tajnik v Trstu gosp. Friderik Renner je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v Poreču. — Konceptni praktikant v Tolminu gospod dr. Fran Skabrne je imenovan namestniškim koncipistom. m dr. Hrašovec zmagal. Deželnozborske volitve na Štajerskem. mestni skupini Ptuj Ormož-Ljutomer-Središče kandidirajo Nemci zopet dr. Kokoschinegga. Ta mož je poosebljena nesposobnost. Slovenci kandidirajo državnega poslanca dr. Ploja in „Südsteierische Presse" računa, da bo Ploj izvoljen, ako razvijejo Slovenci energično agitacijo. Pri zadnjih volitvah trdi „Süd-steierische Presse", da je bil izvoljen dr. Kokoschinegg samo vsled tega, ker so bili Slovenci v Ptuju samem preveč zaspani. Županska volitev v Celju. Županom v Celju je Absolvirana tehnika Bogoljub Navratil in Josip izvoljen najstrastnejši hujskač proti Slovencem, trgovec Julij Hrstka sta imenovana za evidenčna eleva na Kranjskem. R a k u s c h , organizator in pokrovitelj vseh protislovenskih Domača iznajdba. Gosp. Jakob Si vic iz Škofje- loke je izumil posebno vrsto avtomatičnih kaset za shranjevanje cigaret in je svojo iznajdbo dal patentirati. Zaupen shod katoliško-narodne stranke se je vršil minoli ponedeljek. Udeležilo se ga je nad 200 oseb. Shod se izrekel za nadaljevanje rev shrvesiro—rcrekla z a obstrukcij pxavi, )e vodstvo , je bil stranke, voljen tudi deželni glavar Dal obstrukcije. R^oye^i^smo^e deželni glavar to volitev sgrejme Naše posojilništvo Tz XII Letopi posojilnic je posneti te opomnje, katere so vredne, da se jih zabeleži. Revizor gosp. Jošt je namreč rekel: Nerazumlj dejstvo, da se tudi pri nas osnovalo nekaj posojilnic .Zvezo" izgredov, podžupanom pa zdravnik dr. Jesenko. Tako Rakusch kakor Jesenko nista samo po imenih nego tudi po rojstvu ko m aj__2 Qletai Slovenca, a že star pregovor pravi, da je poturica vedno hujši od Turka. __so bili te dni sojeni v Mariboru. _____________ _ _ Matija Skaltiš, Štefan SfamasttrTHn Janez £osirnik. K^tej^iJe zagnal ^kajjlam^^sj^^ sev ni^dalo dognati. Dobili so. p^jegP invjv^l^i ječe. Značilna prepoved „Edinost" poroča, da se je . na novi openski železnici sprevodnikom izrecno prepovedalo " • i • 1 I ft T i "1 11 i • I 1 govoriti slovenski! In to pod globo petih kron. Narodni podirati stare stavbe, zgraditi krasno^ novo V Trstu so začeli te dni na katerih hočejo katere pa niso Čutile potrebe, pristopiti v domačo , nego so si poiskale zavetja na Kranjskem. Jaz želim tudi tem posebnih zaprek, d_ovrši najboljšega uspevanja, loda opravičeno se bojim, da ustanovi- zgradba_že v dveh letih. tržaški Slovenci . Ako ne bode nova in za Slovence velevaina telji ne bodo želi tistega sadu, kakor so se ga nadejali Novi zavod sv. Jeronima. Hrvatski listi poročajo Faktum je namreč, da so vsi ti zavodi silno zvezani s kon- iz Rima, da, ker ni bilo mogoče iz Jeronimskega zavoda nare-sumnimi društvi, o katerih pa do danes nismo še, Bogve, diti hrvatski kolegij, vzel je papež inicijativo, da ustanovi za koliko povoljnega slišali. Jaz ne nameravam o tem obširno , južne Slovane (Hrvate, Srbe, in Bolgare) novi veliki | razpravljati, ker pričakujem, da se bode o tem v teku posve- slovanski kolegij. Pravijo, da "Boce sam Leo XIII. v to svrhoj tovanja morebiti še kaj sprožilo. Tega pomembnega predmeta darovati iz svojega 100 000 frankov, avstrijski cesar pa da/ Stran 418 Letnik LX se je obvezal dajati za ta kolegij letnih 20.000 kron. Ta ko- samci Hammerling, Grillparzer in Brahms. Značilen star samec da sezida na Monte Carlo v najmodernejem delu Rima. je bil Kant. Aleksander Humboldt je neki