plodnost ugotovljeni pri obeh partnerjih; pri 15–25 % parov
vzroka za neplodnost ne odkrijemo pri nobenem partnerju
(1, 2).
1DEfINICIJA INEPIDEMIOLOgIJA žENSKENEPLODNOSTI
O neplodnosti govorimo, ko pri paru po enem letu rednih
in nezaščitenih spolnih odnosov ne pride do zanositve. Po
podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima težave z
zanositvijo 15 % parov, ki so v reproduktivnem obdobju.
Neplodnost prizadene približno 13 % žensk in 10 % moških
v svetu. Natančnih podatkov za Slovenijo sicer ni, po oce-
nah pa je stanje pri nas enako kot v drugih evropskih drža-
vah, kjer je neplodnih 10–15 % parov, kar pomeni, da ima
težave s plodnostjo vsak šesti do sedmi par. ženski vzrok
neplodnosti je vzrok za izostanek zanositve pri paru v 30
%, moški vzrok v 30 %, pri 20 % parov pa so vzroki za ne-
337 farm vestn 2021; 72
VZROKI IN
ZDRAVLJENJE
žENSKE
NEPLODNOSTI
CAUSES AND
TREATMENT OF
FEMALE INFERTILITY
AVTORICA / AUTHOR:
doc. dr. Vilma Kovač, dr. med.
Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko
endokrinologijo
Klinika za ginekologijo in perinatologijo
UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: vilma.kovac@ukc-mb.si
POVZETEK
Neplodnost je bolezensko stanje, ki ima lahko psi-
hološke, socialne in ekonomske posledice ter pri-
zadene približno 15 % parov, ki so v reproduktivnem
obdobju. Med vzroki za neplodnost je ženski vzrok
neplodnosti prisoten pri 30–50 % neplodnih parov.
Najpogostejša vzroka za neplodnost pri ženskah
sta tuboperitonealni vzrok in bolezni, ki vodijo v
motnje ovulacije. Sledijo stanja, povezana z endo-
metriozo, uterini vzroki in drugi manj pogosti vzroki.
V zadnjih letih postaja vse pomembnejši dejavnik
višja starost žensk, ki je posledica prelaganja zano-
sitve na kasnejše reproduktivno obdobje. Vzroke
za neplodnost pri ženski vedno poskušamo zdraviti
vzročno bodisi z zdravili ali z operativno terapijo.
Če vzroka ne uspemo odpraviti ali ga ne odkrijemo,
par vključimo v postopke oploditve z biomedicinsko
pomočjo.
KLJUČNE BESEDE: 
ženska neplodnost, tuboperitonealni vzrok, motnje
ovulacije, endometrioza, zdravljenje
ABSTRACT
Infertility is a medical condition that might have psy-
chological, social and economic consequences and
affects about 15 % of couples in the reproductive
period. Among the causes of infertility, the female
cause is present in 30–50 % of infertile couples.
The most common causes of female infertility are
tuboperitoneal cause and diseases that lead to ovu-
lation disorders. This is followed by conditions as-
sociated with endometriosis, uterine causes and
other less common ones. In recent years, the in-
creasing age of women has become an important
factor and is a result of the postponement of preg-
nancy to a later reproductive period. We always try
to treat female infertility causally-either with drugs
or with surgical therapy. If the cause cannot be
eliminated or is not detected, the couple is treated
with medically assisted reproductive techniques.
KEY WORDS: 
female infertility, tuboperitoneal cause, ovulation di-
sorders, endometriosis, treatment
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
2.2 MOTNJE OVULACIJE
Ovulacija je posledica natančno usklajenega delovanja osi
hipotalamus-hipofiza-jajčnik in pomeni sprostitev zrele jaj-
čne celice iz jajčnega mešička (folikla) v sredini menstrua-
cijskega ciklusa. Vzroki za motnje ovulacije so številni, saj
lahko izhajajo iz vseh ravni, ki so vpletene v regulacijo re-
produktivne sposobnosti ženske.
