» St, 301 hfam |W»»fototiii gim ctrrtalt tti U V Trst«, v letrtek 20. decembra 1923, Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVK Igluji, izvirni pondelfck. vmak dta Aaikeg« It 20. L sMMropf« DopM; ptsau m *e apreitflujo, rofcoptai se Ant*a Otrbec. Lutcik SMftt n IH6&- L 7.—, t me* Z« Hoiniiitn ftKM&i« 4 Mre vet — lhe'W5tvo: ulica »v. ttraaCMu -4 mst. T jm: tt L i ■ artafliihu la uprave it ll-er* Posamezne itevilke v Trstu In okolici po 30 cent — Og!*s! se računajo « firokocti eoe kolone (72 mm.) — Oglati trgovcev ta obrtnikov nm po 40 ceot osmrtnice aebvale, poslanice la vabita po L 1.—, ogiasl deoamih »svodov mm po l % — MaB oglasi po 20 cent. beaeda, aajcnanj pa L 2. — Ogla* •aroCnina In reklastadje ae poW| slavnost, ki naj izbriše črni madež! Na vse zadnje bi bilo to prav in v redu. jetno pa je tudi, da ni storil tega noben domačin, ampak tuji elementi, ki se kla-, w ______ ______t tifo po Krasu. Naj pripomnimo še, da go- Kdor je grešil, naj se izpove, naj prizna j vorijo ljudje o neki drugi možnosti, ki pa svoj greh, naj se kesa in pokori, naj da jo nočemo zabeležiti, ker nimamo stvarne zadoščenje užaljeni osebi ali stvari! ! podlage za tako domnevo. Taka «zadostilna > slavnost se je vršila j Na vsak način pa bi bili morali najprej minule nedelje v vasi Lipa, občine temni- ugotoviti krivce in ti naj bi bili pretrpeli ške. Kaj se je zgodilo v tamošnji šoli, smoj tisto ponižanje, ki ga je moralo pretrpeti že povedali in ni treba ponavljati. Pove-j vse naše ljudstvo — po nedolžnem. To - aMondo»l dano bodi le vnovič, da je bilo grdo, vse tem bolj, ker je in mora biti v vsaki pravni, giasuom i cm j obsodbe vredno. Tako grdo, da je naša;in urejeni državi pravilo, da se ne kaznuje Galletto« iae »nap vec najiskrenejša želja, da bi se nikdar več nenikdo, dokler ni dokazana njegova krivda! ASTI, 19. Na pritisk fašistovskih orga- jema; saj ga je vendar povabil sam župan. Ker niso vsa prepričevanja ničesar izdala, je prefekt dal zastražiti stanovanje poslanca Amendola, tako da se poslanec ni mogel udeležiti kraljevega sprejema; ko je on. Amendola hotel ubežati straži, da gre na postajo, so ga karabinerji aretirali Popoldne je odpotoval spet proti Rimu. Proti tej zares nenavadni aretaciji je oil Amendola poslal protestno pismo ministrskemu predsedniku Mussoliniju, takoj kakor je bil spet izpuščen. Na stran on. Amendola se je postavil seveda ves opozicijonaku tisk, posebno pa Nittijevo glasilo «Mondo», ki pravi, da so oblastva to storila, ker so se bala, da bi on. Amendola prišel v stik z ljudstvom ter propagiral za bližnje volitve. Poleg lista <:Mondo» se je oglasil tudi «Giornale d I-talia*, glasilo konservativnih liberalcev desničarjev. Proti listu ^Giornale d'Italia» je nastopil poleg že omenjenega^ Usta «Im-pcro» fašistom prijazni list «Epoca». Ta list očita poslancu Salandra, da mu je težko po portfelju notranjega ministrstva, in da se radi tega konservativni liberalci družijo z liberalci levičarji (Nitti s svojim liujuni biiviju —* —--- -------i----------_ ' v „ . zgodilo kaj takega v slovenskem delu Ju-j Tu pa imamo kričeč slučaj, ko so najprej iijske Krajine. Vemo sicer, kako nizko ce-1 kaznovali, potem pa izjavljali slovesno, da nijo naši sedanji gospodarji vsako našo; na kaznovance ne pada nikaka grda sen-izjavo, pa naj jo že podajajo kompetentni} ca!! Saj je znano, kaj se je godilo! Vsa vas zastopniki našega ljudstva, ali pa to ljud- je meraia delati dvodnevno tlako za stvo samo. Ne verujejo, Čeprav bi morali zadostilno svečanost. Izvzete niso ^ bile verovati, če bi bilo v