DANES Dušan Kralj: SAMOTARJI V PRIČAKOVANJU S. G.: INVESTICIJSKI DINAR ZA LIKOVNE STVARITVE Bojan Samarin: ČEMU NEZAUPANJE? I. P.: CE JE V PODJETJU RAZUMEVANJE ... Sobota, 3. junija 1961 Štev. 22. leto XIX V OKVIRU Proces decentralizacije samo-uPravlian]a, skrbi za pravičnejše ^Ograjevanje po delu, ki je zajel elovtie kolektive, ni mogel obiti iavnih služb. Čeprav so v sted-P-Hh možnosti delitve manjše, so Vseeno tako pomembne, da jih ne kaže omalovaževati. Predvsem e kaže izpred oči izpustiti dej-^v°' da se je s tem začelo raz-0®/e debirokratizacije in odpra-Ve uradniško mezdnih odnosov v lavnih službah. S prvo svobodno ehtvij0 so nastale prve možno-sti za pravičnejše nagrajevanje Najbolj prizadevnih uslužbencev. Zgodilo pa se je, da so neka- devnost. Spremenili so se v običajen privesek plače. Z delitvijo 5 % plače pa je bila dana prva možnost, da se začno nesorazmerja rušiti. Ni jih sicer mogoče odpraviti, toda nakazana je pot kako tudi v javnih službah nagrajevati po delu. Ravno zato predstavlja delitev gibljivega dela plače v javnih službah začetek novih odnosov, nakazana je izenačitev z nagrajevanjem v delovnih kolektivih in javnih službah Kjer so tako razumeli to možnost, kjer so iz teh izhodišč iskali rešitve, tam skoraj ni bilo napak. delitev petih odstotkov eri kolektivi površno razumeli ehtev. Niso doumeli njene vse-zmotila jih je višina razpo-°r.ljivih sredstev, ki je baje pre-Njta-jhna, da bi se zaradi nje splavi0 skaliti odnose v kolektivu. azdelimo vsem enako in imeli OO; Večje slabosti pa so nastale tam, kjer so kolektivi sprejeli delitev kot formalnost, kjer temu niso posvetili posebne skrbi in je v splošno nezadovoljstvo eden ah grupica ljudi delila ta sredstva. Najhujši primer biro-lrPo mir v hiši. Takšno pojmo- kratizacije in oportunizma pa se nie kaže samo na podedovano je zgodil v kraju, kjer so namen ^radniško miselnost, ki se boji delitve do konca popačili. Pri Nlcisčevanja nasprotij zaradi njih so namreč pet odstotkov avideznega miru. Ta mir in so- razdelili takole: dva odstotka so ie pa sta res samo navidezna, pridodali k vsaki plači, o dveh n sn°vni človeški čut za pravič- odstotkih je odločal kolegij in ^ ln pošteno je temu nasproten, samo o enem kolektiv. Ali ni ta s°cializmu ne poznamo bolj primer dovolj zgovoren dokaz, s avičnega nagrajevanja, kot da no'sak trudi po svojih sposob- In prejema po svojem kolektivih, kako je mogoče prvo cijU ®osedanji sistem kvalifika- dano možnost pravičnejšega na-neo razred°v, časovnega linear- grajevanja popolnoma razvred-rf;fa naPredovanja pa je temu notiti. kako zakoreninjeno je še birokratsko pojmovanje v nekaterih din —r-T-u-uvuntu pu /E 'netralno nasprotje. Sposob-liSt' Prizadevnost in delovni 0,Pf uslužbenca so potisnili v ki bo ob štirimesečnem zastoju bazičnega obrata .sPešila razširitev tovarne in skrbela za čimbolj ra-c,°nalno izrabo časa. zacije in Bi-demo-pri' proces, ki je za- nadaljnje J;, Boji a3 vse člane kolekti-Am Prn|Dne’ k* delajo v notra-si,Ve ,Vodnih obratih, manj v, Sh zunanjih pomožnih sl V-Z/eden so se odločili sNhke ntralizaciio, so imeli Stašah Pu- Vseh Proizvodnih vlukonj’ • er 80 delavcem z Srl PotnpJ;11. Bračuni prikazo-fv^ajšep11 ln Prednosti nepo-% samoupravljanja, silili JriUlh razgovorih so se Drli razdpi',bodo P°dietie za ^Odno dl na tri osnovne lil' 7r, ®note in pet pomož-jc 1 riaibnl takšna razde-*Va tudi ^ ustreza. Razmišlja-° tem> kako bi osnov-SeC^ali dne enote lahko še a Projil1® da bi ob tem tr- lZvodnost. principi Tve dohodka ^v!?rav VSV 8e niso vsi izračuni got°vi, se že kažejo osnovni obrisi, kako bo potekala delitev. Za osnovo so vzeli nagrajevanje po delovnem učinku, ki ga bodo zaradi skupinskega značaja proizvodnje, kjer je v bazičnih obratih zaradi močno mehanizirane proizvodnje težko meriti delovni učinek posameznika, obračunavali po izmenah. Glavni pokazatelj njihove produktivnosti je čim manjši zastoj strojev. Vsak izkoristek nad 6°/o planiranim zastojem bodo zaračunavali na plači. Tako bo vsa izmena skrbela, da bo zastojev čim manj. Poleg tega bodo proporcionalno delili na izmene prigospodarjeni dohodek ekonomske enote. Posebnost njihovega pravilnika bo tudi v tem, da bodo ekonomske enote prevzele skrb nad bolnimi delavci. Doslej so namreč vsako leto opazili, da se v času sezonskih kmečkih del, močno poviša število obolelih, kar povzroča občutne motnje v proizvodnji. Ekonomske enote pa bodo poslej imele odobren določen odstotek obolelih, vsako zviševanje bo šlo v njihovo škodo, zmanjšanje pa v korist. Ker pri njih zaradi močno mehaniziranih del ni večjih odpadkov, se kaže največja možnost v prihranku poleg nemotenega obratovanja strojev v delovni sili. ENOTAH 2e prvi razgovori, ki so jih imeli po ekonomskih enotah, so pokazali velik interes, obilo tehtnih predlogov, kako izboljšati proizvodnjo. Delavci sicer še niso javno povedali, katero delovno mesto bi lahko s skupnimi močmi nadomestili, ker zaradi delavske solidarnosti, še nočejo določno pokazati na delavca, ki ni polno izkoriščen. V bodoče, ko bodo prevzeli vso skrb na svoje rame, pa bodo to zanesljivo storili. Ta problem bo pri njih toliko manj pereč, ker so sklenili, da nikogar ne bodo odpustili, ampak bodo zmanjšano potrebo po delovni sili reševali z naravno fluktua-cijo. Pomemben je bil tudi predlog, da bodo stiskali tudi manjše dele plošč (ki so jih doslej metali v odpad) in jih uporabljali za vzorce. S tem bo prihranjenega precej denarja, kajti doslej so za vzorce rezali velike plošče. 2e takoj v začetku bodo dali ekonomskim enotam vse pristojnosti disciplinskih odnosov. Pripravljajo tudi popis osnovnih in obratnih redstev, ki bodo postali osnova za izračun med ekonomskimi enotami in podjetjem. KAJ PRIČAKUJEJO OD REKONSTRUKCIJE Z dokončano rekonstrukcijo se bo njihova proizvodnja povišala za približno 60 °/o. s tem bo tovarna dosegla proizvodnost, ki je PO evropskih izračunih najbolj rentabilna, s katero so vsklajeni medsebojni odnosi med obrati za najbolj ceneno proizvodnjo. Po rekonstrukciji bo glavna skrb samoupravnih organov, da bodo s povečano bazično proizvodnjo odkrivali ozka grla na ostalih proizvodnih mestih in tako dosegli že večje cene in/rentabilnost svojih proizvodov. S povečanimi dohodki bodo skušali povečati standard delavcev. Glavno skrb bodo posvetili stanovanjski izgradnji, kjer bodo uvedli tudi samopri-, spevek delavcev. S tem, da so dane v tovarni vse večje možnosti zaslužka in boljšega življenja, se veča število delavcev, ki bi radi zapustili krpo zemlje in se naselili v neposredni bližini tovarne. VINKO TRINKAUS ki in pravilniki. Mimogrede rečeno, v poslovniku ekonomske enote bodo določili, koliko članov mora obvezno sodelovati na zboru, pri odločanju o posameznih zadevah. To ni formalizem, kajti kolektivi ekonomskih enot bodo odločali o bolj ali manj važnih zadevah in res ni vseeno, ali se s tem strinja, recimo, polovica proizvajalcev, ali za sklep glasujejo vsi. Pristojnosti in dolžnosti kolektivov ekonomskih enot temelje na načelu, da je kolektiv ekonomske enote zadolžen z osnovnimi in obratnimi sredstvi, da je dolžan plačevati obresti za vse to in gospodariti z zaupanimi sredstvi tako, da bo zagotovljen nadaljnji razvoj podjetja, ekonomske enote in ustvarjen predviden dohodek. Iz tega osnovnega načela pa potem tudi izhajajo vse nadaljnje pravice in dolžnosti, ki so: • kolektiv ekonomske enote ureja vse zadeve s področja delovnih razmerij (sprejem in odpust zaposlenih, premeščanje, nameščanje); • sprejema plan v okviru plana podjetja (proizvodni in finančni plan svoje enote); • odloča o vseh merilih in osnovah za delitev osebnega do-’ hodka; • odloča o ukrepih in trošenju sredstev za higiensko-tehnično varnost in socialnih vprašanjih; • razpolaga s sredstvi, namenjenimi za družbeni standard; O razpolaga s sredstvi za redno vzdrževanje strojev in naprav; • soodloča o prodaji in nakupu osnovnih sredstev. (Na tem področju je ekonomski enoti prisojeno le soodločanje, glede na dosedanji perspektivni plan razvoja podjetja in tekoči plan proizvodnje. Ekonomska enota pa ima možnost odkloniti sredstvo, če ga ne more izkoristiti in ga izročiti na razpolago "investicijskemu oddelku.) Z amortizacijo bo razpolagal še delavski svet podjetja, kajti dosedanje obveznosti so tolikšne, da bi bilo ta sredstva nesmiselno prepustiti enotam. ODVISNOST OSEBNIH DOHODKOV OD GOSPODARSKIH USPEHOV Vse te pristojnosti, pravice in dolžnosti bi seveda ostale na papirju, če ne bi bili kolektivi ekonomskih enot materialno zainteresirani, da bo čimbolj naraščal čisti dohodek in v skladu s tem sredstva za nadaljnji razvoj podjetja, družbenega standarda in za osebne dohodke zaposlenih. Doslej so v Strojni tovarni kot povsod drugod oblikovali sredstva za osebne dohodke na osnovi tarifnih postavk. Tokrat pa so se odločili za drugačno metodo, in sicer naj bo osebni dohodek vsakega zaposlenega odvisen od treh či-niteljev, to je od njegove lastne prizadevnosti, uspeha ekonomske enote in vsega podjetja. Pravkar sestavljajo pravilnik o delitvi »čistega dohodka«' in zani določajo osnove in merila. Poglejmo si nekatera osnovna načela, ki jih mislijo uveljaviti: »Če doseže kolektiv kot celota in vsaka ekonomska enota posebej« pravijo, »takšen gospodarski uspeh, kot smo ga dosegli lani, potem nam pripadajo tolikšna sredstva za osebne dohodke kot minulo leto. Če pa se poveča ekonomičnost, rentabilnost in proizvodnost, naj poraste tudi naša udeležba iz naslova, osebnih dohodkov.« Ta tri izhodišča mislijo v pravilniku takole formulirati: ekonomičnost je razmerje med vrednostjo nove proizvodnje in osnovnimi sredstvi. Rentabilnost je razmerie med čistim dohodkom in vloženimi sredstvi poslovnega sklada (osnovnimi in obratnimi sredstvi). Proizvodnost pa je razmerje med vrednostio ustvarjenih potroš-nih dobrin in vloženim živim delom. Ta izhodišča naj bodo fNadalipvarno na 3. str.) Gre za obratna sredstva... Karikatura: MILAN MAVER IIIIIIIWIIIlMIIIII!lllllllllilll|||||||||||||||||flUlllllllllllllllllfllllinillHIIIIIIIIIIIIIIIII!IIHUIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||l|||||||||||||||||||||||M POSVETOVANJE O DELU SINDIKALNIH PODRUŽNIC V NOVIH POGOJIH V KORAK S POVEČANIMI PRAVICAMI Minuli teden je bilo v Centralnem svetu ZSJ v Beogradu posvetovanje o delu sindikalne podružnice v novih pogojih gospodarjenja in delitve. Namen posvetovanja je bil, čim podrobneje in širše proučiti vlogo sindikalne podružnice in določiti njene aktualne naloge. Razen uvodnega referata, ki ga je imel Ivan Božičevič, podpredsednik CS ZSJ, so prebrali svoje koreferate še predstavniki dvanajstih podružnic. Iz referata in razprave povzemamo nekaj najznačilnejših ugotovitev, nalog in napotkov. V sedanjih novih pogojih morajo biti sindikalne podružnice še tesneje povezane s kolektivom, s podjetjem, ker je sedaj od politike kolektiva — od politike delavskega sveta in proizvajalcev v ekonomskih enotah — v največji meri odvisno ustvarjanje dohodka in napredek življenjske ravni. To je tudi izhodišče za delo in aktivnost sindikalne podružnice. Ta usmeritev mora biti zasnovana na dveh osnovnih načelih: — prvič, vplivati na politiko delitve, da bi le-ta pravilno odražala potrebe za napredek proizvodnje, in nadaljnji razvoj proizvodnih sil in da se vzporedno z rezultati v proizvodnji zboljšujejo tudi pogoji dela in pospešuje življenjska raven. Hkrati ob tem je treba vplivati na graditev in ustvarjanje načel razdelitve dohodka po delu, tako v delitvi dohodka med ekonomskimi enotami kot tudi pri delitvi osebnih dohodkov. — Drugič, prizadevati si je treba, da bodo aktivni vsi člani kolektiva v upravljanju. Krepiti je treba družbeno zavest, da lahko vsak proizvajalec sodeluje v odločanju, da lahko svobodno pove svoje mišljenje, izreka pripombe, opozarja na slabosti, malomarnosti in razbijanje tovariških in humanih odnosov v kolektivu. — Sindikalne organizacije morajo biti pobudniki za snovanje ekonomskih in drugih enot. Pobudniki naj. bodo za prenašanje pravic upravljanja na neposredne proizvajalce. — Nujno je, da sindikalne organizacije - v podjetjih prila-gode svojo organizacijsko-struk-turo razvoju samoupravljanja. Težišče dela sindikata je treba prenesti v ekonomske in druge enote. Tu naj bi sindikalna organizacija po pravilu samostojni^ razpolagala tudi, z določenimi sredstvi, na primer za socialno pomoč članstvu, za pomoč ob letnem dopustu in podobno. Ustvarjanje takih sindikalnih organizacij bo pospešilo proces usUrarjanja ekonomskih in drugih enot s širšimi ekonomskimi in upravljalskimi pravicami. V posameznih gospodarskih' organizacijah so že precej časa razpravljali, ali ne kaže sedaj ob tolikšni obilici dela nastaviti plačanega sindikalnega funkcionarja, predvsem v večjih podjetjih. Tokrat je bilo zavzeto tole stališče: Veliko bolje je namesto profesionalnega sindikalnega funkcionarja pridobiti v podružnico profesionalnega uslužbenca. To stališče je pojasnjeno s tole utemeljitvijo: — z decentralizacijo podjetja se prenaša težišče dela na ekonomske enote in obrate. To pomeni veliko razbremenitev centralnih sindikalnih vodstev v podjetjih; — postavljanje plačanih odbornikov bi slabilo kolektivno delo vodstva; — ljudje zelo neradi zapuščajo svoje mesto v proizvodji, ker zaostajajo v razvoju svoje strokovne usposobljenosti. S tem seveda ni rečeno, da se v izjemnih primerih ponekod ne bi odločili za plačanega funkcionarja, posebno tedaj, kadar mora sindikalni odbornik zaradi dela sindikata pogostokrat zapuščati svoje delovno mesto. Izvršni odbori podružnic oziroma sindikalni odbori podjetij naj bi o tem, če je res potrebno, razpravljali na sestanku z vsem članstvom. O tej odločitvi naj bi razpravljali tudi z občinskim in okrajnim sindikalnim svetom. Osebne dohodke in ostale stroške za funkcionarja ali uslužbenca pa naj bi dobila sindikalna podružnica naravnost pri podjetju ali prek dotacije na breme podjetja. Ugotovljeno je tudi bilo, da v sindikalnih podružnicah še premalo skrbe za kadrovsko pomladitev in da je treba posvetiti več pozornosti izobraževanju aktivistov. VTISI TOVARIŠA JOŽETA JOŠTA O OBČNIH ZBOPTH ObSS MARSIKAJ NAS ŽELI Občinska predstavništva sindikatov v celjskem okraju z majhno zamudo, zato pa večidel kritično in temeljito pretresajo svoje in tuje enoletno delo. V izvlečku vam posredujemo vtise predsednika okrajnega sindikalnega sveta Jožeta Jošta o poteku občnih zborov. Kakor sem pričakoval, so bili dosedanji občni zbori ObSS po tehtnosti poročil in razprave zelo različni in zato res dobro zrcalo celoletnega sindikalnega dela, ki po naših občinah ni povsod enako razgibano. V Žalcu, Mozirju in deloma tudi v Šmarju je bilo očitno, da so politični delavci aktivni in da vskla-jajo svoje delo. V razgibani razpravi so delegati obravnavali predvsem izkušnje svojih kolektivov pri novem oblikovanju osebnih dohodkov in, se razume, tudi prepreke v zvezi z decentralizacijo uprav-. Ijanja in gospodarjenja. Izmenjava delovnih izkušenj pa bi prido- ZAPISEK IZ »TOVARNE DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA- Manj, toda boljše Skupina delavk Tovarne dežnikov in pletenin v Lendavi,- s katerimi sem se zapletel v pomenek, mi je povedala, da je njihovo podjetje z novimi gospodarskimi instrumenti dobro odrezalo. Imeli bodo več sredstev, denar pa bo porabljen za razširitev in obnovo podjetja. Brž zatem pa so se delavce pritožile, češ da njihov dosedanji način nagrajevanja ni bil dober, da so bile norme previsoke. Z letošnjim aprilom pa so uvedli nov način nagrajevanja. Doslej so y Tovarni dežnikov in pletenin nagrajevali po enoti proizvoda. Vendar so pri tem upoštevali le količinske pokazatelje, »pozabili« pa so na kakovost izdelkov. Ugotovili so, da so si zaradi tako nepopolnega načina nagrajevanja nakopali prej škodo kot pa koristi. Delavke so res dosegale in tudi presegale norme, toda povečeval se je izmet. Niso bili redki meseci, ko je podjetje plačalo za tako imenovana režijska popravila tudi milijon in več dinarjev. Dogodilo se je celo, da je polovica mesečne proizvodnje romala v režijsko, popravilo! Dobršen del krivde bi sicer lahko pripisali nesolidnim dobavam nekaterih kooperantov, toda delež, ki odpade na kolektiv in na ta sistem nagrajevanja, vendarle gre v stotisočake in milijone. Po novem razen količinskih pokazateljev upoštevajo tudi kakovost izdelkov. Podjetje so razdelili na večje število tako imenovanih proizvodnih skupin, pač glede na potek proizvodnje. Vsaka teh proizvodnih skupin razpolaga z določeno vsoto osebnih dohodkov, ki jih sama po svojih merilih (ocena delovnega mesta, vrednotenje posameznih del oziroma opravil) razdeljuje med svoje člane. Višino osebnih dohodkov za vsako od proizvodnih skupin je določil delavski svet podjetja ha podlagi izračunov, ki so (glede na plan in proizvodnjo) pokazali, kolikšen del osebnih dohodkov je vkalkuli-ran v tisti proizvodni fazi, ki zanjo skrbi proizvodna skupina. Z osebnimi dohodki kolektiv torej sam gospodari. In kako gospodari. Izdelke, ki po kakovosti ne ustrezajo in jih naslednja proizvodna skupina zavrne, morajo v prejšnji skupini po-' praviti na svoje stroške. To pomeni, da bi se zaslužki zniževali, če bi bilo veliko izmeta, oziroma popravljanj. Teh pa je zdaj le okoli 5."/o. Se pred nekaj meseci so se »postavili« s številko 50 "/o! Podjetje je razdeljeno na dve obračunski enoti: na dežnikarno in obrat pletenin. Zaposleni v okviru svojih obračunskih enot odločajo o proizvodnem planu, znotraj proizvodnih skupin pa, kot že rečeno, o razdeljevanju osebnih dohodkov. -mG hila na veljavi, če bi diskutanti nadrobneje obrazložili, kako so se lotili dela. Vtisi iz Slovenskih Konjic in z občnih zborov v nekaterih drugih občinah so manj zadovoljivi. Prepričan sem, da sindikalni ne opravljajo v redu trenutno najvažnejše naioge in. ne organizirajo širših razprav po delovnih kolektivih o prednostih sprejetih smernic za nadaljnji razvoj našega gospodarskega sistema in o spremembah, ki jih bo ta razvoj povzročil. Kolikor se po podjetjih pogovarjajo o tem, temelje razgovori na finančnih pokazateljih, ne pa. na družbenem delovanju izpopolnjenega sistema. . Ta najbol j boleči problem- so delegati obšli in razpravljali na primer o premajhnem odstotku članarine, ki ostane sindikalnim podružnicam, in se obregnili ob sindikalne delegacije, ki po obiskih v tujih deželah ne pridejo med delavce oziroma ne čutijo potrebe, da bi jim poročali o svojih popotovanjih. Boleče vprašanje so tudi notranji Odnosi v delovnih kolektivih. Zlasti v obrtnih podjetjih. Predsednik ObSS Šmarje je na občnem zboru navedel več kričečih primerov oblastnosti upravnega vodstva. Med drugim tudi nepravilnosti v šmarski Mehanični delavnici, zaradi katerih je prišel predsednik sindikalne podružnice večkrat intervenirat na občinski sindikalni svet. V nemajhno začudenje pa je taisti predsednik branil upravnika. »Obrambni zagovor« je tako nespretno bral z listka, da poslušalcem ni bilo treba veliko razmišljati, kdo ga je napisal. Kritične pripombe glede odnosov v šmarskem podjetju »Mesnina« pa je poskušal zavrniti direktor podjetja, medtem ko je zraven njega sedel predsednik sindikalne podružnice in ga ponižno poslušal. Če se to dogaja na občnih zborih, kako je šele v podjetjih. Občinske sindikalne svete torej čaka še veliko dela v kolektivih, preden bodo delavci s pomočjo njihovih sindikalnih vodstev toliko osveščeni, da si ne bodo več dovolili kratiti pravic iz bojazni za kruh, namesto da bi solidarno zahtevali, naj gredo iz podjetja tisti, ki jim jih kratijo. M. K. Goriškem v zadnjem Ijajo o razmerah in možnostih, veliko razpravljajo o da bi nadalje decentraliziran samoupravljanje, medtem ko v dveh ne kažejo nobenega zanimanja za svete po obra* tih. Ti dve organizaciji sta Sadnolikerski kombinat »Fructal« in pd Lesno obrtno pont jetje Ajdovščina. Poznavalci Na času uvajanju ekonomskih enot in decentralizaciji samoupravljanja. Večina večjih gospodarskih organizaqij je že pred časom uvedla ekonomske enote, vendar niso skladno s tem decentralizirali samoupravljanja. Tako so imeli vrsto enot, ki so ustvarjale sredstva, niso pa imele pravico odločati o njihovi porabi in drugem. Prav v zadnjem času pa se položaj bistveno spreminja. Osrednji delavski sveti na svojih zasedanjih razpravljajo predvsdm o pristojnostih, ki razmer trdijo, da ima prav zadnje podjetje zelo lepe pQ' goje za nadaljnjo demokratizacijo samoupravljanja. Med drugim ima to podjetje svoj obrat tudi v Vipavi, ki' bi bil prav lahko ekonomsko samostojen obrat z obratnim delavskim svetom. KONEC NAČELNIH RAZPRAV O DECENTRALIZACIJI NA GORIŠKEM Prvi uspešni primeri Tam, kjer so po temeljitih razpravah prešli na svete P° obratih, dosegajo že prve dobre rezultate. V bovškem obratu tovarne pohištva iz Podmelca ima svet na primer i.iuuvci*., -__________ pravico sprejemati in odpU' svete v štirih obratih. Tudi ščati delovno silo; prav tako - — Ajdov- naj bi jih’ imeli sveti v obratih. Take sestanke so imeli pred kratkim v novogoriški tovarni pohištva, kjer so formirali 13 ekonomskih enot in v tovarni cementa in salonita v Anhovem, kjer so se odločili za na posvetovanju v Splošnem gradbenem podjetju »Gorica« so predstavniki delavskega sveta in družbenih organizacij kolektiva zahtevali hitrejše uveljavljanje samoupravljanja v okviru enot. Vendar ne gre povsod gladko. Marsikje se pojavljajo ozka gledanja posameznikov in težnje, da bi gospodarili po starem, češ da so dosegali tudi tako dobre gospodarske rezultate. Tako gledanje je razkrila tudi nedavna analiza okrajnega sindikalnega sveta v 25 gospodarskih organizacijah- Le pet izmed njih je ustanovilo ali pa se pripravlja na ustanovitev svetov po obratih v bližnji prihodnosti; V dvanajstih podjetjih razprav- je tudi v Mlinotestu v ščini, kjer se je svet nekeg3 obrata zavzel za disciplinsk0 kaznovanje neksiterih na deW nediscipliniranih delavcev. ^ tem podjetju sveti odločajo tudi o nagrajevanju delavcev. V enem izmed obratov tovarne usnja v Mirnu je neka ekonomska enota poslovala en mesec z izgubo. Izposodila- 51 je denar za osebne dohodke pri drugi enoti. Naslednji m^ sec tega ni bilo več treba. De' lavci so sami ugotovili vzro nerentabilnega poslovanja in ga znali tudi odpraviti.^ Povečanje prizadevnosti in štednl opažajo tudi v obratih Splos' nega kmetijskega gospodarstva Gorica in KmetijskeŽ zavoda v Renčah. L. K- PROSVETNI DELAVCI IN NOVO NAGRAJEVANJE Mimo namena Gibljivi del osebnih dohodkov je pri prosvetnih, delavcih tako majhen, da -ga*-vsaj -v-eeljr ski občini, do prve delitve mnogi . niso jernali. resno. Pet. procentov »plače«, k’i'so jih fiTTne-sece dajali v skupni sklad, so lahko pogrešili in si niso delali preglavic, kako bo ta denar razdeljen. Po pravici povedano, jih misel na »tistih nekaj ličnikov« tudi ni tako podžigala, da bi spremenili ustaljeni delovni ritem. Temp primerno je bilo določanje meril za prizadevnost pri pouku in drugem delu z mladino ter v družbenem upravljanju svoje ustanove. V Kompoljah, na primer, so vzeli starost za ocenjevalno merilo. Šolski upravitelj je kot najstarejši (seveda sporazumno s šolskim odborom, ki po zakonu dokončno odloča o ocenah; prvič pa se je to odločanje skoraj v vseh šolah , prelevilo v prikimavanje predlogom, ki so jih dali v svojem ali 'skupnem imenu šolski upravitelji) 4000 dinarjev, podrejeni kolega, ki mu sledi po koledarju, 3000 dinarjev, tretji dva tisočaka in najmlajši tisočak. Na nižji osnovni šoli'v Teharju so se šli resneje. Točko- vali so vsa dela, pri sami delitvi pa so iz bojazni, da bi se drug drugemu ne zamerili, tako dolgo dodajali in odvzemali točke;' dbMeršjih' niso umeli'* vsi enako' število- ih torej ‘enake' denarne deleže. Med učitelji pa so precejšnje razlike predvsem pri vzgoji mladine po končanem pouku. Na ljubo miru in neskaljenih odnosov so se torej odločili za uravnilovko in usekali mimo namena, ki ga ima nova oblika nagrajevanja v javnih službah. Poglavje zase je štorska osemletka. »Kupček« je bil pri njih omembe vreden kup. Zmenili so se, da vsakdo posebej sestavi predloge za ocenjevalna merila, posebna komisija naj bi najboljša fiksirala in po njih ocenila člane učiteljskega in profesorskega zbora. Pri komisiji pa se je zavozlalo. Čakala je, da jo bo sklical šolski upravitelj, in ker pričakovanega vabila ni bilo, se ni sestala. Da bi jih upravitelj vsaj pobaral, kako napredujejo pri delu, pa je do zadnjega čakal, kdaj mu prineso predlagane ocene, potem se je sam lotil težavne naloge: kolektiv je razvrstil v štiri kategorije. V prvo je dal vsestransko delavne ko- UTRINKI Z OBČINSKE SINDIKALNE KONFERENCE V IZOLI Obračun novega s starim DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER. GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, postni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 In 30-672 — Račun pr! Komunalni banki v Ljubljani štev. 600-19-1-83 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 In letna 1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini Preživelih stališč, ki so se vgnezdila predvsem v manjših podjetjih, tudi v Izoli ne manjka. To je postalo očitno posebno v sedanjem obdobju nadaljnje decentralizacije upravljanja. Zato ni naključje, da vznikne dan za dnem vrsta trenj — med neposrednimi proizvajalci in njihovimi težnjami po dosledni decentralizaciji na eni strani in na drugi zagovorniki dosedanjih več ali manj formalnih oblik upravljanja, ki sp jih nekatera strokovna vodstva gospodarskih organizacij krojila po svoje in so seveda po tej poti marsikdaj obšla celo sklepe delavskih svetov. Tudi marsikateri predlog ali dobronamerna kritika zaradi te ali one nepravilnosti v podjetju ponekod niso ostali brez posledic. Zato ni naključje, da so na-letni sindikalni konferenci ostro obsodili taka vodstva, ki imajo povsem različna merila pri ure- janju notranjih odnosov, saj niso redki primeri, da se znajde marsikateri delavec zaradi kakršne koli. kritike pred alternativo: ali slabše delovno mesto ali slovo od podjetja. Umestna je bila tudi kritika delegatov, da je bilo doslej težišče razprav na ekonomskih in materialnih razmerah, premalo pa so se tudi sindikati angažirali pri urejanju odnosov znotraj podjetij, organizaciji dela, tehnološkem procesu itd. izjema je le tovarna Mehanotehni-ka, kjer ima 18 svetov ekonomskih enot že vrsto pristojnosti in so uspeli pritegniti domala slednjega proizvajalca k upravljanju. Zato tudi primer, ko so člani neke ekonomske enote uspeli urediti nadvse zapleteno Vprašanje stroškov proizvodnje, kar upravi ni uspelo in bi lahko bilo usodno za ta oddelek, ni osamljen. Tukaj delavci tudi odločno odklanjajo dosedanji točkovni sistem, na katerem temelji delitev dohodkov. Najbolj zgovorno ilustrira to trditev tretjina pritožb, ki so jih delavci naslovili na komisijo za pritožbe. Ni moč tudi mimo kritike, da' so v Izoli s predvidenimi 7 odstotki za negospodarske investicije v tem letu še bolj zaostrili pereče vprašanje šolstva, zdravstva, komunale in podobno. Investitorji stanovanjskih objektov bodo morali nedvomno v bodoče bolj kot doslej upoštevati prigovore članov kolektivov po. pravičnejši delitvi stanovanj. Brez odmeva pa ne bo smela ostati tudi-težnja delavk v kombinatu Delamaris, da bi v bodoče ženske bolj upoštevali in da bi v svetih ekonomskih enot, ki jih v nekaterih oddelkih sestavljajo; skoraj, izključno ženske, dobile pooblastila, ki jih imajo sedaj dejansko še vodje oddelkov. —sky lege, v drugo malo manj de ^ ne, v tretjo še manj delavn v v četrto učitelja, .s kateiVS j, Štorah res niso zadovoljni-ski odbor je njegove pteCl potrdil, skratka šlo je vse kor pa maslu. ^ Konferenca, na kateri ___»o 1 ^ .tek'* . iezs mirno. Predvsem se ]e ^ j a vsula na učiteljico, ki je .7pjt dne opravljala strokovni '' in je bila zato telesno in oU katdgr°ug Učiteljica, ki jo je uprf^1 se uvrstil v tretjo kategorij0* ™" »maščevala« z vPr\le' iz ^ •““S objekte svojega ocenjevanja 5 znanil z rezultati, pa ni P01"' no odsotna. Iz prve so jo »degradirali« v -.n - n uoraV' mu je njem, zakaj se je izvzel njevanja. Odgovor »Ne v razredu, zame ocenjevanje^, pride v poštev«, ni nikogaf • pričal, niso pa tega nagla®.teij vedah, kajti šolski uI,ra\2pi' ni opravljal strokovnega ta... » 0i S kategorizacijo večin ^ bila zadovoljna, pa na renči tega niso povedali- 01 ^ce. sto da bi zahtevali, naj sem;si' ne razveljavijo, dokler ja ne sestavi pravičnejših ^ in pravičnejših predlog0^ ^ ocene, so spravili kuverte oS narjem in začeli kuhati J6^^ vse, ki so se jim zdel: P bro ocenjeni. Nerazsodn ^ zvrnili krivdo na tiste, tako niso sodelovali pri ^roiii* gorizaciji« kakor oni, oZ wi'J prav tako ko-t oni niso .pje ničesar, da bi bilo ocenje objektivno. ,e2e Najzanimiveje pa je.. al‘ ne kuhajo zaradi večje!? manjšega denarnega ampak zaradi večjega a*1 nir • ' • časti, ki sta ^ kaže k°°' da njihova čast in ugleCl ^ sta prizadeta. Verjetno prizadevanje prineslo senledsr dobro stvar, plemenit5\,iiše bojno tekmovanje za b° ne in vzgojne rezultat®-nilovka pa to oboje iz ^ {£. NAJPREJ OBLIKOVANJE POTEM DELITEV OSEBNEGA DOHODU (Nadaljevanje s 1. str.) ^Ijavna, pravijo, za oblikova-j.je in delitev dohodka podje-vsake posamezne enote posebej. Na teh so zasnovana ni merila in osnove. Berila za oblikovanje IN »VAROVALKE« j Preobsežno je, da bi pp- obneje obrazložil tehniko ob-; Cuna za ustvarjanje tako h ®novane mase osebnih do-dkov v podjetju in ekoriom-1 enoti. Omenim naj le, da so gg HI v-/in en im naj ic, vici oh ; Odločili za merilo enote pro-da0<.a ekvivalentno norma uro, delo- so v aprilu kategorizirali 'vna mesta oziroma dela in g'1 .razvrstili v osem grup in tgk^.Pri tehniki upoštevana še rjj0 imenovana obračunska ta-^a’ Na osnovi vseh teh ele-čimv '-’0<^° vsak mesec izra-nio v znesek sredstev, name--nih za osebni dohodek (niso dokončno odločili, kakšna inv °° .