Najpogostejši vzrok za odsotnost ali redke ovulacije je sin-
drom policističnih jajčnikov (PCOS). Zaradi nepravil-
nega izločanja gonadoliberina (GnRH) iz hipotalamusa in
posledično gonadotropinov LH (luteinizirajoči hormon) ter
FSH (folikel stimulirajoči hormon) iz hipofize ne pride do
rasti in dozorevanja jajčnih foliklov, kar vodi v motnje in/ali
odsotnost ovulacij. Nepravilno potekajo tudi procesi sinteze
hormonov v jajčniku, saj je pri tem zvišana sinteza moških
spolnih hormonov oziroma androgenov. Pri mnogih žen-
skah so prisotne tudi metabolične nepravilnosti, kot sta
slabša odzivnost tkiv na hormon inzulin in njegova povišana
vrednost v krvi. Pri PCOS je jajčnik običajno povečan in
ima debelejšo ovojnico, v kateri pa so številni majhni, do
10 mm veliki folikli. Pri klinični sliki, ki se lahko od ženske
do ženske razlikuje, opazimo odsotnost ali izostanke men-
struacij, pojavi se lahko redka menstruacija (oligomenoreja),
poraščenost po moškem tipu (hirzutizem), akne, plešavost
in debelost. PCOS je verjetno genetsko pogojen, saj se v
določenih družinah pojavlja pogosteje (4).
Prolaktin je hormon, ki ga izloča hipofiza in ki ima po-
membno vlogo pri spolni ter reproduktivni funkciji ženske
in moškega. Povišana vrednost prolaktina (hiperpro-
laktinemija) povzroča motnje v menstrualnem ciklusu in
odsotnost ovulacij, saj negativno vpliva na izločanje
GnRH, FSH in LH. Najpogostejši vzroki za povišano vred-
nost prolaktina v krvi so benigni tumorji hipofize, ki izločajo
prolaktin, ter jemanje nekaterih zdravil ali bolezni ščitnice
(5).
Dolgotrajen stres in izrazita ter hitra izguba telesne
teže privedeta do nepravilnega izločanja GnRH iz hipota-
lamusa, kar povzroča motnje menstrualnega ciklusa in od-
sotnost ovulacij.
Prezgodnja odpoved delovanja jajčnikov je sindrom,
ki pomeni izgubo aktivnosti jajčnika pred 40. letom (prez-
godnja menopavza). Jajčnik je izčrpan, pojavijo se motnje
menstruacijskega ciklusa (amenoreja, oligomenoreja), po-
viša se serumska vrednost gonadotropinov (FSH, LH) in
zniža se serumska vrednost estradiola (6).
2.3 STAROST žENSKE
Eden od dejavnikov, ki v zadnjih desetletjih pomembno
prispevajo k neplodnosti, je prelaganje zanositve na kas-
2VZROKI ZA žENSKONEPLODNOST
Vzroki za neplodnost so med posamezniki in pari zelo ra-
zlični. Lahko jih odkrijemo le pri ženski (ženska neplod-
nost), pri moškem (moška neplodnost) ali pri obeh part-
nerjih (moška in ženska neplodnost hkrati). Pri nekaterih
parih pa vzroka za neplodnost z ustaljenimi diagnostičnimi
metodami ne moremo odkriti, zato ta pojav imenujemo
nepojasnjena neplodnost.
Najpogostejši vzroki za neplodnost pri ženskah so:
• okvarjenost jajcevodov in zarastline (~ 30 %),
• motnje ovulacije (25–35 %),
• endometrioza in adenomioza (15 %),
• nepravilnosti maternice (6 %),
• višja starost ženske (pozno reproduktivno obdobje).
Na plodnost ženske pomembno vplivajo tudi način življe-
nja in različne navade oziroma razvade. Prenizka ali pre-
visoka telesna teža, pretirano pitje alkohola, kajenje in
premalo telesne aktivnosti oziroma rekreacije pomembno
znižujejo naravno sposobnost zanositve. Dolgotrajni stres
negativno vpliva na spolno moč in pogostost spolnih od-
nosov, uživanje nedovoljenih substanc ali mamil pa prav
tako škodljivo vpliva na nastajanje in kakovost spolnih
celic (1, 2).
