Krt ruje, ruje, dokler ne dobi po glavi. Slovenski pregovor naš tednik Številka 33 Letnik 51 Cena 15,- šil. 1,09 evra • 150,-SIT petek, 20. avgusta 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Razočarana sem, da so Slovenci med seboj tako razcepljeni. Mežika Novak Koliko pomeni politikom kvalifikacija ravnateljev? . - ........... .' . — -== Stran 2 Minister Ciril Smrkolj (prvi z leve) je v slovenski vladi pristojen za kmetijska vprašanja. Zelo tesno sodeluje z avstrijskim kolegom Mol-terjem in koroško kmetijsko zbornico. Poznamo pa ga tudi kot velikega prijatelja koroških Slovencev, posebej še NAŠEGA TEDNIKA. Preteklo soboto se je udeležil odprtja Celovškega jesenskega sejma. Ob tej priložnosti se je srečal tudi s predsednikom SGZ dr. Matevžem Grilcem (v sredini). Ministra Smrkolja je spremljal generalni konzul Dl Jože Jeraj. Foto Martins IZ NAŠIH OBČIN Arheološka najdba Pri Globasnici so našli v novih grobiščih prve skelete. Vodja izkopanin dr. Poročilo na strani 4 F. Giaser. AVIZO Libuško žegnanje 1999 Od Avsenikove glasbe do vročega plesa in imitatorja nepozabnega idola Elvisa. Poročilo na strani 11 ŠPORT 28. derbi SAK - Pliberk SAK vabi v nedeljo (ob 18. uri) na večno vroči derbi proti Pliberku. SAK pričakuje Poročilo na strani 15 1000gledalcev. 2 Politika Politika 3 Jože VVakounig Komentar Našega tednika Ujeti v talstvu ■i™irani se kaj radi poigravajo s strahom in trpljenjem „svojih„ I ljudi, „svojih„ narodov. To jim je bistvena opora oblasti. Prebivalstvo polnijo s strahom pred zunanjimi in notranjimi, že bolj nevarnimi sovražniki. Ljudje morajo biti prepričani, da soje njihovi oblastniki pravi prijatelji, da le oni hočejo dobro; kdor se obrne proti oblasti in jo morda celo hoče podreti, je sovražnik ljudstva, dela za zunanjega sovražnika in hoče ljudstvo spraviti pod njegovo suženjstvo. Zato je dolžnost slehernega dobrega in poštenega državljana, da pomaga oblasti v uničevanju teh izdajalcev in sovražnikov. Tirani našega 20. stoletja - mednje spadajo vsi diktatorji, umrli in živi - se nič ne razlikujejo od tiranov prejšnjih časov, kvečjemu morda v tem, da so jim zaradi tehničnih in drugih napredkov na voljo še krutejša in nasilnejša, pa tudi bolj pretanjena in pretuhtana zatiralna sredstva. Vsak tiran se uči pri drugem pa ga posnema in, če je le mogoče, spopolnjuje v zatiralski spretnosti. Ljudstvu dopovedujejo, da je to potrebno za ohranitev svobode in napredka. Območje nekdanje Jugoslavije je dogajališče ene najgnusnejših in najstrašnejših grozot po koncu druge svetovne vojske. Gotovo bo kdo rekel, kaj je kaj vse to proti temu, kar se je dogajalo in se dogaja drugod po svetu. Grozota, ki koga zadene, je v tem času in tem kraju za žrtev najhujša. Začelo se je že, preden je Jugoslovanska ljudska armada 26. junija 1991 napadla mlado državo Slovenijo in jo hotela oropati neodvisnosti pa svobode. Po porazu v Sloveniji so se strahote postopoma preseljevale proti jugu, na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, dokler niso naposled zasegle pa zajele Srbije same. Srbski narod na lastni koži doživlja, kar so njegovi politični in vojaški voditelji leta prizedevali drugim narodom. Beograjska politika je s svojo protičloveško oholostjo in zaničevalno trmo prislilila NATO, da je začela marca letos z letalskimi napadi in prisilila jugo- slovansko vojsko ter srbske morilske tolpe v umik s Kosovega. Zdaj grozi kosovskim Srbom, kar je beograjska oblast namenila kosovskim Albancem, popolni izgon in beg. Dolžnost enot KFOR je, da varujejo pa branijo Srbe in Rome pred napadi in maščevanjem albanskih morilskih tolp. Kdor je pred meseci zagovarjal napade severnoatlantske zveze, mora zdaj zagovarjati in zahtevati odločno nastopanje čet KFOR v obrambo pa varstvo kosovskih Srbov in Romov. Ne sme biti namen posega mednarodnih sil, da se eno zločinsko početje zamenja z drugim, da preprečitev enega zločina povzroči pa podpre drugega. Narodi, katere so preplavila vojna dogajanja s svojimi strahotami, so žrtve politike lastnih oblastniških klik; le-te, povezane z organiziranim kriminalom, deloma v njem celo vodilne, iščejo predvsem svojo korist, svoj dobiček. V grabežljivosti ni razlike med hrvaškimi, srbskimi, bošnjaškimi, t. j. muslimanskimi, in albanskimi načelniki. Dodaten dokaz je dejstvo, da je v Bosni in Hercegovini izginila okrogla milijarda dolarjev, t. j. ok. 13 milijard šilingov oz. približno petina celotne podpore od leta 1995 dalje, neznanokam. V Sanskem mostu so npr. postavili konjsko dirkališče z denarjem, namenjenim za zidavo hiš in stanovanj. Razumljivo je, da se zdaj marsikdo bara, komu v žep je šel tisti denar, ki ga je sam bil dal in si ga morda od ust pritrgal za žrtve vojnih dogajanj v nekdanji Jugoslaviji. Komunistični diktaturi na Balkanu je sledila diktatura nacionalističnih skupin in strank; značilna za obe je korupcija. Oblastniki se vedejo kakor fevdalni plemenski poglavarji. Grabijo, ropajo, morijo, s svojimi pomagači si delijo plen, ljudstvu prepuščajo drobtinice, ki popadajo z mize. A prav tej obupno ubogi množici se kažejo v najlepši vedrini in ji dajejo vedeti, kako da zanjo skrbijo. Ljudstvo verjame, včasih pač le padejo kake drobtinice, in ostaja ujeto v talstvu. Koliko pomertolitikom kvalifikacija ravnateljev Vouk in Sturm odločno zavračata Haiderjevo izjavo, da bi lahko imele dvojezične ravnatelje samo tiste šole, na katerih „je manjšina v večini”. V prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA smo poročali, da Ustavna služba koroške deželne vlade pripravlja - po nalogu deželnega glavarja Haiderja - kvalifikacijske kriterije za ravnatelje obveznih šol. O njih naj bi še letos jeseni sklepali deželni poslanci. Na vprašanje zastopnika NAŠEGA TEDNIKA, ali bo za ravnatelje vseh dvojezičnih obveznih šol potrebni kvalifikacijski kriterij tudi dvojezičnost, je deželni glavar odgovoril negativno. Haider si lahko predstavlja ravnatelje z dvojezično kvalifikacijo samo na ljudskih šolah, na katerih „ima manjšina večino". Poslovodeči predsednik NSKS Vouk je to Haiderjevo stališče odločno zavrnil. „Kaj takega za nas nikakor ne pride v poštev. To bi pomenilo preštevanje manjšine in ustvarjanje narodnostnih konfliktov na račun otrok. Merodajno je samo, da morajo ravnatelji vseh dvojezičnih šol biti dvojezično kvalificirani - ne glede na to, ali je v razredu k dvojezičnemu pouku prijavljena večina otrok ali samo eden. Če se deželni zbor hoče resno ukvarjati s kvalifikacijskimi kriteriji, mora glede ravnateljev dvojezičnih obveznih šol ng vsak način skleniti, da po- trebujejo dvojezično kvalifikacijo." Podobno se glasi tudi stališče predsednika ZSO Sturma. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM je poudaril, da to ni v skladu z veljavnimi zakoni. „lz njih je razvidno, da morajo biti ravnatelji dvojezično kvalificirani. Zato bo ključnega pomena pogovor, ki ga bomo imeli v septembru z zastopniki Urada zveznega kanclerja in Ministrstva za pouk. Zame je jasno, da jemlje Dunaj zadevo resno." In kako ocenjujeta SPO in OVP Haiderjevo napoved? Predsednik poslanskega kluba SPO Haller je v stališču za NAŠ TEDNIK poudaril, da se zavzema za ureditev, ki je veljala pred Haiderjevo odločitvijo o ponovnem razpisu ravnateljskih mest. Hkrati dostavlja, da je treba zadevo tudi pravno razčistiti. „Šele nato lahko nas poslanski klub sprejme dokončno odločitev." Poslovodeči predsednik koroške OVP Lexer meni, da „dvoje-zična kvalifikacija ne sme biti v škodo”. Da naj bi bila obvezna, pa se ni opredelil, „temveč je treba zadevo preveriti od primera do primera”. Janko Kulmesch REKLA STA Haiderjeva napoved bi pomenila preštevanje manjšine. mag. RUDI VOUK Ključnega pomena bo pogovor, ki ga bomo imeli na Dunaju. dr. MARJAN STURM Reinhold Lexer, novi šef koroške OVP, velja kot mož poštenosti in odprtosti. Ali se bo mogel s svojim pristopom do politike uveljaviti tako v stranki kakor zunaj nje? Velike preizkušnje za prijatelja slovenske narodne skupnosti reteklo soboto na slav-I—^nostnem odprtju Celovškega jesenskega sejma. Navzoča je bila bolj ali manj vsa koroška politična smetana. Med drugim tudi predvideni Zernattov naslednik na vrhu koroške ČVP Reinhold Lexer in šef „črnega" poslanskega kluba dr. Klaus VVutte. O zadnjem je znano, da je imenovanje Lexer-ja kot poslovodečega predsednika stranke (formalno naj bi bil izvoljen 17. septembra na izrednem občnem zboru) javno kritiziral, VVutte je ambiciozen politik in zgleda, da bi bil sam rad prevzel stranko. Poleg tega velja kot politik ne posebej velikega posluha za potrebe slovenske manjšine. Navzven so se duhovi v OVP dokaj hitro pomirili. VVutte je obljubil, da bo do Lexerja lojalen, Lexer pa je optimistično sprejel VVuttejevo obljubo. Dobri opazovalci koroške politike, med njimi glavni urednik Kleine Zeitung Dottolo, kljub temu ostajajo skeptični. Prepričani so, da VVutte ne bo nikoli opustil svojih visokih deželnopolitičnih ambicij in da bo Lexer ostal izoliran v stranki. Kdor je na odprtju sejma opazoval oba vodilna politika koro- ške OVP, se je čutil v tej oceni samo potrjenega. Oba nista dala vtisa, da „štima med njima kemija". O novem svežem vetru, ki bi dokazoval tudi notran-jestrankarsko složnost in ofenzivnost, vsekakor ni bilo ne duha ne sluha. „OVP se hoče temeljito reformirati, tako vsebinsko kakor personalno,” tako Lexer v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM. Ta je tudi nujno potrebna. Na drugi strani bodo dosedanji merodajni vodilni politiki stranke slej ko prej ohranili svoje vplivne funkcije. Torej tisti politiki, ki so soodgovorni za poraz OVP na preteklih dežel-nozborskih volitvah. Kako bi lahko pod takimi pogoji prišlo do temeljitega preporoda stranke, bi še Bog težko vedel. Lexer sam je brezdvomno mož, ki ga odlikujejo odprtost, poštenost in globoka vera v pravičnost za vse člane družbe. To velja predvsem tudi za njegov odnos do slovenske manjšine in Slovenije, kar je dokazal že v svojem dosedanjem političnem delovanju. Materinščina je zanj ena največjih vrednot. Zaveda se, da mora za ohranitev slovenske materinščine ustvariti pogoje tudi politika. Kjer se izkaže potreba po dvojezičnem vrtcu, ga je treba uresničiti. Pri tem daje prednost privatnim, „vendar morajo deželne oblasti zagotoviti njihovo financiranje". Zelo odločno odklanja vsak poiskus v smer ločevanja v šolah. Manj konsekventen je, ko gre za ravnatelje dvojezičnih šol. Po njegovem prepričanju ni nujno, da bi morali imeti kvalifikacijo tudi iz slovenščine, „temveč je treba to preveriti od primera do primera". Zelo pomembno pa se mu zdi, da bi manjšina imela možnost soodločanja v deželnem zboru. Ali posredno po demokratično izvoljenem zastopstvu