^deležba v dohodku za . esticije, družbeni standard Pad°Se^ne dohodke), ki naj priti ~ Posamezni ekonomski eno-Vi' znesek pa bo seveda od-i,ved od iztržka njihovih pro-sb°d°v’ od večjih ali manjših w,skov Podjetja kot celote in jiy Ke enote posebej. Pri izra-PoiU 2neska, s katerim bo raz-aga;(a ekonomska enota sa-tai»S .^n°’ bodo upoštevali še t0„.0 imenovane korekturne fak-2aji9> ki naj vplivajo, da bodo * S* materiala in polproizvo-\ normalni meji, da bodo st °žne službe pravi čas do-vodn-^e dokumentacijo proiz-itie?011’ bodo skrbele posa-U{P,?e ,strokovne službe za pro-s a.nje. trga, cenejši nakup PorW.m’ izterievanje dolgov in su dno. Skratka, tudi obračun-dot* arifa> Pa nai si bi bila n?rnČvna s točko ali v kakrš-ljai koli drugem izrazu, bo ve-toiiv d" zaključku meseca le Porii°l- kolikršen bo dohodek Šen jNa kot celote in kolikr-kolefct- sredstev si bo pridobil - 'Ktlv ekonomske enote ob bo prizadeval čimbolj e izkoriščati stroje, surovine in podobno. Dohodek kolektivov enot v pomožni dejavnosti bo odvisen od tako imenovane finalizacije proizvodnje. Prizadeval si bo, da bodo imeli proizvodni oddelki pravočasno vso potrebno dokumentacijo za proizvodnjo, da ne bo zastojev in podobno. Kolektivi proračunskih enot pa bodo svoj dohodek oblikovali na osnovi realizacije proizvodnje in prizadevati si bodo morali, da bodo našli najugodnejšega kupca ali naročnika in opravljati vsa tista dela tako, da bo realizacija dohodka čim-večja. OBETA SE »KRIŽNI OGENJ« Kot zatrjujejo, se bo vnel med enotami križni ogenj. Drug drugega že sedaj opozarjajo na slabosti. Toda ta opozorila bodo poslej še pogostejša in ostrejša. Sedaj je namreč še v veljavi delitev osebnih dohodkov na osnovi tarifnih postavk in najbrž je temu tudi pripisati še nekatere dosedanje slabosti, to je kopičenje zalog in podobno. Ko pa bodo začeli oblikovati dohodek in deliti osebni dohodek (delitev bo prepuščena kolektivom enot, ki si bodo izdelala pravilnik na osnovi splošnih načel pravilnika podjetja) po prej naštetih načelih, bodo takšne slabosti v poslovanju in gospodarjenju najbrž vse redkejše. V Strojni tovarni Trbovlje imajo torej ekonomske enote materialno osnovo za svoje delo. Podrobneje bodo opredeljene v bodočih pravilih in poslovnikih njihove pravice in dolžnosti. Oblikovanje dohodka, sredstev za osebne dohodke in sklade bo odvisno od povečanja ali zmanjšanja skupnega in čistega dohodka podjetja, od ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti. Ta merila in te osnove bodo veljavne za ves kolektiv in za vsak kolektiv 31 ekonomskih enot posebej. PETER DORNIK ZAPISEK OB NAŠEM PRVEM STROKOVNEM FILMU Produktivnost je lahko enaka ničli | Nobene posebne reklame ni bilo za prvi strokovni film z naslovom »Statična metoda kontrole kvalitete«. Njegova premiera je bila v dvorani ELES v Ljubljani, prvi gledalci pa so bili predstavniki iz posameznih podjetij Slovenije in tudi iz drugih republik. sv°1em E - gospodarjenju. <3Sj *on°mske enote osnovne sira'*°sti bodo poslej zaintere-d0v e. Vdelati čimveč proizvo-čimmanjših stroških. (20 in ' sni 0d zneska direktnih delii, °snih stroškov si bo raz-S0j1.'". ai sam kolektiv enote. samg° namreč, da kolektiv po-San, ne enote ne more docela »Mav?11™« oškov.i enote ne na pridobljena naslova zmanjšanja ov-) Kolektiv te enote si Zavod LR Slovenije za produktivnost dela je že leta 1957 izdelal program za sistematično izobrazbo kadrov, ki naj nadzorujejo kvaliteto proizvodov. Odtlej do lani je bilo v njegovih devetih seminarjih 196 udeležencev. Zavod je s pogodbenim sodelovanjem uveljavljal to kontrolo najprej v Železarni ravne, potlej pa še v tovarni papirja Reki, Bratstvu v 'Novem Travniku, PBT Tržiču, Tovarni embalaže na Reki, Strojni tovarni Trbovlje, LEK Ljubljana, »Niko« Železniki itd. Sedaj uvaja zavod to metodo v Tovarni avtomobilov v Mariboru, v Tomosu v Kopru, predvidoma pa je bo uvajal tudi v »Torpedu« na Reki. Pred gledalci prvega tovrstnega filma pri nas (Zvezni zavod ima že nekaj let na razpolago filmske aparature v veliki vrednosti, toda doslej še ni bil izdelan noben film s strokovnega področja) so se vrstile po- samezne operacije dela in proizvodnega procesa iz omenjenih tovarn. Z grafikoni in spremno besedo, s praktičnimi primeri iz proizvodnje, je bilo moč razbrati, kolikšno škodo trpi naše gospodarstvo, ker posvečamo kakovosti premalo pozornosti. Gre za kakovost surovin, tako imenovano medfazno kontrolo kakovosti in kontrolo končnih izdelkov na osnovi tako imenovanega vzorčenja. »Produktivnost je lahko enaka ničli ali pa imamo lahko od nje res ustrezno korist,« je bilo rečeno v spremni besedi. Ta ugotovitev pa je bila ponazorjena s posameznimi kadri iz podjetij. Razberimo samo iz nekaterih podatkov, kaj pomeni in kaj je že pomenila kontrola kvalitete za posamezne gospodarske organizacije: V obratu mehanske obdelave v Železarni Ravne se je po uvedbi te kontrole znižala slaba kakovost izdelkov od 7,71 Vo KAJ PRAVIJO O UVEDBI EE V IZOLSKI »RIBI« 2 decentralizacijo ne bo težav V izolskem podjetju »Riba« ima decentralizirano samoupravljanje že večletno tradicijo. Razlog za to svojstvena organizacija podjetja kakor tudi demokratično občutje, ki vlada v tem podjetju. Zato pra-vijo, da pri njih prehod na gospodarjenje v ekonom-skih enotah ali kot oni zaradi organizacijske struk-ture imenujejo — po sektorjih, ne bo težavno. Pocenil bo samo logično nadaljevanje razvoja, ki se je 2ačel že pred leti. prihranek manjše v porabe se vraču- Pb ne dohodke. Tako se boci0 °uPravljanje v podjetju cel0 5azdelili na tri, morda bod0 vkv iri sektorie» v katere te. £ ^tjučene ekonomske eno-Seldor ?Ustimo ob strani besedo tudi nebistveno, bi lahko Potppnfku, da sektor pri njih kier sol.. rat' Tako ima na pri-*ot tri - ulov trinajst ladij t)orrlsi.i,aaist samostojnih eko-‘aiav, _ enot. Delavski svet ^ skupen. ^ačuipf’ k°t ekonomske enote, ^t>rod,,£ ,Y f°nd za razširjeno "sajji vse obveznosti. ?Prernp° °an* normativi porabe • ušeni ’ 5,ezultat dolgoletnih iz-lnvp„ ’ ves ha^cije Pti ni^eL“= uonoaKe. iaKO se rt^e iz h 0Se':>ni dohodek obli-?elovnec,aveh osnovnih postavk: J9nia. Vc .“čtnka vin gospodar-labl?o -Saka ekonomska enota ''redrwfZcl,eli na Plače 30 "/c fa še op ^lova rib. Poleg tega n PrienZ° JVseh Prihranjenih MStala Ls?0ljairt°sebnih dohodkov, pri-jjk, kj \ Pa centralni pravil-, 9rja o natančno določil raz-^ Sonorni podjetjem, sektorji ^ Pokadi e nagrajevanja so le prve spodbudne primere, medtem ko finančni rezultati spričo specifičnosti dela (ulov je v različnih letnih časih zelo različen) še niso znani. Tako so na primer ladje doslej vsako leto zamenjavale stare mreže in drugo opremo za novo. V letošnjem letu pa so pobrali iz skladišča tudi po dve leti stare mreže in vrvi, name- njene za odpad. Obnova ladij, popravila opreme, vse to zdaj skrbno kontrolirajo kapitani in delavci ladij. Zanima jih kvaliteta del kakor tudi število opravljenih ur, kajti oboje pomeni njihovo plačo. Ker je slovenski živilski trg slabo založen s cenenimi morskimi ribami in ker jim ribiška predelovalna industrija plača veliko manj za kilogram ulovljenih rib, kot pa dobijo na prostem tržišču, so se odločili za gradnjo lastne hladilnice z zmogljivostjo 8 vagonov rib. Z njeno dograditvijo bodo uspeli kriti glavne potrebe po morskih ribah v Sloveniji. Tako bodo iz želje po smotrnem gospodarjenju imeli veliko korist tudi potrošniki. V. T. na 0,50 "/o, izmeček pa od 0,85 na 0,08 “/o. V Strojni tovarni Trbovlje je bilo lani septembra še 10°/o izdelkov slabe kakovosti. Sedaj se je škoda zmanjšala na 1,7 “/o. Defektnih izdelkov je bilo lani septembra 7,3 "/o, sedaj jih le še 1,2 Ve. V tovarni ambalaže Reka je bilo slabe kakovosti 10,6 Ve lani v septembru in letos v marcu samo. še 0,7 %>. Izmeček je znašal 1,5 Vo v novembru in letos v marcu samo 0.08 "/o. Prav tako lepe rezultate so dosegli s to metodo tudi v nekaterih drugih kolektivih. V Tovarni Saturnus v Ljubljani se je znižala slaba kakovost od približno 6 Ve na manj kot IVo, v Tovarni pisalnih strojev so znižali izmeček od 5 Vo na 0,2 V«. Prizadevnost Zavoda na tem področju, to je, da tudi s filmom strokovnopropagandne narave opozarja kolektive na škodo, ki nastaja zaradi slabe kakovosti, in koristi, ki si jo lahko, pridobi, je treba vsekakor pohvaliti. Zavodu bo na tem področju potrebna pomoč strokovnih združenj in zbornic in gospodarskih organizacij, kajti izdatki za tovrstne filme so precejšnji. Koristni in potrebni pa so, saj jih lahko s pridom uporabljajo tako delavske univerze kot izobraževalni centri in z njimi opozarjajo občasno ves kolektiv, predvsem pa mlade delavce na slabosti in koristi v proizvodnem procesu. Zavod se je tokrat predstavil kot rečeno, prvič s tovrstnim filmom. S tem pa še ni zaključena njegova dejavnost. Prvencu bo sledil film »Izobraževalni center« in temu serija filmov s področja organizacije dela in podobno. Serija filmov, namenjenih proizvajalcem, z vsebino, ki bo razlagala osnovna načela določenega področja in posredovala izkušnje drugih kolektivov, je več kot potrebna. Skrbi za večjo produktivnost se torej ob uvajanju novih metod, organizaciji, pisani besedi, predavanjih in drugih oblikah pomoči pridružuje še film. Zato zaslužijo Zavod in vsi ustvarjalci in sodelavci filma za svojo prizadevnost pohvalo. P- D- OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINIDKALNEGA SVETA SLOVENSKE KONJICE Za organi še pristojnosti Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah so govorili predvsem o delitvi dohodka, ustanavljanju ekonomskih enot, volitvah obratnih delavskih svetov ter v zvezi s tem o nalogah sindikalnih podružnic. V podružnicah sicer o tem že dlje razpravljajo, predvsem še v večjih podjetjih, vendar je opaziti, da so nekatere stvari še zelo nejasne in da je še veliko nerazumevanja. Tako je na primer delegat iz TKO Zreče povedal, da so pri- njih ekonomske enote sicer že ustanovili in tudi že izvolili obratne delavske svete, vendar dlje še niso prišli. Morali bodo izdelati nova pravila, sestaviti nekatere poslovnike, dati obratnim »vetom pristojnosti — toda vse to prepočasi napreduje. Predvsem bodo morala vodstva podjetij pokazati več razumevanja. Razen v TKO Zreče bodo obratne delavske svete izvolili tudi v tovarni usnja KONUS. Začeli so že s pripravami, izvolili pa jih bodo v prvi polovici tega meseca. Delegati so menili, da sicer ni toliko važno, če jih bodo izvolili v prvi ali drugi polovici meseca, temveč je bolj važno to, da bi čimprej pričeli z aktivnim delom. Tu pa čaka sindikalne odbore še mnogo nalog, med drugim tudi ta, da bodo morali v ekonomskih enotah ustanoviti tudi sindikalne podružnice. Na občnem zboru so govorili tudi o delavcih, ki imajo doma kos zemlje ali pa stanujejo na kmetiji. Ti ljudje so običajno pri političnem delu v podjetju neaktivni. V zadnjem času pa so pogosti celo primeri, da nekateri delavci zemljo še odkupujejo in jo tako drobijo na množico majhnih parcel. Ta problem je pereč predvsem še v nižinskih predelih, kjer bo treba v bodoče računati na smotrn razvoj kmetijstva. Bolj malo pa so delegati razpravljali o delu članov sindikata v trgovini gostinstvu in kmetijstvu ter tudi o delu manjših podružnic. Kaže pa, da bo moral občinski sindikalni svet v bodoče prav tem podružnicam nuditi več konkretne pomoči. L. V. 5=5 Odbor za družbeno nadzorstvo Zvezne ljudske skupščine je pred časom razpravljal o posameznih negativnih pojavih v poslovanju gospodarskih organizacij, ustanov in javnih služb. Njegov pododbor pa je v torek razpravljal o trošenju sredstev gospodarskih organizacij in nekaterih negativnih pojavih, ki jih je moč opaziti v tekstilni industriji. Na seji pododbora je bilo ugotovljeno, da gospodarske organizacije trošijo neprimerno večji del dohodka za investicije v osnovna sredstva, razmeroma malo pa namenjajo za obratna sredstva. Računajo namreč, da bodo za obratna sredstva dobila pomoč od skupnosti. Rečeno je bilo. da je takšno pojmovanje napačno in da morajo gospodarske organizacije skrbeti, za obratna sredstva prav tako kakor za osnovna. Ob razpravi o problemih tekstilne industrije je bilo rečeno, da je analiza posameznih tekstilnih vzorcev pokazala, da nekateri ne ustrezajo standardom. Tako nekatera podjetja oškodujejo potrošnika. Potrošnikom namreč prodajajo blago, slabše kakovosti, kot je to predpisano z standardom. • Neskladnosti med trošenjem dohodka za osnovna in obratna sredstva, so zadnji čas sploh na dnevnem redu posameznih skupščinskih organov. O tem je bilo govora na seji odborov Ljudske skupščine Slovenije, na seji Zveznega izvršnega sveta in to bo spet na dnevnem redu na naslednjem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, ki bo 9. tega meseca (zasedanje je bilo sklicano za 7., sedaj pa je prestavljeno na 9. junij). Naložbe v osnovna sredstva in investicijska dejavnost sploh namreč že presega naše zmogljivosti. O tem govore tile podatki: Medtem ko naj bi se planirani narodni dohodek letos povečal za 8 do 10 odstotkov, so investicije v prvih štirih mesecih narasle za 29 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Gospodarske organizacije so od januarja do aprila letos investirale v osnovna sredstva nad 40 milijard dinarjev, v obratna sredstva pa le 6 milijard dinarjev. Pretirana investicijska potrošnja in druge oblike potrošnje vnašajo določene neskladnosti v gospodarstvo in zato se je Zvezni izvršni svet odločil, predlagati skupščini nekatere ukrepe, ki imajo sicer administrativni značaj, vendar so v sedanjih razmerah nujno potrebne. Predlagani ukrepi Zveznega izvršnega sveta imajo dva skupna cilja: • sredstev, ki jih skupnost še ni priznala kot zaslužene, naj jih ne bi trošili vnaprej; • oblikovati je treba določeno rezervo, ki naj omogoči vsem organom, da zagotovijo planirani gospodarski razvoj. Zvezni ljudski skupščini bodo predloženi ukrepi, ki se nanašajo • na obvezno točno določeno oddvajanje sredstev za investicije v obratna sredstva; • na obvezno točno določeno oblikovanje rezerv pri vseh skladih; • na obvezo komunalnih bank, da tekoča sredstva svojih komitentov (razen 30 odstotkov za investicije v obratna sredstva) naložijo pri Narodni banki; • na oblikovanje določenih obveznih rezerv pri vseh proračunih in © na polaganje dinarske protivrednosti pri uporabi inozemskih sredstev. Seveda pa bi bilo zgrešeno, če bi mislili, da je moč doseči stabilizacijo gospodarstva samo z ekonomskimi ukrepi in raznimi predpisi. Prav sedaj in na tem področju bo potrebno skupno delovanje ekonomskih in političnih ukrepov, to je, delovanje subjektivnih činiteljev, dejavnost družbenih in političnih organizacij, z drugimi besedami povedano, preudarno odločanje, za kaj bomo namenili določena sredstva. © Zvezni izvršni svet je na zadnji seji sprejel nekatere odloke s področja gospodarstva in med njimi je najzanimivejši vsekakor odlok, ki govori o predujmu pri investiranju. Odlok Zveznega izvršnega sveta predvideva: © da lahko investitorji sklepajo z izvajalci gradbenih del in proizvajalci opreme pogodbe o predujmu. ( Če se graditev kakega objekta ali nakup opreme finansira iz kreditov družbenih investicijskih skladov in kreditov iz drugih sredstev pri banki, namenjenih za investicije, lahko da investitor predujem. Za to pa mora prej dobiti privolitev banke, ki je odobrila kredit. S tem odlokom bo finansiranje gradbenih del v tesnejši zvezi z investitorjem. S tem bo preprečeno, da bi gradbena podjetja nalagala sredstva v investicije, kar se je dogajalo, če investitorji niso pravočasno poskrbeli za potrebna sredstva. Zato so zadnji dve leti znatno narasle terjatve gradbenih podjetij od investitorjev. Organi izven gospodarstva, to je proračuni politično teritorialnih enot in njihovi skladi, finančno samostojni zavodi, zavodi za socialno zavarovanje, namreč sedaj dolgujejo jugoslovanskemu gospodarstvu nad 200 milijard dinarjev za izvršena gradbena dela in druge storitve kakor tudi za razne materialne dobave. Ta denar je torej odtegnjen podjetjem, ne kroži več v gospodarstvu in zato se tem težje občuti pomanjkanje obratnih sredstev. Samo pri petnajstih večjih gradbenih podjetjih v Sloveniji so konec aprila narasle neplačane situacije za dela izvršena do konca marca na 2072 milijonov dinarjev v primerjavi 1173 milijonov pred enim letom in 566 milijonom pred dvema letoma. V vseh gradbenih podjetjih v Sloveniji niso plačana gradbena dela v vrednosti 3050 milijonov dinarjev. Namen tega odloka je, uveljaviti prakso, da gradbeno podjetje ne začne z gradbenimi deli prej, dokler jim investitor ne zagotovi ustreznega predplačila. Prav to načelo naj bi veljalo tudi za proizvajalce investicijske opreme. S takšnim načinom finansiranja investicij naj bi zagotovili solidnejše planiranje investicij v skladu z razpoložljimi sredstvi. Hkrati ob tem naj bi zmanjšali pritisk gradbenih podjetij in proizvajalcev opreme na bančna sredstva ter vskladili investicijsko potrošnjo s planiranimi proporci. Ko bo ta odlok uveljavljen, bodo dobili izvajalci investicijskih del zakonito pravico zahtevati od investitorjev, da si dejansko zagotove, sredstva, preden naroče dela. To bo prepreka proti lahkomiselnemu investiranju, ki presega določene zmogljivosti. P. D. KALEIDOSKOP Malo obrtniško podjetje — združenje krojačev, brivcev in čevljarjev — je odslovilo svojega upravnika. Kratko in malo je izglasovalo nezaupnico. Kar je sklenil kolektiv, si je upravnik obesil za klobuk. Stopil je do občinskih mož, pa še na sindikat in si tam poiskal zaščito. Svoj prav je utemeljeval z deseterimi primeri za-služnosti in požrtvovalnosti, predvsem pa z začudenim vprašanjem češ, le kako me morejo odsloviti delavci, ki sem jih jaz sam vzel v delovno razmerje. Občina in sindikat sta ga sicer vzela v zaščito, vendar pa sta prepustila zadnjo besedo članom kolektiva. To — zadnjo besedo — je upravnik kar sam pobiral od človeka do človeka. Vsakega posebej je vprašal, ali je zanj ali je proti njemu. Ko je pregledal odgovore, je užaljeno ugotovil, da bo le morah svojo pot. Ljudje so presodili: bil je naš upravnik, storil je to in ono za naše podjetje, toda, kmalu se je začel izgubljati po poslih, ki niso bili nikomur v korist. Ko je •-uredil-« delavcem osemdeset odstotkov dohodka in po nepotrebnem zapravil nekaj težkih tisočakov, je odšel »reševat« neugoden položaj v — Nemčijo. Ko se je po nekaj mesecih vrnil »s prakse«, je seveda zahteval mesto upravnika, kot ga je imel svoje dni. Toda, delavci so se med tem ozrli okoli sebe. Izbrali so iz svoje sredine dobrega pomočnika, njemu so zaupali upravniške posle. Položaj se je poboljšal: spet so zaslužili in spet je bilo delo ter red v podjetju. Pa se nenadoma pojavi stari upravnik! Kočljiva zadeva. No, v našem primeru jo je razvozlalo upravljanje. Naglo in odločno. To je bila presoja, ki je ovrednotila delo in prizadevnost človeka. ' Posledice kratkovidnosti !ž: .. iiii g:;:;:;-;: Na videz čisto vsakdanja zadeva. Podjetju primanjkuje strokovnjakov. Lahko bi jih dobili, če bi jim nudili stanovanje. Teh pa podjetje ne more graditi, ker vlaga precejšnja sredstva v rekonstrukcijo in nakup novih strojev. V resnici stvar ni čisto vsakdanja, ker se zgodi lahko le takrat, če podjetje ne vodi računa o svoji prihodnosti. Podjetje je pred tremi leti imelo na skladih toliko prostih sredstev, da bi z njimi s pomočjo občinskega ljudskega odbora lahko zgradilo primerno število stanovanj. Predstavniki Občinskega sindikalnega sveta so jim to še celo svetovali, pa so jih v podjetju zavrnili, češ, kaj se vtikate v naše zadeve, mi bomo to že sami uredili,. In razdelili so sredstva med zaposlene. Danes podjetje mirna denarja, občina jim tudi ne more zgraditi stanovanj in dokler stanovanj ne bodo imeli, ne bodo dobili strokovnjakov. H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Bohinjska Bistrica — D. KRALJ 2. »Panonija« — industrija kovinske galanterije v Murski Soboti — MIMI TOMAŽIČ V; T Zakaj preprosto, če je lahko zamotano Sklenil je, da si bo zgradil hišo. Nekaj denarja je privarčeval in nekaj si ga je sposodil. Rekel si je: »■Rabim načrt in gradbeno, dovoljenje. Potem začnem.« Toda ni bilo tako preprosto. Sploh ni bilo preprosto. Bilo je zamotano, da je joj. V trenutku, ko je odprl prva kanelijska vrata, se je znašel sredi pravcate papirnate vojne. munalna podjetja, sestavil gradbeni program in dobil potrdilo, da ni nikakršnih posebnih pogojev, veljavnih za projektiranje. Sele tedaj je lahko sklenil pogodbo za izdelavo projekta. To pa je bila le prva etapa na njegovi trnovi poti od urada do urada. Po dvaindvajsetih »operacijah« je dobil gradbeno dovoljenje občinskega ljudskega odbora. Mislite, da se je potlej ta papirnata vojna končala? Kje pa! Zidal je in hodil v urade in ko je tisto dozidal, je še hodil v urade. Vselil se je in izračunal: . »Več kot 60 uradnih postopkov in skoraj sto žigov.« Da o težavah, ki jih je imel z zidavo sploh ne govorimo. Zdaj ima hišo in preživel je že »superkolavdacijo«, hkrati pa obolel. Diagnoza: živčni zlom. Pa naj še kdo reče, da je pri nas lahko zidati hiše! (Po podatkih, ki so jih zbrali v Trbovljah) Za uniformiranost in proti njej ^fcižr ti Da bi denar ostal doma »Ja, tovariš, veste, potrebujete še...« Hodil je iz pisarne v pisarno, ves mesec je hodil, v tovarni so ga črno gledali, saj je le redko prihajal na šiht. Pet potrdil si je nabavil, da je dobil lokacijsko odločbo. občinskega ljudskega odbora, tri listine je predložil in dobil soglasje oblastnih organov, potlej je obredel šest uradov in štiri ko- Včasih so govorili: »Čevljarjeva žena in kovačeva kobila sta vedno bosi.« Zdaj pa ta stari pregovor ne drži več. Sleherni kovač bi svojo kobilo rad čimprej podkoval in vsak čevljar bi rad svojo ženo čimboljše obul. Zdaj, ko velja načelo: Kjer je uprava podjetja, tam je tudi vir občinskih dohodkov. V Postojni so razpisali natečaj za gradnjo novih delavnic in drugih objektov Avtoprome-ta. Ponudilo se je več gradbenih podjetij, med njimi tudi Splošno gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine, ki ima obilo izkušenj, kopico strojev Družbena zavest na otroškem igrišču Otroci niso imeli igrišča. Brcali so žogo po ulicah, igrali so se ravbarje in žandarje po vsem terenu. Minilo je skoraj leto dni, odkar so se na terenskem sestanku dogovorili, da bodo otrokom naredili igrišča. Niti enega ni bilo, ki bi temu nasprotoval. Vsak je bil pripravljen dati svoj delež. In ga je tudi dal. Učeni ljudje so naredili načrte, kar jih je bilo manj učenih, so prijeli za lopate in krampe, ženske so nasadile rože in posejale travo, prišli so delavci in ko so odšli, so pustili na igrišču gugalnice, vrtiljake in kočo, v kakršni naj bi »Rdeča kapica« doživela vse. tisto, kar je v pravljici preživela. Dali so še nekaj denarja, vsak ga je dal, za naše otroke so rekli, in tako je dejal tudi tisti, ki ni imel otrok. Igrišče je bilo takšno, da ga je bilo veselje pogledati. Poti, posute z belim peskom, trata in okrog nje pritlikavi plotovi, narejeni iz ukrivljenih leskovih šib, pobarvanih rdeče in belo in rumeno in modro. Sredi trate gredice, na katerih so rasli nageljni. Svečano so ga odprli. Predsednik je prerezal trak, terenska godba je zaigrala pionirsko himno, otroci so se vsuli na igrišče, podrli plotove, narejene iz leskovih šib, potancali so travo in celo utrgali nekaj rož. Sledil je sestanek prijateljev mladine, na katerem je bilo ugotovljeno: »Naši otroci ne cenijo truda svojih staršev. Njihova družbena zavest je majh-na,» In bilo je sklenjeno: »V bodoče bomo uredili dežurno pazniško službo. Vsak imetnik otrok bo nekaj dni, kadar bo pač pa razporedu prišel na vrsto, pazil, da otroci ne bi po- teptali trave, trgali rož in poškodovali plotov.« Tole je trajalo nekaj tednov. Otroci so hodili lepo po dva in dva po poteh, posutih z belim peskom, držali so se za roke in kdor je utrgal travo, kaj šele cvetko, je bil kaznovan. Izumili so celo vrsto različnih kazni, da bi jim vlili v glavo družbeno zavest. Ja, vse skupaj je trajalo sa- in 1200 delavcev, ki delajo v Anhovem, Gorici, Vipavi, Postojni, Ajdovščini, Pivki, Ilirski Bistrici, Sežani in v Mirnem. Sli so na natečaj z dobro voljo in z do amena izdelanimi načrti. Upali so, da bodo uspeli, ker so preudarno obrnili sleherni dinar. Pa niso uspeli. Zmagalo je neko majhno gradbeno podjetje iz Postojne. Res, bilo je boljši ponudnik. Za celih 10 milijonov boljši. Toda zakaj? Ne zato, ker bi bilo res sposobno hitreje graditi in za gradnjo porabiti manj sredstev, kot bi jih porabilo »Primorje«. Pač zato, ker je to podjetje — iz Postojne. Ker ga je nekdo podprl, ker se je nekdo z njim dogovoril, da bodo na natečaju .nastopili s takšno računico, ki bo drugim zaprla vrata (čeprav ta računica potlej ne bo držala), ne da bi pri tem pomislili na posledice. Da bi denar ostal doma. »Občina ga podpira,« pravijo v »Primorju«. »Kjer je uprava podjetja, tam je vir občinskih dohodkov. Mi smo na primer hoteli zgraditi nekaj hiš za naše ljudi v Gorici in v občini so takoj bili plat zvona, ker so se zbali, da bi potlej tudi upravo preselili v Gorico. Pa na to niti pomislili nismo.« Je pač tako, da še vedno velja načelo: kjer je sedež podjetja, tam je vir dohodkov. In kdo ve, koliko časa bo še veljalo. (Po pripovedovanju tovariša Alojza Rustje, predsednika delavskega sveta splošnega gradbenega podjetja »Primorje«) Pravimo: ^ »Bojevati se moramo P1'' uniformiranosti!« ,e In se bojujemo. Pa kako' tolčemo. Zlasti pri Nobena hiša ne sme biti P?“0na na drugi hiši. Nobena zgradba. Noben hotel. Vsi vse in vsak drugačen. Zvrtamo tiste milijone, trebne za začetek gradnje, P kličemo arhitekta in mu^ n3 ^ čimo, da napravi načrt. Vsak rad storil nekaj tako velike=" da bi živel še takrat, ko ni f-več ne bo. Arhitekti in inveSja torji. Teh želja pa je toliko, jih arhitekti ne zmorejo ur . ničiti, ne morejo v tako kr kem času postaviti toliko menikov sebi in investitorje Zato se dogaja: 1. da v Mariboru zidajo ono . fliafl' kot 30 °/o hiš brez dokonj^, načrto boru), načrtov (in ne samo v 2. da gradbeni inženirji dijo arhitekte in jih na ^ Čira daljša je pot, tem boljše je mo nekaj tednov. Potlej so igrišče zaprli. Z lepim in z grdim niso dobili vanj nobenega otroka. Otroška zavest je bila kljub dobri volji starejših še vedno premajhna. Zdaj otroci spet brcajo žogo po ulicah in igrajo se ravbarje in žandarje pa vsem terenu. (Tovariš, po čigar pismu smo napisali te vrstice, se je podpisal »N. N«, morebiti zato, ker se je zbal, da ga ne bi proglasili za človeka s pomanjkljivo družbeno zavestjo) Res je, radi prevažamo blago in različen material. Cim daljša je pot, tem boljše je. Dogaja se, da kupujemo paradižnike v Makedoniji, na Koprskem pa paradižniki gnijejo, da po zelje hodimo v Pulj, čeprav ga imamo dovolj pred nosom. Pa ne samo to. Tudi kamen vozimo. Z vlaki in kamioni. Čisto navaden kamen za posipanje cest. Apnenec. Mariborčani ga na primer kupujejo na Gorenjskem. Pa bi ga lahko lomili in drobili v Poljčanah, v Radljah in ne vem kje še vse, pred nosom ga imajo. Žrtvovali bi nekaj denarja in lahko bi ga koristili, toda prevoz je prevoz in tuje je vedno boljše kot domače. Čeprav so se našli ljudje, ki so vzeli v roke svinčnik in pa- PISMO NA NAS NASLOV Ena leva, ena desna in reformirana šola Tovariš urednik, lepo prosim, objavite tole pismo očeta, ki se v stiski obrača na Vas in na vse očete, kar jih je pri nas. Gre za reformirano šolo. Takrat, ko so začeli govoriti o spremembah v našem šolstvu, sem vse novosti pozdravil, zlasti pa uvedbo politehnične vzgoje in pouka v gospodinjstvu. Zdaj pa se odpovedujem mojemu takratnemu navdušenju. Ja, odpovedujem se, da veste, pa ne zato, ker bi se v tem času spremenil, pač pa zato, ker so opetnajstili moje upe in nade. V šoli se mi fant uči Potenja. Učiteljica je v en uri povedala in pokazala 40 učencem, kako naj drže pletilke in na kazalec navijejo volneno nit, in potem so začeli: »ena leva, ena desna...«, na pletilko zanke in učiteljic® jim je rekla: »Naslednji teden prinesite v šolo 10 cm dolgo pletenje« Fant je prišel domov ves obupan. Povedal mi je, kaj zahteva od njega reformirana šola, pa mami je tudi povedal, poprosil je naju za pomoč, midva pa mu nisva mogla pomagati, ker plesti sploh ne zna- pa je va. Nogavice, jopice in r. .j, vice kupujeva v trgovin1 ^ nikoli nisva pomislila, d?,ant konkurirala industriji, f a je trmoglavil: »Tavans* rekla...