2.1 OKVARJENI JAJCEVODI
(TUBOPERITONEALNA
NEPLODNOST)
Moteno delovanje jajcevodov je posledica poškodbe sluz-
nice v notranjosti in nastanka zarastlin v jajcevodih ter
ob njih. Tako stanje lahko povzroči celo popolno zaprtje
in neprehodnost jajcevodov. Takšne spremembe na jaj-
cevodih in zarastline v mali medenici motijo normalen
transport jajčne celice in semenčic skozi jajcevode. Naj-
pogostejši vzrok za takšno okvarjenost jajcevodov je vne-
tje v mali medenici, ki ga povzročajo spolno prenosljivi
povzročitelji, napogosteje Chlamydia trachomatis (klami-
dijska okužba) in Neisseria gonorrhoe (gonoreja). Večina
žensk, ki imajo klamidijsko okužbo, ne kaže jasnih klini-
čnih znakov bolezni in nima izrazitejših težav, zato sta
prepoznavanje in pravočasno zdravljenje te okužbe ote-
žena, a zelo pomembna. Okvaro jajcevodov lahko pov-
zročijo tudi vnetja, ki se razširijo iz drugih organov v tre-
bušni votlini (npr. vnetje slepiča, vnetna črevesna bolezen,
predhodna operacija v mali medenici), in napredovala
endometrioza (3).
338
V
Z
R
O
K
I I
N
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 ž
E
N
S
K
E
 N
E
P
LO
D
N
O
S
TI
farm vestn 2021; 72
339 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
nejše obdobje. S starostjo ženske njena plodnost pada in
je po 35. letu skoraj polovico slabša kot pri 25. letih. Vzrok
leži v jajčniku, saj se število foliklov in kakovost jajčnih celic
zaradi številnih dejavnikov z leti zmanjšujeta, te spremembe
pa po 35. letu postanejo še izrazitejše. Dejavniki, ki dodatno
pospešujejo propadanje foliklov, so: kajenje, kemoterapija,
radioterapija in avtoimune bolezni. 
ženska ima po 35. letu že manj jajčnih celic, ki so tudi
manj kakovostne (zmanjšana rezerva jajčnika), kar povečuje
tveganje za spontani splav in rojstvo otrok s kromosom-
skimi nepravilnostmi. Čeprav je menstrualni ciklus v tem
obdobju lahko še reden, obstaja možnost nerednih ovulacij
in zmanjšane plodnosti (7).
2.4 ENDOMETRIOZA
Endometrioza je stanje, pri katerem se maternična sluznica
(endometrij) nahaja zunaj maternične votline, npr. na jajč-
nikih, jajcevodih, potrebušnici (peritoneju) male medenice,
na sečnem mehurju ali v njem in na črevesju, včasih pa se
vrašča tudi globoko v maternično steno (adenomioza). V
žariščih endometrioze potekajo podobne ciklične spre-
membe kot v maternični sluznici. Endometrioza lahko pov-
zroča bolečine v predelu male medenice in neplodnost.
Bolečina je lahko stalno prisotna (kronična pelvična bole-
čina) ali pa je povezana z menstruacijskim ciklusom (di-
smenoreja) in spolnimi odnosi (disparevnija). Nekatere obo-
lele ženske pa nimajo nikakršnih težav, zato endometriozo
pri njih odkrijemo naključno.
Mehanizem vpliva endometrioze na plodnost še ni v celoti
pojasnjen, odvisen pa je od razširjenosti oziroma stadija
endometrioze. Še vedno ni povsem trdnih dokazov o ne-
gativnem vplivu zgodnjih stadijev na plodnost ženske. Po
za zdaj še nepotrjeni teoriji naj bi se iz endometriotičnih
žarišč sproščale aktivne substance, ki naj bi s procesom
vnetja negativno vplivale na razvoj foliklov, oploditev in
ugnezditev zarodkov. Napredovala endometrioza povzroča
tvorbo zarastlin in okvarjenost jajcevodov, moteno pa je
tudi sproščanje jajčnih celic iz jajčnika. Neplodnost pa
lahko nastane tudi zaradi prezgodnjega zmanjšanja števila
jajčnih foliklov (po operaciji endometrioze) in njihovega ne-
pravilnega razvoja ter zmanjšane oploditvene sposobnosti
jajčnih celic (8).