ali v obliki neposrednega mandata, je zanj še odprto. ..Merodajno je, da ne pride do preštevanja manjšine", poudarja poslovodeči predsednik OVP. Kako se bo Lexer v koroški politiki, predvsem v manjšinski (in nenazadnje tudi v stranki sami) zares uveljavil, bo pokazala prihodnost. Iz srca mu želimo, da bo ostal zvest svojim dosedanjim načelom in da bo znal prikazati pot, ki bo peljala - vse - Korošce do večje enakopravnosti in uspešnosti. Janko Kulmesch OB ROBU Deseta zvezna dežela? Takoj po izidu deželnozbor-skih volitev je zmagovalec Haider sporočil javnosti, da se hoče kot deželni glavar posebej posvetiti predvsem tudi koroški zunanji politiki. Konkretno je menil, da mora Koroška prevzeti v sodelovanju s Slovenijo in Furlanijo-Ju-lijsko krajino vodilno vlogo. Nadalje je poudaril, da hoče v Bruslju učinkoviteje uveljavljati koroške interese. Medtem je minilo skoraj pol leta. Tisti, ki so pričakovali (ali upali), da se bodo Haiderjeve napovedi izkazale kot mlatenje prazne slame, so se (vsaj doslej) pošteno zmotili. Novi koroški deželni glavar je do- I kazal, da ni samo spreten politik. Ima prav tako jasno definirane programske cilje in ustrezno strategijo. To Velja tudi za sodelovanje Koroške s Slovenijo. Haider se dobro zaveda, da za to sodelovanje ni alternative. Zaveda se tudi, da je Slovenija država, Koroška pa ena od devetih zveznih dežel v Avstriji. In da je za slovensko prestolnico Ljubljano enakovredni partner avstrijska prestolnica Dunaj ter ne Celovec. Kako torej kljub temu doseči, da bo Celovec postal središče alpsko-jadranskega prostora, Ljubljana pa igrala podrejeno vlogo? Štrateško-operativno središče naj bi postal posebni biro v Celovcu, ki sta ga ustanovili Koroška in Furlanija-Julijska krajina. K sodelovanju pa Haider ni povabil samo Slovenije, temveč tudi Veneto in Štajersko. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali se bo slovenska država sploh mogla uveljaviti v j skupini teh dežel? Se bo kljub dejstvu, da je država, znašla v podrejenem položaju? Gotovo se bo to zgodilo, če se ne bo dokopala do ofenziv-nejše sosedsko-politične strategije. V tem primeru bo namreč zares postala to, kar so si že takoj po njeni osamosvojitvi vidni avstrijski politiki javno želeli - 10. avstrijska zvezna dežela. Janko Kulmesch 4 Iz naših občin BILČOVS_________________ Mistična pot bo nova atrakcija V Bilčovsu bodo v kratkem spet odprli novo pešpot, na kateri se bodo obiskovalci lahko naužili naravne energije. Prvo pešpot - pot doživetij z naslovom Naš gozd živi obiskovalci bil-čovške okolice že dobro poznajo. Na sedmih postajah si lahko mladi in stari ogledajo zanimivosti od čebeljega panja do krmljenja divjadi, ptičjega sveta, življenja ob vodi ali vrta za igranje in seveda prelepe narave. Na četrti postaji se npr. obiskovalcu ponuja prelep razgled po Rožni dolini tja do Karavank. Po besedah Hanzija Ogrisa ml. se tako domačini kot tudi letoviščarji radi poslužujejo te zanimivosti. Zato se je v sodelovanju z društvom Carnica odločil za nadaljnji načrt. Jeseni bodo odprli drugo pot „Sprehod po mističnih poteh". Pot je že označena, vendar morajo še dokončati podrobnosti. Vsak obiskovalec dobi na pot „walkman” s kaseto, slovensko in nemško. Na mistični poti na raznih postajah sprehajalec posluša razlage in pripovedovanja o zraku, drevesih, naravnih energijah oz. naravnih močeh. Naravne energije namreč pozitivno vplivajo na človeka. Tudi ta projekt je podprla Evropska unija s 60 %, 40 % pa dobi občina. F. G. Gonilna sila nove poti -Hanzi Ogris mi. Bilčovski semenj v gostilni Ogris V nedeljo, 22. avgusta, in ponedeljek, 23. avgusta 1999, vabi gostilna Ogris na tradicionalni Bilčovski semenj. Gostom bodo na voljo razne specialitete, kot kisla „župa” in ovčje meso. V nedeljo dopoldne in v ponedeljek zvečer bodo za zabavo poskrbeli tudi muzikantje. Arheolog dr. Franz Giaser (prvi z desne): „ Ta najdba je lahko edinstvena v vzhodnih Alpah. ’’ Poleg Glaserja župan Paul Robnig in vodja globaškega občinskega urada Lojze Opetnik. Spet korak bliže zgodovini antične naselbine Juenna Letošnja arheološka izkopavanja so potrdila domneve, da je bila med Globasnico in Malo vasjo keltska naselbina. Kmetje že desetletja poročajo, da so med Globasnico in Malo vasjo na njivah pri oranju vedno znova našli obdelane kamne, posode ipd., kar je po mnenju arheologov znak, da se pod zemljo skriva še neznana naselbina. Zgodovinarji domnevajo, da naj bi to bila naselbina Juenna, toda jasnih dokazov za to pri izkopavanjih na Hemi doslej še niso mogli najti. Zato se je globaško Zgodovinsko društvo odločilo, da bo letos začelo s poskusnimi izkopavanji na polju med Globasnico in Malo vasjo.. Dr. Franz Giaser je pred kratkim pričel z 20-imi študenti izkopavati na 500 m2 velikem zemljišču, ki je danes v lasti župnije. Prvih 30 cm prsti so odstranili stroji, nato pa so začeli izkopavati ročno. Grobišča. Pri tem gre za grobišča, ki jih dr. Franz Giaser datira v 4. stoletje. Grobišča so sistematično naložena, nekje v središču prvih najdb pa je večje grobišče, ki pa je razpadlo, ohranjena je le večja plošča stropa. Že v prvih dneh so našli nekaj rimskih kovancev in cesarski lonec iz 1. ali 2. stoletja. Zelo dobro ohranjeni so še skeleti, ki jih arheologi natančno kartirajo in jih bodo nato prenesli Pri prvih izkopavanjih so našli skelet in upajo, da bodo našli naselbino Jueanna v Naravnohistorični muzej, kjer jih bodo znanstveniki natančno preiskali. Po novih raziskovalnih metodah je tudi možno ugotoviti vzrok smrti. Iz ocene vseh najdb in strokovnjakov si dr. Franz Giaser pričakuje nove demografske podatke, ki mu bodo pomagale najti odgovore na vprašanja, katero naselje je bilo v 4. stoletju v Globasnici, ali obstajajo povezave med naseljem na gori sv. Pleme in naseljem v ravnini. Na zemljišču so arheologi našli tudi dele novejše dobe. V središču grobišča so našli nekaj desetletij staro lončeno peč. Edinstven model. Dr Franz Giaser je rekel na tiskovni konferenci: „Tu je lahko edinstven model v vzhodnih Alpah in je prav zaradi tega tako zanimiv." Arheolog je tudi mnenja, da so prve najdbe v ravnini izredno dobro izhodišče za nadaljnja izkopavanja na skupno 6000 m2 velikem zemljišču, na katerem upa najti tudi naselbino, ki ji je bilo mogoče ime Juenna. Zelo zadovoljen s prvimi rezultati je tudi župan in predsednik Arheološkega društva Paul Robnig. Občina Globasnica že leta skrbi za finančna sredstva, ki pa so jih letos znižali za 50.000 šil., kar naj bi bila posledica nove deželne politike, ki je občini, čeprav je obljubila, namenila manj podpore kot v preteklih letih. Ko bo občina leta 2000 začela graditi nov občinski otroški vrtec, potem bo lahko povečala tudi obstoječi antični muzej v Globasnici, v katerem bo uredila tudi poseben oddelek za najdbe v ravnini. Kakor kažejo letošnje prve najdbe, bo to lahko zelo bogata zbirka. Na gori sv. Pleme letos arheologi ne bodo izkopavali, razen nekaj metrov, kjer bo občina uredila za vedno številnejše turiste nove toalete. Silvo Kumer 5 Iz naših občin Blizu 7000 obiskovalcev na „Globaškem farantu” Vizija organizatorja za prihodnost: Razširitev faranta na več dni oz. na dva konca tedna. Turistični komite občine Globasnica je v minulem letu prvič priklical v življenje stari običaj Jaranta”. Letos je pripravil že drugega, prav tako v sodelovanju z domačimi društvi in gastronomi. V primerjavi s prvim pa so organizatorji letos dajali še posebno pozornost propagandi, kar je bil nedvomno zelo pameten korak. Proti pričakovanju je bil namreč farani odlično obiskan, sodeč po izjavah odgovornih in žandarmerije je prišlo med 5000 in 7000 obiskovalcev. To pa je kar za polovico več od lanskega leta. Jasno, da so bila sodelujoča društva in gastronomi ter odgovorni na čelu s predsednikom turističnega komiteja Michaelom Pet-schnigom docela zadovoljnji. Veselico na cesti bodo seveda v isti obliki pripravili tudi v prihodnjih letih - z razliko, da bodo za njo poskrbeli drugi organizatorji. Petschni-gov kratkoročni cilj je namreč, da organizacijo prevzamejo gostilničarji. Poleg tega je Petschnig izjavil še vizijo oz. srednjeročni cilj, da se bi farani razširil na dva ali tri dni, oz. na dva konca tedna. Franc Sadjak Osrčje vasi Globasnica je bilo minulo nedeljo središče srečanja občine in okolice. Obiskovalci so mdr. uživali ob predstavitvi starih traktorjev, ati domačih kmečkih izdelkih, ali pa so se - kot podžupan Bernard Sadovnik - pomerili v porivanju kozarca za pivo (mata slika desno). Slike: NT/Fera Kipar Marko Pogačnik, galeristka Renate Falke in pomočnica kiparja G. Scheffier (z leve). Zdravljenje pokrajine Marko Pogačnik hoče s svojimi kamnitimi stebri ozdraviti deželo. Marko Pogačnik, umetnik kipar, poskuša spreminjati pokrajino v Podjuni, ne, pravilno ozdravljati, ker smo jo mi, ljudje, ranili. S civilizacijo, pravi. On kar začuti, kje je ranjena, in kje ji je mogoče z^ akupunkturo pomagati. Človek je del narave in ni gospodar narave. Narava vključuje vse, človeka in kulturo, ceste in meje, vsa bitja, živa in neživa. Kako to natančno misli, bo povedal Marko Pogačnik v nedeljo, 29. avgusta 1999, ob 20. uri v Libučah v galeriji Falke v referatu o Zdravljenju pokrajine z akupunkturo. Za terapijo bo uporabil kamnite stebre, ker je kipar, in jih bo postavil naslednji dan, 30. avgusta, na določena mesta v okolici Pliberka. To je obširen projekt mednarodne razsežnosti, pri katerem sodeluje pet občin: Ravne in Črna v Sloveniji, Dobrla vas, Pliberk in Velikovec v Avstriji. Dve občini sta odpovedali sodelovanje, namreč Gre-binj in Šentpavel v Labotski dolini. O vseh podrobnostih boste lahko slišali v nedeljo, 29. avgusta 1999, ko bo umetnik razlagal svoj poseg v pokrajino na južnem Koroškem. A. A. EKSKURZIJA V GORNJO RADGONO Ogled kmetijsko-živalskega sejma Kmečka izobraževalna skupnost - KIS vabi na celodnevno ekskurzijo in družabni izlet na ogled Kme-tijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, v sredo, 25. avgusta 1999. Cena: šil. 200,- (avtobus in vstopnina). Na 37. sejmu se predstavlja 1500 razstavljalcev iz 28-ih držav. Na razstavi si lahko ogledate živila, sredstva za kmetijsko pridelavo, semena in sadike, prehrano rastlin in živali, sredstva za varstvo rastlin, za zaščito in nego živali, stroje in opremo za živilsko predelavno industrijo, kmetijsko mehanizacijo in opremo, idr. Odhodni časi so: 5.30 Šentjakob - Zadruga-market 5.45 Bistrica/R. - občinski urad 6.00 Borovlje - Posojilnica 6.30 Galicija - gostilna Ženki 6.35 Miklavčevo - Posojilnica 6.40 Žitara vas - gostilna Mravljak 6.45 Dobrla vas - Kirchplatz 6.50 Čepiče - gostišče Juenna 6.55 Šmihel - gostilna Loser 7.00 Pliberk - Zadruga M Prijave sprejemajo: Dl Stefan Do-mej, Rinkole (tel: 04235 / 3367), Justina Hribernik (tel: 0463 / 54079), Dl Hanzi Miki - Kmetijska zbornica (tel: 0463/5850-245), Miha Zablatnik (tel: 04228/2264). SELE_______________________ Sedlškožegnanje in veselica To nedeljo, 22. avgusta, so romarji zopet vabljeni na tradiconalno Sedlško žeg-nanje. Dopoldan (ob 10. uri) je v romarski cerkvi, posvečeni Mariji na Sedlcah, blizu Šajde, sv. maša s pranganjem. Ob priložnosti Sedlškega žegnanja (prav tako tradicionalno) vabi tudi gasilsko društvo Sele - Fraj-bah na veselico, ki se prične po končani sv. maši na Sedlcah. Tokrat bo od 12. ure naprej igral znani harmoni-kaš, nato - ob 20. uri - pa bo prisotne zabaval ansambel „Karntner Express”. Romarji in ljubitelji pristne domačnosti prisrčno vabljeni! 