njih nekoliko več! niti ženske in otroci. Podreti so morali več h'age volje in nekoliko manje predsodkov,! zidov, zasuti neobhodno potrebni kal. oči-nepoznavanja našega ljudstva in njegovega j stiti in odičiti hiše, podirati smreke in poštenja, in pa — zle volje. Če bi ne bilo j vrhu tega je morala plačati vsaka hiša 20 temu tako, bi jim morala že gornja ob-1 lir odškodnine! To ponižanje in tudi ma-sodba dogodka v Lipi od strani javnega i terijalno oškodovanje ljudstva kriči do glasila našega ljudstva biti zadostno zado- ] neba spričo izjave gospoda prefekta, da je stilo. In če jim že to ni dovolj, bi se pačile «za hip» padla črna senca na občuio, moraii zadovoljiti z izjavo kompetentnih ■ da so bili torej občani po krivem obdol-veljakov iz ljudstva pred predstavniki uža-; ženi! Kaznovali so — nedolžne! Ali je jjene države. Tako zadostilo bi bilo po- toka «zadostilna slavnost» dosjgjna vla-vsem zadostno in bi obenem prihranilo j davine, ki naglasa neprestano, da hoče ljudstvu grenkobo ponižanja, ki greni tem 1 biti čuvarica — pravice in dobrohotna za-bolj če je bilo — nezasluženo!! j ščitnica vseh brez razlike?! Z vso pravico In iiudstvo v Temnici — in s tem vsega: smo torej rekli v članku minule sobote, Krasa _ je nezasluženo pretrpelo tako j da se je s tako uprizoritvijo «zadostiIa» ponižanje, ker se je moralo javno pokoriti; storil nov usoden pogrešek. za greh. ki ga ci storilo! To je priznal go-i V svojih poročilih o tej «zadostiIni» slav-*pod goriški podprefekt sam v svojem go-!ncsti so naglašali italijanski listi, da je na voru na < zadostilni slavnosti» v Lipi, ko je rekel, da je grdi dogodek le z a h i p vrgel grdo luč na to občino. To izjavo mora vsak misleči človek razumeti kot priznanje, da so v « prvem hipu > po krivici zvalili krivdo na naše ljudstvo. Do takega priznanja se je dokopal celo tudi zakrknjeni naš «Pic-; colo*. ki v svoji torkovi številki — zvest svoji znani taktiki — izvaja, kako da je treba razlikovati med agitatorji in ljudstvom. Piše doslovno: «... Toda te zločinske in neumne osebne inicijative ni-ma;o nič sknpnega z duhom prebivalstva, fci kaže z vso mirnostjo svoje cksistence, da hoče žfrveti v miru in da želi ie boljše soglasje in medsebojno zaupanje z italijanskim življem in z vladnimi organi!« To nripoznanje poštenja našega ljudstva podčrtujemo debelo, ker je v kričečem protislovju ne le z vsem besnilom tega lista proti istemu našemu ljudstvu, marveč tudi s krikom, ki ga je isti «Piccolo* zagnal — da govorimo z gospodom pod-prSfektom — *v prvem hipu > po dogodku v Lipi. Toda bilo kakor bilo, priznanje imamo tu; da so po krivici obdolžili naše ljudstvo. Pa še eno bodi povedano italijanskemu lisiu, to namreč, da je vse tisto, slavnosti sodelovalo več županov, učitelji, šolski otroci in «lepo števi!o» prebivalstva. Na vse da je napravila svečanost globok vtis. Mi pa pravimo: ponovila se jc zgodovina — izpod Krna. Tudi tam se je slednjič izka7-?.k>, da je moralo naše ljudstvo po nedolžnem pretrpeti najhujše moralno poniževanje in občutno materijalno škodo. Tudi na zadostilni svečanosti v Kobaridu so sodelovali župani, Šolska mladina, učitelji in drugi predstavniki ljudstva. Toda vprašanje ie: s kakimi čustvi? In drugo še usodnejše vprašanje je, koliko grenkobe so ostavili tišti dogodki v dušah ne le pod Krnom, ampak tudi po vsej Julijski Krajini!! Če bi naši gospodarji poznali to slovensko dušo, bi bili veliko previdnejši z uprizarjanjem takih «zadostilnih» slavnosti! Naj bi rajše mislili na res potrebno zadostilo za vse krivice, ki jih mora trpeti to