« Ni mi ^ drugega, kot da sem obsei ^ svoje znanke, pa nikjer n ^ našel toliko dobre -se- znanja, da bi pomagal a-mu sinu. Pa bi mu rad aIii gal, tako kot mu pom pri računstvu in kot .rbi-lagam ustroj Peltonove ne, mu pripovedujem, . je zemlja okrogla in zaKJ n2 ča nima nog. Toda P1®^ priznam. Fant pa mora jutn - .g, nesti v šolo 10 cm dolgo tenje! . k« Predlagam, da hkrati, reformiramo šolo, rei°.u;» še mo tudi starše. Ustanovim«-' n šolo, v kateri bi se starši pletenja. Ni druge PO^i-rAfl® Oče učenca reform šole viže prosijo, da bi jim dali 3 črte, ki jih potrebujejo 2® jutrišnji dan, r 3. da v vsem tem prizad® nju proti uniformiranosti dimo povsem enake hiše, K,rtjh povpraševanje po novih na .re tolikšno, da ga nihče ne .j. zadovoljiti in potlej se intari,H torji morajo zateči k sx načrtom. u{. Druge posledice te naženat«' ke pa tako zelo dobro P°z (Iž razprave zadnje $ pri komisiji' za ' stan°, pri Republiškem sindikatov) pir ter izračunali, kolik® ^0. za prevažanje kamenja 1 [jj-renjske v Maribor in ka jeni tro bi lahko s tem den t?r odprli lastne kamnolome prihranili stroške za dolg pa Mariborčani še vedno t kamenje za posipanje Gorenjske. -a In kdo ve, koliko časa bodo vozili? (Po pripovedovanju pdii risa Reberška iz . grad' za stanovanjsko njo) DELAVSKA ENOTNOST — štev. 22 — 3. junija 19«! A rai OBISK V REVIRJIH BLEJSKEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA VZDOLŽ IN POČEZ POKLJUŠKIH REVIRJEV LE-2l 280.000 DEBEL. ZLOMIL JIH JE VIHAR. 500 SEKAČEV HITI S POSPRAVLJANJEM LESA: VSAK DAN 500 KUBIKOV DO CESTE, 200 KUBIKOV V DOLINO. OB KONCU LETA BO DAL GOZD SVOJIH 60.000 KUBIKOV HLODOVINE, 30 ODSTOTKOV VEC NAD PREDVIDENIM. TO JE DAVEK, KI GA JE TERJALO NEURJE; NAPLACUJEJO PA GA DELAVCI, RAZDELJENI V MAJHNE SKUPINE, KI SAMOTARIJO V MRAČNIH, MALONE NEPREHODNIH GLOBAČAH. Možje so brskali za najpri-“*ernejšim odgovorom zavoljo Vživetja tega dne: izvolili so °ie obratne delavske svete. S ra so bile dokončno ovredno-ne pre(j nedavnim ustanovlje-ekonomske enote. Vprašanje sililo z jezika: jjj^Naj se bo zdaj predruga- “■Nekaj že, hudič bi vedel!« n Medtem ko so poležavali po Ji šradih, je kuhar v predsobi amil z glasnim ropotanjem posode glad in z njim nestrpno kaj ali ne?« toliko mladik, toliko smrek, jelš in bukev, toliko stoletnikov. V tem revirju bodo izse-kavali in sadili po svoji preudarnosti. Račune jim lahko zmeša samo slabo vreme in nihče drugi. Ce bodo potrebovali novih moči, si bodo sami izbirali delavce. Zakaj bi jim jih pošiljali iz doline in to takšne, ki bi se najraje vsak dan okopali v žganju in niso potlej za nobeno rabo. Ali pa pohajače, ki ga ožuli že sam pogled na cepin! Najceneje pa bi bilo, da si nabavijo motorke. Ta stroj odtehta človeka. To pomeni: manj »•In kje bo tisto, če bo res kaj...! Bo. Nekaj od amortizacije, nekaj od skladov za prosto razpolaganje. To ne bodo kdo ve kako veliki denarji, malenkostnim investicijam pa- bodo kos. Naposled pa: modernejša proizvodna sredstva bodo imeli, več bodo napravili, več zaslužili in više bodo naloženi dinarji, s katerimi bodo lahko po mili volji razpolagali. Logar se je prizadeval, da bi jim razložil tole, kot jo je sam imenoval, politiko gospodarjenja. Sekači so ga dokaj napeto poslušali. Tu in tam se je kdo premaknil na ležišču, da je zaškripala mreža pod njim, sicer pa je bil še zmerom najglasnejši kuhar ob štedilniku. »Le kaj packa toliko časa!« »Samo želodec te je!« »Saj za želodec tudi gre, če je že reč o denarju!« Ne, to ni bil sestanek ali konferenca. Bil je čisto navaden večerni klepet, to pot malce bolj razburljiv, a zato prav nič skop z drobnimi, hudomušnimi besednimi vpadi, ki so bogatili razpoloženje. Pomenek me je spomnil na besede sekretarja GG, ki mi jih je dejal neki dan pred tem: Tega vtisa nisem imel. Res, malo je časa za bolj premišljene, bolj organizirane pogovore. Toda gozd je neusmiljen pri-ganjalec. Porušena debla opozarjajo na nevarnost kolorador-ja. Lahko, da se naseli drobceni šesteronožec v grče posekanih stoletnikov in ogrozi s svojo žilavostjo mlado rast. Logar z Rudnega polja mi je zatrjeval: »Ne pomnim operacije, kakršna je pred nami letos. Hiteti moramo...« Pri vsej naglici pa bo pokljuški gozd še polnih deset let nebogljen otrok. Vihar mu je strašno škodoval. Nekateri predeli so tako zelo razredčeni, deformirani, od vseh strani nezaščiteni pred vetrom, da jim bo morala posvetiti sekcija za pogozdovanje dobršno mero pozornosti. In prav v tem času, ko zahteva gozd največ nege in ko zadaja obenem največ skrbi, je delovni kolektiv organiziral ekonomske enote. Ob pravem času: surova, vsakdanja praksa bo zdaj lahko spregovorila skozi delo posameznih, maloštevilnih skupin. '‘Bo-raesa.. Krompir, solata, košček x, sem si, da je v vseh, tir kočah na Pokljuki ob k ®h°du dneva v noč prav tako *°t v leseni bajti na Mrzlem udencu, kjer sem se zadržal. ..saj ta večer! Utrujeni delavci el 01?arU° z besedami, celo z ektriko, ki je sicer zastonj. j, Pa so bili vsi skupaj ahnejši v besedi. In luči so p ragali. Razvnemala jih je več im ?la.1U nsjasna predstava o nic .em dnevu. Spremembe rakomur po volji. Gozdar-J®ra že ne! . Najprej, pred dobrim letom, j. nekdo izmislil kuhinje, judje so se jih otepali. Zlasti sezonci! -.vendar so se dobre hrane časi navadili in danes bi jim izvzel te urejenosti, četudi bi Ponudil zanjo tisočak na Potem so začeli tam na upra-* raehanizacijo. Vajeni žag, ?na in sekire so morali po-trai-+' .za raotorke, vitle in za rii Kt0rie- Otepali so se novota-dan cigan uši; nekaj jih je še na eS’ z^asti starejših, ki za nič ga ne zamenjajo počasne-Sa-žaga za neprimerno hi-lso> mehanizirano sečnjo. 2rnJ°da prepričljivost dejstev s . Motorna žaga zruši i0 v eni minuti, vlečna pa Skim- ra P°* ure- Mehanizirane kra?lne ^delavcev zaslužijo pol-več kot tiste, ki delajo HU starem. ni bil° dovolj neljubih Om nič, eden več, ki 00 komandiral!« iftiei'*!!? izmed njih, edini, ki je Plotom °?ed in ie znal sukati ^ 100 žago, se je vmešal: Če nas bo ta komanda. Za v nekaj. Doslej si moral uPravoi drobiž v dolino, na *laPretrn?’ ^a se ne bo uprava še »K t kala v nas!“ b°rao za klobuk si je ne Tu . aknili!« V tre2ie uiela besedica besedo. * ali o6m Pomenku so zamo-'dnico rj^7diem delu. Imajo ria-oiočen revir. Toliko in Vsako deblo pomerijo in zapišejo v knjigo izdatkov za stanovanja, manj kuhinj, manj pogradov ... »Kje bomo dobili solde? Mislite, da od svojega, a?« Pomisleku se je postavil po robu logar: »Saj sem vam pravil, da nam bo nekaj ostalo, 'nekaj od tistega, kar ni za plače!« »Danes smo komaj na začetku vsega tega premika. Kar se administracije tiče, je stvar na dlani; kar se pa tiče delavcev, mednje le počasi pronica upravljanje in gospodarjenje v pravem pomenu. Nemara — celo prepočasi!« Večerja je bila pripravljena, toda možje se niso ganili. Bili so zaverovani v številke. »Reljeva skupina je dobila 100 din, Hasanova pa 147 din od ure, za nas še nimam izračuna!« Podatki, ki jih je stresel logar, so vzdramili celo možaka srednjih let, doma iz Volč pri Tolminu, ki je že cel večer sklanjal glavo nad neko knjigo. Zinil je: »Za pet kovačev so jih, kaj?« »Bomo videli, kaj bo pri nas!« Segel sem po knjigi, ki jo je prebiral sobesednik, a jo je mož hitro umaknil, češ nič posebnega ni, vse je izmišljeno. Bil je Karel May. »Drugih knjig ni pri Vas?« »Jaz vsaj ne vem...« »In časnikov?« . »Včeraj sem slišal Hasana, kako je robantil na upravi, ker mu jih ne pošljejo. Kaj jaz vem...« Tu se je zataknilo. Obmolknili smo. Iz nekakšne zagate nas je rešil glas v kuhinji, zdaj že nejevoljno nestrpen. Dvignili smo se. Zadržano je vsak segel po žlici. Kar je bilo na mizi, je daleč zaostajalo za mislimi, ki so se tisti večer motale po glavah sekačev v koči na Mrzlem studencu.- Doživetje tistega dne je vsakomur posebej, a vendar vsem skupaj enako predstavljalo jutrišnji dan, ki bo vendarle drugačen od vseh tistih, o katerih pokljuški revirji včasih spregovore. DUŠAN KRALJ Kaj se bo zdaj predrugačilo? Vsakdanji opravek po-jedi TOGOST OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV IN SE KOGA! V V LASTIMO SK0D0 Občinski sindikalni svet Kranj je moral pred dnevi zapustiti camping v Moščeniški Dragi in preseliti 40 weekend hišic na Gorenjsko. Občinski možje v Opatiji namreč niso računali, da bodo zaradi tega imeli škodo tudi oni sami. V zadnjem času je ponekod opaziti nepravilen odnos ObLO do investicij kolektivov v počitniške domove, opaziti pa je še vrsto drugih negativnih pojavov, ki zavirajo razvoj delavskega turizma. Občinski sindikalni svet jim bolj izplačalo: da jim Kranj se je pred leti odločil, Kranjčani zgradijo restavracijo da bo z združenimi sredstvi uredil v Moščeniški Dragi camping za manjše kolektive kranjske komune, ki sami niso zmogli tolikšnih investicij. Kupili so 40 weekend hišic, preuredili staro restavracijo, ki jo je privatni lastnik dal v najem, in zgradili najpotrebnejše sanitarije. Kljub razmeroma visoki turistični taksi je camping posloval po ekonomskem računu. Letos pa so se občinski možje v Opatiji odločili, da to pot Kranjčani ne bodo prišli tako poceni skozi. Najprej so povišali ' turistično takso na 150 din, potem so ugotovili, da camping nima zadostnih sanitarij in da je treba zgraditi nove. Kranjčani so na to pristali. Kmaiu nato so se spomnili, da je treba zgraditi tudi novo restavracijo, ker bodo tisto, v kateri so se doslej hranili, nacionalizirali in preuredili v kino dvorano. (Mimogrede naj pripomnim, da restavracija nikakor ni za to primerna.) Kranjčani pa so še vztrajali in pristali tudi na to, da zgradijo novo - restavracijo, če jim dajo pismeno zagotovilo, da bo camping ostal še toliko časa, da se vložene investicije amortizirajo, oziroma da jim popustijo vsaj pri turistični taksi. Na take pogoje pa opatijski možje niso »mogli« pristati, ker bodo menda »v bližnji prihodnosti« pričeli na tej lokaciji oni sami graditi in tako ne morejo vnaprej vedeti, koliko časa bo camping še lahko ostal. Kot že rečeno, pogajanja so se končala tako, da so Kranjčani pred dnevi svoje počitniško naselje prepeljali na Gorenjsko. Morda občinski možje v Opatiji sedaj že računajo, kaj bi se in sanitarije, ki bi bile po nejcaj letih njihova last, ali da ileži prostor neizkoriščen do takrat, ko bodo pričeli oni graditi (po vsej verjetnosti to še ne bo tako kmalu). Dejstvo je, da vsa stvar kaže ne le na sila kratkovidno politiko opatijske občine ampak tudi na popolnoma zgrešen odnos do investicij kolektivov. Vprašanje je, kako se bo odločil kolektiv Tovarne emajlirane posode iz Celja, ki ima camping v neposredni bližini in kateremu so postavili podobne pogoje. Po vsej verjetnosti bodo tudi oni zahtevali zagotovilo, da smejo ostati v Moščeniški Dragi vsaj toliko časa, da se tudi njihove investicije amortizirajo. To pa ni edini primer, ki kaže na togost nekaterih ljudi v občinskih organih upravljanja. V piranski občini na primer imajo kolektivi, ki hočejo postaviti svoje počitniške domove, velikega sovražnika v arhitektih. Ti so namreč mnenja, da delavski turizem ne sodi v obalno področje, pač pa naj ta prostor ostane za komercialno gostinstvo. Kaže, da tovariši arhitekti nimajo želje, da bi se delavski turizem dvignil, kot si želi to večina naših ljudi. In končno še droben problem, ki pa ne bo droben za počitniške domove v Portorožu. Kdor si bo namreč iz teh domov zaželel kopanja na kopališču, bo moral vsakokrat potegniti iz žepa kar dva stotaka. Morda pa bi kazalo uvesti kak popust za člane počitniških domov, ki se pridejo večkrat kopat v kopališče, šaj bi od tega potegnila izkupiček tudi uprava kopališča. T. M. k P I S .V A NAŠ NAŠtOV Ze v prejšnji številki Delavske enotnosti ste objavili kratek zapisek o neurejeni družbeni prehrani v Postojni. To me je spodbudilo, da se oglasim še jaz in napišem o tem še nekaj več. Že precej mesecev se urejanje družbene prehrane v naši postojnski občini skoraj nikamor ne premakne. V mnogih delovnih kolektivih so sicer na pobudo sindikatov uvedli tople obroke (LIV, TM1, Avtoprevoz, Javor, Žagarsko podjetje itd.), le delno pa je v Postojni, Pivki in Prestranku, torej v naseljih, kjer je največ zaposlenih v občini, urejena prehrana za one delavce in uslužbence, ki so vezani na menze. Predlogov, kako urediti družbeno prčhrano v vsakem kraju posebej, je bilo doslej že nešteto. Vse pa je ostalo le tu hrani, da o udobnosti pri jedi sploh ne govorimo. Pred časom je sicer kazalo, da bodo k temu obratu priključili še neizkoriščeno dvorano in kuhinjo Hotela Javornik, vendar je vse ostalo le pri ugotovitvi, da bo to mogoče storiti šele 1963. leta, ko bodo v Postojni dogradili nov hotel. Občinski sindikalni svet se je zavzel za to, da bi o teh problemih razpravljal tudi zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora. Ko pa je član zbora na zasedanju to predlagal in menil, naj bi za to imenovali posebno komisijo, so odgovorili, naj občinski sindikalni svet pošlje zboru najprej pismeno vlogo. Pričakovali bi, da bi vsaj po lem zbor proizvajalcev na eni svojih prihodnjih sej razpravljal o družbeni prehrani, vendar so vlogo sindikata predali sve- Mar zbor proizvajalcev ne vidi? bolj ali manj pri besedah, saj si razen sindikatov nihče ne prizadeva, da bi uredili vsaj poslovanje javnih menz. Akcija za ureditev tega problema je naletela na gluha ušesa tudi v samih delovnih kolektivih, ki se zd združevanje sredstev tudi v tem primeru niso mogli ogreti. V Pivki in Prestranku že nekaj časa poslujejo menze zaprtega tipa v obratih Javor in Živinorejsko-poljedelskem kombinatu. V Pivki so sicer želeli, da bi obstoječa menza nudila prehrano vsem zaposlenim in ne le kolektivu Javora. Vendar je Občinski ljudski odbor Postojna izdal 'odločbo, da je menza zaprtega tipa, čeprav je očitno, da bi bilo ustanavljanje še enega obrata družbene prehrane v vasi nesmiselno in nesmotrno. Isto velja za Prestranek, medtem ko je ta problem v Postojni znatno težji, čeprav ni nerešljiv. Ljudska menza dela v dveh prostorih, in sicer s takšno zmogljivostjo, da je nemogoče hitro in solidno postreči vsem 380 abonentom, kolikor se jih tu za blagovni promet in turizem, ki je dolgotrajni problem prehrane v Postojni kratko-malo »rešil« z besedami: »... zaradi ugotavljanja položaja družbene prehrane ni potrebno imenovati posebno komisijo, ker je to stanje splošno znano, če pa ima občinski sindikalni svet kakšne konkretne predloge za izboljšanje, naj jih sporoči in jih bo svet vsestransko podprl in pomagal urediti v prid izboljšanja družbene prehrane na območju občine.« Vsiljuje se vprašanje, zakaj se zbor proizvajalcev vse do danes še ni resneje lotil razprave o prehrani v mestu in čemu prepušča ta problem svetu za blagovni promet in turizem, ki za to prav gotovo ni poklican. Morda bodo k temu pridali svoja mnenja še abonenti sami. Naj bo kakorkoli, jasno je, da bo treba družbeno prehrano v Postojni čimprej urediti. Tako odlašanje in nerazumevanje odgovornih organov lahko nedvomno vsemu temu samo škodi. A. MIKLAVČIČ, POSTOJNA '' ® SEVNICA: Seminar za predsednike sindikalnih podružnic Občinski sindikalni svet v Sevnici je priredil seminar za predsednike sindikalnih podružnic. Govorili so o vlogi sindikata v delavskem upravljanju, metodah dela sindikalnih organizacij, delitvi dohodka in pravilih za delitev dohodka na osebne dohodke ter značilnosti novega finančnega sistema, hkrati pa so jim predavatelji povedali tudi nekaj o sindikalni evidenci in statistiki. Podoben seminar so imeli tudi v Novem mestu, pripravljajo pa jih tudi drugi občinski sindikalni s^eti. @ TRBOVLJE še ni pogodb med zdravstvenimi zavodi Pretekli teden je bilo v Trbovljah posvetovanje o zakonu o finansiranju zdravstva. Posvetovanje je sklical Okrajni sindikalni svet Ljubljana, udeležili pa so se ga predsedniki upravnih odborov zdravstvenih zavodov, predsedniki sindikalnih podružnic in zastopniki občinskih sindikalnih svetov Hrastnik, Zagorje, Trbovlje in Litija ter zastopniki podružnic zavoda za socialno zavarovanje. Kaže, da so se zdravstvene ustanove resno lotile svojega dela. Tako so skoro povsod izvolili samoupravne organe, izdelali nova pravila, osnutke pravilnikov o delovnih razmerjih in osnutke pravilnikov o razdeljevanju osebnih dohodkov. Le pogodbe o plačevanju storitev med zavodom za socialno zavarovanje in zdravstvenimi domovi še vedno niso sklenjene. Pri tem pa nastaja dvoje mišljenj oziroma predlogov, in sicer: zavod za socialno zavarovanje predlaga naj bi sklenili pavšalne pogodbe, medtem ko nekateri domovi menijo, da bi sklenili pogodbe za storjene storitve. Kritizirali so zavod tudi zato, ker priznava ob sklepanju pogodb v kalkulacije le lanske plače, razen tega pa se tako imenovano trinajsto plačo plus 10°/o povišanje. Predstavniki zdravstvenih domov menijo, da bi morali'zavodi priznati tudi določen procent za sklade domov, da bi le-ti lahko poslovali na samostojni osnovi. T. P—-™*'... ’ DELO ODBORA ZA DELAVSKO UPRAVLJANJE PRI OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU KRAj., Program temeljitih priprav za decentralizacijo V tovarni sulfidne celuloze in strojnih ekstraktov v Medvodah so pričeli z rekonstrukcijskimi deli. V prvi fazi bodo zgradili novo sodobno sortacijo ter 46 m visok stolp za proizvodnjo kislin sulfidne celuloze • NOVO MESTO: EE na kmetijskih posestvih V ponedeljek je bila v Novem mestu okrajna konferenca delegatov sindikata kmetijskih in živilskih delavcev. Govorili šo o razvoju kmetijstva in analizirali nagrajevanje v tej stroki. Kmetijski delavci v novomeškem okraju zaslužijo mesečno 12.000 dinarjev. Pogovarjali so se tudi o ekonomskih enotah v posameznih kolektivih ter izmenjali dosedanje izkušnje. Ekonomske enote že skoro povsod imajo ali pa jih ustanavljajo, seveda ponekod hitreje, drugje pa počasneje. Na kmetijskih posestvih, kjer so že uvedli ekonomske enote in obratne delavske svete sta se proizvodnost in gospodarski položaj podjetij že precej izboljšala. Govorili so tudi o pomanjkanju specializiranih prodajalcev za trgovine z reprodukcijskim materialom. Zbornice se bodo morale resneje lotiti tega, da bo preskrbljeno tudi za vzgojo te vrste prodajalcev. J* Člani Odbora za delavsko upravljanje pri Občinskem sindikalnem svetu v Kranju so pred dnevi obiskali vse tifite gospodarske organizacije, kjer še niso ničesar storili za nadaljnji razvoj oziroma decentralizacijo samoupravljanja. Tako so pretekli teden obiskali 9 gospodarskih organizacij trgovine in obrti. Po razgovorih so ugotovili, da delavsko samoupravljanje v teh podjetjih še ne temelji na neposrednem sodelovanju in odločanju delavcev v vseh • ŽELEZARNA JESENICE: 41 milijard za rekonstrukcijo Na zadnjem zasedanju je Centralni delavski svet Železarne Jesenice obravnaval tudi korigirani rekonstrukcijski načrt podjetja. Zaradi nekaterih vidnih sprememb in dopolnitev bodo železarji potrebovali za rekonstrukcijo 41 milijard, medtem ko so prvotno predvidevali 34 milijard dinarjev. Zaradi spremembe lokacije valjarn, ki bodo prenesene na prostrano Bovško polje gre pretežni del dodatnih sredstev za dograditev teh. S tem bo omogočen tudi razvoj topilniških obratov, kar pri prvotni lokaciji z odstranitvijo hriba Straže ne bi bilo mogoče. O celotnem elaboratu rekonstrukcije, bo pred dokončno potrditvijo razpravljal še ves kolektiv. Rekonstrukcija sama bo potekala v dveh obdobjih. V prvem obdobju, to je do leta 1965, bodo dogradili topilnice in valjarne, in s tem omogočili že tudi odplačevanje kreditov, v drugi fazi pa bodo nadaljevali z deli, ki naj izboljšajo kvaliteto proizvodov. S. T. • KRANJ: Kolektiv Tisktmine je za združitev Pred dnevi so imeli v tovarni Tiskanina v Kranju posamezni obrati sestanke, kjer so razpravljali in sklepali o združitvi s tovarno Inteks. Sestanki so bili v večini obratov zelo živahni. Delavci so se zanimali, kako bo po združitvi z organi delavskega samoupravljanja, dalje jih je zanimalo, če bodo morali z delavci Inteksa deliti sredstva, ki so jih sedaj prihranili za dopuste, koliko se bodo zvišali osebni dohodki itd. Pojasnili so jim, da bo po združitvi vsaka ekonomska enota imela svoj, obratni delavski svet, medtem ko bodo imeli centralni upravni odbor in delavski svet. Sredstva za osebne dohodke, ki so jih prihranili, bodo dobili izplačane, če bodo tako sami sklenili. Predvidoma se bodo osebni dohodki po združitvi že letos povišali za 8 %>. • NOVA GORICA Ekonomske enote tudi v kmetijstvu V novogoriški občini so tudi v večini kmetijskih organizacij ustanovili ekonomske enote, niso jih pa še organizacijsko utrdili. Ponekod se še bojijo problemov, ki naj bi nastali zaradi različne rentabilnosti posameznih obratov. Kaže, da so doslej najdalj prišli pri, decentralizaciji samoupravljanja in organizaciji ekonomskih enot v Splošno kmetijskem gospodarstvu Gorica; tu namreč že opažajo dosti večjo zainteresiranost delavcev za poslovanje. Tudi v kmetijskem zavodu so po uvedbi ekonomskih enot že dosegli uspehe pri štednji v posameznih enotah in posameznikih. važnejših zadevah. Razgovori so tudi opozorili, da v kolektivih premalo poznajo bistvo demokratizacije. Vodstva teh manjših podjetij, sindikalne organizacije, kakor tudi organi upravljanja sploh še niso razpravljali o izdelavi pravilnikov o delitvi čistega dohodka in tudi ne pravilnikov o nagrajevanju po delu. Ker nimajo urejenih teh zadev, tudi ne čutijo potreb po večjem soodločanju in zato menijo, da so jim sedanji organi upravljanja dovolj. Glede na množico problemov prav v teh manjših podjetjih v trgovini in obrti se je občinski sindikalni svet oziroma odbor za delavsko upravljanje odločil, da bo prav v teh organizacijah razvil najširšo aktivnost. Tako je odbor izdelal program dela, po katerem nameravajo analizirati predvsem naslednje: sodelovanje neposrednih proizvajalcev pri upravljanju, dalje probleme pri organizaciji upravljanja, izobraževanja in način posredovanja posameznih analiz, gospodarskih problemov in drugih važnih zadev. Tu gre še predvsem za to, kako so pripravljene seje, kako uresničujejo sklepe, dalje za oblikovanje stališč, metode vodenja sej organov in podobno. Tako bo imel celoten delovni program tri faze, in sicer: raziskovalno, kjer bodo ugotavljali problematiko, fazo razčlembe problemov in fazo analize in oblikovanja stališč. Druga skupina članov odbora za delavsko upravljanje pa obiskuje podjetja, ki so že usta- V tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič" v Kidričevem bodo po rekonstrukciji pri istem številu zaposlenih povečali proizvodnjo za dvakrat. V prvi fazi rekonstrukcije je tudi razširitev skladišč boksita. Na sliki: montaža novih prenosnih steklenih trakov ||lllllll!llllllllllllllllll!llll!l!llllllll!lllllllllll!ll!llllllllll||l!lllllllllll!lllll!lllllllllllllll!ll!llllllllll!lllllllllll!ll!!llllll|]|!l!lllllllll>illlllllllllllll!lllllll!llllllllllllll!!!lllllll!llllllll!l!llllllll^l | Brez odgovornosti | g Pred dnevi je dobil predsednik delavskega sveta v kam- g g niškem podjetju »Svit« naslednje obvestilo: »Obveščamo vas, g g da bo jutri, dne ... ob 13. uri v komercialnem oddelku pod- g 1 jetja zasedanje delavskega sveta.« (Štampiljka uprave pod- 1 {j jetja brez podpisa.) M Enaka vabila so dobili isti dan (to je dan pred zase- |j g danjem) tudi ostali člani delavskega sveta. Torej — niti be- 1 g sede o tem, kaj bodo razpravljali. g Pričakovali bi, da bo kdo izmed članov delavskega sveta g g naslednji dan na zasedanju oporekal takemu »obveščanju«, g g Toda nihče se ni oglasil. Morda to kaže, da so se člani tega g g delavskega sveta in delovnega kolektiva sploh takemu načinu m g obveščanja že privadili in je to zanje popolnoma običajno, g g Morda pa se samo slučajno ni nihče oglasil... f Vendar kaže, da le ni bilo slučajno, vsaj tako lahko skle- g m parno po razpravi, ki je pravzaprav ni bilo, čeprav so raz- g §j previjali in sklepali o važnih zadevah — o osamosvojitvi S gj nekaterih obratov podjetja, upravičenosti nabave stroja, še g g posebej pa bi morali na zasedanju razčistiti nekatere nejas- 1 m nosti v zvezi z delitvijo osebnih dohodkov itd. Torej po- g g membno zasedanje, vendar brez priprave članov delavskega g 1 sveta in brez razprave. g In vendar so tudi v tem kolektivu lani proslavljali de- g jj setletnico delavskega samoupravljanja. F. S. g lillllllllll!lll!ll!!ll!lllllllllll!ll!ll!!llllllll!ll!ll!llllllllll!lllli!lllllllll!!ll|[lllllllllllll!l!!l!llllllllllllllllllllllllll!llllllllli:!l!lllllllllllllllllllll!lli!lllllllllll!!lllllilll!lllllllll!llllllllllllllllliy novila razne organe nižjih 5 moupravnih enot, proučuje W hove sisteme dela, možnosti ® tivnosti proizvajalcev in ce, ki so dane decentraliziram organom. Tudi ta skupina bo ^ zasedanja pripravila svoje P ročilo. O obeh programih de prav sedaj razpravlja občins sindikalni svet, zatem pa b<» program dali v razpraVo izVrl nim odborom sindikalnih P00 ružnic. J- • PIVKA: Že sedem dni brez pitne vode V nedeljo so prebivalci ke opozorili na nenadno sPr membo vonja in okusa P1* vode iz vaškega vodovoda. devo si je ogledal občinski s nitarni inšpektor in uSot^~! da so čistilne naprave v voa,a vodu pravilno vzdrževane }n je voda predpisano kloriran ’ da pa je kljub temu nenavad^ umazana ter bolj podobna 1 kalni kot pitni vodi. Opažih namreč mastne madeže in P ^ vajoče človeške ribice. Zato odredili takojšnjo zaporo vojJ Tako je Pivka že sedem 3 brez pitne vode. Vodo dovažaj s cisternami 20 km daleč. ^ .e činski ljudski odbor Postojna J takoj podvzel najnujnejše af ^ pe za asanacijo struge Pivke, . jo je treba poglobiti in očiig_ v dolžini 2500 m. Hkrati bo J ba nujno urediti odtočno kan lizacijo. Vseskozi tudi PaZ ■'J.je spremljajo zdravstveno sta3Ji. ljudi, da bi preprečili eventu na obolenja. Za sedaj ni zaL kov, da bi okužena voda PuS“ kakršne koli posledice. • MARIBOR Stalna konferenca jugoslovanskih mest V sredo se je začelo v. 3nje boru dvodnevno posvetova Stalne konference jugoslova ^ skih mest, kjer razpravljal0 . izletih in rekreaciji. Zaradi ^ namičnega družbenega in ^ spodarskega razvoja naše ve, se industrijska središča 0 roma število prebivalstva v„ to središčih stalno povečuje. Z so sklenili, da bodo to posVC" vanje namenili izključno nizaciji izletov in rekreacije lovnih ljudi v teh središčih. ® LJUBLJANA: »Modna hiša — Ljubljana« V ponedeljek se je »Veletekstil" preselilo prostore na Masarykovi ces rostorih v bodo zdaj ure^ • RADOVLJICA: še enkrat pred združitvijo Pred dnevi sta se sestala oba zbora Občinskega ljudskega odbora Radovljica na zaključni seji pred združitvijo občin Bled, Bohinj in Radovljica. Govorili so o razvoju gospodarstva v teh zadnjih štirih letih. Razen tega so ugotovili, da gradnja stanovanj, trgovskih lokalov in komunalnih naprav ne gre vštric z razvojem industrije in bodo zato morali temu posvetiti v prihodnjih letih več pozornosti. Pri razvoju turizma beležijo iz leta v leto večje uspehe in so imeli v letu 1960 že več kot 135.000 nočitev. Z ureditvijo umetnega jezera Sobec in camping prostora okrog jezera so še bolj poživili turistično dejavnost, tako da je ta prijazni kotiček znan že tudi izven meja naše domovine. Na zaključni seji so izvolili tudi odbornike zbora proizvajalcev in občinskega zbora, ki bodo zastopali dosedanjo radovljiško obči.no v obeh zborih združenih občin. Za uspešno poslovanje občinskih upravnih organov, so odborniki sklenili, da bodo dobili uslužbenci občinskega ljudskega odbora za nagrado eno mesečno plačo. Odborniki obeh zborov pa bodo obiskali Velenje. N. B. Pri rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik v Trbovljah že nekaj časa dela tudi obrat za izdelovanje gradbenih profilov iz betona. Te opečne enote uporabljajo predvsem za oblaganje sten v rudniku, posebej obdelane pa dobro uporabljajo tudi v gradbeništvu, saj taka opeka nadomesti 12 navadnih opek, stane pa nekaj več kot 100 dinarjev kos. Prednosti te opeke so razen tega še velika trdnost in bitra gradnja V 48. številki »Delavske enotnosti« z dne 10. decembra lani in tudi enkrat kasneje smo pisali o neodgovorni gradnji zobne ambulante v Radovljici, zaradi česar so narasli stroški gradnje približno za 15 milijonov, razen tega pa je bil rok izgradnje za dve leti prekoračen. Zato so tedaj imenovali posebno komisijo, ki naj bi pregledala vzroke in ugotovila krivce takega poslovanja. Tedaj smo obljubili, da bomo o zaključkih te komisije še poročali. Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Radovljici, pa je komisija po skoro petih mesecih poročala o svojih ugotovitvah, kjer med drugim pravijo: Predračunska vsota po gradbenem projektu za zobno ambulanto v Radovljici je znašala okoli 18,5 milijona dinarjev. Izvajalec del SGP »Gorenje" Radovljica pa je izdal račun za nekaj več kot 22 milijonov dinarjev. Po pogodbi, sklenjeni med investitorjem Občinskim ljudskim odborom Radovljica in izvajalcem gradbenih del gradbenim podjetjem Gorenje iz Radovljice bi morali stavbo dograditi in izročiti svojemu namenu do 31. 