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Prav danes, 20. avgusta, slavi 85-letnico življenja Stefanie VVeratschnig, po domače Tumpla s Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Slavljenki za ta visoki pol-okrogli jubilej iskreno' čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovolsjtva. Čestitkam NT se pridružujejo sosedje in drugi znanci. V Selah je slavila okroglo obletnico življenja Nadja Janežič. Čestitamo in mnogo družinske sreče tudi v prihodnje. Včeraj je na Bregu pri Rožeku obhajal rojstni dan Ludvik Lesjak ml. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje SJK. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebna praznika Ivanki Kordeš iz Podjune pri Globasnici in Eriki Hafner z Dobrove. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljenkama od srca čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. V Žvabeku praznuje dvojni osebni praznik Filip Lutnik. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo cerkveni pevci, ki se mu zahvaljujejo za 40-letno orglanje in vodenje pevcev. V Pribli vasi je pred kratkim slavila visoki življenjski jubilej, 90-letnico, Amalija Komar. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Minulo soboto je srečal Abrahama Marjan Roblek iz Podljubelja. Slavljencu za ta okrogli jubilej prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. V Selah je obhajal rojstni dan Toni Olip. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti veliko sreče v družinskem krogu. Pri Habnerju na Reki je minuli torek obhajala rojstni dan Marta Mečina. Slavljenki želimo veliko sreče in osebnega zadovoljstva. Minulo nedeljo je prav tako obhajal rojstni dan Jaka Kelih, po domače Zgornji Bošnjak. Želimo mu vse najboljše, posebej pa družinske sreče. V Selah na Šajdi je praznoval osebni praznik Toni Mak - Mi-nov. Slavljencu od srca čestitamo in želimo mnogo zdravja in sreče tudi v prihodnje. V Pliberku je obhajala osebni praznik Herta Kolesnik. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja ter mnogo sreče v novem domu. Zlato poroko sta minulo soboto obhajala Greti in Hubert Kikl v Svečah. Obilo sreče in še naprej dobrega medsebojnega razumevanja želijo vsi domači. Željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Jutri bo na Bistrici pri Šmihelu obhajal rojstni dan Jože Partl Bivšemu bistriškemu podžupanu od srca čestitamo in kličemo na mnocia zdrava in sreče polna leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Ignacu Krištofu iz Velike vasi, Mici Muller - Suharci z Rut in Adolfu Ottovvitzu iz Kota. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Visok življenjski praznik, 85. rojstni dan, je v Dobrli vasi obhajala Terezija VVeiler. Slavljenki od srca čestitamo in želimo obilo zdravja in božjega blagoslova. Včeraj je v Železni Kapli obhajal 70. rojstni dan inž. Peter Kuchar. Za ta okrogli praznik slavljencu iskreno čestitamo in želimo mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Minuli ponedeljek je obhajal dvojni praznik Hanzi Lutnik iz Žvabeka. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Na Selu pri Šmarjeti v Rožu je včeraj, 19. avgusta, obhajala rojstni dan Melita Malle, po domače Primkirlja. Čestitamo in kličemo na mnoga vesela in sreče polna leta. Minuli torek je praznoval 40. pomlad mag. Bertej Logar iz Gradič pri Suhi. Prizadevnemu kulturniku želimo za osebni praznik obilo zdravja, sreče, predvsem pa uspeha na znanstvenem področju. Čestitkam NT se pridružujejo cerkveni pevski zbor Suha, članice pevsko instrumentalne skupine Zvabek. Pri pevsko instrumentalni skupini Žvabek obhajata osebni praznik Vera Sadjak in Traudi Rudolf. Slavljenkama želijo vse najboljše prijateljice zbora. Čestitkam se pridružuje NT. V nedeljo je obhajala 80-letni-co življenja Rezi Pausch v Pul-pičah. Slavljenki za ta visoku ju-bilje od srca čestitamo in vse najboljše, zlasti obilo zdravja in božjega blagoslova. V ponedeljek je srečal Abrahama dr. Gusti Brumnik iz Železne Kaple. Slavljencu ob 50-letnici življenja iskreno čestitamo in želimo trdnega zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Jutri si bosta v Lešah obljubila večno zvestobo Kristijan Stor-nik in nevesta Viki. Za skupno življenjsko pot jima želimo veliko sreče, predvsem pa medsebojnega razumevanja. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožetu Partlu z Bistrice nad Pliberkom, Sabini Buchvvald iz Nonče vasi, Maksu Piku iz Vidre vasi, Mirku Čušinu iz Črgovič pri Šmihelu in Rozi Kristan z Bistrice nad Pliberkom. Vsi ostali člani slavljencema od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Lepeni je pred kratkim obhajal osebni praznik Luka Sadovnik, pd. Piršmanov Luki. Slavljencu za osebni praznik prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in družinske sreče. Prihodnjo nedeljo, 22. avgusta, bo obhajal rojstni dan Michael Mlečnik s Kočuhe pri Šmarjeti v Rožu. Čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in znanci. ČESTITKI TEDNA ■ Večno zvestobo sta si zadnji dan v juliju obljubila Marta Gotthardt, tajnica na Slovenski gimnaziji, in Alfred Fritz. Poročno slavje je bilo v melviški podružnici v Dulah v Ziljski dolini, poročne obrede pa je ob obhajal nevestin stric Valentin Gotthardt. Zakoncema ob tem posebnem skupnem dogodku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega varsta ter osvežujoče medsebojne ljubezni. Pretekla sobota je bila za simpatična in prizadevna kulturnika Veroniko Štern in Milana Piko še posebej praznična: v Šentlipšu sta stopila pred poročni oltar in sklenila zakonsko zvezo. Ohcet pri Florijanu v Vogrčah pa je bila pravi kul-' turni dogodek; mdr. so jima s pesmijo in plesom čestitali njuni številni prijatelji-društveniki. Draga Veronika, dragi Milan, obilo sreče in medsebojnega razumevanja na skupni življenjski poti! Rož - Podjuna - Žila 7 GREBINJ Zvestemu rojaku v spomin Dipl. inž. Jože Bavdaž je umrl v sredo, 11. avgusta, v 77. letu starosti. Doma je bil na Gorenjskem, čas druge svetovne vojne je bil zanj še posebej krut (italijanski fašisti so ga internirali v zloglasnem taborišču Gonars), slovensko domovino je ponovno izgubil zaradi zmagovalcev komunistične revolucije, moral je služiti kruh mdr. v daljnji Braziliji - v Grebinju na Koroškem pa je našel svoj novi dom in družbo. Bil je eden tistih rojakov iz Slovenije, ki so se, potem ko je postala Koroška njihova nova domovina, tesno povezali s slovensko narodno skupnostjo. Z njo je bil vsestransko povezan. Kot mlad študent je, ko je v Gradcu študiral arhitekturo, na Koroškem spremljal dr. Rajka Ložarja, priznanega arheologa, in skupaj sta po vsej južni Koroški zapisovala arhitekturo; risal je stare kmečke hiše in ostalo arhitekturo. Tako je zelo dobro spoznaval Koroško in bil z njo v stiku vse do smrti. Ko se je vrnil iz Brazilije na Koroško, si je prizadeval, da bi sinova obiskovala Slovensko gimnazijo, vendar sta morala obiskovati gimnazijo v Velikovcu, saj nista bila avstrijska državljana. Opora mu je bil tudi rajni župnik Vinko Zaletel. Mnogim gledališkim sku- pinam je dipl. inž. Jože Bavdaž slikal odrske kulise, s tem je vračal svojo hvaležnost koroškim Slovencem, ki so mu bili ob strani. Vesel je bil, da sta tudi sinova kljub visokim poklicnim položajem ohranila svoje korenine in verstvo. Bil pa je tudi odbornik v Narodnem svetu in ustanovni član Prosvetnega društva Lipa. S kulturo je bil tesno povezan, saj je redno obiskoval kulturne prireditve. Sedaj je dipl. inž. Jože Bavdaž našel svoje zadnje zemeljsko počivališče na božji njivi ob Grebinj-skem Kloštru. Pretekli petek, 13. avgusta, se je množica žalnih gostov za vedno poslovila od rojaka, ki je bil družini zgleden oče, prijateljem in znancem pa zvest spremljevalec. Pogrebno svečanost je vodil dekan Hanzej Dersula ob asistenci desetih sobratov. Pevsko jo je oblikovala „Lipa" iz Velikovca. Dipl. inž. Bavdaž je bil mož častivrednega in odprtega značaja. Svoje vrline je črpal predvsem iz globoke vere v krščanske vrednote in Božjo pravičnost. Izročilo prednikov je bilo zanj sveto, sveta mu je bila skrb za dom in družino. Kot begunec je po vojni študiral v Gradcu in obvladal tudi številne jezike. Sprva se je zaposlil v gre-binjskem gradbenem podjetju Pri-mig, nato v Braziliji, po svoji vrnitvi na Koroško pa spet pri Primigu. Tako v Braziliji kakor na Koroškem so mu bile poverjene zahtevne naloge; mdr. je vodil tudi gradnjo avtocestnega mostu pri Beljaku. Pa ne samo to: Gradnja cerkve in župnišča v Šentprimožu je prav tako njegovo delo. Malokdo ve tudi, da je v resnici dipl. inž. Jože Bavdaž oče plodnega sodelovanja med Dvojezično TAK in vodilnimi šolskimi ter gospodarskimi ustanovami brazilske dežele Belo Horizonte. Za vse dobrote smo mu hvaležni, sedaj naj uživa večno plačilo. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Vdovi Sonji in sinovoma Marku in Jožku izrekamo iskreno sožalje. Janko Kulmesch Dipl. inž. Jože Bavdažt kazaze Letošnji molitveni shod bil posebno doživet 12. avgusta je bil v Kazazah vsakoletni praznik celodnevnega češčenja. Že vrsto let je na ta dan na večer vključen nadfarni molitveni shod za duhovne poklice. Domači župnik Florian Zergoi se že precej zgodaj trudi in mu tudi us-Pe, da dobi za ta praznik izvrstne sobrate, ki poživijo večerno slovesnost. Tako mu je tudi letos uspelo dobiti novomašnika, da je delil novomašniški blagoslov. Ker Qa naša škofija letos ni imela, je naprosil najbližnjega čez mejo, nadarjenega pevca lazarista Romana Travarja s Prevalj, ki je tudi vodil sveto maševanje. Za pridigarja je prišel letošnji srebrnomašnik pliberški dekan Ivan Olip. Pozorno smo poslušali nagovor, posebno njegovo 'ziavo, da je po tolikih letih še zmeraj rad duhovnik in je želel mlademu sobratu, da bi tudi on po več desetletjih lahko povedal še isto. Prav tako je vabil mladino, naj se Na molitvenem shodu v Kazazah je delil novomašniški blagoslov Roman Tratar s Prevalj. Na sliki somašnika dekan Ivan Olip in Florijan Zergoi. ne boji prevzeti duhovniškega poklica. Apeliral je na vernike, da molijo za duhovne poklice, za nove in za delujoče in naj stopijo v bran, kadar se v njih blati. Pri somaševanju smo videli tudi oskrbnika mesečnih molitvenih shodov za duhovne poklice v Tinjah, rektorja Jožeta Kopeiniga in celovškega mestnega župnika dr. Mairitscha. Napolnjena farna cerkev vernikov od blizu in daleč je kar kipela v pesmih pri bogoslužju. Živo sodelovanje vseh je zadovoljno zaznala tudi duhovščina z domačim župnikom na čelu. Od prenekaterih je bilo slišati, kako lep dan je bil letošnji shod v Kazazah. Naj bi ta prebudil tudi nekaj faranov v novo sodelovanje. ZMOTIČE_________________ V spomin Mariji Kofler, roj. Mertelj V torek, 3. avgusta 1999, smo ob ogromnem številu pogrebcev, ob prisotnosti treh domačih zborov položili 56-letno Prangarjevo Mico v prerani grob na pokopališču na Brnci. Pokojna se je rodila leta 1943 na znani Pran-garjevi domačiji, tam je do-raščala s petimi sestrami. Ko se je nato rodil sedmi otrok, prvi fantek v družini, je bilo neizmerno veselje, ki pa je trajalo samo 10 let, ker je bratec prišel v smrt kot desetletni deček v domačem silosu. Lani je umrl oče v visoki starosti, bivši prosvetaš SPD Brnca in nekdanji občinski odbornik. Rajna Mici je bila poročena z domačinom Karlom Koflerjem. Rodila je štiri otroke, ki so vsi maturirali in ena hčerka je celo dokončala univerzo. Medtem ko je mož služboval pri železnici, je rajna Mici gospodinjila v lastni hiši tik ob Prangarjevi gostilni in bila tako v stalni povezavi s starši. Smrt je tako neizprosno posegla s svojo kruto roko v Prangarjev dom. Lani so se pojavili prvi znaki zahrbtne bolezni, proti kateri se je hrabro borila. Hotela je zatisniti oči v lastni hiši, kjer je živela, delala in ob koncu tako hudo trpela. Vsem prizadetim ob bridki izgubi velja naše iskreno sožalje. K. S. Slovenska maša na Otoku Na veliko gospojnico so slovensko govoreči verniki z Gur, iz Roža, Celovca in Podjune tja do Libuč napolnili Marijino cerkev na Otoku, ko je hodiški župnik gospod Lovro Kašelj ob 10. uri bral mašo in pridigal v slovenščini, kar je ob tem Marijinem prazniku na Otoku že tradicija. Liturgijo je sooblikoval cerkveni pevski zbor iz Hodiš pod vodstvom Tomaža Sa-botnika. Mašni slovesnosti v krasni romarski cerkvi na eni izmed najlepših točk ob Vrbskem jezeru je dalo najlepši okvir čudovito poletno vreme. 8 Reportaža Reportaža/Kultura 9 POT DO USPEHA JE STRMA Izdelki N. Novak niso samo dekor za anovanja Začetki keramike segajo daleč nazaj v prazgodovino človeka. Lončena posoda napolnjena z vodo ali živili je bila skozi vsa časovna obdobja nepogrešljiv spremljevalec človeka. Nežika Novak pri barvanju objekta. ■k | ežika Novak se je rodila v l\ I zvezdnem znamenju leva I M leta 1961 kot drugi otrok devetčlanske zavedne slovenske kmečke družine v Beli pri Železni Kapli. Ljudsko šolo je obiskovala v domačem kraju, nato gimnazijo (BORG) v Celovcu, kjer je leta 1979 tudi uspešno opravila zrelostni izpit. Leta 1982 se je Nežika Novak preselila na Dunaj in pričela študirati arhitekturo na Tehnični univerzi. Leta 1985 je prekinila študij in se spet vrnila na Koroško. Bivanje in študij na Dunaju pa sta bila pomembna postaja v njenem življenju. Ob študiju arhitekture si je izostrila čut za prostor in oblikovanje tega. „Dunaj sem zapustila in verjamem, da svoje poti nisem sama izbrala, temveč da mi je bila določena." Usoda ji je takorekoč narekovala pot v smer keramičarstva. Trnjeva pot. Spet doma v naročju rodne zemlje je Nežika Novak leta 1985 začela kot ke-ramičarska vajenka. To je bilo za 24-letno mlado žensko kar trd oreh na njeni življenjski poti. Krut socialni položaj je prenašala z veliko vztrajnostjo. Z resnim obrazom se spominja tega obdobja: „To petletno izobraževanje je bila trnjeva pot." Kot vajenka je delala tri leta v raznih delavnicah. Tam je producirala razne serije skodelic in vaz in se naučila ročnega dela te obrti. To je sčasoma tudi obvladala, vendar se je morala podrediti, kar za njo ni bilo vedno lahko. ..Kreativnosti pa ni bilo možno razvijati," se spominja Nežika. Po trdih in tudi bridkih vajeniških letih se je leta 1988 vpisala na Mojstrsko šolo za keramiko v Gradcu, kjer je leta 1990 uspešno zaključila študij z mojstrskim izpitom. Lastna delavnica. Leta 1990 si je ustvarila v stranskem poslopju na kmetiji staršev v Beli majhno delavnico. Del njenih sanj se je uresničil. ..Skočila sem v mrzlo vodo in pričela delati kot svobodna keramičarka.” Peč za žganje gline so ji sprva še financirali starši. „V prvih letih mi ni dobro šlo, vendar sem prebredla začetne težave. Spoznavala sem, kakšne razsežnosti in možnosti nudi keramika in material glina. Iskreno se zahvaljujem kapelskemu župniku Poldeju Zun-dru in gospe Fugger z Rebrce, ki sta me podpirala v fazah malodušnosti ob začetku in me bodrila pri mojem delu." Umetniški razvoj, izhodiščna točka umetnice v začetku devetdesetih let je bila prav premet umetniške obrti - skodele, lonci, vaze, posode itd. S tem povezana začetna uporabnost izdelkov vedno bolj stopa pri njenem umetniškem ustvarjanju v ozadje. Nežika Novak danes predvsem dela in oblikuje objekte in reliefe. Delovna disciplina ji veliko pomeni, kajti brez nje tudi ni rezultatov in uspehov. Za vsak objekt oziroma predstavo o objektu si naredi skice, ki nastanejo spontano in intuitivno. Nežika Novak ne dela tematsko kot nekateri drugi umetniki. Slike nastanejo tudi podzavestno, potem jih tudi skicira. Njena tehnika ustvar- janja ji ne dopušča, da bi natančno določala končno zunanjo podobo objekta. Vedno znova je presenečena nad eksperimenti. Končni rezultat postopka žganja je vselej nekaj slučajnega, zato posamezne izdelke žge tudi po večkrat, da doseže zaželeno skladnost v barvah. Umetnica odločno zavrača mnenje, da so njene stvaritve samo dekor. Njena umetnost gre veliko globlje - je izraz njene osebnosti in estetike. ..Različne ravni, moje misli in oblike, ki nastajajo iz podzavesti, spravijo na dan večplastnost, pa tudi nasprotja v osebnosti sami. V teh globljih plasteh imajo ideologije, nacionalne in religiozne vezi le podrejeno vlogo, meje med preteklostjo in sedanjostjo se zabrišejo, pokažejo se vplivi tujih kultur. Tako se najdem v vlogi oblikovalke, ki izraža s slikami tihega, tudi ženskega in nonver-balnega sveta in ki najde svoje možnosti komunikacije onstran jezikovne omejenosti." Nežika Novak črpa življenjsko in ustvarjalno energijo iz narave in še zdravega okolja doline Bele in njene divje okolice. Ljubi živali, najraje pa ima mačke, ki so po naravi zelo estetske, samo- zavestne in čedne. Okrog hiše neguje različne cvetlice in rastline, najbolj pa ljubi stare kmečke rože, ki jih danes skoraj ni več videti. Poleg doslednega dela v njeni delavnici se Nežika tudi zanima za družbenopolitična vprašanja. Pomembne teme, ki jo zanimajo, so žensko vprašanje, enakopravnost žensk, manjšina itd. Sama se pojmuje kot kozmopolitka. V ospredju je in mora biti človek. Nikoli pa se ne bo dala vpreči v voz kakšne politične stranke ali organizacije. Razočarana je, da so Slovenci med seboj tako razcepljeni. Umetnica je zelo zadovoljna, srečna in hvaležna, da je uspelo ob razstavi ..Ozemljitve” v k&k centru v Šentjanžu, v sodelovanju z različnimi organizacijami, izdati lep trijezični barvni katalog, ki je hkrati tudi prvi v njeni umetniški karieri. Njena želja oziroma načrt za prihodnost je, da bi razstavljala tudi v inozemstvu. Kako se bo umetniško in osebno razvila, pa še sama ne ve točno. Koroški zemlji pa bo ostala še naprej zvesta. Besedilo in sliki: Mirko Štukelj Razstave Nežike Novak od leta 1990 dalje: 1990 Galerija v Tinjah 1991 Kulturni center Salva-tor v Gradcu 1993 Galerija Treffpunkt na Celovškem sejmišču, Galerija H-Punkt v Celovcu 1994 Kulturni dom v Šmihelu, oltarna miza v Bad Kleinkichheimu 1995 Galerija v Dvoru v Beljaku, Galerija v Korotanu na Dunaju, Kulturni teden koroških Slovencev v Gmundu 1996 Križev pot v Železni Kapli 1997 Slikarski teden v Svečah, Trienale keramične umetnosti v Spiezu (Švica), v okviru deželne razstave v Borovljah v Kulturnem domu pri Cingelcu 1998 inštalacija v kapeli Ka-threin v Bad Kleinkirch-heimu 1999 Ozemljitve v k&k centru v Šentjanžu l ' m Relief, 1998 (Katalog) Razstava „Ozemljitve/ Erdungen vk&kcentru v Šentjanžu je na ogled še do 29. 8. 1999, v torek in četrtek od 18. do 20. ure, v sredo in petek od 9. do 12. ure. Finisaža: 29. 8. 1999, ob 10. uri plesna predstava. Knjiga s skicami. Praznik domače vernosti Ob 95-letnici župnika Tomaža Holmarja so predstavili novo zgoščenko starih Marijinih pesmi. birčani so pevci in Obirča-I J ni so verni - to dvoje se je čutilo v nedeljo zvečer pri Kovaču na Obirskem, ko sta dr. Ludvik Karničar in mag. Bertej Logar predstavila župniku Tomažu Flolmarju za 95-letnico zgoščenko z Marijinimi pesmimi. Oobirski in želinjski pevci pojejo pesmi slavnega zbora iz petdesetih in šestdesetih let pod vodstvom pevovodje Tomaža Plolmarja. Domača kronika. Tomaž Holmar, ki je moral med vojno bežati, se je vrnil leta 1945 v svoje Želinje nad Velikovcem in poleg župnikovanja gojil tudi slovensko pesem, v cerkvi in po družinah. Preko Suhe je leta 1951 prišel na Obirsko in poleg dušnega pastirstva spodbujal vernike, da so častili Boga tudi s pesmijo. Ker je zborovsko petje njega samega in pevce vedno bolj navduševalo, je zbral najboljše pevce z Obirskega in Že-linj. Vadili so enkrat tu enkrat tam - nekajkrat je celo s kolesom prevozil pot izpod Obirja do Svinjske planine - in z velikim uspehom nastopal po vsej Koroški (Koroška poje, Srečanje zborov v Gorici itd.) s posrečeno mešanico verskih in domačih narodnih melodij. Posneli so tudi obširni koncert pri Oddelku slovenskega radia ORF v Celovcu. Dr. Ludvik Karničar in mag. Bertej Logar sta iz teh pesmi zbrala najlepših 20 posnetkov, jih priredila in uredila ter posnela zgoščenko in priličen 20. zvezek v seriji Pesmi in glasba z Južne Koroške. Večer domače pesmi, v nedeljo, 15. avgusta, na praznik Marijinega Vnebovzetja, je bila velika dvorana pri Kovaču na Obirskem zasedena do zadnjega kotička, ker so hoteli predvsem domačini počastiti svojega župnika. Skoraj pol stoletja je njihov zaupnik, duhovni vodja in kulturnik. Še vedno jih z močnim glasom vzdiguje: „Lepo vas prosim, Obirčani, ohranite svoje narečje! Hvala vam, da ste bili redni, točni in pridni pevci - to je pogoj za dober zbor, naj bo na Obirskem še dolgo, vedno lepše petje!" Počastili so ga domači pevci (Obirsko pevsko društvo pod vodstvom mag. Berteja Logarja in moški zbor Valentin Po-lanšek pod vodstvom Boža Hart-manna) in obljubili, da bodo