ljudstvo! Tako spoznanje o storjenih pogreških bi bilo zadostilen čin, dostojen pravične, pravne, kulturne in sodobne države! Čin, ki bi v najvišji meri služil u-gfedu Italije pred svetom in tudi stremljenjem njene vnanje politike v deželah, ki jih prišteva k svoji interesni sferi. Ministrski svet odobril nekatere spremembe v pošlsi apravi — Preuredba določb o pravnem položaja državnih uslužbencev RIM, 19, Davi ob 10. se je sestal ministrski svet. ki je predvsem na predlog poštnega ministra Di Cesaro odobril nekatere načrte za odloke, tičoče se poštne ! eksponent premaganih izzivalcev! Zahtevamo od vodje (Mussolinija), da ga po-tlači!» In kaj je zagrešil ta liberalni list? Ob priliki prihoda g. Devecchi v Somalijo je zapisal: < Danes se lahko proglasi za prokonzula in tudi, ako hoče, za «ras»-a [označba za nepokorne fašistovske voditelje), ne da bi pri tem ranil fašistovsko disciplino. Ne manjkajo mu velikanske uprave; med drugim so bili sprejeti sledeči i brke, ki mu dajejo bojevit izraz, se po-ukrepi- 1) podaljšanje roka do 30. aprila j sebno, ako ima klobuk na glavi*. Poleg 1924 za izvršitev odredb, ki se nanašajo j tega je glede aretacije poslanca Amendola na revizijo sprejetij in ureditve osobja pri; v Salermu dostavil naslednjo pripombo: pošli in brzojavu; 2) spremembe k členom',<-Nikakor nočemo pretiravati važnosti 26 in 37 kr. odloka od 16. oktobra 1923, tega dogodka: doživeli smo še marsikaj* 3t. 2429 glede ureditve podeželskih pošt- hujšega in to ne ravno pod sedanjo vlado, niii in brzojavnih uradov; 3} določbe za Za časa Nittija je policija tudi rabila zere vizijo provizoričnega osobja pri pošti in lezno roko». Fašistovski «Impero»> odgo-brzojavu v novih pokrajinah; 4) določbe za j varja: «Proti takemu zavijanju ni mogoče ureditev položaja izvenpragmatičnth pošt- j rabiti drugega kakor železo in ogeni. To nih uslužbencev, ki so se udeležili zadnje | prispodabljanje Mussolinijeve vlade z Nit-vojne; 5) določbe za odpustitev iz službe i ti je vo pomeni krvavo žalitev, ki io je mo-osobja, ki je odvisno od ministrstva za | goče oprati le v krvi-, pošto in brzojav; načrt za kr. odlok za j Glede aretacije posl. Amendola so se-r>reureditev poštnih, brzojavnih in telefon-j daj znane naslednje podrobnosti: Preteklo uradov v novih pokrajinah na podlagi! soboto se je imel pripeljati v Salerno Nj. U ^d'c-ka od 18. marca 1923, št. 506. j V. italijanski kralj, da prisostvuje odkritju spomenika padlim. Mestni župan g. Ca- Nato je ministrski svet prešel k razpravi o načrtu za odlok glede spremenitve določb o pravnem položaju državnih nameščencev. Finančni minister je razložil temeljna načela te preuredbe, nakar se je na splošno debatiralo o načrtu. V petek ho ministrski svet razpravljal o oosameznih členih te preuredbe. ■■■ ' Fašizem in opozijonalni tisk Gonja proti listu < Gioraale dltali»>, ker je protestiral proti aretaciji posL Amendola — «11 Galietto* prisiljen umolkniti — Aretacija ravnatelja lista «11 Pensiero di - • Filadelfia i. RIM, 19. Fašistovsko glasilo «Impero» je zapisalo na račun liberalnega lista «Gioraale d'Italia* te-le krepke oesede: «Gior-nale d'Italia* je najglavnejši in najpodlejši pone je naslovil na poslanca Amendoia, ki je bil izvoljen v tem okrožju in ki se je ta čas mudil v Rimu, pismo, v katerem mu je naznanil, da je bil tudi on (Amendola) izbran v častni odbor, ki bo sprejel kralja. On. Amendola se je seveda odzval vabilu ter se odpeljal iz Rima proti Salernu, kamor je dospe! v petek zvečer. A tu ga je doletelo veliko razočaranje. Komaj se je odpočil od dolge vožnje, že