radovedni Franco- legij Papež nastanijo v Italiji tudi svetoval francoskim kongregacijam, naj se ne zinji, ga je vprašala, ali je kdaj ljubil, dejal: „Moja Iju- je že dosti kongregacij, marveč naj bežen je bila vselej znanstvo". Newton si je zmerom sam kuhal. nastanjujejo v drugih krajih je katoliška propaganda Nekoč poslal gospodinjo, naj mu nekaj kupi. Ko se je go- potrebna n. pr. na balkanskem polotoku, v Grški in Rumuniji. Požar v Trebnjem. Danes teden krog Bol spodinja vrnila, stal Newton pri štedilni peči ter „kuhal". Svojo dragoceno žepno uro je vrgel v krop, jajce pa, ga ure zvečer je začela goreti tovarna za parkete v Trebnjem. Tovarna je last gosp. Goljevška iz Gorice. Ogenj je bil jako velik in je tovarna z vsemi stroji do tal kacih deset vagonov parket, so je hotel kuhati, je držal v roki. Slavni slovenski samci so: Cimperman, Jenko, Levstik, Jurčič in Prešeren; hrvatski: Starčevič; češki: Svat. čech, Neruda, Zeyer in dr. Grob in umetniška zapuščina Siemiradzkega. bile pripravljene, da se Slavnemu poljskemu slikarju 'zgrade častni grob v Skalki v ^HH^I^^I^HHIBHHHHHHHHII rodo- pogorela. Zgorelo je tudi odpošljejo. Ostala je pa glavna zaloga in sušilnica za parkete. Krakovu med drugimi slavnimi in zaslužnimi poljskimi Na kak način je nastal ogenj, se še ne ve. Sreča je, da so ljubi, njemu nasproti bo grob Kraszewskega. se gasilna društva tako spretno lotila težkega svojega dela. puščini Siemiradzkega sta dve veliki, še nedokončani V za-sliki. Napol dovršena slika „Barbari pustošijo rimsko villo", kaže Da ni bilo trebanjske požarne brambe takoj na lici mesta, bilo zgorelo še ostalo poslopje. Tudi požarni brambi iz Velike mojstra sijajno barvitega predočevanja starorimskih prizorov. Loke in iz Mirne peči sta neumorno delovali in pomagali Bledo nebo, ki naznanja burjo, se razprostira nad rimsko Cam- ogenj lokalizirati. Nekaj časa je pihala rahla sapa in tedaj je pagno. Med razvalinami prelepe nekdaj ville iz prvega stoletja bila za Trebnje in za trebanjsko okolico nevarnost velika, a po Kristusu taborijo gotski vojaki ter si' dele plen. Druga sapa je kmalu ponehala. Vsa čast gasilcem iz Mirne peči, slika, n Kristus uči otroke u predstavlja nam Krista v senci so tako hitro prišli na lice mesta, istotako gasilcem iz oljkinih dreves, ki ga obkrožajo otroci ter ga poslušajo. Potniki Velike Loke, osobito pa še trebanjskemu gasilnemu društvu, se ustavljajo mimogrede, da gledajo ginljiv prizor. Ta slika, njega spretnemu vodstvu in neumorno delavnemu moštvu, srednje velikosti, je bila namenjena spočetka za pariško raz- Kakšen je bil ogenj in kako se je moralo delati, priča okolnost, stavo leta 1900, a ni bila še dovršena. so držali konec cevi. Škod e je da so si obžgali roke tisti, 60.000 kron. Poskušen samomor vojaka. Te dni je v Ljubljani nasproti bivše cukrarne neki vojak skočil v Ljubljanico in ga je voda zanesla proti sredi. V vodi se je vojak premislil in plaval zopet na kopno. Kaj je vzrok poskušenemu samomoru, ni znano. Vojak je novinec in mu menda ni bila vše5 vojaška služba. Vojak je imel na sebi, ko je skočil v vodo, uniformo 17. peš- Album Siemiradzkega namerava izdati društvo varšavskih prijateljev umetnosti, so v za- polka, potrjen pa je baje k vojaškim pekom. in sicer bodo objavili reprodukcije le onih slik, sebni posesti. V kateri starosti se ženijo moški in kdaj se možć ženske? V „Zeitschrift für Socialwissenschaft" je priobčil statistik Prinziseg sledeče podatke : Porok je na svetu vedno manje in navadno se sklepajo v mlajši dobi. Med leti 1867 — 1869 je bila poprečna