ohranili pevsko kulturo na domačih tleh. Zahvalili so se mu Želinjčani, oče Janez Kuchling se je spomnil, kako se je slovenska pesem vrnila v Zelinje, in kako je župnik Homar spodbuje-val in izobraževal. Še danes doni iz mladih grl slovenska pesem. Slavili so svojega župnika zbrani Obirčani, ko so skupno zapeli Je angel Gospodov in na rahel namig starega pevovodje še marsikatero, duhovno in narodno domačo. Kar vrelo je iz ogretih src in se spet lepo združevalo versko in narodno v domače vzdušje. Staro in mlado je bilo združeno, molitev in smeh sta bila povezana v iskreno ljudsko veselje: „Kjer je petje in veselje, tam kreganja in ropota ni," je opisal eden mladih Obirčanov večer pri Kovaču. Marija gre na božjo pot. Ravno to je bistven duh, ki veje z zgoščenke, ki je zgodovinska priča pevske kulture slovenskih Korošcev in skupaj z zvezkom, ki vsebuje besedilo in napeve 20-ih pesmi - dragocen dokument glasbene zgodovine. Izbor je enkraten: skladbe in priredbe znanih slovenskih glasbenikov (Czigan, Kimovec, Premrl, Mav), skoraj že pozabljene Marijine (Marija z Ogrskega gre, Marija gre na božjo pot, Angel Gospodov), koledniške (K temu letu novemu) in liturgične (Gospod ne odteguj, Hebrejski otroci) - izraz ljudske vernosti in pevske nadarjenosti Obirčanov. Dobrodošla pesniška zbirka „za vas ljubitelje glasbe,” kot je povedal dr. Karničar, „ne samo za pevce in pevovodje, to so pesmi za družine, za mladinske skupine, za vsakega, ki ceni ljudsko duhovno glasbo". Dokument zgodovine petja, priča ljudske vernosti in darilo priljubljenemu župniku Tomažu Holmarju za 95. rojstni dan priporočamo vsem na Koroškem, ki gojijo narodno glasbo. „Bog je dal Obirčanom dar petja in človeka, ki jih je spodbujal za kulturo petja," tako je zaključil dr. Ludvik Karničar in zadel v polno. A. A. 10 Solstvo/Recenzija S KNJIŽNEGA TRGA Pod lipo si izvedel, kaj se dogaja Slovenski mediji na Koroškem so tema nove knjige, ki jo je izdala založba Drava: Brigitte Busch; Der virtuelle Dorfplatz, globalizacija in kulturna identiteta. Pri naslovu se je začela debata: Kako ga prevesti v nemščino? Ali ga je treba prevesti? Knjiga je napisana v nemščini, toda pomembni deli so dvojezični -ali ni to koroški realizem? Ali se zavedamo tega, kako močno vplivajo mediji (časopis, radio, televizija) na kulturno življenje, na vsakdanje medčloveške odnose, na narodno zavest? Kaj se torej dogaja "pod medijsko lipo", kot je začasno preveden naslov? Brigitte Busch je v disertaciji, ki jo je oddala lani na celovški univerzi, znanstveno obdelala, skrbno analizirala in kritično ocenila slovenske medije na Koroškem, kot so jih pred njo Teodor Domej, Jernej Zupančič, Polona Sketelj in Herta Maurer-Lauseg-ger. Knjiga je „vzorno napisana po sodobni znanstveni metodi in to tako, da se bralec nikoli ne dolgočasi", kot pravi dr. Klaus Boeck-mann, oče disertacije v uvodu. Knjiga ima dva dela. Prvi del vsebuje dokumentacijo slovenskih medij, od prvih revij v slovenščini v 19. stoletju preko novega izhajanja Koroške kronike in Nedelje po letu 1945, prvih radijskih oddaj do ocenjevanja rednih slovenskih oddaj Avstrijskega radia in televizije in privatnih radijskih oddaj. Drugi del je tako bogat in zanimiv, da navedem samo nekaj aktualnih točk, ki zanimajo tudi povprečnega bralca (poslušalca). Knjiga kritično osvetljuje jezik slovenskih časopisov in slovenskega radia, pomembnost narečnih oddaj za jezikovni razvoj in sprejemljivost slovenskih medijev med koroškimi Slovenci. Leto 2001 bo evropsko leto jezikov. Koliko nam je vreden materni jezik? Tudi ta knjiga spodbuja k razmišljanju o tem vprašanju. A. A. Učiteljica s srcem in dušo Marica Meyer-Zeichen poučuje v Šentvidu v Glavni šoli 3, ki je muzično-kreativna šola s težiščem na likovnem in glasbenem področju, slovenščino in skrbi za sožitje med sosedi. Marica Meyer-Zeichen in njen dveletni vnuk Lukas, ki že začenja govoriti slovensko. Ste glavnošolska učiteljica in poučujete tudi slovenščino. Kako je prišlo do tega, da poučujete v Šentvidu slovenščino ? Marica Mever-Zeichen: Pred približno desetimi leti je v šolo prispel odlok, da se naj učencem daje možnost za učenje slovenskega jezika. Naš takratni ravnatelj je takoj pozitivno sprejel to možnost in smo vprašali učence. Prijavilo se je nekaj otrok in tako sem začela poučevati slovenščino kot prosti predmet. Vsako leto se jih prijavi od 15 - 20 otrok. Mislim, da bi se jih celo več, če ne bi starši celo zavirali prijave za slovenski jezik, ali zaradi preobremenjenosti otroka ali iz drugih vzrokov. Za letošnjo šolsko leto pripravljate nekaj posebnega. Kaj pa? Marica Mever-Zeichen: Sli- šala sem, da bodo na Slovenski gimnaziji imeli Kugyjev razred. To sem povedala našemu ravnatelju, ki je to idejo dobro sprejel, čeprav je pristaš stranke FPO. Poskusili bomo uvesti razred s težiščem na jezikih, to se pravi, da se otroci prijavijo dodatno k italijanščini in slovenščini in morajo ta dva jezika obiskovati vsa štiri leta. Zelo se že veselim, da bomo tudi v naši šoli lahko živeli pravo sosedstvo. Kaj se naučijo otroci v štirih letih? Marica Mever-Zeichen: Seveda naši ortoci ne obvladajo slovenščine perfektno. Ker imam kot glavni predmet angleščino, se lahko poslužujem didaktičnih metod in idej s tega področja. Učim na igriv način, veliko tudi pojemo in se igramo, slovnice ne morem predelati tolikor, kolikor bi si želela. Veliko pa seveda ponavljamo, kar je pri učenju jezikov najpomembnejše. Otroci na izletih lahko naročijo pijačo ali si kupijo sladoled. Včasih tudi ne morem verjeti, kaj vse si zapomnijo. Enkrat sem bila tako presenečena, ko je učenka po angleški šolski nalogi povedala, da ji je na misel prišlo več slovenskih kot pa angleških besed. Vsak majhen korak naprej, vsak napredek me razveseli. Moj glavni cilj je, da se učenci pogovarjajo in spoznavajo naš jezik. Kako učence motivirate? Marica Mever-Zeichen: Naš pouk večinoma poteka popoldne ali v zadnjih urah. Zato so otroci že zelo utrujeni in moram pouk temu prilagoditi. Učence moram dobro motivirati, kajti v šoli ponujamo tudi italijanščino. Zelo jih tudi veseli, če gremo na kakšno slovensko gledališko predstavo v Celovec ali pa če obiščemo kako dvojezično šolo. Vsako leto obiščemo Dvojezično trgovsko akademijo, ki je našim učencem zelo všeč, ker imajo potem v poklicu tako dobre možnosti in po šolanju dobijo takoj službo. Upam, da se bosta letos prijavili dve naši učenki na to šolo. To bi tudi zame bil velik uspeh. Pred nekaj leti smo pripravili tudi projekt pod geslom Biti Evropejec na Koroškem, kjer smo v naši brošuri pripravili tudi nekaj slovenskih strani, npr. smo tolmačili slovanska imena v naši okolici, povabili smo tudi Nežiko Novak, da je z nami oblikovala umetnine, igrali smo igrico Samoljub velikan tudi v slovenščini in tudi peli smo slovenske pesmi. Učenci so bili zelo navdušeni nad tem delom. Pri vseh nastopih se trudim, da nekaj povemo ali zapojemo slovensko, kar pa vsi zelo dobro sprejmejo. Kako se počutite kot Slo ven-: ka v nemškem okolju? a Marica Mever-Zeichen: Dob- * ro. Nikoli nisem zaradi slovenščine ali mojega porekla imela slabih izkušenj. V šoli imajo vsi učitelji zelo pozitiven odnos do slovenščine, prav tako rav- j natelj. Tudi starši in drugi so me že nagovorili, ker so slišali, da poučujem v šoli slovenščino. Pa tudi tako daleč ne živim stran. Usedem se v avto in že sem čez nekaj minut v Celovcu in doma. Kakšen odnos imate do narodne skupnosti? Marica Mever-Zeichen: Do skupnosti imam dober odnos. Zasledujem vso dogajanje v časopisih, po radiu in televiziji. Veliko hodim na kulturne in! druge prireditve. Samo v politiki bi si želela, da bi v javnosti naši zastopniki nastopali skupno. Z vsake strani pridejo dobre ideje, samo na skupni imenovalec bi jih bilo treba dati in navzven pokazati enotno mnenje. V Vaši družini je pogovorni jezik nemški. AH Vaši hčerki znata I slovensko ? Marica Mever-Zeichen: V družini govorimo nemško, ker moj mož ne zna slovensko. Starejšo hčerko ni- . sem na začetku toliko učila slo- I vensko, ker sem bila še mlada in nisem imela toliko izkušenj. Mlajša hčerka pa kar dobro razume slo- , vensko, govori pa bolj slabo. V šoli obe nista imeli možnosti, da bi se učili slovensko. Zdaj, ko imam več časa, pa se z mojim vnukom pogovarjam izključno slovensko in tudi že zelo dobro razume in pove j kako slovensko besedo. I i I r r i t Pri projektu Biti Evropejec na Koroškem I so učenci razlagali svoje priimke s s love n- i skl'mi besedami. \ vljčUaMV -vrv AV~iyvW cU\/ k/ *A«u/U-n/ -y rvoi rvta|V\ / rvAn-k. e de*, jr* <&-v O-Om/L /v>=^n-V -» -7 KlaAlNO t. kuAvL -t d-CA. vr-v 'KŽfv.tuv - A1VV, SAaAW Vict^vV- ^leboV-i - o^oVoŽfvK -s cLr. Jvr- do. i/af-t. - *e*vU*v -9 A-v -9 ctft , rctf (illUv.v] -9 dova*~ Sv.de. dv. (_ToXy») Jj -» J.V- SU; - <.1W 'tietd, crntc. -r Se&vecvVtfc. f aa - vdpaV -9 ^ kU**cvJk -7 0-4 ^ k, >9 I- 0 1- > 1- a o IS /- o li, i- n e /- ?- 0 v 1 n k a li 9 i- 1 a li i 3 Tudi zvezda rocka Pero Lovšin bo nastopal na študentskem festivalu. Festival »Preživeli smo konec sveta!” Globasnica. Le koliko se je v zadnjih letih govorilo o koncu sveta, a študentje so že vnaprej vedeli, da tega velikega dogodka ne bo, ker so pripravili še večjega. Govorimo seveda o študentskem festivalu z naslovom Preživeli smo konec sveta, ki bo v soboto, 21. avgusta 1999, pri Šoštarju v Globasnici s pričetkom ob 15. uri. Za primeren uvod bo zapel zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunau, ki mu bo sledila podjunska pop-rock zasedba Petz'nbluat. Ob 17. uri pa bo koroškemu občinstvu prvič na ogled izjemni slovenski film U leru - podatek naj zadostuje kot porok, da se ga res splača ogledati. Preden bo festival dospel do svojega vrhunca, bo občinstvo še dodobra ogrela reg-gae skupina VVhite vibrations. Ob 20. uri pa bomo na Koroškem končno lahko v živo poslušali svetlo zvezdo stalnico slovenske glasbene scene - Perota Lovšina. Študentski festival bo potekal na prostem, če pa bi, bognedaj, deževalo, se bo dogajanje preselilo v Šoštarjevo dvorano. Festival bo torej ob vsakem primeru. Poslovite se od starega tisočletja in že sedaj vzklikajte novemu na spodoben način - s študentskim festivalom Preživeli smo konec sveta v soboto od 15. ure naprej pri Šoštarju v Globasnici. Poseben srečolov na »Dnevu konjev ” Spodnje Goriče pri Rožeku. Konje-rejsko društvo Rož vabi v nedeljo, 29. avgusta, s pričetkom ob 10. uri, na Dan konjev. Na prireditvi bodo mdr. predstavili plemenske žrebce in njihov naraščaj, italijanske toplokrvne in težke hladnokrvne. Žrebičke bodo tudi žigosali. Žrebička noriške in haflingerske pasme pa bosta na bogatem srečelovu glavna dobitka. Od Avsenikove glasbe do vročega plesa