8. 1959. Gradbeni stroški do sedaj pa znašajo že 30,258.258 dinarjev in bodo do dokončne izgradnje še večji, ker stavba še do danes ni gotova. Torej: prekoračenje za 15 milijonov in v času — skoro za dve leti. Samo za delo načrtov za to stavbo, ki po svoji velikosti in obsegu prostorov ustreza dvema večjima stanovanjema, so plačali 1,153.000 dinarjev. Vendar so bili to šele načrti brez detajlov. Med gradnjo pa so morali razne detajle menjati oziroma jih spreminjati po želji projektanta. Dalje so samo za planiranje zemljišča za stavbo, ki stoji na malo strmem terenu (stavba ni org3' podj®^® v no*? ___iti l/' V prejšnjih prostorih v Naz°^ jevi ulici pa novo trgovino z imenom na hiša — Ljubljana«. P« STOPINjAli DElAVSIlt ENOTNOSTI Še enkrat »Kdo bo plačal?« podkletena) izplačali 448-o0°tvO) nar jev. Za'gradbeno nadzors ki ie bilo zaupano uslužne^ ki je bilo zaupano ObLO, so sedaj izplačali 135.000 dinarjev, za obiske?., jektanta pa okoli 250.000 “i t jev. Te številke bodo do k ne izgradnje še znatno veC',eeVai Da se je projektant popolnoma po svoji volji, ,caz„rvot' naslednje: za kritje strehe so P pilili o predvideli ravno alumintjas čevino, kasneje pa so to na aio' projektanta zamenjali z valo'1' „01“ minijasto pločevino, ki pa je Slovenska Bistrica, kot edini P rij* vajalec tega izdelka pri n,aS’mafljS0 sko ne izdeluje in zaradi ■".fiia-količine ni mogel sprejeti na ^e, Tudi radiatorje so predviden se-ki jih ni bilo mogoče dobit* jeli' rijski proizvodnji. Dalje je P ii> tant predvidel posebna 2» okovje, tako da so morali is*, je to posebnega izdelovalca-^^ gaf ’bno nastal tudi problem s stekli^*® na- je bilo potrebno zopet PPse.tj ročilo za posebno izdelavo n ' In kaj so sklenili P° VS0d' tem na občinskem Ijudskeih , boru? Kljub temu, da so 3 j-teri odborniki grajali tako e ^ njo in neracionalno trošenj gjj narja, so po vsem tem sprtgK® le nekaj priporočil, da se stvari v bodoče ne bi P9na„a to le. Spoznali so, da je kriv ,eC projektant, investitor, iz nStv° gradbenih del in na^Sinslc' gradnje. Zato naj bi 0°,’nili. ljudski odbor, tako so 9 jflie' v bodoče za take gradnje re, noval posebne gradbene jp ki bodo nadzirali gradnJ pj da n® is-V za^jjd niku komisije še piše:_KoT^ na kraju priporoča naj se f(i. doče z družbenimi sredstv cionalnejše gospodari.« .j-j Kot je bilo videti, odb°r ^ij s sporočilom komisije ms {ir najbolj zadovoljni, verjem s,j di ne s sklepi — in ven0 „ tako sklenili. ^ pravočasno ukrepali, prišlo do takih napak. 7 dni v sindikatih Zvezni izvršni svet je ime-jjoval člana tajništva Repu-‘iskega sveta sindikatov SIo-Je®ije tovariša Romana Al-“fehta za državnega podsekretarja v Sekretariatu Zvez-nega izvršnega sveta za delo. . y ponedeljek, dne 29. maja, j® bila seja predsedstva Repu-d!u ega °dbora federacije sindikata uslužbencev in delav-Cev javnih službo. Odborniki s° razpravljali o razvoju in spremembah na področju jav-Pjh služb in med drugim o sklicanju občnega zbora, ki bo v jeseni. Dosedanjega predsednika tovariša Branka Ba-. ®a so razrešili dolžnosti, ker Je Prevzel druge funkcije. Za Povega predsednika pa so iz-v°lili tovariša Marjana Jenka, Predr ednika Mestnega sveta Ljubljana. • ZALEG: V Žalcu je bil Pfed kratkim seminar za predsednike sindikalnih podružnic kmetijskih delavcev z ob meč-13 občine, udeležili pa so se tudi predsedniki sindikal-nih podružnic kmetijskih or-Sanizacij šoštanjske občine. tem seminarju so obrav-Pavali naslednje: vsebina in metode dela delavskih svetov ^ Pogojih novega načina de-btve dohodka, s posebnim po-Pdarkom na neposrednem upravljanju, nove gospodarske Predpise, njihov pomen, vlogo komune, vlogo in naloge sin-dikalnih organizacij v novem ^'Sternu delitve dohodka in drugo. ® MARIBOR: Delavski svet gradbenega podjetja TEHNO-t^kADNJE je po štirimesečnih razpravah v kolektivu ter samoupravnih organih in politič-mn _ organizacijah podjetja sPrejel pravilnik o formiranju Ekonomskih enot. EE naj bi mia gradbišča. Menijo, da bo rmel njihov centralni delavski Svet zato, ker so ekonomske Enote nestalne (od začetka del na gradbišču do zgraditve ob-jokta) več pristojnosti, kot jih odo imeli centralni delavski Sveti v industrijskih podjetjih. • RAVNE: V Železarni Ravne so bile ob izplačilu Osebnih dohodkov razne pripombe na novi sistem delitve osebnih dohodkov v. posamez-mb ekonomskih enotah. Pn-merilo se je namreč, da so po-tamezniki prejeli manj denar-rn’ 80 ga dobili prejšnje oesece na osnovi tarifnega Pravilnika. V razprava'h so gospodarskih organizacijah pa so priprave v glavnem šele na začetku. Ponekod so šli malo delj, ter že razpravljajo o številu ekonomskih enot in pristojnostih, ki jih bodo le-te imele. Tovarna mesnih izdelkov »Pomurka« v Murski Soboti predvideva 4 ekonomske enote, na nadaljnjo decentralizacijo pa bi prešli po rekonstrukciji. Kmetijske gospodarske organizacije so že sedaj imele obračunske enote, ki so samostojno delile osebne dohodke. Pri teh organizacijah pa se pojavlja problem pasivnih ekonomskih enot, za katere še nimajo jasnih kriterijev, kako jih vključiti v decentralizirano delitev dohodka. Od kmetijskih organizacij imajo: KG Radgona 7 ekonomskih enot, Ljutomer 5, v teh pa 13 obračunskih enot, Beltinci 9, Lendava 2 in Rakičan 9 ekonomskih enot. Najmanj razčiščena so ta vprašanja v KG Kapela, kjer se opažajo centralistične tendence delavskega sveta in direktorja. • SLOVENSKE KONJICE: V Tovarni Kovli Vitanje so razpravljali o izvajanju novih IZ NAŠIH KOMEN • IZ NAŠIH KOMEN • IZ NAŠIH KOMI N • IZ NAŠIH KOMEN Hasti izstopali tisti delavci, ki .^kazali pri delu manj pri-^devnosti, kar se-je seveda Taif2^0 v maniših prejemkih, še. v80 ravno ti delavci vpra-Ve* zakaj drugi zaslužijo s. kot oni. Na sindikalnih ■hii a.n^h 50 člani Zveze ko-r "-tov pojasnjevali vzroke , stalih sprememb. Delavci, 1 dobro ’ • ■ • delajo, so sami za-naj stalni godrnjači, " e^U, _ ___________ ____________ š^ne želijo vključiti v bolj- Dortw.Spot,arjenje' gred0 ,z torni Ja- Tako so na primer v roizvodni enoti mehanične h> av*dce člani kolektiva za-toa » Vključitev enega čla-*aradi slabega dela. za? BURSKA SOBOTA: V s&bo-tm času tudi v mursk°" Pravrem °kraju mnogo raz-lavsk3'’0 ° decentralizaciji de-stj ^ega samoupravljanja, zlagani, gospodarskih or- prpvlaEiiah. Dolgo časa je tu Se ‘ac*ovalo prepričanje, da ka T'0re uvesti delitev dohod-Prji-Vj novih instrumentih šele Cof, dn^e Vto in so se zato ske n Pripravljali. Gospodar-le svr^anizacije so osredotoči-na i-0-10 Pozornost predvsem sPod ’ bodo v novem go-ozir-^kem sistemu pridobile dai v a izgubile. Tako so se-strijskcelErn okraju le 4 indu-cijeJ , ® gospodarske organiza-Prihort ?.° že oziroma, ki bodo Htov n u mesec prešle na de-enotah rj^ka P° ekonomskih MUra so: Tovarna perila ridev • ®lat*na Radenci (pred-in 233:1 u ^ ekonomskih enot karna 'Obračunskih enot), Ope-Ebotei . tomer (4 ekonomske Ekonoiv,1? Nafta Lendava (S "Pntskih enot). V ostalih gospodarskih predpisov, o problematiki rekonstrukcij ter o izpolnjevanju plana. Podobne razprave so bile tudi v podjetjih »Fužinar«, »Obrtnik« in v Gozdnem obratu. V tovarni Konus je bila širša razprava z vsemi odbori organizacij in z upravnim odborom ter delavskim svetom, kjer so govorili o formiranju ekonomskih enot, o finansiranju, rekonstrukcijah ter o dograditvi stanovanjskega bloka za delavce podjetja. • NOVA GORICA: 27. maja je bila razširjena seja izvršnega odbora sindikalne podružnice SGP Gorica, kjer so razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja v njihovem podjetju. To akcijo je sprožila sindikalna podružnica stranskih obratov, ki zahteva uvedbo ekonomskih enot in izvolitev obratnih delavskih svetov. To sejo oziroma posvet so sklicali zato, ker prepočasi uresničujejo sklepe občnega zbora sindikalne podružnice in konference ZK o uvedbi ekonomskih enot. Priporočili so delavskemu svetu, naj se v kratkem sestane in razpiše volitve v obratne delavske svete. • RUŠE: V Tovarni dušika so se po občnem zboru sindikalne podružnice lotili izdelave osnutka o uvedbi ekonomskih enot. V osnutku predvidevajo obratnim delavskim svetom sicer več posvetovalnih pravic kakor pravic o odločanju. Sodijo pa, da so s tem storili prvi korak naprej. • PIRAN: V Piranu je bil v dneh od 18. do 20. maja seminar, ki ga je organiziral Ob-> činski komite ZK za sekretarje osnovnih organizacij, predsednike delavskih svetov, upravnih odborov in direktorje podjetij o novih metodah dela političnih organizacij m decentralizaciji samoupravljanja. Na seminar so povabili tudi predsednike sindikalnih podružnic. Seminar je dobro uspel. Navzoči so izjavili, aa bodo na podobne^ seminarje oziroma razgovore še radi pu- hajali. , , • Na pobudo predsednika okrajnega sindikalnega sveta in na osnovi sklepa sej pred- • SLOVENSKE KONJICE: Odloženi seminarji Kaže, da v Slovenskih. Konjicah premalo skrbe za izobraževanje delavcev. Delavska univerza je sicer izdelala program in poskrbela za predavatelje, vendar je le malo podjetij po tem programu organiziralo seminarje. Nekateri so jih z raznimi izgovori preložili na jesenske mesece. Kakorkoli že, toda dosti ne bi kazalo odlašati, kajti potrebe po izobraževanju so velike, kar so tudi potrdili letošnji občni zbori sindikalnih podružnic. L. V. • TEKSTILNA TOVARNA AJDOVŠČINA: Vzgoja kadrov za novo predilnico Center za izobraževanje v ajdovski tekstilni tovarni je v sodelovanju z zveznim izobraževalnim « centrom tekstilne. stroke organiziral te dni več tečajev za delavce, ki se bodo zaposlili v drugi polovici leta V novi predilnici. Po novi metodi, ki jo uvajajo na tečajih, je potrebno za usposobitev delavca za upravljanje s stroji mesec in pol, medtem ko so po starih učnih metodah potrebovali najmanj pol leta. Računajo, da bodo do jeseni usposobili na ta način okoli 180 delavcev. L. K. • NOVA GORICA: Otvoritev hotela V Novi Gorici so te dni izročili svojemu namenu nov hotel. Gradili so ga leto in pol in ima 71 ležišč. Vanj so investirali več kot 100 milijonov dinarjev. Pohištvo za sobe je izdelala novogoriška tovarna pohištva. Vsaka soba ima toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Razen tega razpolaga s telefonom. Hotel je povezan s kavarno in restavracijo, ki so ju izročili svojemu namenu pred poldrugim letom. Z otvoritvijo novega hotela, ki je za Novo Gorico pomembna pridobitev, je število ležišč v tem mestu naraslo že skoraj na 150, kar bo za tamkajšnje sedstva tega organa članov predsedstva ObSS Piran zadolženo, da obiščejo nekatere gospodarske organizacije (Rudnik Sečovlje, Ladjedelnico, Piranske soline ter Hotel »Palače«) in jim nudili potrebno pomoč v zvezi s for-miranjem akonomskih enot ozi-roma decentralizacije upravljanja. nizirali seminar o delavskem upravljanju, katerega program je prilagojen specifičnosti vsakega podjetja. V. V.. • OSS NOVO MESTO: * Ustanavljanje EE lepo napreduje Na nedavni seji predsedstva okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto so razpravljali o obratnih delavskih svetih, ekonomskih enotah in ocenili letošnje občne zbore občinskih sindikalnih svetov. Decentralizacija organov delavskega upravljanja na vsem območju okraja lepo napreduje, le ponekod, predvsem po krivdi nekaterih v upravnih vodstvih kolektivov, še oklevajo. Ekonomske enote se ugodno uveljavljajo, predvsem tam, kjer imajo urejene medsebojne odnose in pristojnosti. V kolektivih, kjer so imeli prekompliciran sistem delitve osebnih dohodkov nagrajevanje poenostavljajo. J. Najmlajši na obisku v Muzeju NOB v Ljubljani stva sklada splošne porabe po zaključnem računu podjetja za leto 1961. Predlog za delitev sredstev, ki ga je izdelal uprav- Q KOPER: Lama - zastoj v izvodu Kolektiv Tovarne kovinske galanterije Lama v Dekanih pri n M Kopru se je z nemalo prizadevnostjo izkopal iz težav, ki so še J n leta 1959 zaradi nesmotrnega gospodarjenja prejšnjega vodstva p p ogrožale obstoj podjetja. Boljša organizacija dela, reorganiza- = H cija proizvodnje, kvalitetnejši izdelki in podobno so le del spre- = H memb, ki so pomagale kolektivu, da je utrdil ekonomski polo- ^ §§ žaj. Nedvomno pa jih sedaj čaka še drugo nič manj odgovorno ^ H delo — utrditi samoupravljanje in izdelati merila za nagraje- j| H vanje po delu. Trenutno jih najbolj tare izvoz, ki je bil v preteklih dveh = H letih nadvse važna postavka v proizvodnem programu tovarne. = !E Pravijo, da so temu delno krivi grosisti, ki precej omejujejo = p nakupe, ker nimajo še povsem jasnega koncepta, zaradi voliva ^ |§ devizne reforme, čeprav na zunanjem tržišču povpraševanje po n || njihovih izdelkih ni manjše. —sky Willi!!llilli!llllll!lll>lll!l>lllll!!lllllllllllil!lllllllllllllllllllllllllllllllilllUII!l!llllllll!llllli:ii!lllll!!llllllll!llllll!llllll!IIIUIIIIIIIII!ll!lllll!lllll!ll!llli:i»lllill!>lilllll!»llll!lll>»ll»>llllllllllii ni odbor so člani kolektiva na sindikalnih sestankih in zasedanjih obratnih delavskih svetov še dopolnili. Tako so menili, da je treba nameniti več sredstev za družbeni standard. Pri-pombne članov kolektiva je centralni delavski svet upošteval tako, da . so sredstva sklada splošne porabe v višini 1,272.744.208 dinarjev razdelili v štiri osnovne sklade: 234 milijonov za obratna sredstva, 474 milijonov za osnovna sredstva, 185'milijonov za splošno porabo (razne dotacije športnim in kulturnim društvom in podobno) in 380 milijonov za.družbeni standard, kar predstavlja skoraj četrtino celotnih sredstev. Od teh sredstev je bilo namensko določenih 40 milijonov za zadružno gradnjo, 5 milijonov pa za udeležbo pri individualni gradnji. S. T. potrebe za valo. dalj časa zadosto- L. K. e NOVOTEKS NOVO MESTO: Proizvodnja ni vse Tako so ugotovili v novomeški tekstilni tovarni Novoteks. Delavci, ki so potrebovali zdravniško pomoč so izgubljali dolge ure na poti v Zdravstveni dom, predvsem pri čakanju. Zato so se odločili za ureditev obratne ambulante v tovarni. Prostor so brez večjih težav našli in ga preuredili ter kupili inventar in najnujnejši instrumentarij. Zdravnik iz Zdravstvenega doma ordinira v obratni ambulanti trikrat na teden po dve uri Kako bomo letov#: V predzadnji številki Delavske enotne smo pisali o letovanju nekaterih zasavskih in primorskih kolektivov. Tokrat pa nam piše o tem naš kamniški dopisnik. Lani so imela kamniška podjetja v svojih počitniških domovih ob morju okrog 150 ležišč, letos pa bo število naraslo že na več kot 200. Po vsej verjetnosti pa bodo podjetja dogradila še nekaj hišic v počitniškem naselju na Veliki planini, kjer bo skupno že konec letošnjega leta na razpolago okrog. 200 ležišč. Ce upoštevamo samo te zmogljivosti, potem bo lahko letovalo letos v sindikalnih počitniških domovih kamniških delovnih kolektivov ob Jadranu in v planinah okrog 2800 članov sindikata aii male* manj kot polovico vseh zaposlenih. In kakšni bodo pogoji za letovanje v posameznih počitniških domovih? ■IIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIII1IIIIIIIMIIM V sredo se je pridružila novim sodobno urejenim trgovinam še nova samopostrežna za Bežigradom v Ljubljani. Nedvomno so te lepo urejene samopostrežne trgovine najbolj veseli prebivalci naselja za Bežigradom IIIIUIIIIIIIII1IUIIII11IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIUIII1 iiiimiiillllllllllllllllllllllllllM • NOVO MESTO: Največ o notranjih odnosih Letošnji občni zbori občinskih sindikalnih svetov v Novem mestu so bili P° pripravah in vsebini boljši od vseh dosedanjih. V razpravi je sodelovalo okoli 125 delegatov ali dobra četrtina vseh. Na uspeh občnih zborov so vplivala predvsem skrbno pripravljena in vnaprej dostavljena poročila, pa tudi razgovori z delegati, ki so jih občinska sindikalna vodstva organizirala že pred občnimi zbori. Živahne razprave so bile dokaz, da ljudje probleme poznajo, le pripraviti jih je treba, da o njih tudi spregovore, Povsod so razpravljali največ o notranjih odnosih, nagrajevanju, samoupravljanju in decentralizaciji samoupravljanja ter o vlogi sindikata v kolektivih. V nova vodstva občinskih svetov so na letošnjih občnih zborih izvolili predvsem precej mlajših delavcev. j. • ŠOŠTANJ: Ob pravem času Vzporedno z akcijo občinskega sindikalnega sveta, ki naj pospeši ustanavljanje ekonomskih enot in volitve obratnih delavskih svetov v Šaleški dolini je Delavska univerza organizirala predavanja o novih gospodarskih ukrepih in o delavskem upravljanju v novih pogojih. Za vse novo izvoljene obratne delavske . svete v Tovarni usnja Šoštanj,. LIK Šoštanj in TOBI v Velenju pa bodo orga- dopoldne in trikrat na teden po dve uri popoldne. Tako dobijo delavci, zdravniško pomoč, brez dolgega čakanja in dolge poti. Izpadov v proizvodnji je zdaj znatno manj. J- • SLOVENKE KONJICE: Kaj gradimo Lani so na območju konjiške občine toliko gradili kot še nikoli doslej. V Konjicah je gradbeno podjetje »Ingrad« iz Celja gradilo dva • nova objekta za tovarno usnja KONUS, isto podjetje je razen nekaterih drugih del gradilo tudi v Zrečah. Letos pa ne kaže najbolje. Medtem ko so lani predvideli, da bo nov stanovanjski blok z 323 stanovanji v Slovenskih Konjicah letos že vseljiv, pa sedaj kaže drugače. Zmanjkalo je denarja dela so ustavili* Stavba je sedaj pod streho, potrebna pa so še inštalacijska in ostala dela, kar pa bo za tako velik objekt stalo še več milijonov. Le šestnajststanovanjski blok tovarne usnja »KONUS« bo letos vseljiv. V Zrečah, kjer so lani dogradili zdravstveni dom ter pričeli z gradnjo nove šole in gasilskega doma. dela počasi napredujejo. Obe stavbi sta sicer že pod streho, toda letos ne bosta dograjeni. Na novo so letos pričeli le z gradbenimi deli v Vitanju, kjer občina gradi četverček. Mimo tega podjetje »KOSTROJ« preureja nekdanje skladišče v stanovanja za samce. Drugih večjih gradenj v tem letu pa ni pričakovati. Manjša dela so v načrtu še pri ureditvi kopalnega bazena, kar bo stalo nekaj milijonov dinarjev. Prejšnja leta so stanovanjske hiše veliko gradili tudi zasebni graditelji. samo v lanskem letu so jih postavili 16, letos pa jih bo manj. precej je pri stanovanjski izgradnji odvisno od tega, če bo občina dobila zaprošeno posojilo. v* L* • ŽELEZARNA JESENICE: 380 milijonov za družbeni standard Centralni delavski svet Železarne Jesenice je na enem zadnjih zasedanj razdelil sred- »STOL« KAMNIK V počitniškem domu podjetja »Stol« v Piranu (s 25 ležišči) je lani letovalo. 306 odraslih in 125 otrok; cena penziona za odrasle je bila 350 din, letos pa predvidevajo, da bo letovalo 249 odraslih in 105 otrok, cena oskrbnega dne pa bo 400 din. TOVARNA KOVANEGA ORODJA IN MODELIT Skupno s Tovarno usnja,nameravata odkupiti sedanje počitniško naselje »Silve« v Selcah kolektiva Tovarne kovanega orodja in »Modelita«. Delavci teh podjetij doslej niso imeli kje izkoristiti svoj oddih, čeprav bi ga bili z ozirom na težke delovne pogoje, zlasti v . Tovarni kovanega orodja, zelo potrebni. TOVARNA USNJA V Tovarni usnja je lani letovalo - 68 članov kolektiva s 85 svojci, največ seveda v lastni veekend hišici s štirimi ležišči v Portorožu. Letos pa nameravajo kupiti nekaj hišic še v pb-čitniškem naselju podjetja »Silva« v Selcah pri Crikvenici. »TITAN« KAMNIK Kolektiv Titana bo 15. junija odprl nov počitniški dom s 50 ležišči v San Simonu pri Izoli. Lani je izkoristilo svoj oddih ob morju in v planinah le 45 članov tega kolektiva, skupno s tistimi, ki jih je na okrevanje poslaLOkrajni zavod za socialno zavSFdVanje in Občinski sindikalni svet. Letos se je prijavilo že 320 ljudi za letovanje v novem počitniškem domu. Cena oskrbnega dne bo za odrasle 550 din, za otroke pa 270 din. Razliko do dejanskih stroškov bo kril kolektiv oziroma sindikalna podružnica, ki bo organizirala tudi brezplačni prevoz svojih članov v počitniški dom. Delovni kolektiv Titana sodeluje tudi v okviru skupnosti za gradnjo počitniškega naselja na Veliki planini. Prispevali so sredstva za štiri hišice. Gradnja tega naselja pa delno zaradi slabih vremenskih pogojev, delno pa tudi zaradi pomanjkljive organizacije počasi napreduje. V počitniški skupnosti Titana, Ljudske pravice in Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center v Izoli so že skoraj pri* pravljeni Opozoriti kaže še na nekaj, kar je značilno za letošnje priprave na letovanje v kamniških kolektivih. Namreč na to, da so v nekaterih kolektivih čedalje bolj odraža potreba po čim boljšem izkoriščanju počitniških domov, po izmenjavi krajev letovanja in podobno. V »Stolu« na primer kaže, da bo letos letovalo 57 članov kolektiva manj kot lani. Na vprašanje, kaj je temu vzrok, je upravnik počitniškega doma Tone Anžin pojasnil, da je veliko članov kolektiva želelo letovati v kakem drugem kraju, saj so doslej že tri leta letovali samo v Piranu. Tudi v »Silvi« pravijo, da so se že naveličali naselja v Selcah in ga bodo zato prodali. To nedvomno opozarja na potrebo po večjem sodelovanju med kolektivi pri organizaciji oddiha, če že ne na potrebo po ustanovitvi počitniške skupnosti. S. F. Piran je s svojo obalo iz leta v leto privlačnejši MMlMm ZAŠČITA PRI ODPOVEDIH DELOVNEGA RAZMERJA lilJcfilSsiigii dovanil najVeC Y?rašanj 02ir0ma nejasnosti okoli odpove- nnimat LOvnih razmerij zaposlenih. Ker se taka vprašanja zelo p.onavljaio> smo se odločili, da tokrat v celoti pojasnimo vse, Kar je v zvezi z odpovedovanjem delovnega razmerja. Delovno razmerje v pogojih delavskega samoupravljanja in delitve osebnega dohodka po delu, ni običajno pogodbeno razmerje . sklenitvijo delovnega razmerja nastane razmerje posebne vrste, iz katerega izvira vrsta pravic, med drugimi tudi pravica do upravljanja. Zato daje zakon o delovnih razmerjih s predoisi o postopku ob prenehanju delovnega razmerja ter o pogojih, po'd katerimi ‘delovno razmerje preneha, delovnemu razmerju posebno stabilnost. Zakon o delovnih razmerjih daje v čl. 339 in 342 delavcu pra-vico, da se zaradi uveljavitve svojih zakonitih pravic, za katere misli, da so mu bile kršene, obrne s tožbo na sodišče in zahteva sodno zaščito. Delovni spor pred rednim sodiščem pa lahko sproži šele po.em, ko je izčrpal pritožbeno pot pred samoupravnimi or-gam, ali če samoupravni organ o pritožbi ali ugovoru ne odloči v 30 dneh od dneva, ko je bil ugovor podan. Takšna pritožbena pot .m sodna zaščita velja tudi kadar so kršeni predpisi o odpovedih. Odpoved mora biti po čl. 303 ZDR pismena in na zahtevo delavca obrazložena. O odpovedi sklepa komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, upravni odbor ali delavski svet. .odpovedno odločbo pa izda direktor gospodarske organizacije. Delovno razmerje preneha po preteku zakonitega odpovednega roka in do konca odpovednega roka gre delavcu praviloma pravica do osebnega dohodka. Delavcem z nepretrgano delovno dobo nad 15 let v isti gospodarski organizaciji ali skupno delovno dobo nad 20 let pa gre po preteku odpovednega roka še odpravnina. _ Odpoved je nedopustna v primerih, ki jih našteva čl. 305 ZDR. Ni mogoče odpovedati delavcu, ko je bolan, ko je na bolezenskem dopustu ali na okrevanju. Ni mogoče odpovedati nosečnici in materi z otrokom do 3 meseca starosti. Prav tako ni mogoče odpovedati delavcu, ki je na orožnih vajah ali pri vojakih, da dosluži vojaški rok do treh mesecev. Odpovedati ni mogoče delavcu, dokler mu traja mandat člana upravnega odbora ali delavskega sveta, ali mandat odbornika ali ljudskega poslanca v zboru proizvajalcev. Odpovedati ni mogoče delavcu, dokler je na strokovnem izpopolnjevanju ali specializaciji in ne delavcu v času, ko dela na mladinski akciji. Tudi ni mogoče odpovedati delavcu, ki je odstranjen z dela in v času, ko teče proti njemu disciplinski postopek. Odpoved, dana v gornjih primerih, je nezakonita in neveljavna Prav tako pa je neveljavna tudi odpoved, o kateri ni sklepal pristojni organ (na primer odpoved, ki jo izda direktor brez sklepa komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ali brez sklepa upravnega odbora ali delavskega sveta). Kot neveljavno je smatrati tudi ustno odpoved, kajti zakon v čl. 303 ZDR predpisuje. da mora biti dana odpoved v pismeni obliki. Proti odločbi o odpovedi ima delavec pravico ugovora na organe samoupravljanja. Če je v pritožbenem postopku pred samoupravnimi organi zaradi nezakonite odpovedi brezuspešno ugovarjal, lahko po čl. 342 ZDR zahteva s tožbo pri rednem sodišču, naj sodišče ugotovi neveljavnost odpovedi. Tako tožbo pa mora vložiti v 30 dneh po prejemu odločbe pritožbenega organa. Delavec pa v pritožbenem postopku pred samoupravnimi organi lahko ugovarja odpovedi tudi zaradi tega, ker smatra, da je neupravičena in nesmotrna. Do II. novele zakona o delovnih razmerjih se je delavec zoper dokončno odločbo samoupravnih oraanov. s katero je bila odpoved potrjena, lahko oritožil še na arbitražni svet za odpovedi. Arbitražni s\-eti so obravnavali in preizkušali okoliščine in dejstva,, ki so važna za presojo, ali ie odpoved upravičena in smotrna. Niso se mogli spuščati v presojo, ali je odpoved zakonita,-temveč .zgoljali. je umestna s stališča pravičnosti ter zlasti z ozirom na socialni položaj delavca in možnost njegove bodoče zapbslitve. Arbitražni sveti so odpoved lahko razveljavili ali pa pritožbo zavrnili. "Njihova odločba je bila dokončna in delavec ni mogel s tožbo izpodbijati odločitve arbitražnega sveta, v kolikor v postopku ni bil kršen zakon. II. novela k zakonu o delovnih razmerjih je arbitražne svete odpravila, ker je njih delovanje poseglo v pravice organov samoupravljanja. Ustanova arbitražnih svetov je prišla v nasprotje z načeli samoupravljanja in s čl. 14 ZDR, ki pravi, da samoupravni organi gospodarske organizacije samostojno urejajo delovno razmerje. Organi delavskega samoupravljanja sedaj v pritožbenem po- i stopku dokončno odločajo o ugovoru, da je odpoved nesmotrna in j neupravičena in delavec proti taki odločbi nima pritožbene poti ! in ne sodne zaščite, ker obravnavanje smotrnosti odpovedi ni stvar i rednih sodišč. Po čl. 303 ZDR pa ima delavec pravico zahtevati, da mu da i gospodarska organizacija pismeno obrazložitev odpovedi. Odpoved brez obrazložitve, ki jo je delavec zahteval, se more smatrati 'za neveljavno, kajti delavec ima pravico vedeti za razloge odpovedi. V pritožbenem postopku delavec lahko izpodbija resničnost razlogov, s katerimi je odpoved motivirana. Odpoved z neresničnimi in skonstruiranimi razlogi, je nezakonita, ker taka odpoved brez objektivno utemeljenih razlogov krati delavcu zakonite' pravice, ki si jih je pridobil s sklenitvijo delovnega razmerja. V praksi pa je sporno vprašanje, ali ima delavec v primeru, da v pritožbenem postopku pred organi samoupravljanja brezuspešno ugovarja taki odpovedi, ki je bila izdana v predpisani obliki, ki jo je izdal pristojni organ in ki ni nedopustna po zakonu o delovnih razmerjih, pa vendar z neresničnimi razlogi krati delavcu pravico do dela in do upravljanja tudi sodno zaščito. Sedanja sodna praksa v takih primerih ni enotna. Prvo stališče je, da tožba, s katero se izpodbija resničnost odpovednih razlogov in veljavnost odpovedi, ni dopustna, ker je preizkušanje odpovednih razlogov poseg v pristojnost organov samoupravljanja. Po tem stališču, ki se sklicuje na načelo čl. 14 ZDR je sodišče pristojno preizkušati samo zakonitost odpovedi: ali je odpoved po zakonu o delovnih razmerji dopustna, ali je sklepal o odpovedi pristojni organ in ali je bila odpoved dana v predpisani obliki. Neresničnost odpovednih razlogov pa ne pomeni kršitve zakona, ker je odpovedljivost v okviru zakonitih predpisov prosta. Po drugem stališču pa je odpoved motivirana z neresničnimi odpovednimi razlogi, nezakonita in so zato redna sodišča pristojna, da ugotavljajo resničnost odpovednih razlogov ter odločijo s sodbo, da je odpoved neveljavna, če delavec dokaže, da so odpovedni razlogi neresnični in šikanozni. V pogojih delavskega samoupravljanja ni položaj proizvajalca v delovnem razmerju zavarovan samo s predpisi o formalnem postopku pri odpovedih delovnega razmerja, temveč mora biti odpoved tudi v vsakem pogledu objektivno utemeljena. Zato je nezakonita in šikanozna na primer: odpoved, ki se sklicuje na to, da je delavec v gospodarski organizaciji odveč in da zanj ni delovnega mesta, če se izkaže, da je takoj po prenehanju delovnega razmerja gospodarska organizacija sklenila novo delovno razmerje za isto delovno mesto, ki ga je zasedal prej delavec, ki mu je bilo odpovedano. Prav tako je nezakonita odpoved, ki se sklicuje na to, da delavec na delovnem mestu ne ustreza in da je bil na to že večkrat opozorjen, če se dokaže, da je svoje delo uspešno opravljal, da je bil celo za to nagrajen in nikdar opominjan itd. Ker je vsaka šikanoznost že sama po sebi nezakonita, je drugo stališče pravilnejše, bolj življenjsko in bolj v skladu s pravicami delavca in proizvajalca v pogojih delavskega samoupravljanja. Tudi sodna, zaščita v takem primeru ne pomeni poseganja v pravice organov samoupravljanja, ker se sodišča ne spuščajo v presojo smotrnosti odpovedi, o kateri lahko presojajo res samo organi samoupravljanja, temveč.»samo njene zakonitosti. J ■ _...... |Za