so se prikazali v njegovem stanovanju policijski agenti, ki so ga v imenu prefekta prosili, naj naslednjega dne ostane doma in naj ne gre k sprejemu kralja, ker sicer bodo fašisti priredili burne demonstracije proti njemu (on. Amendola je nitti je vec), kar bi napravila zelo slab vtis na Nj. V. kralja. On. Amendola je energično protestiral ter izjavil, da se bo na vsak način udeležil spre- nizacij je zadružna tiskarna sporočila lastništvu socialističnega lista «11 GaIletto»t da ne more več tiskati lista; radi tega je list nehal izhajati. Aretacija ravnatelja protifašistovskega lista RIM, 19. Iz Catanzaro poročajo, da je bil aretiran ravnatelj pretifašistovskega lista «11 Pensiero di Filadelfia^, ko je pripravljal IV. številko Hsta. Vsi rokopisi so bili zaplenjeni. ______ Certaa vpnMn g JntsMi Pred sklepom konkordata v Vatikanom BEOGRAD, 19. Minister za vere dr. Janjič je na včerajšnji seji govoril o vseh cerkvenih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Po petletnem parlamentarnem delu, je rekel dr. Janjič, ni v verskih vprašanjih še ničesar urejenega. Sedaj se temu posveča mnogo več pažnje. Izdelan je zakonski načrt o pravoslavni cerkvi. Tudi ustava te cerkve je dovršena. Vprašanje odnošajev katoliške cerkve do Vatikana prihaja do zaključka. V najkrajšem času bo naš poslanik pri Vatikanu dr. Smo-dlaka, zače! z Vatikanom pogajanja o za-ključitvi konkordata. Izdelan je tudi zakonski načrt o muslimanski veroizpovedi. Muslimani dobe svojega verskega poglavarja v Beogradu. Kar se tiče Židov, so oni popolnoma zadovoljni in soglašajo s predlogom, da ima vrhovni rabin svoj sedež v Beogradu. V najkrajšem času se predloži skupščini interkonfesi^onaini zakon, ki je zelo važen, ker se ž njim urede prestopi iz ene vere v drugo ' kakor tudi odnošaji veroizpovedi proti državi. Naza-rencev in adventistov ne priznavamo. Proti adventistom se bodo uporabile zakonske mere, ker oni ne priznavajo države. Več pažnje se posveti restavraciji samostanov, kateri imajo zgodovinsko važnost. Sestavljen je poseben odbor, ki preuči to vprašanje. Minister za vere namerava šerjatsko šolo v Sarajevu povzdigniti v čin fakultet in jo pridružiti pravni fakulteti v Beogradu. Tudi se ustanovi v Beogradu rimsko-katoiiško bogoslovje. Kar se tiče izenačenja duhovniških plač, se bo to rešilo šele s splošnim verskim zakonom. Za sedaj bo minister poskrbel, da duhovniki v sorazmerju z draginjo dobe večje prejemke. Za to se bo z vso silo zavzel in stavil kot pogoj svojega obstanka v vladi. _ škod« vsled povodnji na Hrvatskem in v Sloveniji BEOGRAD, 19. Glasom statističnih podatkov je napravila povodenj v Sloveniji 18 milijonov dinarjev škode, škoda na Hrvatskem znaša 35 milijonov. Svobodna trgovina s petrolejem na Romunskem BUKAREŠTA, 19. Ministrski svet je pristal na svobodno trgovino s petrolejem, izvoz nafte je tudi za naprej prepovedan. Izvoz drugih proizvodov čistilnic je dopuščen proti položitvi določene izvozne pristojbine, ki znaša pri bencinu 80 levov od 100 kg. Petrolejske tvornice pa morajo predvsem skrbeti za preskrbo domačih železnic in parobrodov. Poleg tega bo posebna vladna komisija pazila, da ne bodo cene na domačem trgu presegale onih na tujih tržiščih. _________ Težkoče madžarske vlade BUDIMPEŠTA, 19. Položaj vlade se je po mnenju, ki prevladuje v političnih krogih vsled razprav o proračunskem provizoriju, znatno poslabšal. Opozicija ostro napada vlado, ki skuša vedno vladati s proračunskimi provizoriji. Pri tej priliki so skušali socijalisti izsiliti obširno amnestijo za politične prestopke. Vendar