in Elvisa 21. in 22. avgusta. Tudi letos bo tradicionalno Libuško žegnan-je nudilo pester program in pristno domačo zabavo. MoPZ „Kralj Matjaž" prireja letos že 14. Libuško žegnanje. Začne se v soboto, 21. avgusta (ob 21. uri), ko bo za ples '9rala priljubljena skupina ALPE ADRIA BAND. V nedelo, 22. avgusta, bo ob 9.30 sv. maša in pranganje. Po cerkvenem delu sledi v šotoru MoPZ »Kralj Matjaž" opoldanska zabava s TRIOM PAVLIČ. Ob 14.30 se začne znameniti kulturni spored pod 9eslom „Za vsakega nekaj". Pestri program bodo oblikovali: MoPZ „Kralj Matjaž" ^ Domači vižarji (Musikanten- Veseli glasovi bodo imeli na Li-buškem žegnanju premiero. Prihajajo iz Libuč in Doba (z leve: Mario in Rebecca Messner, Irina Lopinsky in Vera Mandl). Na sliki manjka Carmen Košutnik. stammtisch Jauntal) ✓ Otroški ansambel Mačkoni z Dolenjske ✓ Vesna in Vlasta Kidrič ✓ Čarovnik Feliks Magic ✓ Skupina Black & VVhite iz Maribora (mdr. imitirajo svetovnoznane pevce) ✓ Družina Galič ✓ Ženska skupina Harlekin ✓ Mladi libuški muzikantje ✓ Konovski štrajherji ✓ Veseli glasovi iz Libuč in Doba ✓ Gorenjski muzikantje (prihajajo najbliže Avsenikom) ✓ Povezovalec Vinko Šimek-Jaka Šraufciger Mačkoni so edini otroški ansambel v Sloveniji in bodo v naslednjih mesecih izdali svojo prvo zgoščenko. V nedeljo bodo prvič nastopiti na Koroškem - na Li buške m žegnanju. LIBUŠKO ŽEGNANJE 1999 Avi ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI PETEK, 20. avgusta RADIO/TV, PRIREDITVE T A 18.10-19.00 Utrip kulture SOBOTA, 21. avgusta 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca T E D E N NEDELJA, 22. avgusta 6.06-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - duh. misel (župnik Florijan Zer- goi). 18.00 - 18.30 Glasbena mavrica PONED., 23. avgusta 18.00- 18.30 Kratek stik TOREK, 24. avgusta 18.10-19.00 Otroški spored O R F SREDA, 25. avgusta 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04-22.00 Večerni spored ČETRTEK, 26. avgusta 18.00- 18.30 Rož- Podjuna - Žila K®0® NEDELJA, 22. avgusta '99,13.30 PONEDELJEK, 23. avgusta 1999 ORF2, ob 3.50___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Z lastno in skupno iniciativo do uspehov: Tudi združenje Carnica pomaga premostiti upad turizma. • „Za sv. Lovrenca papež v rokavicah mašuje.” • Pomota prerokov - mrk je zamenjala svetloba: »Preživeli smo konec sveta!” • „Super-trim-sedmeroboj": Pobuda Slovenske športne zveze in Slovenskih sporedov ORF naj bi pomagala združiti kulturo in masovni šport. • Melodije domačega vižarja Ši-mana Maleja za trajen spomin -njegova Jovska polka” v izvedbi Hanzija Ogrisa in Manfreda Keliha. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://www.kaernten.orf.at RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 20. AVGUSTA 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Li-ne 24.00 Glasba SOBOTA, 21. AVGUSTA 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Glasba 13:00 Die Welt - ein Dorf: Kosovo 18.00 Gregor VVakounig (oddaja o japonskih stripih) 20.00 Vugo-Rock 23.00 Glasba NEDELJA, 22. AVGUSTA 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 11.00 Literarna kavarna - Literatur & Musik aus dem Mittelalter 12.00 Poročila 12.07 Glasba 13.00 Stazione di topo-lo (pon.) 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to rock 24.00 Glasba PONEDELJEK, 23. AVGUSTA 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 Take the jazz train 22.00 Die VVelt - ein Dorf (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Glasba TOREK, 24. AVGUSTA 10.00 Vročinski val 12.00 Poro-čila 12.07 Siesta 18.00 Šport 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Glasba 20.00 No-che Latina 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Glasba SREDA, 25. AVGUSTA 10.00 Vročinski val 12.00 Poročila 12.07 Vugo - Rock 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Aus der Konsenze 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba ČETRTEK, 26. AVGUSTA 10.00 Vročinski val: dr. Tatjana Feinig (slikarski teden v Svečah) 12.00 Poročila 12.07 Glasba 18.00 Šoja & Elster 18.45 Poročila 19.00 Otroški kotiček 19.15 Yesterday & To-day 20.00 Musič for the mas-ses 23.00 Internet Freak Show 1.00 Soundtrack RADIO KORO- Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio® Korotan, at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje. Od pon, do petka: od 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa, 14.00 - 16.00 V taberni, 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih; Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka, 8.30 - 10.00 Mozaik, 14.00 - 15.00 Hitlestvica, 15.00 - 16.00 Kratek stik, 16.00 - 18.00 Srmklja Nedelja: 6.00 - 6.45 Domača budilka, 6.45 - 7.15 7 pred 7, 7.15 - 8.00 Domača budilka, 8.00 - 8.30 Glasba, 8.30 -10.00 A capella, 14.00 - 15.30 Na valovih časa, 15.30 - 18.00 Voščila Sobota, 21. avgusta GLOBASNICA Študentski festival: »Preživeli smo konec sveta" Kraj: pri Šoštarju Čas: od 15. ure naprej Program: zbor KSŠŠD, Petznbluat, VVhite Vibra-tions, film „U leru“; glavna točka: Pero Lovšin, legenda slovenskega rocka Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju Nedelja, 22. avgusta SELE/BOROVNICA Gasilska veselica Kraj: v gostilni pri Trklu Čas: ob 20. uri Igra: „Kamtner Express" Prireditelj: Gasilsko društvo Sele - Frajbah OBIRSKO 16. tekma koscev Kraj: pri Jerebu Čas: ob 14. uri Kulturni spored: Vokalni kvartet ..Škocijanski puebi" in „Wendl Trio“ V primeru slabega vremena bo tekma v nedeljo, 29. avgusta, ob istem času. Vabi: Alpski klub Obir SEDLCE Sedlško žegnanje Čas: ob 10. uri sv. maša, nato pranganje DJEKŠE Farni praznik Kraj: pred župniščem Čas: ob 10. uri Po sveti maši bo družabnost pred župniščem Vabi: fara Djekše SLOVENIJA/FIESA Gledališka in lutkovna delavnicaa Kraj: v Fiesi Čas: od 22. 8. do 29. 8. in od 29. 8. do 5. 9. Vabi: Krščanska kulturna zveza ŠMIHEL Gasilska veselica Kraj: v šotoru Čas: od 13. ure naprej; Mednarodno srečanje starih ■motornih ciklistov (oldtimer-ji). Nadaljevanje veselice v ponedeljek, 23. 8. ob 19. uri. Vabi: FF St. Michael/Šmihel Sobota, 28. avgusta PODJUNA PRI GLOBASNICI Koncert Janeza Gregoriča (kitara) in Christiana Filipiča (prečna flavta) Kraj: v cerkvi v Podjuni Čas: ob 20.30 Vabi: SKD Globasnica Nedelja, 29. avgusta SPODNJE GORIČE PRI ROŽEKU Dan konjev 1999 Kraj: v Spodnjih Goričah (neposredno ob cesti Šentjakob - Rožek) Čas: ob 10. uri Vabi: Konjerejsko društvo Rož K - 30 Četrtek, 2. septembra ŠENTJAKOB Koncert »Simentera" Kraj: v farovžu Čas: ob 19.30 prireditelji: SPD Rož, SPZ, OIA Sobota, 4. septembra PLIBERK 7. mednarodno srečanje upokojencev na Pliberškem jormaku Kraj: v šotoru Edinosti Čas: od 10. ure naprej; s kulturnim programom Vabi: Društvo upokojencev Pliberk BfMl c 04239/26 42 od ponedeljka, 23. 8., do petka, 10. 9. 1999 Priprava na popravni izpit - matematika in angleščina od ponedeljka, 23. 8., 18. ure, do četrtka, 26. 8. 1999 Duhovne vaje za duhovnike in diakone, nem.: „V koga verujemo? Kaj upamo?" Vodi: univ. prof. dr. W. Beilner od sobote, 21.8., do ponedeljka, 23. 8. Mladinsko srečanje v Taizeju Vodita: Hanzej Rosen-zopf in Daniel Sturm od sobote, 21.8., do torka, 31.8. 1999 Izobraževalno potovanje v Severno Anglijo in Južno Škotsko Vodita: dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig od petka, 3. septembra, do petka, 10. septembra 1999 Izobraževalno potovanje na Kreto Vodita: ga. Tita Arte-mis-Kovač in prof. Jože VVakounig Posojilnica-Bank Šentjakob v Rožu r.z.z.o.j. A-9184 Šentjakob v Rožu razpisuje delovno mesto Znanje obeh deželnih jezikov ter trgovska izobrazba sta potrebna! Ponudbe z življenjepisom naslovite na: Posojilnica-Bank Šentjakob v Rožu 9184 Šentjakob v Rožu 14 tel.: 04253/314 PRIREDITVE, OGLASI 3 20. avgusta 1999 TINJE Razstava del Helmuta Jeraka: »Razcepljenost" Kraj: v Tinjskem domu - razstava je odprta vsak dan. BEGUNJE - GALERIJA AVSENIK Razstava slik Giorgia Gomirata. LIBUČE Razstava: Hinvveg und Ruckvveg -Pot tja in nazaj Kraj: v galeriji Falke. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in petkih od 10. do 12 ure in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 18. ure. RADIŠE Razstava „Življenje na Radišah v tem stoletju" Razstava starih slik iz zapuščine župnika Ludvika Janka. Razstava je odprta do 15. septembra. ŠENTJANŽ Mežika A. Novak: Ozemljitve - Er-dungen Razstava je odprta dnevno. Finisaža: 29. 8. 99 ob 10. uri PLIBERK Galerija VVernerja Berga: „Neznana tujina" Galerija je odprta od srede do nedelje, od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih pa je zaprta. PODEN Soteska Čepa nekoč in danes -Kmečko orodje za zimo Kraj: v gostišču Lausegger. Razstavi sta na ogled do 26. oktobra 1999. ŠMIHEL Galerija ‘Anin: Razstava del Chr. M. Zablatnika BOROVLJE Razstava šentjanških umetnikov in ustvarjalcev Kraj: v Posojilnici - Bank. Razstavljajo: Alois Gabriel, Florian Gabriel, Rozi Hafner, Angelika Jenko, Thomas Kropiunik, mag. Maja Millonig Kupper, Margit Na-drag; letalski modeli, razstava 50 let ŠD Št. Janž. ROŽEK - GALERIJA Šl- KORONJA Giselbert Hoke: „Alhama“ Kraj: v galeriji Šikoronja. Razstava je na ogled od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po tel. dogovoru. KNJIGI TEDNA Mirko Bogtaj TRAN/SPORT Več ko šport 240 strani, 21,5 x 24,5 cm, platno s ščitnim ovitkom, nad 250 črno-belih in barvnih slik, šil. 495,- Zgodovina razvoja telesne kulture koroških Slovencev, ki odkriva plat narodne skupnosti, kije bila doslej komaj znana! 19. slikarski teden v Svečah (od 29. avgusta do 4. septembra 99) Udeleženci: iz Italije: Flavio Da Rold, Gaetano Ricci, Giorgio Vaz-za; iz Slovenije: Metka Erzar, Zdenko Huzjan; s Koroške: Eduard Lesjak, Richard Kaplenig SPORED Nedelja, 29. 8. 1999, ob 19. uri Odprtje 19. slikarskega tedna Kraj: Galerija Gorše pri Vrbniku v Svečah Tečaji med tednom: Za odrasle: Slikanje ikon (od ponedeljka do petka) - vodstvo: mag. Silva Božinova-Deskoska Za otroke in mladino: Slikanje (od ponedeljka do četrtka) -vodstvo: Hugo in Rosvvitha Wulz Prijave pod tel. št. 04228/2373 Začetek obeh tečajev v ponedeljek, 30. 