praznik mladosti so člani prostovoljnega gasilskega društva |Stožic pripravili lj'ubl,janskim pionirjem veliko veselje. V novo* Izgrajenem športnem parku v Tivoliju so postavili majhno motor110 | brizgalko. Gasilci so jim pripovedovali o gašenju in pionirji s® | lahko sami »-poskusili-«, kako »dela« brizgalka OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA LESNIH IN GOZDNIH DELAVCEV 0 notranf ih rezervah ■ molfc! Razen decentralizacije upravljanja in odločanj3 so v naši lesno predelovalni industriji in gozdarstvi v ospredju predvsem proizvodna vprašanja. Prav 11 dve gospodarski dejavnosti sta se v primerjavi z osta' limi najmanj načrtno razvijali. Obenem sta pred' stavljali dokaj bogat izvor akumulacije, ki se je v znatni meri prelivala v druge gospodarske in neg0' spodarske dejavnosti. Tako je, čeprav ne toliko izra' žito, ostalo tudi v sedanjih pogojih gospodarjenja. opreme ter Javor iz Pivke in ^ varna pohištva Nova Gorica, vS ka s po več manjšimi podjetji. • mislijo predvsem na tuja 1 žišča, pozabljajo pa na želje dori čih potrošnikov; • usmerjajo proizvodnjo 11 »modne« artikle, v zadnjem ča® na primer na izdelovanje graCri nega pohištva klasičnih tipov, c prav imamo tega že dovolj- j Takih slabosti je še več. uvedbo novega gospodarskega stema so v podjetjih obeh sir na primer računali s prostimi ® nami hlodovine. Lesno predelov®^ ni obrati (ne vsi, mnogi pa) s poskrbeli za velike zaloge, Pre^].s čevali so hlodovino itd., zdaj Pa, j jim kvari, ker je tako hitro, K . so računali, ne morejo prede-3 ^ Z druge strani pa gozdarji P00 ( kod niso posekali toliko lesa, f- ^ bi ga po planu morali. Zdaj, ^ prostimi cenami ni nič, seveda h1.. Pravice porodnic D. D. Medvode. Vrnila sem se s porodniškega dopusta, medtem pa sem bila premeščena na drugo delovno mesto. Hkrati sem izvedela, da mi bodo delovno razmerje odpovedali, češ, da nisem za delovno mesto, ki ga zasedam, dovolj sposobna. Ali je gospodarska . organizacija upravičena, da me v času porodniškega dopusta premesti na drugo delovno mesto? Ali ima pravico odpovedati delovno raz1 merje brez vzroka in do kdaj sem zaščitena kot mati? Odgovor: Gospodarska organizacija Vam nb more odpovedati 8 mesecev po rojstvu otroka. Tudi v' primeru, da Vam po tem času odpove, imate pravico zahtevati obrazložitev odpovedi in odpovedi ugovarjati pri upravnem odboru gospodarske organizacije. Ce so odpovedni razlogi neresnični in če odpoved potrdi upravni odbor gospodarske organizacije imate možnost, da sprožite pred sodiščem delovni spor. V zvezi z Vašo premestitvijo pa smo mnenja, da je upravičena, v kolikor niste premeščeni na nižje delovno mesto. V tem primeru lahko premestitvi ugovarjate s pritožbo na upravni odbor Vaše gospodarske organizacije. Če pa gre za premestitev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista strokovna kvalifikacija, potepi je premestitev v skladu z zakonom. Pmdce umraforst^ci K. F., Maribor: Kakšne pravice imam po novem zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah kot avtor tehnične izboljšave, ki se v gospodarski organizaciji že uporablja? Koliko časa mi gre pravica do odškodnine in ali vpliva okolnost, da sem večkratni novator na določanje mojega osebnega dohodka? Odgovor: Okolnost, da ste avtor tehnične izboljšave, na formiranje Vašega osebnega dohodka nima vpliva. Pač pa ste tudi po novem zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah upravičeni do odškodnine. O priznanju pravice do odškodnine odloča delavski svet gospodarske organizacije, v kateri se tehnična izboljšava izkorišča. O' višini odškodnine ter o na- činu izplačila pa morata avtor tehnične izboljšave in gospodarska organizacija, ki jo uporablja, skleniti . posebno pogodbo. Pravica do odškodnine gre avtorju tehnične izboljšave za tri leta njene uporabe v gospodarski organizaciji. To pomeni, da se odškodnina lahko izplača enkratno, lahko pa se plačuje v sorazmerju s časovno uporabo in obsegom izkoriščanja. V tem primeru velja triletni rok. V Vašem primeru je bila, kot je razumeti iz Vašega pisma, odškodnina dogovorjena v sorazmerju s časovno uporabo in po prvem letu tudi plačana. Po čl. 86 novega zakona o patentih in tehničnih izboljšavah imate, če je /-bilo tako dogovorjeno, pravico do odškodnine v drugem in tretjem letu uporabe Vaše tehnične izboljšave. Otroški dodatek P. J., Ljubljana. Hčerka je 1. 4. 1961 izpolnila 15 let, hodi pa v 8. razred osemletke. Pravico do otroškega dodatka mi odrekajo od dneva, ko je hčer-, ka izpolnila 15 let. Ali mi gre pravica do otroškega dodatka res samo do 15. leta starosti otroka ali pa do konca šolskega leta 1961? Odgovor: Po čl. 16 uredbe o otroškem dodatku gre koristnikom otroškega dodatka pravica do dodatka za otroka, ki je star 15 let pa obiskuje redno obvezno osemletno šolanje vse dokler ne konča osemletnega šolanja, najdalj pa do konca koledarskega leta, v katerem je otrok izpolnil 15 let. V Vašem primeru Vam gre pravica do otroškega dodatka do konca šolskega leta 1961 ne pa do dneva, ko je hčerka izpolnila 15 let. Obračunavanja dela v izmenjavah R. K. Zidani most. Delam v turnusu 12 ur — 24 ur. V 16 dneh sem napravil tako 132 ur. Opravil sem torej 20 ur več kot delavec, ki dela po 8 ur dnevno in mislim, da se mora teh 20 ur obračunavati kot nadure. Podjetje pa se temu proti vi. Ali je postopek uprave podjetja pravilen? Odgovor: Pogoji, ob katerih se sme uvesti delo v izmenjavah in koliko sme trajati delo v iz- menjavah je predpisano v odloku Zveznega izvršnega sveta (Ur. 1. FLRJ, št. 13/60). Ta odlok o delu v izmenjavah z rednim delovnim časom daljšim od 8 ur ■ dnevno govori o tem, da lahko delo v izmenjavah traja do 12 ur. Za delo nad 208 ur mesečno pa pripada delavcu osebni dohodek povečan za 50 "/o. To pomeni, da se ure, ki jih delavec opravi preko 208 ur mesečno, štejejo in obračunavajo kot nadure. Po omenjenem odloku je važen torej mesečni obračun ur ne pa obračun po 16 dneh. Mandat člana deSavskega sveta »LESONIT« Ilirska Bistrica. Delavcu, članu delavskega sveta, je prenehal mandat člana delavskega sveta zaradi prenehanja delovnega razmerja. Kasneje je delavec z isto gospodarsko organizacijo sklenil novo delovno razmerje. Ali je delavec s ponovno sklenitvijo delovnega razmerja postal tudi član delavskega sveta, ker podjetje upravlja še vedno tisti delavski svet, katerega član je bil ta delavec? Odgovor: S prenehanjem delovnega razmerja je delavcu prenehal mandat člana delavskega sveta. Čeprav je tak delavec kasneje ponovno sklenil delovno razmerje z isto gospodarsko organizacijo, mu mandat člana delavskega sveta ne more oživeti, ker mu je na zakonit način prenehal. Po temeljnem zakonu o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih (Ur. 1. FLRJ št. 43/50 in 47/50) v zvezi z navodilom za izvedbo volitev delavskih svetov in upravnih odborbv gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 8/56) lahko postane delavec član delavskega sveta samo na podlagi rednih ali dopolnilnih volitev, član delavskega sveta postane lahko samo na podlagi volitev. Zaradi tega delavec z novo sklenitvijo delovnega razmerja ni postal član delavskega sveta, čeprav upravlja gospodarsko organizacijo še istf delavski svet. Član delavskega sveta lahko postane samo na podlagi dopolnilnih volitev, če so izpolnjeni pogoji po 49. točki citiranih navodil. O Odpoved in disciplinski postopek S. B. Ljubljana: Sem v državni upravi od 1. I. 1951 in imam 23 let delovne dobe. Nekaj več kot pred enim letom me je pozval eden izmed vodilnih uslužbencev, naj odpovem službo ali pa bodo uvedli zoper mene disciplinski postopek. Pol leta zatem, so me ponovno pozvali, naj odpovem službo, sicer me bodo dali v disciplinski postopek. Točno leto dni od tega, ko so me prvič pozvali, so me zaslišali in mi pojasnili, da sem v disciplinski preiskavi. Nato sem prejel odločbo brez pravnega poduka, s katero se mi odreka za 3 mesece pravica do variabilnega dela plače. Proti tej odločbi sem se pritožil, na kar sem prejel pismeni sklep, da sem v disciplinskem postopku od dne, ko sem se pritožil proti omenjeni odločbi. Ali je rok za prekinitev disciplinskega postopka? Ali bi moral, ko sem bil prvič zaslišan, prejeti obvestilo, 'da sem v disciplinskem postopku? Ali lahko moj predpostavljeni v službi zahteva, da sam odpovem službo? Ali sem upravičen zahtevati, da o moji pritožbi glede pravice do variabilnega dela plače odloči neposredno višji organ? Odgovor: Pregon disciplin- skih postopkov zastara v enem letu, ko se je zvedelo za dejanje, vsekakor pa. v dveh letih od dneva, ko je bilo dejanje storjeno. V vašem primeru lahko ugovarjate zastaranju disciplinskega prestopka, kajti iz podatkov v vašem pismu je razvidno, da Vam je eden izmed vodilnih uslužbencev že več kot pred enim letom grozil z disciplinskim postopkom, vendar ta ni bil uveden. To pomeni, da so Vaši morebitni disciplinski postopki morali biti starešini, ki je pristojen, da zahteva uvedbo kazenskega postopka, znani že pred več kot letom dni. Zakon nikjer ne zahteva, da mora starešina, ki je pristojen za uvedbo disciplinskega postopka, pismeno obvestiti o tem disciplinskega obdolženca. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka se pošlje disciplinskemu sodišču, ki določi preiskovalca in ki opravi preiskavo pod nadzorstvom predsednika sodišča. V kolektivih, ki so včlanjeni v tem strokovnem sindikatu, nimajo pripomb glede vsebinskih sprememb, ki j ih, uvel j avl j a novi gospodarski sistem. Kritizirajo pa konkretizacijo teh načel, ker se je — kot pravijo — večina gospodarskih organizacij lesne industrije in gozdarstva znašla še v slabšem položaju kot doslej. Na to vplivajo plafonirane cene hlodovine na domačem trgu (pričakovali pa so sprostitev cen), nižje izvozne premije, večje obresti na poslovni sklad in povečanje prevoznih stroškov. , Prvi izračuni resda ne kažejo najbolj rožnatih perspektiv. Drži pa tudi to, da se je razprava o novih instrumentih v gospodarskih organizacijah lesne industrije in gozdarstva vse preveč zožila na statične izračune, medtem ko se podjetja pri iskanju izhoda iz sedanjega položaja odmikajo od lastnih možnosti, kot so uvedba spodbudnejših oblik nagrajevanja, boljše izkoriščanje surovin, specializacija, kooperacija in drugo. Glede vsega tega imajo podjetja obeh panog velikanske možnosti za razvoj, povečanje proizvodnje in še večji izvoz na tuja tržišča. Vendar ustaljena praksa in pričakovanje, da bodo vse težave rešene z nekakšno pomočjo od zgoraj, tudi zdaj zavirata reševanje perečih problemov lesne industrije in gozdarstva. Predvsem gre za to, kako v podjetjih: • brez pravih analiz začenjajo s proizvodnjo nekaterih vrst izdelkov, čeprav temu tehnično in komercialno niso dorasli; ® da razširjajo proizvodni program, namesto da bi se odločili za specializacijo. Take težnje so doslej podpirali mnogi ljudski odbori, prepričani, da s tem urejajo socialno ekonomske probleme na svojem področju. Ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja takih obratov pri tem največkrat niso izračunali; • pozabljajo na proizvodno sodelovanje. Od 75 podjetij slovenske lesne industrije medsebojno kooperirajo le LIP Maribor, Brest in Stol pri proizvodnji kuhinjske s sekanjem. Kar naenkrat inia'tj : dovolj hlodovine, ki pa ji Pf/-nevarnost, da se bo pokvarila, * je ne bo mogoče pravočasno r . rezati oziroma razžagati. Ob težnjah, »kdo bo koga«, kdo bolje zaslužil na račun drugeg® 1 na račun predvidenih gospod skih ukrepov, sta — v povpr®0^ — enako prizadeta lesna indus ja in gozdarstvo. Tržna inšp6^01^ • -keP1 pa je zato zlasti na Štajer5 nekaterim kolektivom zapisala'* milijonske kazni zaradi špeku. lacij pri trgovini z lesom. robi®- O vseh teh in drugih Pr0 tS, mih, ki sta jih letno poročilo , publiškega odbora in referat Pr" načel” nan?: sednika lepo osvetlila z strani, udeleženci razprave, ,j reč tisti iz kolektivov, niso do ^ skoraj nič konkretnega. Še ' diskutantov iz podjetij je bilo t3^ malo, da so glavno besedo 'P1 g0stje' ^raŠ3' / Težko je odgovoriti na vpt nje, zakaj delegati iz podjetij P' ; bili bolj številni in manj naC -e pri svojih izvajanjih. M°rc!abii0 bilo tako zSradi strahu, da bi ^ treba priznati, da vseh težav 1® kriv novi gospodarski sist morda...? ,.0 M. GOVEKAF OB SKUPNEM OBČNEM ZBORU ObSS BOHINJ, BLED, RADOVLJICA: Delavci niso spregovorili Ob koncu razmeroma nerazgibane diskusije je posegel v razpravo predstavnik Gozdnega gospodarstva Bled tovariš Tone Svetina z utemeljeno ugotovitvijo: »Doslej ni še nihče iz vrst delavcev zaprosil za besedo in to se mi zdi napak! Problemi, o katerih razpravljamo — uveljavljanje samoupravljanja, pomen obratnih delavskih svetov, ekonomske enote so tako ali tako že na dnevnem redu vseh mogočih razprav na raznih upravnih in političnih odborih, v katerih je zastopanih le malo delavcev; problemi, pa se le tičejo predvsem osnovnih proizvajalcev, ki bi morali več ali manj prizadevno segati v diskusije. Vprašati se moramo, kje so vzroki takšne nedopustne pasivnosti ...« Lahko da je vzrok molčečnosti nekonkretnost uvodnih referatov, ki so se sukali okoli teorij, malo ali nič pa niso temeljili na vsakodnevnih izkušnjah. Tako sestavljeni referati ne vzdramijo diskusije. Se tisti delavec, ki bi sicer rad Dosegel v razgovor s tem ali onim pro- blemom, se enostavno J51 izbranih, v mnogih PrirrL'n nerazumljivih besednih kom nacij ter se premisli. jr, Nemara pa je vzrok v zm: žitvi treh občinskih sindik3^ svetov, ki obsegajo razmer , zelo široko delovno P° Ljudje se med seboj ne P°z r in zavoljo tega ne spregov Obenem ko težimo v S°SP® stvu k decentralizaciji Ijanja, politično združuj posamezne enote. Ta Prev0 vsekakor vpliva na nego10 , posameznikov, zlasti v ra?? ^ Ijanju ter v morebitnem kr, nem presojanju. Zbor Je k ^ opravičilo navedel možnost^ snejše domačnosti v razpra ^ ko bo novoustanovljena 5 kalna skupnost zaživela. Tako ali drugače, ugoto^ delegata, da je bilo na z, zastopanih 70 odstotkov de.jj, cev-proizvajalcev, a se n1 n od njih prijavil k vsekakor opozorila novoizv , ni sindikalni svet na P° 1 j, intenzivnejšega politične.?3 la v sindikalnih podruz0* med delavci. ^ p. *** DELAVSKA ENOTNOST — štev. 22 — 3. junija 1961 Danes se bosta sestala na Dunaju predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev in predsednik ZDA John Kennedy. Njuni razgovori bodo obsegali pomembna svetovna vpra-fonja. Kot poročajo, želita oba partnerja obravnavati vpra-šanje razorožitve. Pričakujejo, da bo sovjetski premier načel vprašanji Nemčije in prihodnosti Berlina. Predsednik Ken-nedy pa bo prav gotovo sprožil vprašanji, in sicer, kako naj bi koristno nadaljevali ženevske razgovore o prepovedi nuklearnih poskusov, in pa seveda vprašanje Laosa. Kaj pričakujejo od sestanka na Vzhodu in Zahodu? Po časopisnih agencijah je slika približno takale: MOSKVA: Hruščev je prišel na Dunaj v glavnem zategadelj, da se osebno spozna z ameriškim predsednikom in naveže z njim kar najbolj dobre stike. Kaže, da' se je so- DUNAJ 3. in 4. junij 1961 vjetski premier pridružil želji ameriškega predsednika, da bosta vodila tiho diplomacijo, tako da ne pričakujejo, da bo P° sestanku tiskovna konferenca, ki bo pojasnila novinarjem vsebino tega zgodovinskega sestanka. WASHINGTON: Predsednik Kennedy prihaja na Dunaj 2 dvema glavnima nalogama, in sicer, da se pogovori o tem, kako naj bi v prihodnosti tekli razgovori glede prepovedi nuklearnih poskusov in da poskusi prepričati sovjetskega Ibredsednika, naj pristane, da bi mednarodni kontrolni komi-syi dali kar se da obsežna pooblastila za kontrolo laoške nevtralnosti. Kajpak bo mladi predsednik, ki bo v ponedeljek star 44 želel kar najbolj oceniti človeka, ki vodi na-sProtni tabor. DUNAJ: Nad 200 avstrijskih, ameriških in sovjetskih funkcionarjev ter pripadnikov varnostne službe je pripravilo Use potrebno za dvodnevni sestanek Kennedy — Hruščev. današnji prvi sestanek bo v ameriškem veleposlaništvu. Kar se tiče ukrepov avstrijskih oblasti, je le-ta mobili-zirala 7000 policajev in okrog 1000 detektivov v civilu, ki bodo noč in dan bedeli tam, kjer je to potrebno. V programu sestanka Kennedy — Hruščev, ki so ga pred dnevi objavili v Washingtonu in Moskvi, je moč videti, da bosta imela oba predsednika na razpolago le deset ur za ruzgovore. Kruščev ni ničesar rekel pred sestankom. Od sovjetske tirani je javno izrazil svoje mišljenje le Anastas Mikojan, k* je rekel: »Samo dejstvo, da je prišlo do sestanka, je dobra stvar.« PROBLEM NEZAPOSLENOSTI V ZDA »KDAJ BO AMERIKA VLOŽILA VAME?« »V Pittsburghu je železniški skih središčih blodi vsak enajsti Ti podat« kažejo enega izmed si od tistih, pri katerih so rafl-zavirač, ki je že dve leti brez de- delavec po ulicah in išče delo, ki -'Sni nated0^, ki je nerU° nadz0r0Vah ^ la« je nedavno pisal neki ameri- ga ni. V osmih takih središčih ^ protisIovju s kapitaiiStično družbe- Računski stroji so spro i i re-ški list, »po strani pogledal re- je na cesti vsak osmi delavec, ureditvijo, katere okviri onemo- ^olucijo tudi ^ t)anžnem knjigo vsak sedmi in eoxaio. da bi bil ta napredek uporab- vodstvu in v zavarovalnicah. kiamni lepak borznega zastopni- ponekod pa celo vsak sedmi in f,0fa)0j da bi bil ta napredek uporab' ka, kjer je pisalo: Vlagajte v šesti. ijen za trajno zagotovitev eksistence z uporabo elektronskega si- Ameriko!« Zakon ki ga je podpisal Ken- in za boljše življenje delavcev, žara- stema, tako imenovane številčne »Sai ne morem vložiti niti v nedv, je le eden izmed ukrepov, * napredka tehnike je nature* sirno kontrole, so znižali proizvodno ročni voziček« je zagodrnjal, ki jih vlada uveljavlja v varlji- ""^“^"ubgeg^proizvod^e°fe zdaj na L95 dolarja za izdelan se-»Kdaj bo Amerika vložila vame?« vem upanju, da bo tako zmanjša- potrebnlh mnogo manj delavcev kot stavni del letala. Ta sistem moč-Ta srditi, zagrenjeni železni- la nezaposlenost, ki kljub doloce- pre. no skrajšuje čas, ki je potreben čar ie le eden iz množice pet in ni ublažitvi sedanje recesije ne To ve)ja nc Ie 7a industrijo, tem- za izdelavo določenega strojnega , J . _.v ki kaže nikakršnega pomembnejše- Več tudi za kmetijstvo. Število kmetij- dela. V elektriški industriji na . , , 7nA t h ga znamenja, da se bo skrčila, skega prebivalstva se v zda neneh- prjmer se je delovni čas skrčil nje ni aeia v z,ua. z.a e Po uradnih podatkih je bilo mar- no zmanjšuje, čeprav proizvodnja stal- od 60 delovnih ur na komaj 45 ne nekoristnosti m potrtost za- nezaposlenih med narašča, v obdobju minulih de- minut. Odstotek slabih izdelkov radi negotove prihodnosti prevze- “ 5’5 " J1 :;k,’h ’ , setih let je ameriški kmetovalec pri- ge je znižal od 50«/« pri ljudeh ma njega in sto tisoče drugih v 'f™1 na, ' . ’ .... ' delal za 28 »/• hrane več, pri čemer na 2 »/o, vse po zaslugi sistema veliki armadi brezposelnih, za- dela Po1 leta.in ciaij, i,y nunjo- je bilo T kmetijstvu zaposlenih za števiigne kontrole, skrbljenost pa zbuja tudi pri vla- aa .1Judl Pa Je brezposelnih nad 2g % manj moških, žensk in otrok kot takšnega razvoja se je di predsednika Kennedyja, ki je štiri mesece prej. Nekoč je nenehnŠ krčrio ^evno ročnih de- med predvolilno kampanjo ob- Te številke ne zajemajo de av- posiena tre jma t se eotn * lavcev, vzporedno pa je v Ame- Ijubljal, da bo brezposelnim za- cev, ki so se proti lastni volji sa- pa .e^e podobno „sodo mUči riki raslo število tehnikov in na- gotovil zaposlitev. mi umaknili »v pokoj«, ker so ^ rudarje> že!ezniCarje in delavce, meščencev. Lani se je število pr- Prvega maja, na praznik de- spoznali, da nima smis a se na- zaposlcne v jeklarski, avtomobiiski in vih znižalo pri moških za 13 mi- lavskega razreda vsega sveta, je dalte brusiti peta pn iskanju de- mnogib drugill industrijskih panogah, ženskih fe ICpnnpdv nndnisal zakon ki do- la- Prav tako nlS0 vstetl ^stl de- Število rudarjev, zaposlenih v rudni- raslo za 600.U0U, pri zenSKan se Kennedj podpisal zakon, ki ao nonrimeio za vsako de- kih rjavega premoga, se je v minulih je število drugih zvišalo za 700 loča 394 milijonov dolarjev po- - • m„7d, 7natno stirlh lesetietjih skrčilo od 700.000 na tisoč, prvih pa je ostalo skoraj moči gospodarsko ogroženim pod- °’ Pa - p. J . v 200.000, število železničarjev pa se je toliko kot prej ročjem s kronično brezposelnost- Pod njihovim normalnim zasluz- v istem obdobju znižalo od dveh mi- Amerišk. gospodarstveniki ^ jo. Namen zakona je pomagati kom_ ..... Hjonov na komaj 800.000. zmanjšanje zaskrbljeni zaradi dejstva^ tem nodročiem. da bi pritegnila . »Med marca zaposlenimi je bi- je omogočil nen€hni teh„ič„i napre- Jrtalte tem področjem, da bi pritegnila novo industrijo in razvila nove lo tri milijone nekmetijskih de- dek> ne pa m3njša proizvodnja in lavcev, ki so iz gospodarskih raz- storltVe. Inšpektorji za prvo tamo ZDA ga 0 Se je soproga ameriške-, . Dreasednika Johna Kenne-rnudila. pred dnevi v Pasku- varovaIa posebna Wk ^ Policijskih in- So ktorjev. Ko so jih izbirali, njo-t',P°ŠteVali njibovo zuna-2^° ’ e'eganco in temeljito po-So borbe iz bližine. Vsi 'in' sence prve dame 4a ri^e' Polieija je sporočila, ijhj.*16 bo objavila imen teh Da ar,ib inšpektorjev, vendar istj rečeno, da so bržkone iev'Q 80 varovaii Eisenhower-t'o p^Progo in belgijsko kralji-a iolo. Vsi so poročeni. ^ialo šale An hl,biori^uxcbwald, stalni pariški cDslte ; a ni komentator fran-faid tz.daje »New Vork He-B»4s„d‘bune«, je ob obisku S^ja lka ZDA Johna Ken- vr«? Parizu organiziral ne-^ketg^'0 “Privatne Gallupove ^tvommed francoskim prebilo obai misli francosko Ijud-ntem obisku? — se je ‘ero j.0n1’0 vprašanje, na ka-Ljud odgovoril Buchtvald: misli, da je obisk a,na „ aJa ameriška obvešče-smzba. slliba?Zakaj Prav obveščevalna ad0’ ker so Francozi pre-m6, Žcs-ir ta služba organizira ^asu86 lotijo ZDA v zad- iihipj! mislijo Francozi, da dohrVa "jetnikov za trak-^a«bra stvar? ,>00*?’ trdi Buchwald. Tudi «‘ bo D ” že sestavili komite, li^bcoskih agal izmenjavo 50!) 116 Kenned^neralov za Jacquc- ‘^1 g^nlrani bi ZDA storile s ^Ubo ^abko bi jih poslale na če i-u . ■-» p . im tam ujamejo? bove^T Amerikanci po-e faktorje,,. Dva izmed generalov, ki so organizirali 22. aprila letos v Mžiriji upor proti iranooski vladi, in sicer Mamice Chdie in iindre Zelier, so obsodili, vsakega na 15 let zapora. Ameriški gospodarstveniki jljeni zaradi dej st da je po vsaki recesiji čedalje več nezaposlenih. Po recesiji dejavnosti, ki bi zagotovila nova ino™'deiab"skraTšan delovni čas« Blur“v':‘ 1949—50 se je odstotek nezapo- delovna mesta. f rlčeno v poSu mitest^ Ta proces je še posebej pospe- slenih znižal v najboljšem pri- Za gospodarsko ogrožena ve- za delo. Le na ta način niso pri- šila ^fba a^omarizacija Velik meru na 2,7, po recesiji 1953-54 Ijajo tista področja kjer presega šli na industriji obdelujejo zdaj bloke fgsv-sTteetjf povojnfin'zadnji število nezaposlenih 6»/. vse de- daljnji deset in sto tisoči aelav motoriev povsem brez človeške pred sedanjo, pa na 5,1 »/o. Ta lovne sile. Po podatkih iz- letoš- pomoči. To pa je le elementarni odstotek je bil izhodiščna točka njega aprila je 101 od skupno 150 Poučen je prikaz, kako je ne- tip avtomatičnega stroja, za k*- za sedanjih 6,9%. poglavitnih industrijskih področij zaposlenost prizadela posamezne terirn so prijii »računarji«, ki ZDA v tei kateeoriii med drugim kategorije delavcev. Najhuje so , g bolj zapietene de- Problem nezaposlenosti se na- ZDA v tej kategoriji, mea arugim prizadeti nekvalificirani m pol- w° P oDeraciie dalje zaplete z dotokom nove de- Chicago, Los Angeles m Philade kValificirani delavci: nezaposlen p lovne sile. Zdaj namreč že zače- phia. Preostalih 49 osrednjih in- ^ vsak peti nekvalifjciran in V Texasu na primer so zgra- njaj0 prihajati povojni rodovi* dustrijskih področij je v skupini vsak sedmi polkvalificiran de- dili _ naftno rafinerijo, ki deluje miadi ljudje iz obdobja, ko je tistih, pri katerih zavzema števi- iaVec. Nasprotno pa je nezaposle- izključno po navodilih elektron- bji prirastek prebivalstva zelo lo nezaposlenih 3—6 0/» vse delov- nost med tehniki in nameščenci skega nadzornika in usmerjeval- veijk p0 statističnih podatkih ne sile. V 30 velikih industrij- sorazmerno zelo majhna. ca. Delovni uspehi so mnogo bolj- sodij0> da bo dotok nove delovne sile v tem desetletju za 40 0/o večji, kot je bil v prejšnjem. Nekateri strokovnjaki pravijo, da bo treba zagotoviti v šestem desetletju 13,5 milijona delovnih mest samo za novo delovno silo. Kaj to pomeni, najbolje ponazori podatek, da je treba zagotoviti vsak teden po 25.000 novih de- na odsluženju vojaškega roka, dr- tem. . lovnih mest. Kaj pa z delavci, ki žavljani v uniformi. Na njihove Ko sta na koncu obravnave so -e zdaj zap0Eieni, in kaj s ti-zahteve so bili oficirji velikokrat nastopili zadnji dve priči, to sta stimk kj bodo v prihodnosti iz-prisiljeni, da so se izjavili proti bda mlada oficirja, sta se posta- gabili sedanjo zaposlitev zaradi alžirskemu uporu. viia v pozor in pozdravila, ne nadaljnje modernizacije in avto- Advokati na tem procesu niso sodnike, temveč generala Challa matizacije proizvodnje... svoj položaj izkoristili v propa- in Zellerja. Ko je enega izmed Seveda je vse to povzročilo gandne namene, kot je bil to pri- njiju predsednik vprašal, kako zej0 vebke družbene probleme, mer na »procesu barikad«. Zado- to, da ni sodeloval ob času upo- Buržoazni ekonomisti so doslej voljni so bili, ker so lahko govo- ra pri aretaciji francoskega vr- nenehno trdili; da iznajdbe in rili o svojih klientih o patriotih, hovnega poveljnika v Alzinji_ ge- druge mehanične izboljšave v ki sta storila napako. nerala Gambieza, je le-ta mirno pTOiZvodnji vedno ustvarjajo no- Na sodni obravnavi, ki so jo °dgn°a^rd; -NiSem M d°l0Cen 23 ve možnosti za zaposlitev in sipo svetu krstili za »blitz-proces«, to nalogo' cer v širšem obsegu, kot znaša sta obtoženca advokati in tožilci Francija je s to sodno obrav- število delavcev, ki zaradi njih govorili devetim ljudem, obleče- navo kajpak kljub tenkočutni di- izgubijo delo. Izkušnje z avtoma-nim v paradne generalske unifor- skretnosti dobila precej gradiva tizacijo pa kažejo, da to ne drži me ki so sestavljali sodni zbor. za razmišljanje. Gradivo za raz- več. V ZDA so na primer ugoto-Fet generalov in trije predsed- mišljanje je tudi izjava vrhovne- vili, da je na gospodarsko ogro-niki visokih francoskih sodišč ni- ga poveljnika v Alžiriji generala Ženih področjih največ tistih de-so vse tri dni spregovorili niti'be- Gambieza, ki je pred sodiščem lavcev med nezaposlenimi, ki so sede, razen predsednika Mauri- tole izjavil: — Bojim se, da je izgubili delovna mesta zaradi cea Patena. Nihče med njimi ni izgubila armada zaupanje oblasti avtomatizacije, hotel povedati, kaj misli o vsem in ljudstva! Miloš Marinovič IZGUBLJENA PARTIJA To je bil eden izmed najkrajših, pa vendar hkrati najbolj zanimiv sodni proces v modemi zgodovini irancoske republikeTsodmr obravnava pa je bila tudi ena izmed najbolj pomembnih, kajti na zatožni klopi nista bilasamo dva »odpadnika«, temveč so bili vsi tisti francoski oficirji, ki še danes upajo v pomembno vlogo vojske v državni politiki.__ Generala Challe in Zelier zagotovo nista glede na vse dogodke največja krivca za aprilski upor. General Challe gleda na vse dogodke po svetu skozi očala vojaške logike. Zaupa v svoje sposobnosti do te mere, da drugim negira pravico, da bi ga kritizirali. Ko je videl tistega »partija Skrivnosti saharskega peska , ■ »nartiia Nekateri afriški časniki so ob- stra za alžirska vprašanja Louisa gacije je alžirska delegacija po- žirske vlade smatra, da je pred- aprilskega dne, da je 'Partija !,eKa, al ea tedna raz- Tnxa ki ie na seii razložil vse polnoma zavrnila in napovedala, vsem potrebno izpolniti politične izgubljena«, je pohitel razobesiti teiali bilanco p g mogoče argumente, od geograf- da bo svoje stališče o tem razčle- pogoje in se šele potem lotiti nebelo zastavo. . f0™™ v Lvianu. gu mug ^ zgodovinski’h in se trudil, nila prihodnje dni. katerih vprašanj o uresničitvi Na tej sodni obravnavne bdo ta ^• bila ukinitev da bi dokazal, da Sahare ne bi Po nekaterih informacijah ima referenduma o samoopredelitvi precej čudnih izjav in že boi posežena ^ ^ ^ ^ potrebno števati v refe- francoska delegacija povsem raz- Seveda pa je moč opazit po čudnih misli. Večkrat sploh n ^ivmh prihajajo iz Alžirije, rendumu o samoopredelitvi, kajti lično stališče o tem, kaj naj bi drugi strani, da kakor koli in s bilo mogoče točno vedet1 ai macijan, k pri j , ^ ^ ne dstavlja celote z Al- referendum alžirskega prebival- komerkoli govorijo Francozi o govori priča javne obtožbe al ^Jre k 3 ’ jhološkega zna- žirijo. Argumente francoske dele- stva rešil. Delegacija začasne al- prihodnosti Alžirije, ne morejo °^Beotovftf'zakaj je ostal™ ča?aIn delneVesničitve; umetno izdvojiti vprašanj a _Saha- general zvest Parizu, oni polkov- H Premestitev Ben Bele in nik na da ie povezal svojo usodo njegovih tovarišev predstavlja z uporniki Točno je: večina ge- samo izboljšanje njihovih mate- neralov, ki so bili za svojo zve- rialnih pogojev. Za njih pa_ pre- stobo zdaj uradno povišam, je mestitev m važna, kajti živijo odbilo da se pridružijo Challu samo za akcijo; in Zelieriu in sicer izključno za- ■ Izpustitev na svobodo prvih tegadelj ker so smatrali, da je zapornikov, med katerimi pa ni upor »slabo organiziran.