pa je pravosodni minister izjavil, da vlada ne bo tega storila. _______ Francoski dolg Ameriki PARIZ, 19. Iz New Yorka poročajo, da aiso Zedinjene države voljne dovoliti Franciji večje ugodnosti kot Angliji. Radi tega so vesti nekaterih tukajšnjih listov o konsolidaciji z 2% netočne, ker donaša angleški dolg 3V2 % obresti. Dejstvo, da misli Francija na svoj dolg, je vzbudilo splošno zadovoljstvo. Zedinjene države jo todo po svoji možnosti podpirale* Poslovilno pismo M Kralje ATENE, 19. Kralj je pred odhodom naslovil na ministrskega predsednika naslednje poslovilno pismo: «Gospod predsednik, Vdajam se mnenju vlade in revolucije, ki je izraženo v vašem pismu od 17. t. m. v zadevi mojega odhoda v inozemstvo v obliki začasne odslovitve za dobo, v kateri 3e bo sestala ustavodajna skupščina in bo razpravljala o obliki režima. Ker sem se z vso previdnostjo izogibal vsakemu posredovanju in notranjim bojem, sem prepričan, da bi moja navzočnost v držayi nikakor ne vplivala na svobodo razpravljanj. Kljub temu se začasno odstranim s kraljico v polnem prepričanju in s toplo željo, da bo razsodba toliko narodne skupščine kolikor grškega naroda izrečena v smislu ljubezni do domovine in narodnih interesov. — Jurij, kralj». Odhod grškega kralja na Romunsko ATENE, 19. Danes ob 5. popoldne je odpotovala grška kraljeva dvojica na- Romunsko. Spremlja jih dvorni maršal Soutzos in vojaški pobočnik Roussin, Kralj Jurij II. je izjavil, da je sprejel povabilo v nadi, da se bodo dogodki razv ili v miru. ATENE, 19. Agencija v Atenah sporoča: Tu sem je prispel admiral Kondarietis, ki bo najbrže prevzel vlado. AngleSKo stališče mim francoska-semskim pogajanjem Temeljno vprašanje: zasedba Porurja LONDON, 19. Sir John Bradhury je prispel včeraj v London ter se razgovarjal s finančnim ministrom o imenovanju treh angleških zastopnikov v oba odbora izvedencev za preiskavo finančnega položaja Nemčije. Ravnoiako se je povrnil v London tudi Baldv/in, ki bo najbrže še nocoj imel skupno z lordom Curzonom sestanek z Bradburyjem. Sploh pa ima Is-ta poslednji kot zastopnik Anglije v reparacij-ski komisiji določiti komisarje, ki bodo zastooaii Anglijo v izvedeniških odborih. Ta naloga pa najbrže ne bo tako lahka. Mogoče se bo namreč izkazal za upravičenega skepticizera, ki vlada med neodvisnimi opazovalci v Londonu glede praktičnega uspeha preiskave v Nemčiji, razen tega manjka tisto zaupanje v to stvar, katero bi edino zvabilo može visokih zmožnosti in velike osebne odgovornosti v vrtinec obeh od Porncareja zamišljenih komisij. Pomanjkanje angleških kandidatur za obe preiskovalni komisiji izhaja iz dejstva, da tu v Londonu večina ne more uganiti pravega pomena zadnje faze diplomatske igre med Francozi in Nemci. Nekateri listi jo imenujejo povzročiteljico novih skrbi. Na splošno se pa tisk vzdržuje vsakega tozadevnega komentiranja, mogoče ker se noče izdati, da stoji pred uganko. Nezakonitost zasedbe Na vsak način se ne zdi, da bi Francija še danes bila le kladivo in Nemčija vsa nakovalo. Kar se kuje in ki se na novo prikazuje v kovačnici, je temeljno vprašanje zakonitosti zasedbe Porurja. Najvišji cilj Poincareja je uklonitev Nemčije, da bi priznala to zakonitost. S tem priznanjem bi se rešile še razne druge stvari same ob sebi. Medtem je pa na drugi strani Nemčija pripravljena v marsikateri drugi stvari na popuščanje, ampak v tem temeljnem vprašanju hoče trdno vztrajati na svojem stališču; orožje nezakonitosti čuva skrbno za skrajno silo. Neglede na to pa si Francija hoče obdržati ne samo runrsko kotlino, ampak tudi Porenje