2.5 NEPRAVILNOSTI MATERNICE
Stanja, ki spreminjajo obliko maternične votline, so lahko
prirojena (npr. maternična pregrada) ali pridobljena (miomi
ali zarastline v maternični votlini) in lahko vodijo k motnjam
vgnezditve, ki se kažejo kot spontani splavi ali neplodnost.
Raziskave potrjujejo, da nekatere razvojne nepravilnosti
maternice pomembno negativno vplivajo na donositev in
povzročajo porodniške zaplete, lahko pa tudi zmanjšajo
sposobnost spontane zanositve Najpogostejša prirojena
nepravilnosti maternice je pregrada v maternični votlini
(septum uteri), pri kateri je tveganje za spontani splav po-
membno povečano (9). 
Miomi so benigni tumorji miometrija, ki se pojavljajo pri
20–50 % žensk v reproduktivnem obdobju. Podsluznični
in verjetno tudi večji miomi, ki ležijo v steni maternice, ne-
gativno vplivajo na sposobnost spontane zanositve pri žen-
skah, na uspešnost postopkov in vitro fertilizacije (IVF) in
večajo tveganje za spontane splave (10, 11). 
Zarastline v maternični votlini lahko delno ali popolnoma
zaprejo maternično votlino, kar lahko privede do šibkih
menstruacijskih krvavitev (hipomenoreje), izostankov men-
struacij (amenoreje) in zmanjšane plodnosti.
3ZDRAVLJENJE žENSKENEPLODNOSTI
Pri obravnavi neplodnega para je pomembno, da par
obravnavamo kot celoto. Ko odkrijemo vzroke za ne-
plodnost, jih vedno poskušamo ciljano odpraviti in s tem
paru povečati možnost za zanositev po naravni poti.
Paru svetujemo tudi določene spremembe v načinu ži-
vljenja, ki lahko izboljšajo naravno plodnost, kot so pre-
nehanje kajenja, prekomernega uživanja kofeina, pitja al-
kohola, zmanjšanje prekomerne telesne teže, spremembe
prehrambenih navad, vključitev telesne aktivnost in sve-
tovanje o pogostosti spolnih odnosov. Če ne pride do
zanositve v obdobju od 6 do 12 mesecev (odvisno od
vzroka) ali če vzroka za neplodnost ne uspemo odpraviti
ali ga ne odkrijemo, zdravljenje nadaljujemo ali pa par
takoj vključimo v postopke oploditve z biomedicinsko
pomočjo (OBMP).
Neplodnost zdravimo z zdravili, operativnimi posegi ali
s postopki OBMP. Izbira zdravljenja je odvisna od šte-
vilnih dejavnikov. Trudimo se izbrati obliko zdravljenja,
ki je za par najprimernejša ter najbolj varna in sprejem-
ljiva.
3.1 ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI
Pri PCOS, pri katerem gre za neplodnost zaradi motenj
ovulacije, sprožamo ovulacijo z različnimi zdravili. Medika-
mentozno zdravljenje pričnemo z letrozolom (aromatazni
inhibitor), ki je bolj učinkovit v primerjavi s klomifen citra-
tom, saj zagotavlja pomembno višjo kumulativno stopnjo
340
V
Z
R
O
K
I I
N
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 ž
E
N
S
K
E
 N
E
P
LO
D
N
O
S
TI
farm vestn 2021; 72
ovulacij, stopnjo živorojenih otrok in manj dvoplodnih no-
sečnosti. Če po šestih mesecih zdravljenja ne pride do za-
nositve ali če z letrozolom ne uspemo zagotoviti ovulacije,
lahko nadaljujemo s spodbujanjem ovulacije z nizkimi od-
merki gonadotropinov (FSH). Pri pacientkah s PCOS, ki
imajo prekomerno telesno težo, pride v poštev tudi soča-
sno jemanje metformina (12). 
Pri hiperprolaktinemiji znižujemo vrednost prolaktina z bro-
mokriptinom ali s kabergolinom (agonisti dopamina na
dopaminskih receptorjih D2) (5).