« Števil- niti enega borca; ni višii oficirji so ostali na »dobri ■ Novinarjem so izdali dovo-strani« zato, ker so se odločili, ljenja (ne vsem) in Jih povabili da bodo storili tako kot njihovi v Alžirijo, da na kraju samem predpostavljeni. Neki general je vidijo, kako se vsi ti ukrepi ures-postal zdaj vrhovni inšpektor ne- ničujejo. . , kega rodu francoske vojske zato, Komentarji in domneve so ta-tako ie vsaj sam priznal, ker je ko kot vedno zelo različni. Kaze odločitev prepustil svojemu nepo- pa, da so se razgovori v Evianu srednemu poveljniku. le premaknili m da so postali ne- godna obravnava pa je seveda koliko bolj živahni. Obe strani, odkrila tudi nekaj resnic. Med alžirska in francoska, sta se lotili niimi eno mogoče največjo, in konkretnih vprašanj, med katen-naVboli daljnosežno: edini, ki so mi je vprašanje o načelih samo-se z vsemi silami upirali uporu, opredelitve P^lo v pm plan. SO bili vojaki »s kontinenta« — Seveda pa je bdo pri tem najbolj regularno vojske, mladi delavci, zanimivo prizadevanje predstav-kmetje, “intelektualci, ki so bili nika francoske delegacije, mim- Tiskovna konferenca predstavnikov začasne alžirske vlade re. Ekonomsko bogastvo Sahare v prvi vrsti najbolj zanima francosko delegacijo. Seveda pa člani francoske delegacije, kadar govorijo o Sahari, govorijo ie o teritorialnem pojmu- Ne govorijo pa o tistem, kar se skriva globoko v saharskem pesku. To bogastvo pa dobro poznajo vsi Alžir-ci. In ker je to bogastvo njihovo, bo Francozom težko prepričati kogar koli, da je Sahara zanimiva samo zato, ker ima toliko peska... Posebno vprašanje pa je tudi vprašanje predstavništva alžirskega ljudstva. Nekateri krogi, ki so blizu francoski delegaciji v Evianu in Ženevi, namreč trdijo, da delegacija začasne alžirske vlade »ne predstavlja vsega alžirskega ljudstva« in da po tem ne more nastopati v sedanjih razgovorih kot enakopraven partner, temveč samo kot »stranka, ki se bori«. Ko smo se pred dnevi ; pogovarjali z enim izmed upravnikov delavskih univerz o tem, da je vodstvo nekega podjetja z negodovanjem sprejelo njihov seminar za delavce v podjetju, saj je po tem seminarju začelo v podjetju »vreti« — je upravnik nekako v opravičilo dejal: »Teh primerov pa ni bilo več, samo eden. ..« Občutili smo, da tovariS misli, da ga za ta primer kritiziramo. Mi pa smo bili le veseli tega konkretnega primera, ki govori o tem, da je tak seminar v podjetju kovni izobrazbi na-neki višji ravni, a jim je družbena izobrazba, da bi našli svoj pravi položaj v novem sistemu, še celo potrebna. Ce s tega stališča ocenjujemo dosedanje programe, so gotovo še preveč splošni, predavatelji ne dajejo odgovora ljudem na tisto, kar bi si želeli pojasniti v svojem podjetju, ustanovi. Predavatelj, ki naj bi vodil seminar v podjetju, bi moral danes predhodno od predsednika delavskega sveta, preko direktorja, sekretarja Zveze komunistov, sindikalne organiza- Na dnevnem redu: DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE — če je dobro pripravljen in izhaja iz problemov podjetja — lahko odlična aktivizacija slehernega člana kolektiva, saj lahko le tako odkrije svoj položaj, položaj proizvajalca v novem gospodarskem in družbenem sistemu in le od tod se lahko povzpne do razumevanja tega družbenega sistema v celoti, njegovih novih silnic, silnic procesa še nadaljnje demokratizacije. Nedvomno so naloge delavskih in ljudskih univerz na področju družbene vzgoje v času, ko uvajamo nov družbeni sistem, še večje kot doslej. Nosilci tega družbenega procesa postajajo proizvajalci sami, seveda skladno s formiranjem njihove zavesti o tem. Od družbenega izobraževanja članov delavskega in družbenega upravljanja bodo morale torej delavske univerze preiti k družbenemu izobraževanju samih proizvajalcev, članov kolektivov. O teh novih nalogah, ali bolje rečeno, o tej novi miselnosti, ki jo morajo dojeti vsi tisti, ki \ odiio. upravljajo delavske univerze ali pa so njeni predavatelji, je pred dnevi kot -o najpomembnejši nalogi razpravljal svet Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije. To je bilo še posebno pomembno prav zdaj, ko delavske univerze že pripravljajo programe za novo sezono in ko se bodo morale o tej novi orientaciji za svoje delo na področju družbene vzgoje skrbno pogovoriti s političnimi organizacijami svojega kraja. Zakaj je danes potrebno govoriti o družbenem izobraževanju in ne o družbeno-ekonomskem in politično-ideološkem, kot smo bili doslej tega navajeni. ¥a delitev Je v svojem bistvu formalna in mehanična, lahko pa skriva v se- bi ideološki problem: tako na eni strani nevarnost suhega ekonomi-ziranja in tehnokratskega razlaganja, odmaknjenega od splošnih družbenih premikov, na drugi strani pa zopet nevarnost ideološkega teoretiziranja, odtrganega od naše prakse. Nevarnost se torej skriva v tem, da ljudi nekaj poučujemo, a jih ne usposobimo za akcijo. Delavske univerze so na področju družbene vzgoje doslej nedvomno mnogo storile. Toda največ za člane delavskega samoupravljanja, člane družbenega upravljanja, zanemarile pa so ob tem kolektive. Se manj pa so storile tako za prve kot druge v družbenih službah, strokovnih službah, pozabljale so na vodilno osebje v podjetjih — skratka, največ za delavce-upravljavce, zelo malo pa za posameznega člana kolektiva, ki naj bi postal zdaj soupravljavec, pd tudi za vse tiste, ki so po svoji splošni in stro- cije, pa občine, poizvedeti za probleme znotraj podjetja in na tem zgraditi svoja predavanja. Tako izobraževanje bi resnično lahko dalo podporo nadaljnjemu procesu samoupravljanja v podjetju. Doslej pa smo se dostikrat zadovoljevali z razlago pravnih predpisov, suho ekonomsko razlago, razlago pojmov in kategorij, kar vse je ljudi obremenjevalo ne da bi ob tem dobili spodbude in si znali ustvarjati določena stališča ob številnih problemih. Skratka, seminarje in tečaje, ki naj odslej izobražujejo vse člane kolektivov, moramo prilagoditi problemom podjetij, ustanov, razmisliti o čimbolj privlačni obliki izobraževanja (obnesli so se že razgovori za zeleno mizo ali intervjuji), ki naj poslušalce aktivizira, razlagati jim moramo nazorno (n. pr. na osnovi lastnega tarifnega pravilnika) in jih tako usposabljati za spremembe, v katerih morajo zavestno sodelovati. Dosedanja deduktivna metoda izobraževanja, to se pravi prehajanja s splošnega h konkretnemu, vsebinsko ne odgovarja namenu, ki ga moramo s tem izobraževanjem doseči. Ze prej smo rekli, da mora posameznik najprej spoznati svoj položaj v novem sistemu, da bo lahko dojel celoto. Nova metoda, ki bo seveda težja, induktivna, to se pravi prehajanje s konkretnega k splošnemu, nosi torej v sebi ideološko bistvo nadaljnjega dela delavskih univerz na področju družbenega izobraževanja. Z njo moramo doseči večji uspeh v kolektivih, kjer novi sistem prinaša vrsto sprememb, pa naj gre za gospodarske organizacije, šolstvo, zdravstvo itd. Takšen način predavanja pa seveda terja od predavateljev ne samo androgoškega znanja, temveč tudi, da problem, ki ga obravnavajo, res vsestransko dobro poznajo. Zveza delavskih in ljudskih univerz bo zato že v kratkem pripravila simpozij za predavatelje o delitvi dohodka in tako vplivala na vsebino njihovega predavanja. Ta praksa naj bi postala stalna. Podoben simpozij bi bil namenjen predavateljem, ki bi predavali o spremembah v našem šolstvu. To je le nekaj misli o bodoči orientaciji pri delu na področju družbenega izobraževanja, o čemer je govoril na seji sveta tovariš Ivo Tavčar. Prihodnji teden bomo v Pogovorih 61 objavili v celoti njegov uvod v razpravo o tem problemu, referat o nadaljnjem razvoju delavskih in ljudskih univerz tovarišice Tilke Bla-ha in razpravo predsednika ideološke komisije CK ZK tovariša Janeza Vipotnika. S. G. CEMII NEZAUPANJE? Več samoupravnih pravic kolektivu Izobraževalnega centra Ravne na Koroškem bi lahko Na prvi videz vse v najlepšem zaupanje, saj drugače ga sploh ni Ijanje kolektiva. S tem bi se samo- v skladih centra, pa oi redu. Dovolj denarja, predavateljev moč imenovati, do kolektiva izobra- stojnost centra, njegova odgovor- moupravni organ s sode. pi in inštruktorjev prav tako, lepe no- ževalnega centra, po drugi strani pa nost in dolžnosti napram ustanovi- vsega kolektiva povsem sam ^ ve delavnice, opremljene s potreb- spet poudarjati, da je sploh in v telju, družbi kot celoti samo še po- gospodaril in bi ne bilo v n vsem povsem samostojna izobraže- večala. Lahko bi dosegli tisto, kar primeru potrebno iskati o ^ valna institucija. vnaša novega v šolstvo zakon o fi- za sklepe o finančnih probleffl Delo centra usmerja in vodi nansiranju šol, kar prinaša novega delavskem svetu ustanovitelja- ^ ali lent ca tndi v družbene in ekonomske odnose Vzrok, da je samostojnos nimi stroji,, orodjem, sodobne učilnice — skratka vsi tisti pogoji, za katere si tako zelo želimo, da bi jih imela vsaka šola. Pa vendar, ko sem se globlje seznanil z življenjem in delom te šole, ko sem globlje po-bezal v odnose — mislim predvsem v družbene in ekonomske odnose znotraj šole in med šolo in ustanoviteljem, ko me je šola zanimala predvsem kot samostojna izobraževalna institucija, nisem mogel z vsem soglašati. In v svojo beležko sem ob pojasnilih, ki sem jih dobil na upravi šole, pripisal nekaj pripomb, ugovorov in pomislekov. Ti, iz beležke iztrgani listi, so takole popisani: Od ustanovitve pa do danes je Metalurška industrijska šola v Ravnah večkrat spremenila svoje ustanovitelje, od ministrstva za težko industrijo, preko okrajnega ljudskega odbora, do Železarne. Zadnja sprememba pa je šolo doletela leta 1959, ko je železarna na Ravnah ustanovila svoje izobraževalno središče in vanj vključila tudi šolo ter tako organizirala enovit sistem izobraževanja svojih kadrov. Le-ta je usmerjen v dve smeri, v izven-šolsko in redno šolsko. V tem primeru torej ne gre več za dve izobraževalni instituciji, temveč za eno samo — Izobraževalni center Ravne na Koroškem. Center ima status zavoda s samostojnim finansiranjem. Zamisel ustanovitelja, da združi izobraževalni center podjetja s šolo in da tako združi funkcije obeh institucij, je dobra. Tako so po eni strani odpravili razmejitev med redno šolsko smerjo izobraževanja ter sistemom izobraževanja za delovna mesta. Po drugi strani pa omogoča ta sistem tudi smotrno izkoriščanje finančnih sredstev, zagotavlja zadostno število predavateljskega in instruktorskega kadra, smotrno izkoriščanje prostorov, delavnic, učil, šolske opreme, učnih pripomočkov ... Nedvomno, dobra rešitev! Povezava med centrom in Železarno je dvosmerna. Direktor izobraževalnega središča je neposredno odgovoren direktorju Železarne in preko njega delavskemu svetu. V horizontalni smeri pa je center povezan z ustanoviteljem preko svojega upravnega odbora s tehničnim, sektorjem in kadrovsko socialno službo podjetja. . . . -'f Horizontalna smer povezave med izobraževalnim centrom in Železarno pravzaprav ne more biti drugačna, če je osnovna naloga centra, da vzgaja kader predvsem za potrebe ustanovitelja. A kaj je s to vertikalno povezavo? Ali ni nekoliko nesoglasja z osnovno težnjo upravni odbor ali,, kot ga tudi imenujejo, šolski odbor.' Vanj imenuje člane občinski ljudski odbor, delavski svet Železarne, sindikalna podružnica železarne, svoje predstavnike pa volijo tudi člani predavateljskega zbora, dijaki in udeleženci seminarjev oziroma tečajev. Upravni odbor cen- braževalnega središča pravz:. ju, da gre v teffl VM \ meru bolj za nekakšen obrat ;ap^ ne*8 novi gospodarski sistem. Za izvenšolsko smer izobraže- samo na papirju, vanja se sredstva, stekajo v center od vsakega seminarja pose- gospodarske organizacije, ^ bej in na osnovi predčasne kal- izvajalci se nimajo vseh p 0(jjr' kulacije. Ta kalkulacija je pav- locanja in samostojnega^ šalna in pripravljena s pomočjo pa ;j,e J6™:^sredslf izračunov za povprečno število miranja in razdeljevanja sr tem pa seveda ne kaže valne institucije v vsem . izo< z gospodarsko organizacijo, tr. 'jj ji je prepustiti vse tiste pravit f dolžnosti upravljanja, samosti 3 ga gospodarjenja, katere že zase kolektiv. Nedvomno pa ^ člani kolektiva tudi v tem Prl... še vedno iskali stik z ustanovite^ povsod tam, kjer je le-ta .nep0j[oV, no zainteresiran: na profilih ka ^ na dobi šolanja, na učnih načrtij1: BOJAN SAMARI1’ Odlikovanje Slavku Šuligoji* Pretekli torek je bila vn^j5ss SVC‘aa^ gani poslancev v Ljubljani lu^!6eA' slovesnost, na kateri je Prer... nik Republiškega sve1 Svobod in prosvetnih Slovenije t ovariš Branko *'T < predal »Orden dela II. stoP0^ zlatim vencem« zaslužnem3 venskemu zborovodji in telju Slavku Šuligoju, s ga je odlikoval ob njegovi s jej desetletnici maršal Tito. ®®rj5ii majhni slovesnosti so *oV Šuligoju, dolgoletnemu zbom^i ji Trboveljskega slavčka, izmed pobudnikov danes v množičnega mladinskega PeHt11di naši republiki, stisnili roko ^ njegovi nekdanji »slavčki* s prijatelji, slovenski skladate^’ Motiv iz. šolske delavnice Izobraževalnega centra Ravne na Koroškem- • ■ obiskovalcev. .Ko ustanovitelj zagotovi ta sredstva, za center ni več važno, ali bo obiskovalo tečaj petnajst ali trideset slušateljev. Le v primeru, ko se seminarja udeleže tudi člani drugih kolektivov, uprava izračuna stroške izobraževanja — na osnovi te pavšalne kalkulacije — za vsakega posameznega udeleženca in jih tudi zaračuna tem zunanjim koristnikom. Zakaj ta pavšalna kalkulacija? ne bi bilo veliko bolj smotrno 'tra imenuje tu’di občasne kbmi-sije, katerim poverja neposredno izvedbo posameznih nalog. Organi upravljanja pa so v centru — tako pravijo — še predavateljski zbor in direktor. Po svojem sestavu in nalogah je novega upravni odbor centra pravzaprav gospodarskega in družbenega siste- organ družbenega upravljanja. Nje-ma, to je s prenosom pravic in gova osnovna naloga bi torej mo-dolžnosti upravljanja, samostojnega rala biti urejanje tako imenovanih gospodarjenja na slehernega proiz- »odnosov navzven«, torej odnosov vajalca, slehernega člana kolektiva? do družbe, do ustanovitelja.^ Ali pa Čemu mora na primer o pravilniku lahko tak organizem družbenega o razdeljevanju sredstev za osebne upravljanja tudi dovolj samostojno, izračunati stroške izobraževanja za dohodke razpravljati najprej tarif- dovolj načrtno in tudi dovolj hitro vsakega slušatelja posebej in po tem . snOt">< na komisija izobraževalnega sredi- rešuje notranjo problematiko cen- principu formirati dohodek centra? katerimi je skupaj obuja* ^o’ šča, nato še tarifna komisija usta- tra, povsem interne probleme ko- pa tu(ji 0b dosedanjem načinu ne na predvojni čas, ko *esVet * novitelja, čemu mora o njem naj- lektiva, notranji razvoj centra? kalkulacije center nima finančnih veljska mladina ponesla v mI? prej sklepati upravni odbor centra Bržčas tega ne zmore, ker je že sam težav, bi kalkulacija, zasnovana na pesmijo resnico o težkem \V in slednjič še delavski svet ustano- njegov sestav tak, da mu onemogo- tem novem principu, samo omogo- nju rudarjev, brezpravnih ^e- vitelja? Razumljiva je skrb delavske- ča globlje poseganje v to interno čaia bolj smotrno gospodarjenje s koriščanih delavcih več'1® sj»t' ga sveta1 ustanovitelja, da bi; center problematiko in ker je tudi ne po- sredstvi, omogočala bi, da bi seuve- vzgajal takšen kader, kakršnega za- zna v tolikšnLmeri kot člani kolek- ijavili res ekonomski odnosi med hteva proizvodni proces, toda o na- tiva. Vse to, še v veliko večji meri centrom in koristniki njegove de- čelih notranje delitve dohodka po pa sredstva, s katerimi mora gospo- javnosti, delu bi moral - odločati celoten ko- dariti center,, sili k temu, da bi se lektiv izobraževalnega centra po- ob družbenem upravljanju v tej in- vsem samostojno, čemu tolikšno ne- stituciji uveljavilo tudi samouprav- Tudi naše uredništvo _ jjt' Ijcncu ob njegovem lepe,j,rej£ Ijenjskem jubileju in .°h ^jo ju visokega odlikovanja stita. Številne nagrade slovenski RTV V dvorani Mestnega lutkovnega gledališča v Novem Sadu je bilo pred dnevi v okviru letošnjih prireditev Sterijinega po-zorja tudi prvo tekmovanje televizijske in radijske drame. To bo odslej ena od rednih vsakoletnih manifestacij Sterijinega pozorja z namenom, uveljaviti in širiti zanimanje za to dramsko zvrst ne samo med televizijskimi gledalci in radijskimi poslušalci, temveč še bolj med pisci, ki naj bi z novimi, aktualnimi in kvalitetnimi teksti izpopolnili vrzeli, ki so še na tem dramskem področja. Istočasno pa prav s tem uveljavljati novo dramsko zvrst, kot sicer specifično, s specifičnimi izraznimi možnostmi in sredstvi, a vendar zvrst, ki po svoji umetniški pomembnosti va za dramsko podlogo Hrističe- miselno in z določeno mero ne, ah bolj ah manj iz abstrakt-vega »Gresta«, Marija Crnobori ustvarjalne prizadevnosti. Trije no fantastičnega sveta. Osnovna kot Klitemnestra, Ljiljana Krstič televizijski studii in 7 radijskih pomanjkljivost je bila v Pretira- kot postaj je nastopilo s svojimi naj- ni dolžini posameznih tekstov, d1LeE1SvLMš«es“oprEBp; Stojan Dečermič kot Orest in Pe-tar Baničevič kot Pilad. Pred nami se je obnovila stara zgodba o Orestu, ki ji je sedanjost dala svoj pečat in svoje značilnosti, Orestovo spoznanje o brezpo-membnosti maščevanja je dalo lo se zijska in radijska dramska ustvarjalnost dosegla že lep razvoj in napredek. To dokazujejo tudi številne nagrade, ki so jih prejeli naši radijski in televizijski ustvarjalci. Ce na kratko preletimo letoš Za redni šolski Sistem izobraževanja dobi center finančna sredstva na osnovi predračuna, ki je prav tako pripravljen s pomočjo izračunov ' za povprečno število dijakov, za stroške izobraževanja za to število, za materialne in osebne izdatke. Del teh proračunskih sredstev iz redne dotacije ustanovitelja, ki jo le-ta daje,iz sredstev od enega odstotka na osebne dohodke zaposlenih, del pa iz dopolnilnih sredstev lastne proizvodnje. Na ta način formirana sredstva pa se znotraj centra zlivajo in jih • .■ u,w;, jl -' ,, - uprava izkorišča po vnaprej pla- ^lloKNlK.St|godbT pri^lf € u ■»O.SOlV V torek, G. junija ob -Jugoslaviji p.vič izvajan ^ t gu, dinamiki in zvočnim efektom, težko sprejema. niranem proračunu izdatkov. Povsem enak način formiranja Na splošno je tekmovanje pokazalo, da je na tem področju še veliko napornega iskanja, veliko sredstev kot v izvenšolskem sistemu izobraževanja! Spet sloni izračun rta pavšalni kalkulaciji. In, ali naj ustanovitelj res pokrije tudi mladem pisatelju, ki bi n®J.nici l tvornico napisal ob 151}'* a s® jjl' itve jubilejni zbornik, j siPe, 1) razbije, ker pisatelj “ zg0 resnice. V tej samu tb je 3 ot delu nov, sodobnejši prizvok in . — . , .- , s tem uvrstilo med najboljše "h začetek, lahko ugotovimo, da ga sati resnice. V tej satirl?.^ia je £ $ vrhov nemškega velekapu hudomušno opisal lastne i podobnem delu. i uo v dobre volje in hotenj in veliko stroške za vse tiste absolvente, ki se Na televiziji boste lah | # želja, ki nekaj obetajo. Obetajo bodo zaposlili v drugih gospodar- tistim, ki so že dosegli določen skih organizacijah? Po sedanjih iz- nenavaden način obravnavale so bile radijske in televizijske razvoj, pa tudi tistim, ki so to- računih se namreč zaposli v železar- teme dviga ta film nad o k t,-Postaje za to tekmovanje v pre- krat ostali še v senci in brez pri- ni Ravne na Koroškem samo 70 o/ ker so po pravi- znanj. V celoti pa lahjto trdimo, absolventov metalurške sole. Ah pa ziasti scenarista - ' 5 ’ ’ * ‘ ----J: x---------4—at! Ouharp.viča in .Teveenija st* cejšnji zadregi, smiselno zaradi tega omejevati za ožji teritoriji s kate- 'Beogr3no'0r'’V in vsi drugi! rega črpa Železarna svojo bodočo lstuai0D žiserja Ljeva Goluba. ob 19.30 bo v studiu radijske dramske tekste. Temne silhuete, ki jih sicer ob radijskih_^ ^ ^ sprejemnikih lahko samo sluti- lih^prireditv-ah. Sterijinega P°- da začetek ni slab, saj je doka- je mo, so tu dobile svoj jaz, svoj zot..a lahkQ nastopile samo z do- zal, da se mladi avtorji, režiserji,- vpis samo izraz in poudarek. Uvod v tek- majj^ deU medtem ko. so v mi- igralci, skladatelji in vsi drugi, rega črpa ___,, movanje je s tem dobil poseben nuj|u igtjjj tekmovale tudi s tu- za to umetniško zvrst zanimajo, delovno silo? Ali je res smotrno, da makedonskih svečan izraz in Hrističev Orest ^ dramami. Pokazalo se je, da da pa še nimajo o njej jasnih letos.ne bo objavljen razpis za vpis četrtek, petek m lahko je zaživel pred gledalci v vsej že ve{jrlo nj dovolj tekstov, zlasti konceptov in se v svoji umetni- v to šolo? Vsemu temu bi se lahko SSŽASS* ’•“*enaka -l —5»? sm&s “toSt&STZ&fSISpS&ZLSZp tmm .o »»M m« »M* U Bg*jg- “d„ST£w. Sajjjf po“meh “E°. S mZ, virja in na polmračni podij, ob- 3 televizijska dramska dela Dela tematika dram je zajela v^g __ bV v No_ prispeval skladno s številom učen- dan s črnimi zavesami, so sto- z ^pri^en izve- dualne človeške probleme, nekaj 'vem Sadu prihodnje leto, pri- cev vsak koristnik šole. S tako dena bolj Mi manj skrbno, do- tem pa je bilo še iz minule voj- neslo še boljše rezultate. sobot0 ”" Js*!' — vrstl^S 18. *0- fvropsko “prvenstvo, Vin V četrtek in soboto pa b®,3Ss* pili junaki stare grške drame sinu maščevalcu, ki je bila osno- RO DTTALIA. V Zagreb prenašal s stam°“ jpEl __:__ mm tj-■»»/-v A 'M TU! V ** soboto p V M’ I, B. ustvarjenimi sredstvi, razporejenimi mim'tekmovanje V iSTICIJSKI DINAR JKOVNE STVARITVE llSiilll II—i vsako popravilo nam je danes r©ben strokovnjak. A za lepo, J*0 Podobo okolja, v katerem de-in živimo, vselej še ne znamo - atl Ulnetnika» ki bi nam to po-0 iahko ustvaril. Sekretariat Sveta za kulturo in pr°sveto LRS je zbral gradivo. ne samo potrjuje zgornjo misel, ^ razkriva marsikaj, kar go-fir 5 V pri(1, a včasib tudi ne» naše ka I)e posameznika V tej družbi, zadeva njegov odnos do likov- metih uporabne umetnosti. Tako imenovana čista umetnost ima torej v tem razdobju le majhen delefc udeležbe pri celotnem odkupu likovnih stvaritev. O ... pa tudi vedno večji odkup izdelkov dvomljivih kreatorjev nik, opremlja svoje prostore, se naročniki običajno ustavijo ob imenih najbolj popularnih umetnikov. Med starejšo generacijo jih je morda 10, ki se javljajo v takih odkupih in naročilih bolj pogosto, med mlajšo nekoliko več. In vendar bi bilo prav, da bi ob vseh večjih naročilih notranje ali zunanje opreme, spomenikov naročnik obvezno objavil javni razpis. Nedvomno bi naročnik tako Isti podatki nam nudijo možnost, da si ustvarimo še eno podobo — to- krat porazno. Čeprav so družbena to«1 veči° izbiro, med umetniki pa sredstva, namenjena odkupu likovnih bi prišlo do boljše, bolj zdrave se-jj ..jc6u» uui.ua uu ujiuv- stvaritev, od leta 1959 do leta 1969 lekcije. a kreatorja. Ali skrbimo za ena- narastla v celoti za 28%, je zanimivo “'aerni "aietno Jih Kolik n 2 * kje in kdaj je v razdobju Uk ^veh, treh let naša družba le °Vrie8'a kreatorja poiskala, kako ga naSrajevala? Čeprav podatki, ki razvoj posameznih likovnih pogledati v čigavo korist: 31 % več za uporabno umetnost, 19 % za kvalitetna slikarska in kiparska dela, a kar 44 % za različen kič. Dvomljivi kreatorji, amaterji, ki slikajo in oblikujejo pač vse, kar gre v denar (pri tem nihče ne misli naših zanimivih primitivnih slikar- © Vsaj posvetovali bi se lahko z likovnikom Znamo zahtevati sodobno opremo javnih lokalov, nove desene, nove vrste nakita, razveseli nas na odru sveža scena, premnogokrat pa smo zadovoljni s šablonsko upodobitvijo na razpolago, govore le o ranem odkupu in molče o pro- "•m e8tstri, ^ S*a ** rolc umetnika v roke e®a kupca, pa vendarle s svo-Proporci dajejo možnost Iskanja na "»sanja. • Višji številna zastavljena Ivan Radovič: Iz Vojvodine, olje Jev, k! sukajo v svojem domačem amblentu, verni svojemu elementarnemu izrazu In ki svojih del največkrat ne znajo niti pokazati javnosti, kaj šele prodati!), izkoriščajo pripravljenost ljudi, ki si hočejo olepšati svoje delovne prostore, stanovanja, a v svoji likovni nevednosti ne znajo © Kdo je kupec? Uporabna umetnost ima v tem |§ razdobju prednost — to smo že ugo- p tovili. Te izdelke kupujejo gospodar- f| ske organizacije, zlasti gostinska in p trgovska podjetja, ki si urejajo ali |§ preurejajo svoje prostore in lokale, H dalje industrija s svojimi naročili za || nove vzorce likovno obdelanih izdel- |§ kov lastne proizvodnje, učinkovite jj embalaža itd. in končno zasebnik, ki i| si želi sodobnih okrasnih predmetov, H nakita, galanterije. Normalno bi bilo, da bi tudi či- g sta likovna umetnost bila udeležena || pri urejanju in preurejanju javnih H prostorov. Zal ni tako. Tu in tam g kakšen mozaik, sgrafit, plastika — na || zunanjih stenah stavb, a v gostinskih §§ in trgovskih lokalih tu in tam kaka || stenska slikarija ali intarzija. Stene s pa ostajajo več ali manj prazne, ali EŠ pa vise na njih dela slikarja, ‘►prija- s telja- tistega, ki je odločal o na- H kupu, ali pa »-umetnika«« — trgovske- g ga potnika. In vendar bi bilo prav, |= da bi v investicijskih sredstvih bil §§ tudi del sredstev namenjen likovni H opremi prostora, zgradbe. In tudi ka- = dar bi bil ta delež v skladu s celoto g izredno majhen, bi likovnik z repro- H dukcijami ali umetniškimi fotografi- = jami gotovo lahko vsaj nekaj naredil H za boljšo likovno opremo prostora. H Zbrani podatki govore doslej o eni = sami častni izjemi: Republiški svet H Zveze sindikatov Slovenije, ki je za |§ svojo novo stavbo odkupil vsem na- g šim pomembnejšim likovnikom po §| eno ali dve sliki. © Po vzgledu slovenjegraških in kranjskih podjetij V Sloveniji imamo komaj sedem stalnih kupcev del likovnih umetnikov: republiški Svet za kulturo in prosveto, tajništvo za kulturo OLO Ljubljana, Svet za kulturo OLO Maribor, Ljudsko skupščino LRS, OLO Koper, OLO Kranj in ObLO Kranj. Skromna proračunska sredstva treh slovenskih umetnostnih galerij le minimalno omogočajo izpopolnjevati njihove stalne zbirke. Vsi ostali kupci pa so več ali manj priložnostni. Le v redkih manjših krajih, kjer so že stalne likovne razstave, tamkajšnja podjetja in ustanove kupujejo javnih lokalih obešenih že serijsko ponajveč razstavljena dela. Zal za Izdelanih »►umetniških« podob naših Ljubljafto Xn Maribor o tovrstnih kup-državnikov, ki bi se z njih največ- clh ne moremo sovorlti. krat niti sami ne spoznali. Pa vendar imamo na voljo tolikanj lepih. pokrajine, človeka. Koliko imamo v In vendar bi morali vplivati na to, da bi €1 odkupovale! prihajali na razstave, kjer bi lahko v skladu s svojimi možnost- uporabne ^kovnih del Ul«etnosti?... ^ 8'ovensklh likovnih umet- Uruštvo Hot u “* uruštvo likovnih umetni-Poračne umetnosti Slovenije be-4anes skupno fotografij! Laiki se uče že iz ^ ven(jarie nakupovali dela, ki so razlikovati umetnosti od kiča. Mno- dnevnih časopisov razlikovati sodob- dana na vpogled javnosti na podlagi no oblikovano pohištvo od zastare- izbora strokovne komisije. Doslej o lega, vlogo barv pri človekom delov- takih primerih lahko govorimo za nem razpoloženju In vrsto drugih slovenj Gradec, kjer so podjetja ku-stvarl, le malokatera beseda pa jasno povala prav z razstav: Tovarna me-govori o razlikovanju prave umetno- ril, Železarna Ravne, Koroško gosti od brezvredne slike. In zato po- zdarsko podjetje, Zadružno mizar-gosto ostajamo »ponosni- na slike stvo. Tudi v Kranju poleg obeh ijud- Standard upravičil- šlCno fabrlclrajo, spretno ponujajo. je najvišji porast odkupa En sam tak sllkar Je v letu 1959 pr0* 1,1— .. •> f v da, po najraziičnejšlh podjetjih In tovarnah v Sloveniji za (registriranih!) 1,029.565 čistih dinarjev svojih slik. ' f°iha kandidatov. njihovih 372 članov ozi-Pri ugotavljanju stvaritev v letih ’SS9, '^ošni 6° in v Prvih štirih mesecih ''Sl, v Sa *eta seveda niso udeleženi je enaar večina. Pri tem odkupu lnUrenia, scene In podobno. Pri- lit, °nienjene vsote je odpa- 'Parje _ dane, največ s° jitej e NOB. 5 % celotne vsote pa hov i() za odkup manjvrednih ki-cšlotne S**k ainaterji, medtem ko 60 % odpade na odkup izdel- Te-le zapiske sem si delal pravzaprav samo zase. Zaradi spomina in ker sem moral nekomu zaupati, kako je bilo na prvem jugoslovanskem Bienalu sodobne glasbe v Zagrebu (17. do 24. maja). No, zdaj je prišlo, da bodo objavljeni. Presojajte jih, prosim, toda previdno. Nič več vam nočejo posredovati kot nekaj drobnih vtisov, nekaj sličič. Na Zagrebškem festivalu je bilo podobnih na pretek. Kar naprej so se križala mnenja (tudi zelo tabn« umetnosti. *"<0vha 1(!tu je bilo za vsa Zagrebške ekspresije ^ari. aela danih skupno 140,838.000 Sev ’ Pri ............... ta c, 6% llsov«„’ ^atem ko *em pa je bil delež sli-kiparjev 11 %, amaterjev e je odpadlo na '''ota, bPorabne umetnosti že 70% V , “'"'“Pne vsote. ' §nJlh 3 naslednja: %tl nanv ^ °a Os Prvih štirih mesecih a Skupno je bilo enjenih za odkup 40,552.000 *ega odpade na slikarje na kiparje komaj 6%, če-res, da Je sezona po- »OadeTrenlk°v Sele P01®'*’ na ' ka« , a na uporabno umet-bu 78 "A. o Vj« Sletj 'a >2 treh let nas pouči tajila Fa “gotovitvi. Očitna je bn, en,h “cužbenlh sredstev, na-C; C0;"1 umetnosti. 