starost moških 29 8 let, pri ženskah 27 9 let; med 1896 i 899 moških 28 9 in žen- Nezgoda na železnici. Te dni je na postaji v skih 26.6. Na Avstrijskem so bili v 1871 1880 moški Lazah pri prepeljavanju padel sprevodnik Franc Mazi z vlaka poprečno 312 in ženske 26 8 let stari; v 1888 1890 in prišel pod vlak. Levo nogo mu je nad členkom skoraj moški 30*8 in ženske 26 8 let Prav tako je tudi v Franciji, popolnoma odtrgalo, desno pa zmečkalo. Tudi na glavi je po- Belgiji in Holandiji, dočim se može in ženijo na Angleškem in Ruskem v zadnjih letih v višji starosti. Tudi )e znano, da Pomožni de- se P° deželi povprečno mnogo prej poročajo kot po mestih, lavec Jakob Šorli, doma iz Podmelca na Primorskem, je dne Končno zavrača Prinziseg neopravičeno mnenje, da bi se radi škodovan. Prepeljali so ga v deželno bolnico. Nesreča v tovarni na Jesenicah. si 2. t. m. pomagal pri prevažanju železne omare, težke okoli 1500 kg iz livarne. Voziček, na katerem je ležalo težko breme, je skočil iz tira in se nagnil, omara pa je padla na nesrečnega delavca. Ta se je hotel z naglim skokom rešiti, a je z čevljem obvisel na nekem klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih poškodeb valcem in mestnim uradnikom v Neapolju. Preiskavo je vodil umrl. Obto ženske emancipacije manjšalo število zakonov ali da bi se radi tega ženili moški v poznejših letih. Saj se tudi ženske, služijo same svoj kruh, lahko, da, celo tem lažje pomože. Korupcija občinskega sveta v Neapolju. ^■■■H^P^H^H^piHHHpi Dne oktobra se je začela obravnava proti 29 občinskim sveto- senator Saredo,. predsednik najvišjega sodišča. P Samomor. Tedni zjutraj ob s/ß se je na Sv. Petra goljufije in kraje so se zgodile v letih 1900 in 1901. nasipu nasproti gostilne „pri fajmoštru" v Ljubljani na stop- ženci so: dr. Cel. Summonte, bivši župan Neapolja, poslanec nicah ob bregu Ljubljanice ustrelil krojač Franc Pečnik, rojen in bivši občinski svetovalec Casale, bivša občinska svetovalca v Starem apnu pri Škocij anu. Kam se je zadel, se ne ve. Adinolfi in de Siena, ravnatelja mestne plinarne KralTt in Pe Ljudje, ki so to videli, pravijo, da se je Pečnik po strelu za rouse, ravnatelj tramvajske družbe Villers, več mestnih urad-par trenutkov še vsedel na tla in se potem zagnal v vodo in nikov, žurnalistov, učiteljev i. dr. Zagovarjalo jih bo 50 od-izginil v valovih. Samomorilec je ^pustih, pismo, iz katerega vetnikov. Prič je 415. Obravnava bo trajala baje 3 mesece. Junaški čin matere. V vasi Lipinsko užgali sta se sosedni hiši. Žena Jerinova pozabila je v zmešnjavi svojega razvidno, da se je usmrtil zaradi nesrečne ljubezni. prvorojenca in ga pustila v postelji v goreči hiši. obupnim Radi avtomobila v smrt. 201etni Friderik pl. vzklikom hotela je potem zagnati se skozi ogenj ponj Rigler se je preselil preteklo leto s*svojo materjo z Dunaja v Gradec, kjer je kupila mati pridnejše študiral. Mladi mož bile in naposled se je ustrelil, avtomobila. v nadi, da bo sin tu zanimal za avtomo- niso ljudem hišo. ; toda pustili, češ, rešiti ni več mogoče. No, mati se iztrga iz rok, se polije s Čez nekaj trenutkov škafi vode in skoči v gorečo se neustrašeni in prinese Sloviti »samci«, ^ns^g^rt^ ali med takimi so ni hotela kupiti svoje dete s sabo. Ko pa hoče stopiti baš čez prag, vsuje se del slamnate strehe in jo zavije v goreč zubelj. Na srečo priskočijo hitro ljudje, pogase tamkaj ogenj in rešijo ženo gotove stare we bili: Dante, Petram;^Tasso, Aleksander smrti. Ubožica je s svojim telesom krila dete, da ni trpelo Humboldt, Leibnitz, Newton. novejšem