8. ob 15. uri (pred galerijo Gorše). Prireditve med tednom: • Torek, 31. avgusta 1999, ob 19.30 pri Adamu - Branje Aloi-sa Brandstetterja (v nemščini) • Sreda, 1. septembra 1999, ob 20. uri pri Adamu - Tonč Feinig Jazztett • Petek, 3. septembra 1999, ob 15. uri pred galerijo Gorše - Čarovnije in igre s čarovnikom Grego • Sobota, 4. septembra 1999, ob 19.30 pri Adamu - Zaključna prireditev, prezentacija slik Jaz sem vstajenje in življenje (Jan 11,25) Žalostni, a vendar potolaženi v krščanskem upanju na vstajenje in večno življenje ter hvaležni, da smo jo smeli tako dolgo imeti, sporočamo, da nas je v torek, 17. avgusta 1999, tik pred izpolnitvijo 78. leta starosti zapustila in se dobro pripravljena in okrepčana s sv. zakramenti preselila v večni dom k Bogu naša draga mama, babica, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Milka Olip. Prepeljali jo bomo iz Celovca v četrtek, 19. avgusta 1999, ob 10. uri in jo naparali v stari cerkvi v Selah. Pogreb bo v petek, 20. avgusta, ob 14. uri v Selah, kjer jo bomo po maši zaduš-nici položili k zadnjemu počitku na pokopališču v Selah. Sele, 17. avgusta 1999 V krščanski žalosti: Hanzi, Stanko in Peter, sinovi duhovniki Toni, Marjan, Milka, Nanti, Marija in Zalka, otroci z družinami Justi in Kati, sestri v imenu vseh ostalih sorodnikov Namesto vencev na grob prosimo, da darujete za misijone, za orgle, za Dom v Tinjah in za dobre namene. Jože Till HEMMAS WELT Hemma von Gurk Ein Frauenschicksal im Mittelalter 224 strani, 13,5 x 21 cm, brošura, mnogo slik, šil. 240,- Knjiga hoče priklicati na podlagi doslej neznanih virov sv. Hemo Krško v zavest današnjega človeka. MOHORJEVA ZALOŽBA V CELOVCU V Vaši knjigarni ali neposredno pri Mohorjevi v Celovcu Tel. 0463/56 515 17 NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa poslovodeči predsednik [Tiag. Rudi Vouk, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narod-* skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi Avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega pra-va. ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na 0snovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in I M P R E S U M priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 14 Šport PODLIGA VZHOD Bilčovs - DSG Borovlje 0:2 (0:1) Tretji poraz Bilčovščanov zaporedoma, čeprav so se vzorno borili in tudi sicer igrali kar zadovoljivo. Žal pa možnosti spet enkrat niso znali izkoristiti. BILČOVS: Schawarz 3, Fister 3, W. Kuess 3, Lip-pusch 4, G. Schaunig 2, Irsiegler 2 (78. Kruschitz 0), Vučetovid 3, Glantschnig 2, A. Guantschnig 2, Strugger 2, Veladzič 2 (46. Modritsch 2); Bilčovs: 300 gled.; sodnik: Welz (povprečen): strelca: Stoffler (15.), Kulmitzer (67711-m.) 1. RAZRED D Globasnica - Bikarja vas 0:2 (0:1) Prvi nastop Globašanov na domačem igrišču (prej so dobro leto morali odigrati domače tekme na Ponikvi) je krepko spodletel. Sicer so bili bolj ali manj celo tekmo v rahli terenski premoči, toda v ofenzivi neučinkoviti. Gostje iz Rikarje vasi, ki so se opirali predvsem na močno obrambo, pa so svoje priložnosti hladnokrvno izkoristili. Za oba gola je po lepi akciji poskrbel novi legionar Plasnik, ki se očividno iz tekme v tekme bolje počuti v ekipi Rikarjanov. GLOBASNICA: Vajksler 4, Mišic 3 (31. Hribar 2), Zanki 4, Tratar 3, Dlopst 5, Grobelnik 3 (46. VVritz 2), Buchvvald 2, Kert 2, Bavič 1, Silan 3, Szabo 3: RIKARJA VAS: Smrečnik 5, Urch 5, Streicher 5, Gomernik 5, VVolbl 4 (79. Kordesch 0), Figoutz 4, Lampret 4, S. Sienčnik 4 (80. Hobel 0), F. Sienčnik 4, Blažej 5, Plasnik 5; Globasnica: 200 gled.; sodnik: Grundbock (povprečen); strelec: Plasnik (29., 64.) Šmihel - Železna Kapla 1:2 (0:0) Ob začetku derbija so bili Kapelčani v rahli terenski premoči, vendar je niso znali izkorisiti z zadetki. Šanze so imeli tudi domačini, ki pa prav tako niso znali premagati nasprotnega vratarja. Po odmoru (52.) hladna prha za goste, kajti W. Motschilnik je z glavo povedel za domačine. Toda le pičlih dest minut pozneje je napadalcu Parteju uspel preobrat, kajti v najkrajšem času je zadel 2-krat. ŠMIHEL: Suschnig 1, Al. Gros 2, Kotnik 4, H. Motschilnik 2, Zobar 2, M. Hribernik 2, Obrietan 3, Ch. Figo 3 (60. O. Hribernik 2), Liesnig 2, An. Gros 2 (73. M. Sadjak 0), W. Motschilnik 4; ŽELEZNA KAPLA: Obrež 4, Kock 4, G. Grubelnik 4, Nerz 4, J. Grubelnik 4, M. Romano 4, Haller 4 (46. OŠF na 4), Koller 4, VVagner 4, Kogelnik 4, Partej 4; Šmihel: 250 gled.; sodnik: Kren (povprečen); strelca: W. Motschilnik (52.), Partej (60., 62) 2. RAZRED C Sele - Teholica 3:1 (2:0) Gostje se žoge še prav dotaknili niso, ko so Selani že povedli z 1:0, v 10. minuti povišali celo na 2:0. Nato je igra domačinov nekoliko .zaspala" ter zopet .zaživela" šele po zadetku gostov (58.). Z zadetkom A. Maka pa je bila tekma predčasno odločena v prid nogometašev izpod Košute. SELE: P. Scheiber 4, A. Scheiber 4, M. Mak 4, J. Božič 4,1. Kelih 4, Wassner 4 (87. M. Dovjak 0), B. Božič 5, A. Mak 4, F. Dovjak 4 (80. D. Mak 0), M. Dovjak 4 (72. K. Hribernik 0), Taneski 4; Sele: 150 gled.; sodnik: inž. Rieder (slab); strelci: Taneski (1.),A. Scheiber (10.), A. Mak (78.) 2. RAZRED E Žvabek - Preitenegg 1:1 (0:0) Z zelo borbeno igro nasprotnika so imeli Žvabeča-ni očividne težave. Šele po vodstvu gostov jim je uspelo ustvariti močan pritisk in rezultat povsem j zasluženo izenačiti (Grubelnik/75.). ŽVABEK: Jakob 4, Trampusch 3, Jamer 4, E. Berchtold 3 (46. Kapp 3), Zechner 4, Mlinar 4, V. Berchtold 3 (72. Žlin-der 3), A. Berchtold 3, Juwan 3, Možina 3, Buchvvald 4 (61. Grubelnik 4); Žvabek: 100 gled.; sodnik: Ponedeljek (dober); strelec: Grubelnik (75.) Frantschach - Dobrla vas 0:0 Zaslužena točka Dobrolčanov, ki so z defenzivno igro bolj ali manj kontrolirali domačine. Možnosti so bile na obeh straneh redke, najlepšo pa je - kmalu zatem, ko je prišel v igro - zapravil Herburger. DOBRLA VAS: Jelenko 4, Velik 5, Kampel 4, Sdoutz 5, Martin Lesjak 4 (78. Herburger 0), Zunder 4, E. Golaut-schnig 3 (68. Bierbaumer 3), Jorg 3, Kastrun 3 (65. Kulterer 4), Marin 4, Petek 5; Frantschach: 150 gled.; sodnik: Schmolzer (zelo dober) 2. RAZRED E: Končno tudi prva točka za Dobrolčane Zaradi množičnih izpadov (pet do šest igralcev na tekmo) je ekipa trenerja Velika zabeležila slab start. „Naš cilj je mesto v prvi tretjini lestvice,” je pred sezono dejal predsednik Dobrolčanov Ti-nej Lesjak. Njegov optimizem se je opiral predvsem na odlično delo trenerja Velika in na močne okrepitve. Vendar je po treh krogih je ekipa le na repu lestvice in je šele na minuli tekmi osvojila prvo točko (proti Frantschachu). Za vzrok slabega štarta oz. za poraza na prvih dveh tekmah je trener Velik navedel množične izpade. Tako mu je na prvi tekmi proti Žvabeku manjkalo šest igralcev, na drugi proti Galiciji pet in na tekmi proti Frantschachu zopet šest igralcev. V prihodnjih tekmah pa se naj bi lista izpadov končno zmanjšala in se s tem povečal kader. Tako Je doslej na bodo na nedeljski tekmi vsaki tekmi DJeksam trene(!u moral nadome- Vehku zope na voljo Pustoslemsek, F. Go-lautschnig in Petek -torej trije ključni igralci. Velik: „Zadnji čas, da postaja ekipa popolnejša, kajti po nastopu proti Djekšam so na sporedu tekme proti bolj ali manj najmočnejšim ekipam v tem razredu - Tinjam, Šentpe-tru in Sinči vasi.” F. S. stiti pet ali šest igralcev - trener Velik. NIŽJI RAZREDI - PRIHODNJI KROG PODLIGA VZHOD: Žrelec -Bilčovs (v nedeljo ob 17.30) - Od tokratnega nastopa je odvisno, če bo trener Strugger še nadaljeval s svojim delom. „Ce rezultat zopet ne bo v redu, se bom pomenil z odborom," pravi Strugger.Tokrat mu bodo zopet na voljo Durnik, Weber in Partl. Vprašljiv je Ouantschnig. 1. RAZRED D: Žitara vas - Globasnica (v nedeljo ob 17. uri) -Manjkala bosta Mišic in Bavič, vprašljiv pa je Grubelnik. V ekipo pride zopet G. Sadjak. Železna Kapla - St. Marga-rethen/L. (v soboto ob 16.30) -Kapelčani so optimistični, toda previdni, kajti novinci so vedno nevarni. Metlova - Rikarja vas (v nedeljo ob 17. uri) - Rikarjani bodo nastopili v popolni postavi, njihov cilj pa je točka, tako trener VVolbl. Šentlenart - Šmihel (v soboto ob 16.30) - Krajger, ki je bil pri vojakih, bo zopet prišel v ekipo. 2. RAZRED C: Sele - Hodiše (v nedeljo ob 17.00) - Selani hočejo ostati neporaženi tudi proti Hodišam. 2. RAZRED E: Reichenfels -Žvabek (v nedeljo ob 17. uri) - „Če hočemo igrati za prva mesta, moramo to tekmo dobiti,” pravi predsednik Žvabečanov Pernjak. Dobrla vas - Djekše (v nedeljo ob 15.30) - Dobrolčani upajo na prvo zmago v tekočem prvenstvu. PODLIGA VZHOD 1. DSG Borovlje 3 3 0 0 10:1 2. VVelzenegg 3 3 0 0 4:0 3. ASV 2 2 0 0 4:1 4. Velikovec 3 1 2 0 9:5 5. Liebenfels 3 1 2 0 6:3 6. Pokrče 3 1 2 0 6:4 7. Žrelec 3 1 1 1 7:5 8. Podkrnos 3 1 1 1 6:5 9. Vetrinj 3 1 1 1 4:4 10. Ruda 2 1 0 1 1:2 11. Šmarjeta 3 0 2 1 5:7 12. ATUS Borovlje 3 0 1 2 1:5 13. Blatograd 2 0 0 2 2:8 14. Bilčovs 3 0 0 3 1:7 15. Šentpavel 3 0 0 3 2:11 ■ Prihodnji krog (21./22. avgust): Liebenfels ATUS Borovlje, Podkrnos - Blatograd, Ruda Šentpavel, DSG Borovlje - Vetrinj, ASV - Šma jeta, VVelzenegg - Velikovec, Žrelec - Bilčovs; 1. RAZRED D 1. St. Stefan/L. 3 3 0 0 6:3 2. Grebinj 3 2 1 0 7:1 3. Klopinj 3 2 1 0 8:3 4. Železna Kapla 3 2 1 0 5:2 5. Eitvveg 3 1 2 0 5:3 6. Šentlenart 3 1 2 0 2:1 7. Labot 3 1 1 1 3:3 8. Šmihel 3 1 0 2 5:5 9. Metlova 3 1 0 2 3:5 10. Rikarja vas 3 1 0 2 4:7 11. Vovbre 3 0 2 1 2:5 12. Globasnica 3 0 1 2 1:4 13. St. Margarethen/L. 3 0 1 2 1:6 14. Žitara vas 3 0 0 3 3:7 ■ Prihodnji krog (21 ./22. avgust): Železna Kap - St. Margarethen/L, Metlova - Rikarja vas, Šen lenart - Šmihel, Žitara vas - Globasnica, Grebinj St. Stefan/L., Labot - Klopinj, Vovbre - Eitvveg; 1. Ledince 2. RAZRED C 3 2 10 13:0 2. Arriach 3 2 1 0 6:2 3. Sele 3 2 1 0 6:3 4. Škofiče 3 2 1 0 4:1 5. Rožek 3 2 0 1 4:1 6. Treffen 3 2 0 1 5:3 7. Kriva Vrba 3 2 0 1 5:5 8. HSV 3 1 1 1 6:3 9. Hodiše 3 1 0 2 3:7 10. Osoje 3 1 0 2 2:6 11. Poreče 3 1 0 2 2:6 12. Donau 3 0 1 2 4:6 13. Teholica 3 0 0 3 1:7 14. Bistrica/R. 3 0 0 3 2:13 ■ Prihodnji krog (21722. avgust): Arriach - Bistric ^ Rožek -Treffen, Sele - Hodiše, Teholica - Ledine 1 Donau - HSV, Osoje - Škofiče, Kriva Vrba - Poreče j 2. RAZRED E 1. Sinča vas 3 2 1 0 6:2 2. Galicija 3 2 1 0 4:2 3. Žvabek 3 2 0 1 5:2 4. Maria Rojach 3 2 0 1 6:4 5. Tinje 2 1 1 0 4:2 6. Šentpeter 3 1 1 1 5:4 7. Pliberk II 3 1 1 1 1:1 8. Frantschach 3 0 3 0 0:0 9. Važenberk 2 0 2 0 3:3 10. Reichenfels 2 0 1 1 2:3 11. Preitenegg 3 0 1 2 2:6 12. Djekše 3 0 1 2 2:6 13. Dobrla vas 3 0 1 2 1:6 ■ Prihodnji krog (21.22. avgust): Pliberk II - Ti je, Reichenfels - Žvabek, Važenberk - Maria P jach, Dobrla vas - Djekše, Preitenegg - Galici) Sinča vas - Frantschach; Odlično vzdušje na maratonu okoli Pece Reinhold Pototschnig iz Pliberka je v času 2:46,18 dobil »Matjažev maraton’ Vzorna organizacija, mnogo gledal- | cev ob progi ter prijetno vreme in p nenazadnje odlični tekači so letoš- % njemu gorskemu maratonu „Kralj Mat- £ jaž” vtisnili močan pečat za uspelo športno prireditev. Letošnji zmagovalec maratona je bil domačin R. Pototschnig, pri ženskah pa Silva Vivod iz Slovenije. Mnogo domačinov je tekmovalo v štafeti in se bolj ali manj odlično odrezalo. Štafeta Lopinsky, VVrienz, Mi- pe/ podjusnkih tekačev s politiki občin, skozi katere je vodita progi cheuz in Enzersfellner je dosegla 