za nedoločen čas. Ko zahteva Poincare še danes od Nemčije strogo izvršitev versailleske mirovne pogodbe, se postavlja pri tem na stališče, da ni začela še teči doba petnajstih let porenske zasedbe. Koncesije v obliki so možne v tem oziru, ampak v Londonu sc na splošno sodi, da je vsaka tozadevna stvarna koncesija izključena. Dokler bo Poincare vladal, bo Francija nastopala ob Renu kot gospodar. Tako je bilo pred letom in tako je še danes. — POLJSKA PRIZNALA ZVEZO SOVJETSKIH REPUBLIK. VARŠAVA, 19. Listi objavljajo besedilo not, ki so se izmenjale med Varšavo in Moskvo za priznanje zveze sovjetskih republik. Vlada Poljske je vzela na znanje ustanovitev te zveze, ki se je obvezala, da bo i7.polni]a pogodbe in dogovore, sklenjene med temi republikami in drugimi državami. V svojem odgovoru je Cičerin obljubil, da bo Rusija izvršila mirovno pogodbo v Rigi in vse do sedaj sklenjene dogovore. V najkrajšem času bo Poljska ustanovila generalna konzulata v Karkovu in v Minsku. _ NAPREDOVANJE MEHIKANSK1H ZVEZNIH ČET. MEHIKO, 19. Vojno ministrstvo poroča, da so vstaši sinoči izpraznili Pueblo in da so zveme čete zasedle Almago in Luco Gon-zales. EL PASO (Texas), 19. Po uradnih vesteh iz Mehika so se zvezne čete polastile S. Marco-sa, strategične točke uied Mehikom in Vera Cruzom, ter zajele veliko množino municije, pušk in več topov. VERA CRUZ, 19. Dopisniki listov, ki sc nahajajo v glavnem stanu revolucionarjev, poročajo« da so bHe zvezne čete prisiljene k izpraznitvi San Marcosa in da je bil general Savaraš, načelnik glavnega stana zveznih čet umorjen. _ Ameriko odgovorila segotlvoo sa fcerinovo noto WASHINGTON, 18. Državni tajnik Hughes je odposlal sovjetski vladi naslednjo izjavo: Zdi se, da v sedanjem trenutku ni nikakega razloga, da bi se pričela pogajanja, . ki jih je predlagal ruski zunanji minister v sporočilu, ki ga je prejela Bela hiša. Vlada Združenih držav se ne namerava odpovedati svojim načelom, da bi iz njih napravila predmet barantanja. Po sporazumu o usitm Tanserja Francoski tisk zadovoljen — Francoska javnost upa, da bo Italija priznala sporazum PARIZ, 19. Tukajšnje časopisje- večinoma ugodno komentira sporazum glede ustave za Tanger; z zadovoljstvom poudarja, da je ustava ohranila sultanu vso suverenost. Proti sultanovi suverenosti — pravi «Matin» — so se posebno upirali Španci in Angleži. Vsi listi izražajo upanje, da se bo Italija pomirila ter priznala sporazum, kar bo v njeno korist. Poglavje nemške politike — Samostojna porenjska republika, nova zvezna država Nemčije BERLIN, 19. Zadnje korake nemške vlade lahko nazivamo ponovno kapitulacijo Nemčije. Po zatrdilih iz diplomatskih krogov lahko z gotovostjo pričakujemo še tretji korak nemške vlade, da bi prišlo do pomirjenja s Francijo. Prvi korak je bil, da se je izjavila pripravljeno razpravljati s Francijo o reparacijskein vprašanju. Drugi korak je storila s svojim apelom na sile, ki so podpisale mirovno pogodbo, da ji finančno pomagajo. Tretji korak — ki bo morda najvažnejši — bo obstojal v tem, da bo Nemčija pristala na ustanovitev samostojne porenjske republike, ki bi jo tvorile nekatere pokrajine in deli nekaterih zveznih držav. Na ta način bi prišla Prusria v dotičnih pokrajinah cb svoj vpliv in baš pruska politika ie ona tajna sila, ki ogroža varnost Francije in jo vznemirja mnogo bolj kot odškodninsko vprašanje. S tako rešitvijo bi b;'i zadovoljni obe državi, Francija, ker bi lahko posvetila svoje moči mirnemu razvoju, Nemčija ker bi rešila to vprašanje v državnem okvirju. Zmanjšanje belgijskega kontingenta čet v Porurju