času bil med nič škode, sama pa je bila po rešitvi vsa ožgana. Letnik LX. NOVICE Stran 419. — Umor vsled praznoverja. V Libnem pri Pragi se je zaljubil delavec Ivan Mečir v 171etno hišnikovo hčer Heleno Daitl Oba sta bila ekscentrične narave ter silno pra-znoverna. V rodbini Mečirjevi je postal samomor skoraj dedičen; Močirjev ded se je usmrtil samv njegova babica, bratranec in še neki drugi daljni sorodnik so se tudi sami usmrtili. In to je uplivalo tako na zaljubljenca, da sta tudi sklenila usmrtiti se. Na dan sv. treh Kraljev je ulivalo dekle svinec, ki je kazalo obliko revolverja. Tega ni mogla nikdar pozabiti. Nedavno je rekla Daitl svojemu ženinu, da želi umreti. In res je kupil Mečir revolver, Sel z ljubico na polje in jo tam ustrelil; potem je pomeril še nase, ustrelil je štirikrat, a se je le nalahno ranil. Vender se je onesvestil; ko se je zavedel, je šel v Libno, kjer se je javil redarstvu. — Preko morja. Dunajski zdravnik profesor dr. Adolf Lorenz je dobil od milijonarja mr. Armoura pismo, v katerem ga prosi Amerikaner naj bi prišel zdravnik v Chicago operirat njegovo hčerko, ki ima prirojeno napako v boku. Dekletce je zdravilo doslej že mnogo amerikanskih najboljših zdravnikov, a doslej ji ni vedel nihče pomoči. Po dolgem pismenem pogovarjanju se je dr. Lorenz odločil, da pojde v Chicago; ukrcal se je 20. septembra ter se vrne 20. novembra. Milijonar mu hoče dati prosto vožnjo ter 140 000 kron honorarja. — Povodenj odkrila zaklad. Pri Kastilijonu v Siciliji je odnesla, kakor smo že poročali, povodenj mnogo zemlje. Na nekem kraju blizu imenovanega mesta so našli velik in jako star zaklad, ki je bil skrit pod zemljo, katero je voda odnesla. Najdeni zaklad se c?ni na 68.000 lir in obstoji iz starega zlatega denarja in sicer iz grške dobe. — Oproščeni od kontrolnih shodov so vsled neke naredbe vojnega ministrstva državni in deželni poslanci, ako se vrše kontrolni shodi za Časa zasedanja državnega zbora, delegaciji in deželnih zborov. — Usoda dramatičnega dela. „Flachsmann als Erzieher" (Odgojitelj Lanovec), splošno znana igra Otona Ernsta, ki se igra povsod z največjim moralnim in denarnim uspehom ter je tudi na slovenskem odru izredno ugajala, je v Milanu popolnoma propadla. Italijani niso razumeli lepe tendence te drame iz učiteljskih krogov. Prav tam pa je jako ugajala Hartlebenova drama „Rosenmontag", ker je zajeta iz oficirskega življenja. Učitelj je pač Milancem manje zanimiv kot oficir. — Kako visoko leta škrjanec. Nedavno so se spustili trije bavarski častniki v balonu „Monakovo" v zrak; ko so bili že 1900 m visoko, so zagledali nakrat v enaki višini zrakoplova črno piKo in kmalu na to so zaslišali tudi razburjeno žvrgoljenje. Bil je škrjanefc, ki se je prestrašil zrakoplova. — Toileta kralja. Toaletna soba belgijskega kralja je opremljena zelo skrbno in so v njej vsa kosmetična sredstva. Najbolj skrbi belgijski kralj za svojo brado. Nad eno uro se umiva, češe ter parfumira. Baron Snoy mu medtem prečita po pošti došla pisma ter zabeležuje kraljeve ukaze. — Kupite, česar niste še nikdar videli! V Bruslju prodajajo baje razglednice, na katerih je naslikana skupno vsa belgijska kraljevska rodbina. Spodaj pa je poziv: „Kupite, česar niste še nikdar videli: vso kraljevsko rodbino združeno!" — Nesramen umor. Iz Grross-Inzersdorfa pri Zisters-dorfu poročajo,, da je bila nedavno ponoči umorjena 241etna dekla Eliza Bauerjeva v lastni postelji. Našla jo je domača hči, ko se je ob 5. uri vrnila s plesa. Bila je vsa krvava in že mrtva. Dekla bi bila v kratkem postala mati