Pri drugih motnjah ovulacije, kjer gre za hipogonadotropni
hipogonadizem zaradi večje izgube teže (anoreksija, buli-
mija) ali gre za prirojene motnje (hipopituitarizem), priporo-
čamo spodbujanje ovulacije z injekcijami gonadotropinov,
če z drugimi ukrepi pred tem ne odpravimo vzroka za os-
novno motnjo (13).
Neželeni učinki letrozola so pri zdravljenju motenj ovulacij
pri ženskah s PCOS redki, saj je zdravljenje kratko in traja
le pet dni v mesecu ter največ tri do šest mesecev. V
klinični praksi se pri pacientkah najpogosteje pojavljata
utrujenost in omotica (12–22 %), možne pa so tudi boleče
ovulacije, ki se kažejo kot bolečine v spodnjem delu tre-
buha, ki nastopijo običajno sedem dni po zdravljenju in
spontano izzvenijo (14).
Neželeni učinki zdravljenja s klomifen citratom so redki in
blagi ter so posledica odtegnitve estrogenov. Pacientke
najpogosteje tožijo za vročinskimi valovi (10–20 %), ob-
čutljivostjo in napetostjo v spodnjem delu trebuha (5 %) in
napetostjo dojk (2 %). Glavobol in motnje vida sta možna,
a redka neželena učinka (1,5 %), ki tudi spontano izzvenita
po prenehanju zdravljenja (15).
Neželeni učinki rabe gonadotropinov, o katerih najpogosteje
poročajo, so glavobol, bolečina, oteklina in rdečina na me-
stu injiciranja ter bolečine v spodnjem delu trebuha zaradi
rasti jajčnih foliklov. Hujši zapleti, npr. trombembolizem, so
zelo redki (<1/10.000). 
Zelo pogosti (>1/10) neželeni učinki zdravljenja z metfor-
minom so slabost, siljenje na bruhanje, bruhanje, diareja,
bolečine v trebuhu in izguba teka, ki se pojavijo ob začetku
zdravljenja in kasneje običajno izzvenijo. Zelo redek neželen
učinek (<1/10.000) je pojav laktacidoze, ki je urgentno sta-
nje in zahteva hospitalizacijo (16).
Med pogoste neželene učinke zdravljenja hiperprolaktine-
mije z dopaminskimi agonisti sodijo slabost, bruhanje, za-
spanost in omotičnost. Slabost je pogostejša pri zdravljenju
z bromokriptinom v primerjavi s karbergolinom, pojavlja se
na začetku zdravljenja in je odvisna od odmerka zdravila.
Pojavnost neželenih učinkov zmanjšamo, če zdravljenje
pričnemo z nižjimi odmerki in če zdravilo vzamemo med
jedjo ali takoj po njej, v klinični praksi pa svetujemo jemanje
zdravila zvečer pred spanjem (17).  
3.2 OPERATIVNO ZDRAVLJENJE
Kirurške posege pri neplodnosti izvajamo z laparoskop-
skim, laparotomijskim ali histeroskopskim pristopom. 
Z laparoskopskim posegom lahko odstranjujemo:
• zarastline v mali medenici, okrog jajcevodov in jajčnikov
ter
• odpravimo neprehodnost jajcevodov in jih poskušamo
obnoviti.
Uspešnost operativnih postopkov, katerih namen je povrniti
normalno anatomijo in prehodnost jajcevodov, je različna.
Odvisna je od tipa in mesta operacije, obsežnosti patolo-
škega procesa in od centra kjer se poseg izvaja (18). 
Laparoskopsko lahko odstranjujemo tudi miome, endo-
metriome in druga žarišča endometrioze. Kirurški poseg z
laparotomijo pride v poštev pri odstranitvi večjega števila
miomov ali večjih miomov ter pri napredovali endometriozi
in neuspelem laparoskopskem kirurškem posegu.