1>'eo,!b,le Urn Porastu imajo - klij, b,1a Se *tnostl. pri čemer je pole^’ k»t jta. a tudi udeležba zaseb-SSaSuUaOV^r^no rast na-O ^ove ‘-Judje sl hočejo m- 9 pri čemer pa seveda Po likovnih pred- >S"* Pred- Izdelki “^Prej ostro, če ni šlo drugače), na vsakem koncertu in predavanju je bilo vzdušje drugačno. Dovolj žvižganja in dovolj ploskanja, pametnih in neumnih medklicev, demonstrativnega odhajanja iz dvorane in navdušenih pogledov. Vsega dovolj, kot se spodobi za festival sodobne glasbe. Mogoče je bilo prav to najlepše! To vzdušje, napetost, pričakovanje, reakcija občinstva ... Naši koncerti so tolikokrat muzej: razstave priljubljenih in dobro znanih skladb! Pogledaš si sporede za mesec ali dva naprej, malce zamižiš in že ti je jasno, kaj boš poslušal. — Tu pa je bilo vse novo! Sleherno delo nov znanec, sleherni program novo pričakovanje (večkrat - tudi zaman). Bil sem včasih pošteno utrujen, a vesel. Kakor umit. Ne vselej z najboljšim milom in kdaj pa kdaj tudi ne s čisto vodo, toda svež prav gotovo. In to je v naših glasbenih razmerah tako zelo mnogo! V bore nekaj dneh Zagrebškega festivala sem slišal več novitet, srečal več novih skladateljev kot prej v dveh (ali nemara celo več) koncertnih sezonah. Kolikšna obzorja se od- prejo človeku! Dandanašnji dan je poln vsega novega: poznati ga je treba, čutiti z njim, razumeti njegove težnje — če smo res živi ljudje in ne okamenine na stranskem tiru provincialnega postajališča! Res je, vse to zveni deklarativno. — Toda kdo od nas ne bere rad sodobnih romanov?! Menda bi debelo pogledali, ko bi se naše založbe nenadoma odločile samo še za izdajanje večemiških povesti in »-dobrih« starih meščanskih romanov iz prejšnjega stoletja. Naš čas nam govori drugače, po naše (to ne pomeni kar takoj tudi boljše) in mi zahtevamo tako govorico, ker nam je blizu, ker izraža res nas. — Kaj pa v glasbi? Vsa čast velikim mojstrom preteklosti! Rad jih imam, spoštujem jih, toda... V naših gledaliških in koncertnih dvoranah gospodujejo skoraj vedno in skoraj samo Verdi, Puccini, Chopin, Liszt, Čajkovski, Beethoven, Brahms ...! In kje je naša doba, naše težnje, atomsko stoletje? Ravel in Debussy sta za domačim — oprostite! — plotom skrajno moderna, ob zgodnjih delih Stravinskega si občinstvo bolj ali manj očitno maši ušesa! Kaj pa vsi drugi, ki jim pri nas skoraj več ali pa še sploh ne poznamo imen? Kaj je torej z našim časom v glasbi, kaj je s sodobnim jezikom v tej najbolj čudoviti izmed vseh čudovitih umetnosti. Trkamo se na prsi, da smo doživeli prvi polet človeka v'vesolje, da si gradimo nov svet in novo družbo — pri tem pa se zadovoljujemo s Chopinovimi valčki in romantičnimi sanjarijami vseh vrst. Že res: vse, kar smo slišali na zagrebškem Bienalu še od daleč ni bilo dobro in marsikaj bo za vekomaj pozabljeno že čez nekaj let. Občinstvo je večkrat žvižgalo — in tako je prav. (Naj vsak pokaže, kaj mu je všeč in kaj ne! Bilo bi tudi pri nas doma kdaj pa kdaj bolje, da bi žvižgali, ko zdolgočaseno sedimo in še bolj zdolgočaseno ploskamo!) Toda obzorje, ki se nam je odprlo, je ogromno, skoraj nepregledno. Tudi glasba si išče novih poti, sodobnega jezika; nemara ne vselej najboljše, toda zagotovo najbolj resnično. Naj bi jo vse življenje držali v kletki starih navad, umetnost naših dni?! Ta novi glasbeni jezik nevajeno uho marsikdaj zbega. Sediš na koncertu, luči so pogašene, toda oder prazen. Nenadoma se prično iz 'zvočnikov ob tebi; za in pred teboj oglašati čudni' zvoki pa šumi vseh vrst in jakosti. Naraščajo, upadajo, udarjajo, izgubljajo se ... čisto nov zvočni svet, ki ga doslej v naših koncertnih dvoranah še nismo srečali. Sprva se ti zdi, da ne boš mogel nikoli presoditi o čem govori in kako. Toda ko se srečaš s to glasbo (elektronska ji pravijo, ker jo ustvarjajo s pomočjo posebnih aparatov) drugič, tretjič, postane njena govorica bližja, bolj razumljiva. In kmalu presenečen ugotoviš, da pri sebi že ločuješ med skladbami, ki so ti bolj všeč pa tistimi, ki se ti zde prazne, med dobrimi in slabimi torej. Se pravi, da je tudi v tej glasbi (nekateri trde, da sploh ni glasba — a to je konec koncev že postransko vprašanje) izraz, vsebina, da nam tudi elektronska muzika pripoveduje o svojem svetu. In to je veliko doživetje. Drugače je bilo ob Čagejevem Koncertu za klavir. Že ko j ob začetku se je solist splazil pod klavir, da bi si pritrdil pedal. Dvorana se je seveda krohotala. Nekdo je celo zavpil: »Glasneje, prosim!« In v tem »stilu« se je nadaljevalo. Pianist je »igral« s pestmi, komolci, tolkel z nogami po pedalih, vstajal in s poseb- nimi kladivci udarjal po strunah v klavirju, loputal s pokrovom ali nategoval ozvočeno jekleno pero. Trušč je bil seveda neznanski (v dvorani nič manj). Oglašali so se žvižgi, ljudje so glasno komentirali. Nekdo je vrgel na oder krompir in violinistu zbil note s pulta. Moj sosed je rekel: »Persiflaža je odlična, toda muzika...?« — Res, o glasbi ni bilo ne duha ne sluha. In morda je bil tak tudi skladateljev namen: samo ironija, sarkazem, odpor do vsega, kar sicer še vedno prenašamo po naših koncertnih dvoranah na ljubo tradiciji in snobizmu. — Kdo ve? — Kolikor se jaz spoznam na šport, je tole nekaj parternega... Tako smo doživeli sleherni dan, skoraj sleherno uro zagrebškega Bienala nekaj novega, marsikaj razburljivega (včasih tudi razveseljivega). Res skrajni čas, da je tudi med domače meje zašla živa, nova, sodobna glasbena govorica! V Zagrebu smo pro domo in v širokem svetovnem okviru slišali (videli) in občutili kje smo in kam hočemo. Bilo je potrebno in razvojno nujno. Skrivanje za provincialnimi merili ni vredno naše kulture in naših ljudi. r. s. RAZVOJ NUKLEARNE ZNANOSTI IN TEHNIKE V JUGOSLAVIJI NAS NOV JEDRSKI REAKTORJI milil Hill Hilli Z UPORABO JEDRSKE ENERGIJE MORAJO DANES RAČUNATI TAKO DRŽAVE, KI SICER ŽE IMAJO RAZVITO GOSPODARSTVO, INDUSTRIALIZACIJO IN TEHNIKO, ZARADI CESAR JIM V PRIHODNJIH DESETLETJIH VIRI ENERGIJE NE BODO VEC ZADOŠČALI, KOT TUDI DRŽAVE, KI SVOJ INDUSTRIJSKI IN TEHNIČNI RAZVOJ SELE USTVARJAJO. TE ZADNJE SE TOLIKO BOLJ, SAJ JIM JEDRSKA ENERGIJA OMOGOČA, DA BODO HITREJE ZGRADILE IN RAZVILE SVOJE GOSPODARSTVO. ŠTEVILO JEDRSKIH REAKTORJEV V POSAMEZNIH DRŽAVAH PA ZE POSTAJA MERILO NE LE ZNANSTVENEGA IN TEHNIČNEGA RAZVOJA POSAMEZNIH DRŽAV, TEMVEČ TUDI MERILO NJIHOVEGA GOSPODARSTVA NASPLOH. da sam sebe kontrolira in v kritičnem trenutku sam avtomatsko »ugasne«. Nevarnosti pred morebitnim sevanjem, ki bi prizadelo okolico reaktorja, oziroma Ljubljano, torej ni. IHHHHIIHIIHIIHHIIIHHIIHHHHHHHHIIIIIIHIIIIIIHIHIIIIHHHHHIIHIIIHHIHIHIIIIIIIIIHIIHIIHIIHIIHIIIHHIHIHIIIIHHHIIIIIIIIIHHIIIHHIIHHHHIIIHIIIIHIIHHHIIIIHHIIIIIIII Število vseh v svetu zgrajenih jedrskih reaktorjev se danes že približuje številu 300. To so reaktorji najrazličnejših vrst: od reaktorjev, grajenih za raziskovalne in šolske namene, do energetskih reaktorjev v jedrskih električnih centralah in reaktorjev za pogon ladij. Samo v Evropi je bilo v začetku letošnjega leta v pogonu že 42 raziskovalnih in 10 energetskih jedrskih reaktorjev, čez 100 pa jih še gradijo. To je veliko število, ki pa nam postane razumljivo, če vemo, da so v zadnjih letih evropske države postavile široko osnovo za razvoj jedrske znanosti in tehnike. Tako imajo številne evropske države danes v bližini svojih inštitutov, univerzitetnih in industrijskih središč že po več jedrskih reaktorjev. Tem državam se je v zadnjem času 'pridružila tudi Jugoslavija. Za smotrno in strnjeno delo na področju pridobivanja in izkoriščanja jedrske energije je potrebnih več vrst jedrskih reaktorjev. Naš prvi jedrski reaktor v Vinči, ki je pričel obratovati 29. aprila 1958,'je bil izrazito poizkusni reaktor, ali kot imenujemo to vrsto jedrskih reaktorjev, reaktor ničelne moči. Zgrajen je bil v celoti doma in po načrtih naših strokovnjakov. Naš drugi, neprimerno večji jedrski reaktor zmogljivosti 6,5/10 MW pa je pričel obratovati 29. oktobra 1959. Zgradili smo ga v Vinči, ob sodelovanju SZ v okviru pogodbe o sodelovanju in tehnični pomoči med obema državama. S tem reaktorjem smo še osamosvojili pri proizvodnji radioaktivnih izotopov, s čimer smo naredili Odločilen korak pri uvajanju radioaktivnosti v naši industriji in gospodarstvu nasploh. JEDRSKI REAKTOR TUDI V LJUBLJANI Kot dopolnilo reaktorjem v Vinči bO služil naš novi jedrski reaktor vrste »TRIGA Mark II«, ki bo do konca 1. 1962 ali najpozneje do začetka 1. 1963 zgrajen v Nuklearnem inštitutu »J. Stefan« v Ljubljani. Predlog za postavitev reaktorja v Ljubljani je dala Zvezna komisija za nuklearno energijo, in sicer v okviru perspektivnega načrta razvoja naše jedrske znanosti in tehnike. Ta reaktor bodo dobavile ZDA ob sodelovanju z Mednarodno atomsko komisijo, katere članica je tudi naša država. Mednarodna atomska komisija pa bo dala za ljubljanski reaktor tudi potrebno jedrsko gorivo. Jedrski reaktor »TRIGA Mark II« sodi v vrsto homogenih raziskovalnih reaktorjev. Vrsta eksperimentalnih naprav, ki jih vključuje, omogoča najbolj različne poskuse s področja jedrske fizike. Razen tega bo reaktor omogočil pridobivanje raznih radioaktivnih izotopov. Maksimalna moč jedrskega reaktorja »TRIGA Mark II« je 109 KW, s katero lahko obratuje neprekinjeno. Za gorivo bo uporabljal 20% obogaten uran 235. Jedro jedrskega reaktorja »TRIGA Mark II« sestavljajo uransko gorivo in grafitni elementi. Jedro je obdano z grafitnim reflektorjem. Nameščeno pa je na dnu velikega kovinskega cilindra, ki je napolnjen z destilirano vodo. Jedrski reaktor »TRIGA Mark II« je opremljen s posebno pnevmatično pošto, transportnim sistemom, ki omogoča hiter transport radioaktivnih izotopov s kratko življenjsko dobo: za hiter prenos vzorca v reaktor in od tod v raziskovalne laboratorije. Jedrski reaktor »TRIGA Mark II« pa velja tudi za enega najzanesljivejših jedrskih reaktorjev, ki so bili do danes izdelani v svetu. Ta jedrski reaktor je namreč grajen tako, da sploh ne more »pobegniti«. Za jedrski reaktor pravimo, da »pobegne« takrat, kadar zaradi Okvar njegovih kontrolnih naprav ali pa napak pri njegovem upravljanju njegova moč naraste čez dovoljeno mejo. Pri tem se v jedrskem reaktorju sprostijo radioaktivne snovi ali pa reaktor odda preveč radioaktivnega sevanja v okolico. Kaj takega se pri jedrskem reaktorju »TRIGA Mark II« ne more zgoditi. Zgrajen je namreč tako, POMOČ PRI VZGOJI STROKOVNJAKOV Jedrski reaktor »TRIGA Mark II« bo dal Nuklearnemu inštitutu »J. Stefan« možnost, da sodeluje pri realizaciji perspektivnega načrta razvoja jedrske energije v Jugoslaviji. Poleg tega pa bo z novim jedrskim reaktorjem omogočeno tudi Univerzi v Ljubljani, da oskrbi fizikom, metalurgom in kemikom specializacijo v obliki tečajev in podiplomskega študija v reaktorski tehniki in tehnologiji. Industrijskim inštitutom pa bo dana možnost raziskovanj praktične uporabe radioaktivnosti za nove tehnološke postopke. Poleg novega jedrskega reaktorja v Ljubljani pa gradimo še dva nova manjša jedrska reaktorja v Zagrebu in Beogradu. To sta šolska jedrska reaktorja, namenjena tamkajšnjim univerzam. Lahko pa jih bodo uporabljali tudi za proizvodnjo aktivnih izotopov. kratkoživih radio--F. st. Maketa novega jedrskega raziskovalnega reaktorja, ki ga bodo zgradili v Ljubljani TOMOSOV DIRKALNI MOPED »COLIBRI« MED NAJHITREJŠIMI NA SVETU 116.6 km na uro iz 50 ccih Iz Hockenheima v nemški zvezni republiki smo dobili vesele novice. Na conski moto dirki za svetovno prvenstvo, ki je hkrati veljala za evropski pokal, je v ostri konkurenci svetovno znanih tovarn ITOM, MOTOM, KREIDLER in drugih v kategoriji motornih koles do 50 ccm pred 200.000 gledalci zmagal Tomosov dirkalni moped Colibri. Tudi tretje in peto plasirani tekmovalec sta vozila na Colibriju. Prvih pet plasiranih, razen treh vozačev na Tomosovem motorju še dva Kreidlerjeva, je izboljšalo staro povprečno brzino dirke: 109 km/h. Do prihodnjega leta bodo veljale naslednje znamke: najhitrejši krog 116,6 (doslej 113 km — Tomosov Colibri), povprečje dirke (osem krogov ali nekaj manj kot 8 km) pa 113 km/h. Do obojega pa je prišlo tudi po Colibrijevi zaslugi... j« »Tomosovci«, ki so se vrnili z seveda navdušeni. Naposled so stroji gobovega mladega podjetja potolkli vse tet1’ mirane tovarne, ki so sodelovale ” fl' tekmovanju; zlasti še tovarno Kreidl 'pji-Kreldlerju so za letošnje tekmovanJ^^j-pravili popolnoma nove stroje z l2'* ^ skim menjalnikom, z dvema cllindr° dvema vplinjačema, kjer vsesavam* ^ p)‘ ni urejeno ob uporabi sistema kanal ’ pa z zaklopkama, ki se zapirata 0 ,roiH® dviganjem 0 »I' Gre _od- skladu ; batov v odpirata v spuščanjem batov v cuinann. . „(f Stem, ki so ga poznali že nekater vojni modeli motorjev in ga danes - 1< uporablja vzhodnonemška tovarna * Zschopaua. {ir Ta novost Kreidlerjevim strojem ^ t sti pomagala. Resda so njihovi ITl0 začetku dosegali večje pospeške krogu je bil tekmovalec te tovarne j>o' Coiibrijem), hitrejši. TeK*“e',» so vse 7.tn& *, metrov pred tem so bili našim Colibriji hitrejši. na naših strojih so vse bolj razliko. Zelnik, Stepančič ter nei^š movalca, Ki sta tudi vozila Colibri J®* ^ miiller in Rosenbusch, se niso dall'n0 tem krogu je bilo le še kakih 35 razlike med prvim Kreidlerjevim ir\ je D1 Tomosovim vozačem. V šestem kroS prvi Tomosov motor, ki ga je vozi ki ga busch, tik za Kreidlerjevim. pf^ Rosenbusch je v naslednjem K*0*.a. 1 Zadnje priprave pred startom v llockenheimu DOMAČI PREMAZI ZA TU njim Kreidler in spet Tomos! na Boschevem prekinjalcu jf potem 500 metrov pred ciljem etji, Zato pa je Mirko Zelnik, dotlej (p-e' zadnji krivini z drzno vožnjo P1"6*’1- scK'1' dlerjevega vozača in s prednostjo Oi de prevozil ciljno črto. nO'1« ned'0.. O® In zdaj, če smo že športnem uspehu, ki ga idealni tekmovalni progi s svojimi motorji, bi bilo smo že pisali o ^ Florijan Regovec: »JUROLIT tla so gladka kot zrcalo.« Tla je treba premazati najprej z grobim, potem s srednjim in naposled s finim premazom "■TU edvsem zaradi pomanjkanja lesa, LF sicer pa zaradi cenenosti, praktičnosti in higieničnosti so se v svetu že uveljavile razne mase in premazi za tla, ki jih polagajo naravnost na betonsko podlago. Tako z njimi zamenjujemo dragi parket Oziroma ladijski pod v stanovanjih in drugih prostorih, ki ga uporabniki pogosto prekrijejo še z linolejem, podčlitom in podobnimi masami, kar brez potrebe povečuje stroške. Zavoljo praktičnosti in trpežnosti takih tal si v kuhinjah, kopalnicah, javnih lokalih in delovnih prostorih, v šolah in drugod težko zamišljamo kaj boljšega. Tla so navzlic temu, da je masa položena naravnost na betonsko podlago, vendarle dovolj topla. Po takem tlaku »mehko« hodiš in vendar so tla zelo odporna proti pritiskom. Taki podi ne prepuščajo vode, navadno tudi ne »drsijo«. Tlak je moč položiti brez sestavljanja, špranj v podu torej ni, kar olajša vzdrževanje in čiščenje, poveča pa tudi higieničnost tal. Po licenci neke zahodnonemške tovarne so pred časom v enem izmed srbskih podjetij že začeli proizvajati tudi maso za oblaganje tal. Glede na licenčno pogodbo to podjetje uvaža večino potrebnih surovin. Prav zato je toliko bolj razveseljiva novica, da je podjetje »JUB« iz Dola pri Ljubljani tudi osvojilo tovrstno proizvodnjo, vendar na osnovi domačih receptur in surovin. Univerzitetnemu profesorju inženirju Ivanu Vizovišku iz Ljubljane je namreč uspelo pripraviti postopek za izdelavo tovrstnega premaza za tla iz domačih surovin. V ta namen je uporabil razne emulzije umetnih smol. Tehnični vodja tovarne »JUB« Florijan Regovec pa je njegovo zamisel realiziral v praksi. Po mnenju naših gradbenih strokovnjakov je JUBOLIT premaz pravo odkritje. Naš prvenec na tem področju, v celoti rezultat dela in sposobnosti naših ljudi, izdelan iz domačih surovin, ni le enakovreden priznanim inozemskim izdelkom, pač pa jih glede nekaterih lastnosti celo prekaša. Podjetje komaj začenja s proizvodnjo, letos bodo lahko izdelali prvih 600 ton tega premaza, pa se že oglašajo ponudniki iz inozemstva, da bi odkupili licenco in tudi sami proizvajali JUBOLIT! Novi izdelek je konkurenčen tudi v ceni. Kvadratni meter tal iz JUBOLITA velja približno 2000 dinarjev, kar je manj, kot znesejo stroški za prekrivanje s parketom, z linolejem, pOdoli-tom in podobnimi masami. Novi izdelek bi torej lahko vplival na delno znižanje stroškov pri gradnji stanovanj. Kot napovedujejo na primer ljubljanski projektanti, glede uporabe JUBOLIT mase nimajo pomislekov in bodo ta Ing. Ivan Vlzovl®6^: »Najvažneje je, da imamo dovolj domačih surovin« material poslej upoštevali pri stanovanjski in drugih gradnjah. Kako to, da se je tako majhno podjetje, kot je JUB (zaposluje le 76 delavcev) odločilo za tako korenito spremembo v proizvodnem programu? Podjetje je Staro, izdeluje predvsem razne mineralne barve. S takim proizvodnim programom, ob zastarelih napravah in težkih delovnih pogojih bi bilo Ob sedanjih pogojih gospodarjenja obsojeno na životarjenje. Zato so sklenili, da bodo preusmerili proizvodnjo. Izdelovati nameravajo predvsem silikonska barvila in premaze na osnovi plastičnih mas. Eden prvih rezultatov je JUBOLIT. V podjetju niso imeli prostorov, kjer bi postavili nove stroje. Zato so izpraznili garažo in avtomobil stisnili nekam drugam pod streho. Deviz tudi niso imeli dovolj in zato niso mogli kupiti posebnih mešalnih strojev. Tako so' v Gorici naročili nekolikanj spremenjene mešalne stroje za gnetenje testa (!), ki zahtevanemu proizvodnemu postopku docela ustrezajo. Še nekaj takih improvizacij je bilo, preden so razposlali prve vzorce JUBOLITA. O njihovih perspektivah pa govore naslednje številke: Lani so imeli 208 milijonov realizacije, letos računajo na 380 milijonov. Za proizvodnjo novega izdelka skrbi le pet ljudi! Že prihodnje leto računajo na 2000 ton JUBOLITA, čez nekaj let na milijardo realizacije, k čemur bo pripomogla proizvodnja nekaterih drugih novih izdelkov. Porast čistega dohodka bo še bolj skovit. Tako bodo lahko začeli urejati tudi življenjske in delovne razmere delavcev tega kolektiva. *mG — doseg«1 Tf” »* kriviM'1’ tr molčali o tistih prizadevnih tovafi* ^ varne motornih koles v Kopru, ** veliki uspeh. magali doseči Kdaj so se zmožnosti in znanje skrivajo Tomosu lotili dela* ^ . s6151, mladi tovarni, po bore petih pomagali pridobiti tako lep mednar i v V ves? Na to vprašanje nam je, vS nem, odgovoril Erik Mihevc, šef r t <» - se Mihevc, šef tovarni Tomos. Povedal je, da kalnim Coiibrijem ukvarjali več *°^ti r Lani so ga prvič predstavili javn rezultat je znan: najhitrejši kah v Hockenheimu. Z razvojem ‘^jJ ‘j Začeli * COlibrija so potemtakem V - - - - • • da ^ že od vsega začetka mislih* letu dni obstoja podjetja. domači trg, pa ni moč mi5lit'’]avit1’1 nena«. In ker P°- 3 0otU na — so moPedV izvajali ne le za izvoz. Na to na še nima »imena«, lež njihove proizvodnje odpade — lani so jih naredili 31.000 š posebno izvedbo dirkalnega - - ^ njim uspeli. Tega dela so se z '• ^ lotili preizkuševalec Janez impe^ ’ ^ * perimentalne delavnice ivko struktor Jože Grandošek in pa ir,a«;0V)jP O težavah, ki so jih morali PJ. e> C* bi lahko pripovedoval dolge z&° ne, so tega »krivi« tovariši lZ z ne žele, bi norirnhnnsti V 2» , — vim trudom obeSali na veliki mogli -os*1" u0' le, da 8i s teorijo niso mogli KaJ posk11^' mapati, poskušali so pač In SP® pf .raj*; zato je bil njih posel vse drug« f s f%!> lahek. To je tudi razumljiv®* . majhne kubature je še boljšo motorjih treba misliti na vsak® ; ~i_______in Aih. Va od velikosti šob na vplinjačih, P sti materialov oziroma sestavni . ^ p? so zvečine uporabljeni prav ske proizvodnje za normalni*— te t® , je lepo spričevalo za proizvod nasploh. d® Aj Tomosovi konstruktorji »ime« svoji tovarni, izdelali m najijj med najhitrejšimi, če nč ce na svetu. In s tem strojem s® p usP^V*1«! državi tudi pomemben Delavec-konstruktor in ®e‘f**.* oba proizvajalca iz istega P® ’ Ja ; segla v roke. da bi najprej ®®s vnovič potrdila sloves svojca* svoje dežele. i E JA Š P O R T O D IH ZATAJENE PIŠČALKE Sodniki so v špottu po-Oosto kamen spotike. Premaganci jim po navadi naprtijo krivdo za poraz, gledalci pa ženijo, da so sami za gotovo strokovno bolj podkovani kot ljudje s piščalkami in podobnimi sodniškimi orodji. No, takšne ugovore proti sodnikom že lahko zavrnemo, huje pa je, če športniki ne tnorejo tekmovati, ljubitelji športa pa ne gledati športnih Prireditev, ker ni sodnikov. Takim, ki omalovažujejo zlasti manjša tekmovanja. Pa zares ni moč pogledati skozi prste. Tako tistim, zaradi katerih minulo nedeljo ni bilo odbojkarskih tekem v Kropi in Črešnjevcu, kot onim, ki so jih zaman čakali nogo-rnetaši v Logatcu. Na videz je njihova krivda malenkostna. Saj je šlo v vseh primerih za manjša, čeprav prvenstvena tekmovanja. Kdo bi se menil, če so bili športniki in gledalci v Kropi, Črešnjevcu in Lo-Satcu v nedeljo opeharjeni za športne prireditve! Zal takšni primeri niso osamljeni. Ponavljajo se tudi drugod in v drugih športnih Panogah. Tiste, ki menijo, da se o tem ne izplača govoriti, bi Ce je v podjetju RAZUMEVANJE... morali seznaniti z blagajniškimi poročili podeželskih klubov, ki z največjimi težavami spravijo skupaj sredstva za tekmovanja in ki Jim neodgovorni sodniki še obremene proračun z nepri-aakovanimi primanjkljaji. Kaj neki bi dejali sodniki, hi brez opravičila ne pridejo tekmovanja, če bi morali izgube zaradi ponovnih te-kem poravnati iz svojega žepa? enkrat DRIICAtE Na vseh večjih prireditvah, hi sem si jih do zdaj ogledal, Je bilo, kar se tiče orgdniza-cije, vedno kaj za Šilo. V hcdeljo v Krškem pa sem °il tembolj presenečen. Niti ene sence na prireditvi. No, sem si mislil, tudi taka or-Punizacija zasluži, kot primer ostalim, da pride v na-so rubriko. Kar poglejte: ® točen začetek, • do po-mnkosti izdelan ceremonial, vožnja za vožnjo brez za-sthJa, • ekspeditivno poprav-janje steze, • naglo Obve-čanje gledalcev o izidih. Včč pa spreten in vesten Prireditelj res ne more naredi- Zato je treba vsem, ki s°i seveda na amaterski osno-omogočili organizacijo sPeedway dirk na takšni ev-r°Pski ravni, le čestitati. Ob čestitkah prireditelju Športno društvo, ki je zraslo v tovarni 6 Brez materialne osnove se šport v podjetjih ne bo razmahnil 9 Še vrsta težav, ki zavirajo telesno-vzgojno dejavnost »V našem društvu imamo vrsto sekcij, od katerih so nekatere močno prizadevne. Ena • najmadjivejših sekcij,« je pripovedoval predsednik športnega društva »Saturnus«, »je nedvomno smučarska. V njej je včlanjena skoraj sama mladina, večji del ključavničarji in orodjarji. Zdaj je sicer sezona že zaključena, je pa za njimi izredno pestra dejavnost. Tako so imeii v Planici klubsko prvenstvo, še prej so imeli v Kranjski gori dva štiridnevna tečaja, V katerih si je pridobilo precej znanja 22 mladincev. Na Sorici so se deležih smučarskih kovinarskih tekem. Nedeljo kasneje, pa so po tekmah v Kranjski gori proslavili 40-letnco tovarne in 20-letnico revolucije. Vrh tega je sekcija omogočila 35 članom nakup smuči po znižanih cenah. A to še ni vse! Vsem članom sekcije, ki so se želeli izpopolnjevati, so omogočili vsako nedeljo obisk Kranjske gore S tem, da so jim povrnili stroške za vožnjo. Vsekakor dovolj pester spored, kakršnega nimajo niti vsa »prava« telesnovzgojna društva.« Toliko o smučarjih, ki so med najprizadevnejšimi in so že leta 1954 dali pobudo za osnovanje kovinarskih smučarskih tekem, ki jih od tedaj prirejajo vsako leto. Vendar pa ne smemo še mimo ostalih sekcij, ki so prav tako marljive. Kegljači so letos na novem kegljišču v Mladinskem domu dobili boljše pogoje za delo kot so jih imeli doslej. Tekmujejo v ljubljanski podzvezi v tako imenovanem rdečem razredu. Ekipa šteje okoli 25 pristašev tega športa. Imeli so tudi žensko ekipo, ki je pa pozneje razpadla. Udeležujejo se tudi vseh ; tekem v občini in so v občinskem merilu še neprekosljivi. Tudi strelci v »Saturnusu« ne spijo. Kot posebna sekcija so vključeni v strelski družini »Vide Pregarčev«. V svojih vrstah imajo celo nekaj strelskih »asov«, ki so se že uspešno borili za zlato puščico. V občini jim doslej še nihče ne more do živega, imajo pa tudi prizadevno žensko ekipo. Razen kegljačev in strelcev so tu še igralci namiznega tenisa. Nastopajo v ljubljanski sindikalni ligi z dvema moštvoma. Potem so tu še igralci perjanice ali badmingtona. Lani so sodelovali celo na republiškem prvenstvu, letos pa so nekoliko popustili. No, in za konec naj omenimo še odbojkarje in nogometaše. Za konec jih omenjamo pač zato, ker se udejstvujejo le od časa do časa in »re-grutirajo« svoje tekmovalce y dobršni meri iz ostalih sekcij. Oh, oprostitei da ne bo zamere! Ne smemo pozabiti še ša-histov, ki so tudi močno agilni. Zanimalo me je,_ kako to športno društvo živi, kako se prebija skozi življenje. »Predvsem je v naši tovarni za šport dovolj razumevanja,« |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiii!i!iiiiiiiinniiiiii| j »NAM NE GRE ZA VR- = S HUNSKE REZULTATE IN |g g ZA NE VEM KAKŠNE || g USPEHE NA RAZNIH TEK- =E= = MO VAN JIH,« PRAVI PRED- §| g SEDNIK ŠPORTNEGA DRU- || g ŠTVA SATURNUS. »GLAV- Eg H NO JE, DA ZDRUŽUJEMO = S MLADINO IN DA JI S H g ŠPORTOM NUDIMO ZDRA-g VO RAZVEDRILO IN SPRO- = g STITEV.« = je pojasnjeval tovariš Deisinger. »Naklonjen nam je sindikat in tudi ostale organizacije, prav tako seveda upravno vodstvo. Vsako leto dodeli uprava sindikatu primerno vsoto, od te dobi nekaj tudi športno društvo.« »Slišal sem, da je celo, vaš direktor aktiven v nekateinh sekcijah?« »Seveda! Kot nekdanji nogometaš ne more pozabiti športa! Se vedno nastopa med kegljači in smučarji.« Toda zadnje čase se tudi v tem društvu sprašujejo, če bo tudi v športu zavladala »komercialna linija«. Društvo namreč nima svojih prostorov — ne igrišč, ne kegljišča, ne telovadnice — zato mora za uporabo raznih športnih naprav plačevati najemnino. Najemnine pa naraščajo, da je veselje. Lani so plačevali najemnine za 1-stezno kegljišče 150 din od ure, letos znaša najemnina že 300 dinarjev. Za telovadnico plačajo 250 din od ure. »Ce bo šlo tako naprej, bomo samo za najemnine porabili na leto okoli 200 do 300 tisočakov« je pribil tovariš Deisin- Potem sva s predsednikom Deisingerjem speljala pogovor na razne težave in probleme. »Hm, težav je kar precej. Ni lahko voditi športa v tovarni.« »No, kaj na primer tare mladino?« »Vidite, mlad delavec še ne zasluži dovolj. Vzemimo za primer smučanje. Kako pa naj si mlad delavec, ki zasluži 15 ali 18 tisočakov, kupi smučarsko opremo, ki stane 40 do 50 tisoč dinarjev? O vožnjah pa sploh ni govora.« »Koliko pa ste jim prispevali za vožnjo?« »To smo organizirali preko Kompasa. Sekcija jim je vsako nedeljo povrnila stroške za avtobus. To je 750 dinarjev. Ce vzamete tri nedelje v mesecu, je to več kot 2000 din. Za mladega delavca je to že denar. Saj veste, kako je z mladim človekom. Dosti poje, vedno je lačen tak fant, ki je še v rasti. Pa še obleka, obutev, nekateri plačujejo tudi za stanovanje ...« Prešla sva na druge probleme, Kaj pa ženske? Delavk je v tovarni skoraj 800, delavcev pa le okoli 200. Z delavkami so isti problemi kot povsod: prezaposlenost, delo v družinah za skromno sobico ali hrano, predsodki in podobno. Tiste, ki so JUTRI BODO NA 5750 METROV DOLGI PROGI LUCIJA—PORTOROŽ—VALETA—LUCIJA ŽE PETIČ MOTORNE DIRKE ZA »NAGRADO PRIMORSKE«. UDELEŽILI SE JIH BODO NAJBOLJŠI DOMAČI TEKMOVALCI; PA TUDI ŠTEVILNA ZNANA IMENA Z MEDNARODNIH DIRKALIŠČ. MED NJIMI BO SVETOVNI PRVAK V VOŽNJI PRIKOLIC DO 500 CCM MAX DEUBEL, LJUBELJSKI REKORDER BUTSCHNER, AVSTRALEC FOSTER RAY. OBA NEPOSREDNA DEUBELOVA TEKMECA, DRŽAVNA PRVAKA FRANCIJE IN AVSTRIJE TOUZALIN IN MAGNUS DO 125 CCM, NAJBOLJŠI ITALIJAN TASSINAVI IN .NIZOZEMEC VAN LAEHNER DO 175 CCM ITD. Z VELIKIM ZANIMANJEM PA JE MOC PRIČAKOVATI TUDI NASTOP JUGOSLOVANA MIRKA ZELNIKA V KATEGORIJI DO 50 CCM NA SPECIALNEM TOMOSOVEM MOPEDU, S KATERIM JE PRED KRATKIM DOSEGEL IZREDEN USPEH V ZAHODNI NEMČIJI. NAJ SE OMENIMO, DA BODO LETOS PRVIKRAT VOZIL] TUDI AVTOMOBILISTI Z VOZILI »JUNIOR«. SEZONA MOTORJEV V POLNEM RAZMAHU: PRIZOR Z NEDELJSKIH SPEEDWAY DIRK V KRŠKEM. V SREDINI JE JUGOSLOVAN MEDVED, KI SE JE EDINI PLASIRAL V NADALJNJE TEKMOVANJE ZA SVETOVNO PRVENSTVO poročene, se preobremenjene z gospodinjskim delom in še kot matere. »Pa to še ni vse,« je nadaljeval tovariš Deisinger, »močno se nam tudi pozna, da se skoraj polovica delavcev vozi v tovar-bo. Iz Most je le malo ljudi, večina prihaja iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev — iz Zaloga, Zadobrove, Slap, Sneberij, Šentjakoba in drugih vasi. Nekateri porabijo za pot v tovarno in domov po dve do tri ure dnevno.« Toda kljub vsem težavam si šport v tej tovarni utira svojo pot. Ni sicer na tej poti rekordov in rekorderjev, je pa četica kakšnih 80 delavcev vseh starosti, ki najdejo v svojem športu prijetno razvedrilo in oddih po napornem delu v tovarni. In še ena razveseljiva iz »Saturnusa«! 