in oče njenega otroka bi bil domači sin Jožef. Na ples ni šel niti oče niti sin. Pri preiskavi sta govorila zelo sumljivo, zato so ju zaprli. Na obeh so našli sledove krvi. Baje sta imela z deklo oba, o sin^irazmerje, ter sta jo menda umorila, da se izogneta posledicam. Morilca sta deklo prej zlorabil^V&otem pa umorila z nožem za obrezovanje trt. Prerezala sta /i vrat in ji prizadela dve rani pod pazduhoma. C&š m-** /^rv^^v^ — f tfru I [ — Shod socijalne demokracije v Monakovem je sklenil v zadevi 1. majnika, naj se delo ustavi le tam, kjer bo to možno brez oškodovanja udeleženih delavcev. — Stavka premogarjev. Minoli teden so začeli stavkati delavci premogarji na Francoskem. Računi se, da stavka okoli 250.000 delavcev. Stavka se je razširila tudi na Švicarsko, kjer je prišlo do spopada med stavkujoČimi delavci in vojsko. Premogarji zahtevajo 8urni delavni čas ter arbitralno sodišče v sporih. Francoski delavci so doposlali ministrskemu predsedniku Combesu spomenico, v kateri pravijo, naj se vlada zavzame za zahteve delavcev in naj skliče komisijo, v kateri naj bode zastopana vlada in naj ta komisija natačno preišče zahteve delavcev in predloge kapitalistov. — Kako dobro služi fotografija policajem, dokazuje sledeči dogodek. Pred kratkim je v Londonu ušel iz zapora nevaren tat, ki je bil obsojen v 61etno ječo. In ko je zopet ulomil v neko hišo, ga je detektiv spoznal po odtisu njegovih prstov, ki ga je zapustil na z novo barvo prevlečeni polici pri oknu, ko je skozi lezel. Detektiv je fotografiral te odtise in jih primerjal doma v „albumu" z raznimi fotografijami odtisov prstov in tako spoznal identiteto tatu — tat pa ni mogel več tajiti svojega dejanja Fotografiranje odtisov prstov gojijo angleški policaji prav pridno in tega so se baje priučili pri Indih. V — Živega zabili v rakev. V Kabarovsku v Sibiriji napila sta se dva vojaka. Jeden ni prišel do vojašnice ter je obležal nezavesten na ulici. Mimoidoča sanitetna patrulja ga je našla, položila na voz in ga, misleča, da je obolel za kolero, peljala v barako za okužene. Tam so dozdevnega mrtveca potresli z neugašenim apnom, zabili v rakev in ga takoj prepeljali na pokopališče za okužene. Ko je mrtvaški voz vozil čez železniški nasip, zadel je ob velik kamen. Rakev je odletela z voza in pokrov je odskočil. Padec in sveži zrak sta vzbudila pijanega, ki je začuđeno pogledal celo komedijo potem pa zbežal. Seveda je bil mestni zdravnik takoj odstavljen. — Nov angleški top. V arzenalu v Woolwichu na Angleškem so izgotovili top, ki v velikosti in hitrosti nadkri-ljuje vse kontinentalne topove. Kroglja tega topa tehta 10 funtov. S tem topom namerava Angleška na suhem najbrže streljati vrabce. — Angleški minister poljedelstva Hamburg poseti v bližnjih dneh posestva kneza Lichtensteina na Češkem, zlasti pa cukrovar v Češkem Brodu, da prouči Češko poljedelstvo in industrijo. — Zavida vreden parlament imajo v avstralskih svobodnih drŽavah. Član tamošnjega parlamenta dobiva 9600 kron letnih dijet, ima prost voŽni listek na vseh železnicah v deželi, enako so mu tudi pošta, telefon, brzojav in tramvaj vselej brezplačno na razpolago. Restavracije v zgradbi, kjer se vrše posvetovanja državnega zbora, imajo vselej znatne izgube, ker morajo dajati jedi in pijače poslancem malodane zastonj. Združene avstralske države so morale nedavno terjati naknaden kredit, da se poplačajo zaostale terjatve restavraterjev. — Draga domača naloga. Neki ameriški učitelj je dobil nedavno sledeče pismo: „Izvolite dati v bodoče mojemu sinu lažje naloge. Te dni ste mu