Pri pacientkah s PCOS, pri katerih nam z zdravili ni uspelo
sprožiti ovulacije, lahko opravimo laparoskopsko ”navrtanje”
(angl. drilling) jajčnikov, ki ga izvajamo z električno iglo. S
tem posegom povzročimo zmanjšanje tkiva, ki proizvaja
androgene hormone. Padec androgenov in LH v krvi ima
za posledico dvig FSH, kar pa je le eden od mehanizmov
delovanja navrtanja jajčnikov (12).
S histeroskopskim posegom uspešno odstranimo prirojene
in pridobljene nepravilnosti v maternični votlini. Poseg lahko
poteka v splošni narkozi ali brez nje, kar je odvisno pred-
vsem od velikosti in obsežnosti patološkega procesa. Z
njim odstranimo maternično pregrado, podsluznične
miome maternice, polipe maternične sluznice in zarastline
znotraj maternične votline (18).
3.3 POSTOPKI OPLODITVE 
Z BIOMEDICINSKO POMOČJO
Med postopki OBMP ločimo znotrajtelesno oploditev, to je
vnos semenčic v maternično votlino (intrauterina inse-
minacija – IUI), in zunajtelesno oploditev (in vitro fertili-
zacija – IVF), pri kateri opravimo združitev jajčnih celic s
semenčicami zunaj telesa ženske – v laboratoriju (in vitro)
in nato tako nastale zarodke prenašamo v maternico. 
IUI je med postopki OBMP najmanj invazivna metoda in je
zato metoda prve izbire pred prehodom na zunajtelesno
oploditev. Primerna je pri zdravljenju nepojasnjene neplod-
nosti, pri blagih oblikah endometrioze in blagi obliki moške
neplodnosti. Uspešnost IUI se giblje med 10–15 % na ciklus,
večplodnih nosečnosti pa je ob strogih kriterijih glede števila
rastočih foliklov med 13–20 %. Dejavniki, ki pomembno
ugodno vplivajo na uspešnost IUI, so nižja starost bolnice,
krajše trajanje neplodnosti in prehodnost obeh jajcevodov.
341 farm vestn 2021; 72
P
R
E
G
LE
D
N
I Z
N
A
N
S
TV
E
N
I Č
LA
N
K
I  
IVF je postopek pri katerem pri ženski z eksogenimi gona-
dotropini spodbujamo rast večjega števila jajčnih foliklov,
ki jih nato punktiramo in pridobimo na ta način jajčne celice.
Le-te nato oplodimo s semenom partnerja in vitro, tako
pridobljene zarodke (enega ali dva) pa nato vstavimo v
maternično votlino. 
Postopke zunajtelesne oploditve običajno priporočamo,
ko so vse druge metode zdravljenja izčrpane ali neuspešne.
Metoda IVF pa je metoda prvega izbora pri težjem tubo-
peritonealnem vzroku neplodnosti in pri pacientkah v poz-
nem reproduktivnem obdobju. Pri sočasni težki obliki mo-
ške neplodnosti uporabimo različico ICSI (angl.
Intracytoplasmic Sperm Injection), pri kateri zagotovimo
oploditev z neposrednim vnosom semenčice v citoplazmo
jajčne celice. Stopnja zanositve na postopek zunajtelesne
oploditve (IVF, ICSI) se povprečno giblje med 25–35 % in
je odvisna predvsem od starosti ženske in rezerve jajčnikov
(19). 
4ZAKLJUčEK
Neplodnost lahko predstavlja veliko psihološko in socialno
breme za par, kar moramo pri obravnavi upoštevati. Soo-
čanje z neplodnostjo je običajno težavno in je odvisno od
lastne sposobnosti premagovanja ovir in od pomoči oko-
lice. Zdravljenje je lahko dolgotrajno in nemalokrat zahteva
tudi strokovno psihološko podporo. ženski vzrok neplod-
nosti predstavlja pomemben delež med vzroki za neplod-
nost pri parih. Če vzrokov za neplodnost ne uspemo od-
praviti, par vključimo v postopke oploditve z biomedicinsko
pomočjo, s katerimi paru omogočimo zanositev in rojstvo
otroka, čeprav vzroka ne odpravimo.
5LITERATURA
1. WHO. Sexual and reproductive care. Multiple definition of
infertility. Avaible on: https://www.who.int/health-
topics/infertility#tab=tab_1
2. National Institute of Health and Clinical Excellence. Assesment
and treatment for people with fertility problems. NICE Clinical
Guideline 2013.