2e letos bodo v Kranjski gori začeli graditi svoj počitniški dom. Za to gradnjo se je kolektiv odpovedal delu dobička. Dom bo prijetna oaza oddiha za vse člane tega kolektiva. Seveda se ga pa še prav posebno veselijo športniki, zlasti smučarji, ki jim bo ta objekt omogočil še več stika z zasneženo prirodo. I. P. FERIALCI V PARTIZANSKEM STANJIH Preteklo soboto in nedeljo so imeli člani Počitniške zveze koprskega in goriškega okraja prvo skupno zborovanje v počastitev dneva mladosti. Več kot tisoč članom PZ in domačinom se je na tem prisrčnem slavju pridružilo tudi več gostov iz ostalih predelov Slovenije. Vsi pa so bili deležni gostoljubnosti organizatorjev, ki so poskrbeli za prenočišča pod šotori in za prehrano. , Vsekakor si ferialci niso izbrali kraja svojega velikega zborovanja po naključju, kajti Štanjel na Krasu je znan parti- Plavanje - del splošne telesne vzgoje Dejansko bi se morali starši resno zanimati za to, da bi se njihovi otroci naučili plavanja. V prvi vrsti gre za varnost, v drugi pa za zdravo obliko razvedrila v vročih poletnih dneh. Tudi šola bi morala skrbeti za poučevanje neplavalcev! V ena- ki meri pa vsa tista društva, ki se ukvarjajo z mladinsko telesno vzgojo. Mar lahko govorimo o sodobni telesni vzgoji,, če otrok nismo naučili plavanja!? Doslej so športni funkcionarji v svetu kazali zanimanje zlasti za plavalni šport najspo- Pa »i., zasluzijo pohvalo tudi ki so s svojim bo-Zhrr-1™ dajali dirkačem pri-b0 ?3e za njihovo drzno in tud-en° vožnjo, bili pa so jih jta^° disciplinirani, kot (20 v takšnem številu še nisem videl. serh bil zadovoljen. Ce taicj® že na-št dirkači dosegli tOfjt n uspeh kot organiza-Za'to s° imeli ob od-tuv-, riekaterih izvrs Pa ^ Priložnost — bi bil Uet^j/dvnost navdušen nad uničen, kakor se reče, od vojne, pa od preganjanja naokrog in od slabe prehrane; njegovo mišičasto, zversko močno telo Je bilo kot močan kontrast ob tem obrazu starčka. Za hip ga je gledala, zdel se je kakor ubog star pes; nobena druga primera se Ji tako vsiljevala. Odmaknila je pogled in se na široko nasmejala. — Kažeš jih največ petinštirideset — je dejala. — Mislim, da tu ni kaj premišljevati. Marsikateri moški bi ti lahko zavidal to tvojo moč. Oddahnil si Je. — Ti bi morala telovaditi — je rekel — to veliko koristi. In Gregor tudi... — Nenadoma je spremenil ton: — Kje je Gregor? — Ne vem — je rekla. — Saj sem ta hip šele prišla. Ni nihče iskal Gregorja? — Ne. Pa ti ne veš, kje utegne biti? Zdaj se je oglasila mati, ki je doslej molčala: — Njo vprašaš. Kaj pa njo zanima, kaj se doma godi? Ona se mora potepati s tistim svojim babjekom, za njo je važno samo to. Ti lahko umreš, jaz lahko umrem, ona se mora vlačiti z njim. — Bi rada, da bi se vlačila s tabo? — je vprašala Agnješka. Vstala je; kak hip sta se gledali. Potem je mati zaprla oči in njen obraz je dobil spet svoj običajni, mučeniški izraz. Agnješka je zaloputnila z vrati in šla v kuhinjo. Ne da bi prižgala luč, je pristavila čajnik na plin. Sele zdaj, ko je vzdignila težki čajnik, poln vode, jo je zabolela roka. Pogledala jo’ je od blizu v luči ulične številke: členke na prstih je imela obtolčene. Gledala je v modrikasti, sikajoči plamenček in mislila: — Ti jutri torej ne boš prišel. Jutri bo ključ ležal pod slamnatim predpražnikom, kakor si se dogovoril z Romanom, in nihče ga ne bo pobral. Vidiš. Ce bi bil kakšen stroj za branje misli, bi moral vedeti, kaj se zdajle godi z mano. Dvomim, ali ti bom sposobna kdaj sama to povedati. O tej stvari se ljudje ne znajo sporazumeti. O kakšnih stvareh se je sploh mogoče s človekom sporazumeti? Ce bi si kdo rad sposodil deset zlotov, čevlje ali ože-malnik, tu je pa tudi konec naših možnosti. Nekdo je nekoč dejal, da človeka od človeka deli tema; to sva nekoč slišala oba. Vidiš. In tu je plinski plamenček. Malo svetlobe daje. Malo toplote. Toliko, da se lahko skuha čaj. Ali pa ovseni kosmiči za zajtrk. Lahko se pa naredi še več. Vreči ta čajnik k vragu, zakleniti vrata, upihniti plamenček in poskusiti nič več misliti; o ničemer. Ne o tem, da se oče po malem spreminja v opico; ne o tem, da se moram čez hip vrniti tja noter k njima in leči spat; ne o tem, da se jutri prav gotovo ne bova dobila ... Vstopil je oče. — Mami bo treba skuhati zdravilni čaj — je rekel. Stopil je h kontaktu in iztegnil roko. — Ne prižigaj luči — je rekla Agnješka. Njen obraz je bil še moker. Obstal je. — Sanjariš? — Da. Sedel je; po svoji navadi je sklenil roke na kolenih. Ves se je nagnil proti njej. -- Rad bi vedel o čem? — je vprašal tako, da bi bilo slišati kot šala. — Kraljevič iz pravljice. — Palačo ima? — Trenutno ne, nekaj let pa je bival v palači. — Iz kristalov zidani? — Da. Pa malo betona in jekla je bilo primešanega. -- Kaj je videl s svojega okna? — Različno. V glavnem pa mislim, da ne dosti. Tam imajo na oknih takšne železne srajčke, da te mine, če bi slučajno hotel uiti. V tem je gotovo nekakšen humanizem, a če ti kdo zapoje pesmico o jetni- ku, ki skoz rešetke zre modrino neba, imaš vso pravico, da mu ne verjameš. V glavnem se ne vidi nič. — O čem govoriš, Agnješka? — V redu — je rekla. — Vse je v redu. Ti jih kažeš petinštirideset, čez leto bomo proizvajali za petnajst odstotkov več traktorskih gum kakor zdaj, Zawadski se bo končno enkrat od tod preselil k vsem hudičem in naše nebb ni prazno: pred nekaj tedni so vsi listi prinašali fotografijo poljskih reaktivcev. Potem, poljske avtomobile bomo izvažali v Pakistan in število rudarjev, ki se udejstvujejo tudi kot amaterji čebelarji, bo poraslo na štirikratno. Vse je v redu — je kriknila — samo ne zahtevajte od mene, naj govorim o tem, o čemer mislim in kaj mislim. Vstal je in se ji približal. — Mama te je razdražila — je rekel potiho. Roko ji je položil na ramo. — Moraš - J* imeti razumevanje zanjo. Saj vidiš, že kaj mesecev leži in v nobeno bolnišnico j® nočejo sprejeti. Tudi veš, da ni prostora* Moraš imeti razumevanje. — Mama je neozdravljivo bolna — je *** kla Agnješka. -- Zdravniki vedo to Se ^ Ije od tebe. Zato je ne sprejmejo, ker j® treba reševati druge. Ona pa mora untfetl tukaj. Spustil je njeno ramo in težko sede • Videla je, da jo vztrajno gleda v obraz* Zato se je umaknila še globlje v temo. — Končno jo bodo enkrat sprejeli — dejal čez hip. — Ne — je rekla Agnješka. — Ni si tre-ba delati nobenih utvar. V takifr nah, ko za druge ni postelj, je ne smej0 sprejeti. Mora ostati pri nas. — Ti nimaš rada mame? - Skomignila je z rameni. — Ni mi vseeno, kako bo z njo rekla. Potegnil si je z roko po čelu. Nanagl®115* se je zgrbil in je bil že samo ubog, človek, ki mu močne mišice ne morejo m več pomagati. — Saj sem dostikrat tako mislil — ^ rekel. — Tako bi bilo menda zanjo bolje. Cernu naj bi se v tej hiši po ncP0* trebnem mučila z menoj, s teboj, s iet0i pijanci tu v ulici? Konec je zmerom k* sil Gregorja, da mi bo dal kaj za Mogoče mi bo vsaj s tem enkrat koristi14 njegova kemija. — Torej, za kaj tl gre? — Je rclcla Agnješka. — Z mamo se bosta našla v b®-besih in tam nadaljevala svoje sijajno Ijenje. Zdaj pa dosti tega čvekanja. Pri*^1 luč, bova skuhala zdravilni čaj. Na cesti so peli. S treskom Je zap*14 okno. Vrnila se je k štedilniku, gledate ^ pokrov na kozici in mislila: »►Kam si le Sel? Kaj čutiš, kaj misliš? Kje n»J ** najdem v tej zmešnjavi pijanstva, beton&j bedastega govorjenja In spakovanja? Ko mogla vedeti vsaj, kakšen si v tem tre' nutku. Se dobiva jutri? In če se, bova rekla prvi hip? Oprosti — ne. Zabe slo me je — ne. Sama ne vem, zakaj seB| to storila — ne. Veš kaj? Skleniva pogodb0' nič si ne bova rekla. Niti besedice o r<’ stvari. Cisto preprosto, šla bova po klJu ’ odklenila bova vrata in bova končno sa® med štirimi stenami, kjer ne bo nikogar nobenih hudih spominov, kjer bo vse goče, prav vse .. — Kipi — je zaklicala mati iz — Kaj ne slišita, da kipi? Agnješka se je zdrznila. Oče tudi. smehnila sta se drug drugemu. • — Grem še malo ven — je rekla. — G va me boli. — K Zatvadzkemu pojdi — je dejal o4®' — Prav mu bo. , — Kaj še zmeraj (popravlja tisti S’ motor? — Se. Spet se je nasmehnila. „ — Nič ne skrbi — je rekla. — Vse k® ^ dobro. V nedeljo pojdeš ribe lovit, to Je nekaj. VzdihnU Je. — Še dva dni čakanja. ,, — Malenkost; zato bo pa potem še k0 prijetno. Vrgla si je čez rame plašč in steki* P stopnicah. V kotu dvorišča si je bil ZaW*^ zki iz nekakšnih ostankov zbil garažo svoj motor. Našla ga je tam, sklonjen6 nad strojem. — Dober večer — ga je pozdra — Samo dva konja še, pa se boš ** vozil. oe — Ti, ne bi šla spat? — je predlagal* ^ da bi vzdignil glavo. — Za mlade *en*g, ni priporočljivo, da se ponoči motajo o* Priložnost dela greh. s — Zakaj? Zahotelo se mi je govori* teboj. Kako pa zaročenka? p Počepnila je zraven njega. Zaškrta z zobmi. za — Ce ona misli, da bo mene vlekla nos, se prekleto moti. ^ — Tudi katerega pametnejšega od so ženske vlekle za nos — je rekla AgnJe ^ Naglo je vstal. S prenosno lučjo, » je imel na dolgem kablu, je od blizu tlil svoj obraz. — Agnješka — je rekel zamolklo bro me poglej, pa reci: sem podoben , veku, ki bi ga kdo lahko imel za krote in P , bil nevaren. — Nekje sem te že videla hitro pomislila Agnješka. — Ne, ne Nekoga, ki je bil videti tak, kot si z ti. Natančno tako. Se levo roko je prav vzdignil, z isto kretnjo. Kje je bilo t0 kdo je bil? jg- — Ne — je rekla. — Nisi podoben kemu. 60[>> — Ce je to vse res — je dejal — J tako stolkel gobec, kakor fantje v v stolčejo cipo, ki jih je okužila. — S čim te je okužila? _ — Bojim se, ker potem bi težko osv«' _ S«' Osvetljen od spodaj gor, visok *“ ' tj čat, z ostrimi črtami v obrazu, je bil tet>e- se® življenju in nočem, da bi a®*' mu kaj verjel — je dejal. — Velik0 videl kakšna deklina prignala do kraja. ^ nil je k njej svoj od strojnih maž „ zan obraz. — Jaz hočem ljudem veri je rekel. — To je konec koncev glavo0-hudiča, kaj ti ne razumeš tega? — Te ni še nobena prevarala? Neprijetno se je zasmejal. 50 — In me tudi ne bo. Na boga °če^ ti zaklinjam, da ne. Na boga očeta: borišču sem bil, na fronti sem bili „3 se mi je zdelo, da me '* —=-"°,n je prineslo -,.3 sredo samega pekla. Saj to končno c česa nauči, kaj misliš? ied»19 — Jasno — je rekla. Spet je P05’ njegov obraz. »Kje neki sem videla ^ to obraz — je pomislila. — Kdaj J® pje« bilo? Človek takole obupno razpo‘®» KJ proti nebu. S tem zbranim obraz0^^;^ priča o neverjetni napetosti. Kje 1° clpil' — Pojdi se solit — je rekla Zatva^ „d — Nekoč sem videla človeka, ki J® spo®' kile podoben tebi. Pa se ne morem ^glS* niti, kdaj in kje. Celo noč ne bom Drži se, zdravol P« ft J ET J E M, U S T ASf Q V AM, P R 01Z V A J ALC EMINE S It ŽBE¥(TEll Zžš:",, -jl. 17’ i II n D AT rili 4 I 4 I r F llff 1 rr ./_____________ * CM ' I I/ tovaria IDVimiH IR ri 1 IV ttEIIRBlEHAISAlH IZOElUf ŽE LE Z NIK!-SLOVE NI JA IZDELUJE: laboratorijske centrifuge, univerzalne mešalce, inha-lacijske aparate, aspiratorje. SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana — Elektromehanski servis XI. Maribor, Vetrinjska 11 POSEBNA PUBLIKACIJA V prihodnji številki »Delavske enotnosti« bo v »Pogovorih Gl« izšel poseben sestavek tovariša ROMANA ALBREHTA o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. To je obsežno delo, ki obravnava najbolj aktualne probleme oblikovanja in delitve dohodka naših gospodarskih organizacij. Sestavljen je na temelju predavanj v Politični šoli v Ljubljani. »Delavska enotnost« bo delo vezala v posebno brošuro. Vse sindikalne organizacije, ustanove, delavske univerze in ostale interesente opozarjamo, naj čimprej pošljejo naročila za brošuro Delavski enotnosti, kajti vse naše publikacije so doslej kaj kmalu pošle. — Cena 50 dinarjev. Počitniška skupnost ObSS Ljubljana-Center, Trdinova 4/III razpolaga še s prostimi ležišči v obmorskih in planinskih predelih. Hkrati želi zamenjati svoje zmogljivosti z ostalimi skupnostmi. ŽELEZARNA RAVNE TOVARNA PLEMENITIH JEKEL proizvaja brzorezno orodje 9 rezbarji iz kvalitete y>ELOMAX« 9 strugarski noži 9 spiralni svedri 9 krožne žage in segmenti za hladno rezanje kovin Velika vzdržljivost in nizke cene! Spored RTV Ljubljana PONEDELJEK 5' junlja » Klaiv. Dobro jutrol (pisan »•00 Na?evlie se vrstijo . cr,ci Pocllistek — Dve fran-’■»<> c£„kl, krtamalki - I. ni>T01aanski koncert oper- '“•«Zhkest» tega tedna „ y^°r°vske skladbe Antona }-Oo posterja ,J.3o sv®tu jazza lj.0o v?H otroke sni-«tet Niko Štritof ob i?-15 stirih fantov 1J.t5 sJheUjski nasveti »S.!, ^Be^k BeVCeV _ sedem l».30^iLaStrUke«: Slllce z U.50 htoiu ZalC: slmfonija v o-Itu^mbU in v°kalni an- sta1»Sl^Vanske radijske po-sice Pozdravljajo sloven-U.js Skopj^^ee - Radio ieStlta'10 it'JS ^ 8V Popotniki na tujem ”a““ Hraiii, Pianisti: Alexander ia.So PiannWsky’ Rohe« Schu- l8'011 Obvestjjih zdravje fete jas^131"6 in Za' Js., sWn«i ncert Orkestra 83jLB»ro6.*ke filharmonije ^»3.10 £„ePll0S »S.10 p, hoksu psko Prvenstvo U-gfe glasba 00 ?adn]an P°eitek! 4ek oaafe104113 in zakilu' TOREK 6. junija 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 8.05 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za srednje stopnjo 9.25 Emil Adamič: Tri turke-stanske ljubavne pesmi 9.40 Zenski zbor -France Prešeren« iz Kranja 10.15 Tijardovič in Papando-pulo 10.40 utrjujte svojo angleščino! 10.55 Klavir v ritmu 11.00 Iz Poličevega Desetega 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Sovjetska in poljska zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Vaški kvintet s pevci 13.30 Ob zvokih zabavnih me- 14.05 Radijska Sola za višjo stopnjo 14.35 Iz komičnih oper 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Aram Hačaturjan: Koncert za klavir in orkester 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Po strunah in tipkan 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Poljski narodni ansambel pesmi in plesov Mazousze 20.30 Radijska igra 21.40 Vjekoslav Gržinič. Simfo-nični poem 21.50 Veliki plesni orkester Ray Anthony 22.15 Dva nova posnetka Go-dalnega kvarteta 22.45 Pavel Sivic: Suita za klarinet in klsvir 23.05—23.10 Evropskto prvenstvo v boksu 23.10 Italijanske popevke 23.25 Po svetu jazza “-as prijeten počitek! SREDA 7. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pii glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladi talenti z revije glasbenih šol ljubljans ga okraja pred mikrc nom 8.30 Popularne melodije jz orkestralne glasbe 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Zabavni potpuri 10.15 Arije in dueti iz oper G. Donizettija 11.00 Iz filmov in glasbenih revij 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Tri Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za tokom Save (Spore lažje umetne glasbe) 14.05 Radijska šola za sred stopnjo 14.35 Hammond orgle 14.40 Partizanske pesmi P° Mariborski komorni zt 15.15 Obvestila, reklame ih zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah P° šalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Trio orglic Ranner 17.45 Jazz na koncertnem o 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hinde hlitha 18.45 Četrt ure z ansamhlor Mojmira Sepeta 19.00 Obvestila, reklame m bavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Jacoues Offenbach: Hoffmannove PriP°v®f 22.15 Plesni zvoki in P°P® 22.50 Literarni nokturno 23.05—23.10 Evropsko prvem v boksu 23.10 Iz modernega sveta 24.00 Zadnja poročila za teden od 5. do 11. junija 1961 ČETRTEK 8. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje Ljubljanski oktet 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Jutrnica pri Franzu Lisztu 10.15 S popevkami po svetu 10.40 Pet minut za novo pesmi co 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Romunska zabavna glasba 11.25 Zvonimir Ciglič: Prva simfonija 12.00 Ansambel Srečka Dražila igra narodne napeve 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Melodije iz Verdijeve opere Traviata 13.30 Od tu in tam 13.50 Petnajst minut z zborom RTV Zagreb 14.05 Baletni intermezzo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svčtovne književnosti 16.00 Zabavni zbori 16.25 Claude Debussy: Delfske plesalke. Jadra, Veter na planjavi 16.35 Dubravka Tomšič izvaja Beethovnovo sonati} 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma in melodij , „ 18.00 Ljubezenski aueti iz oper 18.30 Hitri prsti 18.45 Ljudski parlament 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 18.30 Radijski dnevnik 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in naPev°v 20.45 Literarni večer 21.25 Krsto Odak: Simfonija Jadrana 22.15 Po svetu jazza 22.45 Janko Ravnik: Seguidille 23.05—23.10 Evropsko prvenstvo v boksu 23.10 Plesni koktajl 23.55 Prijeten počitek! 84.00 Zadnja poročila \ PETEK 9. junij 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan , glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice 8.30 Igramo za vas 9.00 Naš podlistek — Dve francoski kriminalki 9.20 Črnske duhovne pesmi 9.35 Kotiček za mlade 10.15 Lirične in plesne sklad-, biče 10.35 Zvočna mavrica 11.00 Slavne tenorske arije 11.30 Človek in zdravje 11.40 Majhni ansambli 12.00 Ciril Pregelj: Narodne v priredbi za glas in klavir 12.15 Kmetijski nasveti 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Iz operetnega sveta 13.45 Majhen koncert Slovenskega okteta 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Uverture ter intermezzi 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Zabavni orkester RTV Beograd 17.35 Iz .komornih de) Lucijana Marije Škerjanca 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje 18.15 Lahka glasba jugoslovanskih' avtorjev 18.30 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev 19.30 Radijski dnevnik 20.00'Kvintet Jožeta Kampiča 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Veliki skladatelji 21.15 Odddja o morju in pomorščakih 22.15 Godala v noči 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05—23.10 Evropsko prvenstvo v boksu 33.10 Nočni koncert SOBOTA 10. junija 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.25 Iz vsakega žepa nekaj 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Ali vfcm ugaja? 10.15 Fran Lhotka: Vrag na vasi, baletna fuita, 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Dve ameriški popevki 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Kvintet bratov 'Avsenik 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glaiba 13.30 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča 13.50 Od arije do arije 14.20 Šport jn športniki 14.35 Naši. poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, 'reklame in zabavna glasba 15.30 S knjižnega trga 16.00 Radi bi vas zabavali 16.40 Mešani zbor KUD Pošta 17.C0 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Pevec Paul Anka 18.00 Jeziktovni pogovori 18.15 Antonin Dvofak: Opoldanska vila. simfonična pesnitev 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Po slovenskih krajih 20.20 Melodije raznih dežel 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05—23.10 Evropsko prvenstvo v boksu 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje NEDELJA 11. junija 6.00—6.30 Jutranji pozdrav 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar 6.30 Veselo na pot! 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Slovenske narodne in umetne pesmi v izvedbi solistov, zborov in orke- 8.00 Mladinska radijska igra 8.58 Iz albuma skladb za otroke 9.08 Matineja za zabavo 9.45 Partizanske in množične’ pesmi 10.00 Se pomnnite. tovariši..« 10.30 Lepe melodije 11.00 Di*ct- Marine in Rango-nija iz opere Boris Godunov 11.15 Fran Lhotka: Jugoslovanski capriccio 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našli vas 13.45 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna — £arko Petan: Zamenjava 16.20 Vedri zvoki 16.40 Peli so jih mati moja 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra — Nikolaj Mihalevski: Trije mušketirji 18.25 Okrogle narodne in domače 18.50 Aleksander Borodin: V stepah osrednje Azije 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden 21.00 Iz del Bedricha Smetana 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.00* Poročila 23.05 Glasbeni samogovori 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje l DELAVSKA ENOTNOST — štev. 22 — 3. junija 1961 Zadnjič šmo se ubadali s tremi kmeti proti trdnjavi, prikovani na zadnjo vrsto, in hitrejšim belim kraljem. Izjemna pozicija — in koliko izjem ima šah — je pokazala med drugim spet to, da osnovna šahovska matematika: trdnjava = 4 kmetje — ne drži'vselej. Danes se povrnimo k trdnjavski končnici in ponovimo, oziroma utrdimo pridobljeno znanje na primeru, ki je za spoznanje zapletenejši. Beli ima pre- SLAVOM1R MROŽEK: Rad bi bil konj Moj bog, kako rad bi bil konj... Brž ko fii v ogledalu videl, da imam namesto nog in rok kopita, zadaj rep in avtentično konjsko glavo — bi pri priči odšel na stanovanjski urad. — Prosim za veliko, sodobno stanovanje — bi rekel. — Vložite prošnjo in čakajte, da pridete na vrsto. — Ha, ha! — bi se zasmejal. — Kaj ne Vidite, da jaz nisem kar tako, kak navaden, siv človek? Jaz sem nekaj drugega, nekaj ekstra! In že bi dobil veliko, sodobno stanovanje s kopalnico. Pisal bi za kabaret in nihče ne bi mogel reči, da sem zanič. Celo takrat, kadar bi bili- moji teksti slabi. Nasprotno. — Za konja naravnost izvrstno — bi me hvalili. — To ti je glavica — bi rekli drugi. Da ne govorim o koristih, ki bi jih imel od pregovorov in rekov: zdrav ko konj, smejati se kot konj, konj ima štiri noge, va se vendar, spotakne ... Konjsko življenje pa bi seveda imelo tudi nekatere slabe strani. Svojim sovražnikom bi položil v roke novo orožje. Ko bi mi pisali anonimna pisma, bi jih začenjali takole: »Pravite, da ste konj? Vi ste navaden ponny!« Zenske bi se zanimale zame. — Kako drugačni ste od drugih ... — bi govorile. Ko bi šel v nebesa, bi po sili razmer dobil krila. In postal bi pegaz. Konj s krili! Ali lahko človek doživi kaj lepšega? moč kmeta, toda tudi črni prostak je že daleč napredoval. Kako bo? Če je na potezi beli, je stvar bolj ali manj preprosta: e-kmet napreduje in po črnem odgovoru b3-b2 sledi najprej trdnjavski šah (črni kralj mora na linijo svojega kmeta in stran od bele kmečke vojske) in nato Th8-h2 z nadaljnjim napredovanjem e-kmeta. Če je na potezi črni, pa beli uveljavi prednost kmeta, boljše postavljenega kralja in okoliščino, da »zasluži- s trdnjavskimi manevri na račun neugodnega položaja črnega kralja nekaj tempov, ki mu omogočijo pohod z lastnim kraljem na d7 in d8. Tu je torej ključ bele zmage. Črni nima druge poteze kot Tbl-el z napadom na e-kmeta. Beli bo dal najprej šah bodi na h8 bodi na c7 in potem osvojil še zadnjega črnega kmeta, pri čemer je vseeno, ali pade ta kmet na polju b3 ali na polju b2. Vzemimo zdaj za izhodišče nekoliko »popravljeno« pozicijo z diagrama, ko stoji na mestu črnega kmeta bela trdnjava, na mestu belega e-kmeta pa črna trdnjava. Na potezi je tokrdt beli. Sah s trdnjavo na c3. Če Kc8-b8, je polje d7 že prosto. Če Kc8-d8, pa sledi Tc3-h3 z matno grožnjo, tako da si beli kralj spet hitro izbojuje kritično polje d7. Ostalo pa že tako znate. 1 2 3 4 5 6. 1 u 8 9 10 11 1 13 ■ 14 1 15 m 16 ■ v 18 H <9 20 |24 i . i m 22 23 m 24 i M 25 26 m 2? 28 a i V 30 m 31 32 m 33 34 1 35 ib sr? m 38 m 39 i 40 M |. m 42 43 hu 1 45 gpi 'Si* m Križanka ši. 20 Vodoravno: 1. razdejanje kovin, ki ga povzroča voda ali ozračje, 8. naša visoka planota, znana po začetkih smučanja, 13. nočna svetloba, 14. eskimski jopič, 15. pripovedna pesnitev, 16. kopalna posoda, 17. neparen, 19. podkožna tolšča, 20. predrimska železna doba, 22. vrtim. 24. glas, 25. svežnji slame in sena; 27. starogrška boginja modrosti, 29. presledek med dvema gričema, 31. otok v Sredozemlju, 33. drobim, 35. prebivalec velikega evropskega polotoka, 37. izraz pri šahu, 38. vrsta športa, 39 pritrdilnica, 40. pripravljena hrana (množ.), 42. mineral, ki nastopa v vulkanskih kameninah, 45. najmanjši delci snovi, 46. privid. Navpično: 1. stisnjeno prgišče snega, 2. del kolesa, 3. teniški lopar, 4. trden kmečki starec, 5. del stavbe, 6. veznik, 7. mejna reka med Korejo in Kitajsko, 8. začetnici srbskega književnika, pisca znanih komedij (»Dr«), 9. vrsta jelena, 10. poljski delavec, 11. unesek, obraba, 12. nabavni oddelek pri podjetjih, 13. napev, 14. poldrag kamen, 18. prvi letalec, 21. mesto v Španiji, 22. morski mehkužec, 23. način dela, 26. tiskarska črka, 28. tisti del, kjer v ladjedelnici gradijo ladijski trup, 30. obljuba, 32. lahko hlapljiva tekočina, 34. enkraten, samo tisti, 36. glavno mesto evropske države, 38. podoba, 41. kemični simbol najlažje kovine, 43. grška črka, 44, besedica, ki z njo spodbujamo k dejanju. REŠITEV, PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Balaton, 7. Danajec, 13. Oran, 14. Solin, 13. ■ meso, 17. katar, 19. nemir, 21. del, s, 22. atodid, 24. legija, t, 27. opoj, 28. viba, i, 29. primat, 31. minuta, s, 34. lov, 35. rotor, 37. sirek, 39. Iber, 41. kalup, 43. tara, 44. naredim, 45. silikat. PROMETNI ZNAKI... !lllll[||||IIll!!illlll!ltlll!lllll!i!!llllllll!!!lllllllllllll!llllllllllllJlll!llllll!lll!llllllllll!l!l>lll!lllll!ljl!!l!llllllllll!ll!lll!!!llllI!!l!llli IlillllllfllllMlIllllllIlllllllllllllllllilllll OBVESTILA BRALCEM Kakor obveščamo že na drugem mestu, bo »Delavska enotnost« v kratkem izdala brošuro tovariša ROMANA AL' BREHTA o delitvi dohodka v gospodarskih organizacijah. Ker delo obravnava zelo aktualne probleme našega gospodarstva, bo zanjo prav gotovo veliko zanimanje. Vse naše poverjenike in predstavnike prosimo, da popularizirajo brošuro in zanjo zbirajo naročila. Naklada je omejena. Naročila sprejemamo samo do 15. junija. TUDI V LITOSTROJU USPEH! V Litostroju, kjer je zaposlenih okoli 3000 proizvajalcev, je bilo doslej le 17 naročnikov »Delavske enotnosti«. Po prizadevanjih izvršnega odbora in sindikalnih odborov podružnic pa jim je v kratkem Sasu uspelo pridobiti kar 50 novih naročnikov na naše sindikalno glasilo. Tovariši iz Litostroja zagotavljajo, da je to le začetek in da bodo v kratkem pridobili še mnogo več novih naročnikov. © Že večkrat smo pisali o prizadevnih tovariših iz sindikalne podružnice ŽELEZARNE RAVNE NA KOROŠKEM. Tokrat lahko ponovno — s posebnim veseljem — pišemo o njih-Za številko 17, od 29. aprila 1961 smo dobili od tovarišice Lizike Gorinšek naročilo za 50 izvodov našega lista. Te izvode bo sindikalna organizacija oziroma tovarišica GORINŠEK sama posredovala svojim sodelavcem. ZA PLAŽO ZA ODMOR v ' ZiABilKA.* KRANJ 15. V drugem letu potovanja se je združilo mnogo parov. Ti pari so nastajali mimogrede in se mimogrede tudi ločevali. Mnoge ljubimce so razdružili iz noči v noč ponavljajoči še sikajoči svarilni signali. Pritiskali so na srce in potapljali oči v praznino. Mladi ljudje so poraženi ležali drug ob drugem misleč na zemljo in večere nemotene in tihe ljubeznL 16. Sam ne vem kdaj sva tudi z Ano postala ljubimca. Združil naju je dogodek, ki je bil eden najhujših, kar smo jih doživeli na ladji. Zgodilo se je sredi plesa in najbolj hrupne zabave, v hipu, ko je Ameta, naš najboljši pilot, nazdravljal Go-obarju za epohalna odkritja izvršena med poletom. Strop nad nami je rdeče zažarel, po zvočnikih se je zaslišal oster glas: 18. Potem je dvakrat počilo, kakor da je tik 19. Prižgale so se zelene varnostne svetilke. 20. Zopet je zahreščal zvočnik: Zdravniki pomene udaril eksplozivni naboj, in' glas, ki je če- Ladja se je stresla znova, na vsakih nekaj sekund zor... ženska na porodu ... ambulanta 2... — dalje bolj slabel, je z največjim naporom sprego- so se ponavljali peklenski žvižgi in zamolkli udar- Ambulanta 2 je bila najbližja. Torej lahko pridem voril: — Pojemanje težnosti... pojemanje težno- ci. V Geini notranjščini so se podirale nepro- tja. Izrabil sem vso svojo iznajdljivost in se posti ... — Moje telo je zgubljalo ravnotežje, brez- dušne pregrade, ki so nepropustno ločevale ene ganjal po zraku. Odbijal sem se od sten, pritrjenih močen sem obvisel v zraku in klical Ano. Odgo- prostore od drugih. Zdaj sem razumel. To ni bila predmetov in si tako določal smer. Po nekaj brez-vorilo je sto hropečih glasov, sto teles je viselo nezgoda, to je bila katastrofa, ki ni dala slutiti uspešnih poskusih se mi je posrečilo priti do za-in se opotekalo v prostoru. kdaj in kakšen bo konec. vitih vrat ambulante. Tell. — Pozor! Stroga pripravljenost... . gf) ji! daj se je zaslišal oster tresk, tla pod nogam1 ^g-stresla in luči so ugasnile. Sekundo je traja* polna tihota, nato je prišel nov sunek in se jfi dva. Iz zvočnikov se je slišalo krčevito tulje^^jj« kovinsko hropenje: — Pripravljenost.. • ^jjU-stopnje... havarijsko omrežje... pozor. • • čujem ... pripravljenost... 21. Dežurni zdravnik je privezal sebe in Ranico na pritrjeno posteljo. Videl sem vla*n vico otroka v materinem naročju in sim1 ^ se napor matere, ki je krčevito objemala dete, sa ji ne bi izgubilo v breztežen prostor, ,aia frfotali instrumenti. Posoda S krvjo je /a5’.!l6K>*1 tik moje glave in se odbijala od sten in ko* -omar.