4. maratona okoli Pece. Prvi z leve župan Črne Stakne, drugi z leve žti mesto, štafeta Ramšak, Boschitz, R. pan Mežice Prapotnik, deveti z leve A. VZakounig (zastpai je župani Grilc pa 5. mesto. V skupini žensk je Pajanka) in desno globaški župan Robnig. Na sliki je tudi nesrečne! dosegla štafeta S. Kraut, H. Lopinsky, tekmovanja Werner Petek (drugi z desne), ki si je 500 metrov pred b I. Kert in A. Gorenschek 15. mesto. jem strgal ahilovo vez. Njemu želimo čimprejšnjo okrevanje. tek petek, §r *50. avgusta 1999 Šport 15 V NEDELJO VEČNO VROČI DERBI SAK - PLIBERK SAK že 1070 dni brez zmage proti Pliberku 3 Zadnjič je SAK premagal Pliberk jeseni 1996 - 1:0 v Trnji vasi. p^erbi med SAK in Pliberkom I 1 je sol v juhi prvenstvenega vsakdana. To je tekma, na kateri tako na igrišču kakor tudi na tribuni švigajo iskre. Je pa tudi tekma množičnega obiska in prepovedanega poraza obeh ekip. Igralci so zaradi tega pod močnim pri-Kap tiskom. Tako je bilo v preteklosti in šen tako bo tudi to nedeljo. *'ni Kar zadeva statistiko tekem preteklosti, govori le še število zmag za SAK. Ta je namreč od 27 derbijev dobil 10, Pliberk pa 9 (ostalo remiji). V razliki golov pa vodi Pliberk z 32:29. Prav tako govori bližja preteklost za Pliberk, saj v zadnjih treh letih ni podlegel SAK. Zadnja zmaga SAK sega nazaj v 15. september 1996 (koroška liga), ko je na domačem igrišču iisJ premagal Pliberčane z 1:0. Oče sdinc takratne zmage je bil Zoran Šker-rece janec, saj je po lepi solo-akciji izsilil 11-metrovko, ki je vodila k zmagovitem golu SAK. Prav ta igralec se bo v nedeljo vrnil na kraj tega dogodka, vendar v majici nasprotnika. Škerjanec namreč v, vodi režijo v ekipi Pliberčanov. F. S. i - Tl ia F* lalicij k w )n’ i ■ogi }Ž0 aru nei do NOGOMET V SLOVENIJI Zopet tri točke Dravograjčanov Novinec v najvišji slovenski nogometni ligi NK Dravograd je nedvomno eno od presenečenj tekoče sezone. V 2. krogu je ekipa trenerja Marjana Pušnika na tujem premagala Prevljčane, tokrat pa - prav tako na tujem -Pohorčane. Nogometna liga Slovenije (Si.mobil) 1. Maribor 3 3 0 0 12:4 9 2. Olimpija 3 2 0 1 9:2 6 3. Primorje 3 2 0 1 7:3 6 4. Dravograd 3 2 0 1 5:4 6 5. Rudar 3 2 0 1 5:5 6 6. HIT Gorica 3 1 1 1 2:3 4 7. Mura 3 1 0 2 2:2 3 8. Publikum 3 0 3 0 2:2 3 9. Domžale 3 1 0 2 3:9 3 10. Potrošnik 3 0 2 1 0:5 2 11. Korotan 3 0 1 2 4:7 1 12. Pohorje 3 0 1 2 2:7 1 ■ Rezultati 3. kroga: Korotan - Maribor Pivovarna Laško 2:4 (0:4), HIT Gorica - SCT Olimpija 2:1 (1:1), Domžale - Mura 1:0 (0:0), Rudar - Primorje 2:1 (0:0), Pohorje - Dravograd 1:3 (0:1), Potrošnik • Publikum Celje 0:0; ■ Prihodnji krog: Maribor - Pohorje, Publikum -HIT Gorica, Mura - SCT Olimpija, Dravograd -Potrošnik, Primorje - Korotan, Domžale - Rudar. Pred tremi leti je vodil še režijo v ekipi SAK (slika z vigredi '97 na tekmi proti Pliberku), v nedeljo pa pride kot nasprotnik v Trnjo vas - Zoran Škerjanec. 11 kartonov na minulem derbiju - koliko jih bo tokrat? Kakšna napetost in živčnost vlada na tekmah med SAK in Pliberkom, se je nenazadnje videlo na minulem derbiju, ko je sodnik Smol-le pokazal kar 11 kartonov, mdr. štiri rdečih. Podobna „igra kart” se obeta tudi tokrat - na 28. derbiju -saj so slej ko prej v obeh ekipah igralci, katerim pomeni poraz na derbiju nekaj neprespanih noči. Oba trenerja nočeta dajati napovedan] rezultatov, sta pa prepričana, da bo tesen. Trener Pliberčanov Polanz vidi prednost za svojo ekipo v ofenzivi, medtem ko ocenjuje SAK v defenzivi, v obrambi, močnejšega. Najbolj pa ga skrbi Roy, ki je v stanju, da sam odloči tekmo. Ker ima Roy zaostanek treningov, pa verjetno ne bo igral od začetka, je menil Vrabac. Gotovo od začetka bo tokrat napadal Muharemovič, ki je bil proti WAC-ju le na klopi. Medtem ko bo Pliberk nastopil v najmočnejši postavi, bo SAK-ju manjkal poškodovani Pajant-schitsch. F. S. SAK - Pliberk V nedeljo, 22. avgusta, ob 18. uri na igrišču ASV. Predtekma: SAK II - Oberglan (ob 16. uri) Drugi poraz SAK II - Mladi so še zelo neizkušen Kraig - SAK II 4:0 (3:0) SAK II: Lenart 4, Miiller 3, Niemz 3, Kojič 2, Po-lanšek 2 (35. Visotschnig 3), Soldo 2 (79. Verdel 0), I. VVoschitz 3, Malej 2, Nachbar 2, K. VVoschitz 3, Galo 2; Kraig: 100 gled; sodnik: Mayerhofer (dober); Neizkušenost in delne pomanjkljivosti mladih posameznih igralcev so bile vzrok drugega poraza ekipe, katere povprečna starost je 18 let. Ekipi vsekakor manjka v sredini izkušeni starejši igralec, ki bi vodil mlado ekipo. Ta kroo: SAK II ■ Oberglan (v nedeljo ob 16. uri v Trnji vasi); 2. RAZRED D 1. Oberglan 3 3 0 0 16:1 9 2. Kapla ob Dravi 3 3 0 0 10:3 9 3. Kraig 3 2 1 0 8:0 7 4. Eberstein 2 2 0 0 7:0 6 5. Ulrichsberg 3 2 0 1 11:5 6 6. Steuerberg 3 2 0 1 7:4 6 7. Grabštanj 3 1 1 1 5:4 4 8. Stra&burg 2 0 1 1 1:5 1 9. Krka 2 0 1 1 1:5 1 10. SAKU 3 0 1 2 2:12 1 11. VVeitensfeld 3 0 1 2 1:11 1 12. Himmelberg 3 0 0 3 1:9 0 13. St. Urban 3 0 0 3 3:14 0 ■ Prihodnji krog (21 ./22. avgust): Eberstein ■ Kraig, St. Urban - Grabšlanj, VVeitensfeld - Kapla ob Dravi, Krka - Ulrichsberg. SAK II • Oberglan. Himmelberg - StraGburg; REGIONALNA LIGA Vratnica preprečila izenačenje SAK Derbi je bil mlad komaj tri minut, ko so gledalci videli že dva zadetka. Najprej so zadeli domačini, minuto navrh pa je Pajantschitsch korajžno prodrl v kazenski prostor ter idealno serviral žogo Vrabcu, ki je izenačil. Nato je bil WAC sicer v rahli terenski premoči, toda si ni znal priigrati resnih možnosti. Do šanz je prišel le po osebnih napakah igralcev SAK. Po odmoru zopet hladna prha za SAK, kajti La-devič je povedel na 2:1. Po tem zadetku je postala tekma odprtejša in možnosti so se množile na obeh straneh. Ko sta prišla v igro Roy in Muharemovič, pa je igral le še SAK. Izenačenje pa je preprečila desna vratnica, od katere se je žoga dvakrat odbila (R. Draže, Roy). Voitsberg - SAK 5:1 (3:0) SAK: Mallegg 3, Ogris 3, A. Sadjak 5, Zanki 4, S. Sadjak 3, Šmid 3 (79. M. VVieser 0), Hajnžič 4 (65. Roy 5), R. Oraže 3, Vrabac 4, Pajantschitsch 3, Eberhard 3 (61. Muharemovič 4); VVolfsberg: 700 gled.; sodnik: Krapinger (slab); strelci: Vallant (2.), Ladevič (54.) oz. Vrabac (3.) Miklau v zadnji minuti rešil Pliberčanom točko Prva velika možnost tekme se je nudila Mosserju (24.), vendar jo je klavrno zapravil. Nekaj minut navrh je bil izključen Stieglmaier, kar so domačini izkoristili za jasno terensko premoč, a ne za zadetke. Množično so namreč zapravili lepe šanze. Gostje so bili hladnokrvne-jši, saj so iz protinapada povedli. Šele v zadnji minuti je Miklauu iz 11 -metrovke uspelo povsem zasluženo izenačenje. Pliberk - Wels 1:1 (0:0) PLIBERK: Matschek3, Lutnik 4 (72. Skorianz 0), Krewalder 3 (60. Škof 3), Micheu 3, D. VVries-snig 3, Škerjanec 3, F. VVriessnig 3, Urnik 5, Mos-ser 4 (60. Dobnig 3), Miklau 3, Lisic 4; Pliberk: 400 gled.; sodnik: Roschitz (dober); strelca: Topf (79.) oz. Miklau (90/11-m.); rume-no-rdeči karton: Stieglmaier (29.) REGIONALNA LIGA 1. Pasching 2 1 1 0 7:3 4 2. Bleiberg 2 1 1 0 4:1 4 3. Lienz 2 1 1 0 5:3 4 4. Donau Linz 2 1 1 0 4:2 4 5. Hartberg 2 1 1 0 3:1 4 6. SAK 2 1 0 1 2:2 3 7. Voitsberg 2 1 0 1 2:2 3 8. WAC 2 1 0 1 4:5 3 9. Šentvid 2 1 0 1 1:2 3 10. Spittal 2 1 0 1 2:5 3 11. Pliberk 2 0 2 0 2:2 2 12. VVels 2 0 1 1 1:2 1 13. Gratkorn 2 0 0 2 0:3 0 14. Zeltvveg 2 0 0 2 1:5 0 ■ Rezultati 2. kroaa: Zeltvveo ■ Voitsberg 1:2, Rapid Lienz - Bad Bleiberg 1:1, WAC - SAK 2:1, Spittal - Pasching 1:5, Donau Linz - Šentvid 2:0, Gratkom - Hartberg 02, Pliberk - Wels 1:1; M Prihodnji krog (10. 21 ./22. avgust); SAK - Pliberk, Bad Bleiberg - WAC, Hartberg -Doanu Linz, Pasching - Zeltvveg, Šentvid - Spittal, Voitsberg - Rapid Linez, VVels - Gratkorn. M Strelci SAK: 1 Alojz Sadjak, Vrabac M Strelci Pliberk: 1 Lisic, Miklau ZANIMIVO GLAS IZ LJUDSTVA Ljubitelji starih motornih koles se bodo srečali v Šmihelu. Šmihel. Gasilsko društvo Šmihel vabi to nedeljo in ponedeljek v šotor na ..gasilsko veselico”. Višek bo mednarodno srečanje starih motornih cikli sto v (oldtimerjev), na katerem bo sodelovalo tudi mnogo domačih ljubiteljev starih ..mopejev in mašin”. Radiše. SRD Radiše se je z razstavo starih slik spomnilo svojega župnika Janka. Zanimivo razstavo sta pripravila Tomaž Ogris in župnik Jože Marketz, ki sta slike zbirala iz arhiva župnišča in morala vprašati veliko informantov, da sta izvedela, kdo vse je na slikah. Razstavo starih slik, ki jih je fotografiral župnik Ludvik Jank, si lahko ogledate še do sredi septembra na Radišah v Kulturnem domu. Blagoslovitev zvona leta 1923. j>. AU POMNITE 1 Pred 30-imi leti je deželni glavar Hans Sima prvič uradno obiskal Sele. Vzrok njegovega obiska je bila blagoslovitev gasilskega avtomobila v Selah. Pred 20-imi leti so v Šmihelu slovesno predali namenu novo nogometno igrišče, ki je takrat bilo eno najsodobnejših na Koroškem. Pred 10-imi leti, natanko 15. avgusta, je velika množica pospremila profesorja Jožka Hutterja k zadnjemu počitku. 0 OSEBE &DOGODKI Jubilej s. Imelde VVutte Minulo soboto, 14. avgusta, je pri celovških elizabetinkah ob prisotnosti številnih sorodnikov in prijateljev slovesno obhajala redovni jubilej, 50-letnico prve obljube, s. Imelda VVutte. Slavljenko, ki se je rodila pri Kvancu v Mali vasi pri Globasnici, poznamo kot izredno uravnovešeno, ljubeznivo, optimistično in vedno nasmejano strežnico bolnikov pri Elizabetinkah. Le enkrat na leto si s. Imelda, ki je letos 5. marca dopolnila 70 let življenja, privošči nekaj dni dopusta, da obišče sorodnike t in si ogleda to ali ono lepoto naših krajev. F. S. 50 REDOVNIH LET FRLOŽEV LUKA „No, Luka, se pa že čuti, kak čas da je,” me je po-dregala moja ljuba prijateljica Je-zičnikova Liza, „včasih spuščaš take prazne in se oglašaš, ne da bi , kaj povedal.” „Najljubša moja Liza,” sem ji pritrdil, „je pač že tako urejeno na tem ljubem božjem svetu, jaz se kot moški vsaj še smem oglašati, ti pa kaj poveš.” Otroci PD „Lipa” olepšali zunanjost Posojilnice OD TU& TAM Poletna likovna akcija otroške skupine „Lipov cvet” prosvetnega društva „Lipa” v Velikovcu. Posojilnica Bank Podjuna je pred nedavnim kupila poslopje na Glavnem trgu v Velikovcu (prej Cafe Zech-ner), ki jo sedaj preziduje v sodobne bančne prostore. Kot domača banka je Posojilnica tesno povezana s prosvetnim društvom Lipa v Velikovcu in je hkrati tudi velikodušni podpornik njenega kulturnega dela. Zato so se najmlajši društveniki - člani otroške skupine „Lipov cvet” (vodi jo Mili Kunčič) - odločili, da olepšajo ograjo gradbišča z otroškimi slikami. Izbrali so si_ motive »Živali v morju” in »Življenje na travniku”. S svojim delom so za nekaj časa popestrili tudi zunanjo sliko Velikovca. Otroci skupine ..Lipov cvet” med poslikavanjem (mata slika) in po opravljenem delu.