3. Reljič M. Pelvična bolečina. In: Takač I, Geršak K in sod.
Ginekologija in perinatologija. 1. izd. Maribor, Medicinska
fakulteta; 2016. p. 113–119.
4. Kovač V, Geršak K. Sindrom policističnih jajčnikov. In: Takač I,
Geršak K in sod. Ginekologija in perinatologija. 1. izd. Maribor,
Medicinska fakulteta; 2016. p. 42–48.
5. Pfeifer M. Bolezni endokrinih žlez.Prolaktinomi in
hiperprolaktinemija. In: Košnik M, Mrtevlje F, Štajer D, Černelč P,
Koželj M. Interna medicina. 4. izd. Ljubljana: Littera picta,
Slovensko medicinsko društvo; 2011. p. 871–877.
6. ESHRE POI Guideline Development Group. Menagement of
women with premature ovarian insufficiency. Guideline of the
European Society of Human Reproduction and Embryology.
ESHRE, 2015.
7. Broekmans FJ, Soules MR, Fauser BC. Ovarian Aging:
Mechanisms and Clinical Consequences. Endocrine Reviews
2009; 30: 465–493.
8. ESHRE Endometriosis Guideline Development Group.
Menagenet of women with endometriosis; Guidelineof the
European Society of Human Reproduction and Embryology.
ESHRE, 2013.
9. ASRM pages. Uterine septum: a guideline. Fertil & Steril 2016;
106 (3): 530–540.
10. Pritts EA, Parker WH in Olive DL. Fibriods and infertility: an
updated systematic review of the evidence. Fertil Steril 2009;
91(4): 1215–1223.
11. Campo S, Campo V in Benagiano G. Ademomyosis and
infertility. Reprod Biomed Online 2012: 24: 35–46.
12. Centre for Research Excellence in PCOS, ESHRE, ASRM,
Monach University. International evidence-based guideline for
the assessment and management of polycystic ovary syndrome
(PCOS). Guideline of the European Society of Human
Reproduction and Embryology. ESHRE, 2018.
13. Gordon CM, Ackerman KE, Berga SL, Kaplan JR, Mastorakos
G, Misra M et al. Functional Hypothalamic Amenorrhea: An
Endocrine Society Clinical Practice Guideline. J Clin Endocrinol
Metab, 2017; 102:1413–1139.
14. Casper RF and Mitwally MFM. Ovulation induction with
letrozole. Avaible on:
https://www.uptodate.com/contents/ovulation-induction-with-
letrozole?search=letrozole%20side%20effects&source=search_r
esult&selectedTitle=3~69&usage_type=default&display_rank=2
15. Seli E and Arici A. Ovulation induction with clomiphene citrate.
Avaible on: https://www.uptodate.com/contents/ovulation-
induction-with-clomiphene-citrate?search=clomiphene%20side
%20effects&source=search_result&selectedTitle=2~61&usage_t
ype=default&display_rank=1
16. Barbieri RL and Ehrmann DA. Metformin for treatment of the
polycystic ovary syndrome. Avaible on:
https://www.uptodate.com/contents/metformin-for-treatment-
of-the-polycystic-ovary-syndrome?search=metformin&source=s
earch_result&selectedTitle=6~148&usage_type=default&display
_rank=3
17. Snyder PJ. Management of hyperprolactinemia. Avaible on:
https://www.uptodate.com/contents/management-of-
hyperprolactinemia?search=bromocriptin%20side%20effects&s
ource=search_result&selectedTitle=2~68&usage_type=default&
display_rank=1
18. Tomaževič T. Operativno zdravljenje ženske neplodnosti. In:
Takač I, Geršak K in sod. Ginekologija in perinatologija. 1. izd.
Maribor, Medicinska fakulteta; 2016. p. 188–195.
19. Kovačič B. Oploditev z biomedicinsko pomočjo – laboratorijski
del. In: Takač I, Geršak K in sod. Ginekologija in perinatologija.
1. izd. Maribor, Medicinska fakulteta; 2016. p. 196–205.