dali sledečo nalogo: Ako napolnijo štirje vrči piva 32 steklenic, koliko steklenic napolni 9 vrčev? — Ves večer smo računali, a nismo mogli izračunati ; sin je jokal ter dejal, da naslednjega dne ne pojde v šolo. Moral sem torej kupiti 9 vrčev piva in si izposoditi mnogo steklenic; in sin je zapisal število polnih steklenic kot odgovor. Ne vem ali je pravo, ker smo pri nalivanju zlili nekaj piva. P. J. Prosim, računajte v bodoče z vodo, ker je pivo predrago". — Linčanje zamorca. Kakor javljajo iz Novega Jorka, je sežgalo ljudstvo v Korintu ob Mississippiju nekega zamorca na stebru, ker je umoril belo ženo. Zamorec se je smel pred 3mrtjo posloviti od matere in brata, radi česar so linčanje za Stran 420. NOVICE trn ■ -i Letnik LX. en dan preložili Odbor je vodil linčanje, je brzojavil po sorodnike zamorca in je priredil tudi posebne vlake za gledalce katerih se zbralo okoli 5000. Za ženske in žurnaliste so bili pripravljeni sedeži Zamorec umoril ženo že pred šestimi tedni a mu niso mogli priti na sled. Ustrelila svojega soproga. V Pitsburgu je ma- . Wilkinsa ustrelila njegova lastna soproga. Umor jorja Wm je izvršila v njegovem stanovanju v Alleghenyju. Gospa W kinsova je najbrže slaboumna ker je Wilkins ji preveč udana morfiju hotel revolver izruvati iz rok. toda med tem bojem se je revolver sprožil in kroglja ga je zadela v glavo Potem je skušala tudi sebe usmrtiti, kar so ji pa sosedj» preprečili. Krvava žaloigra Pred kratkim se je vršila v Novem Jorku krvava žaloigra.. Tridesetletnega hišnika Charles Neila je namreč njegova lastna soproga ustrelila, na kar je tudi sebe pomerila v prsi in se na ta način usmrtila. Mož ji je očital nezvestobo, kajti med tem, ko je mislil, da ona se Žena sobo. v Novem Jorku veselila z nekim drugim mu od vse priznala, toda takoj na to odšla se je vrnila z em in pričela v letoviču možkim. v drugo streljati. v Strajk ameriških rudarjev. Tudi v Ameriki so začeli v premogokopih rudarji štrajkati. Štrajka jih nad 30 tisoč. Vsled tega je postal premog sila drag in ga zmanjkuje že raznim obrtnijskim podjetjem se ga nahaj v se kaj v zalogi hočejo ga ljudje po sili krasti, tako, da so ga primorani stražiti z vojaki. Sicer se pa poroča, da utegne biti štrajku kmalu konec, ker je nastal med lastniki premogokopov prepir in bodo nekateri vsaj deloma ugodili zahtevam delavcev Trgovina s Transvaalom. Za one, trgujejo s Pransvaalom, je važno doznati, da je carina na stroje vsake vrste posebno pa na kmetijske, potem carina na vse stav-binske predmete, ki se uvažajo v Transvaal odpravljena. CO oo Ravnokar je izšla v zalogi J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani Velika in Mala za navadno leto ki ima 365 dni. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba Loterijske srečke. V Brnu dne 15. oktobra t. 1.: 45, 29, Na Dunaji dne 11. oktobra 19, 83 64 i 64, 22. 57, 22 V Gradci dne 11. oktobra t. 1.: 24, 45, 76, 90, rž Tržne cene. V Ljubljani dne 17. oktobra 1902. Pšenica K 7 50 h, oves K 6*50 h, ajda K ječmen K 6-30 h proso K 6-50 h, turšica K 7 — h, leča K 8' — h, fižol K 10 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. zamorej o osebe vsakega stanu na vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. Odgovorni urednik Rajko Pirkovič ^ J. Blasnikova „Velika Pratika^ in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez Sto let, edino le prava, starodavna „Pra-tika", katero je toliko let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Veliko Pratiko" vsako zavrnite drngo nepravo Tisk in založba Blasnikovi nasledniki O o o o o