LONDON, 19. Po poročilu londonskega vTimes» iz Bruselja se bo kontingent belgijskih čet v kratkem zmanjšal. Nadzorstvo v zasedenih krajih na desnem bregu Rena bo podrejena enotnemu poveljstvu, ki se bo nahajalo v Duisburgu. Belgijska vlada proučuje nemške predloge v blagohotnem smislu in bo skušala ukreniti tako, da bodo ostala vrata za pogajanja odprta. Francoski general za nemško-irancosko zvezo PARIZ, 19. Veliko zanimanje je vzbudil članek, ki ga je priobčil general Percin v «Ere Nouvelle*. To pa tudi ni ničesar čudnega, kajti francoski general sc zavzema za nemško-francosko zvezo in sicer v obliki francosko-nemških zedinjenih držav. General pravi, da se mora Francija odločiti za vojno ali mir. Danes ali pozneje lahko Nemčija napade in ta napad bi lahko bil nevaren. Diplomatsko zbllžanie generala ne zadovoljuje. Drznost te ideje sicer nekoliko ublažujejo zaključne besede: «Te rešitve ne moremo seveda pričakovati cd sedanje vlade, toda morda od prihodnje«. Pogoji za ameriško posojilo Nemčiji LONDON, 19. «Evening News» prinaša brzojavko iz Washingtcna, ki pravi, da proučuje ameriška vlada z nekaterimi bankirji pogoje za posojilo Nemčiji v svrho njene obnovitve. Posojilo naj bi dobila Nemčija, čim bi dovedlo delo izvedeniških odborov do povoljnoga zaključka. Bankirji so zaenkrat še zelo molčeči, ker pričakujejo rešitev odškodninskega vprašanja. Prosta cona v bratislavskem pristanišču PRAGA, 19. Odbor desetorice koalicijskih strank je izdelal načrt za ustanovitev proste cone v pristanišču Bratislava. Dotični del bi se odvzel državni suverenosti. S tem naj bi bil storjen prvi korak za po-vzdigo Bratislave v svetovno prislanisče. Nizozemska zbornica odklonila razpravo o povratku nemškega kronprinca HAAG, 19. Član komunistične stranke je naslovil na vlado interpelacijo glede odhoda nemškega kronprinca. Zbornica je tozadevno razpravo odklonila, čeravno so interpelacijo podpirali tudi. socijalisti. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da je to vprašanje za Nizozemsko rešeno. Porotna obravnava proii Berion Cermoine PARIZ, 19. Včeraj se je pred tukajšnjo poroto pričela razprava proti anarhistinji Germaine Berton, ki je 22. januarja t. 1. umorila z revolverjem Marija Plateau, glavnega tajnika lige «L'action francaise >. Obtoženko brani poslanec Torres. Špansko odlikovanje italijanskih dostojanstvenikov MADRID, 19. Kralj je podpisal odloke, s katerimi se podeljuje red Karla III. vojvodu d'Aosta, Mussoliniju, Thaon De Re-velu in kardinalu Ga-sparriju; nadalje so bile odlikovane z redom Marije Luize voj<> vodinja Cito di Terrecuso, grofica Guic-ciardini in kneginja Villa Linda in z redom Alfonza XIII. polkovnik Alfonz Devito. Bistvo vojnfKe diktature no Španskem IZ Kmalu po odhodu španskega kralja ftaBje je utihni! evropski tisk s kritikami, oriroma slavospevi na račun tega obiska. Utihnili so glasovi komunistično-socijali-ctičnega in republikanskega časopisja, ki je znalo lepo izrabiti to priliko, da je udarilo spet po onih okostenelih ter dragih Ceremonijah ter po monarhističnih vladnih sistemih, ki jih poznajo le še nekatere države v Evropi. Oglasili so se še večji listi, ki se smatrajo za glasila posameznih držav, ter povedali, da zna imeti obisk španskega kralja dalekosežne posledice za odnošaje med špansko in posebno italijansko vlado in Vatikanom ter za grupacijo velesil, ki imajo besedo na Sredozemskem morju. Nekateri listi so ob tej priliki šc skušali prikazati podobnost diktature generala De Rivera z Mussolinijevim vladanjem. Sicer posveča evropski tisk zelo malo pažnje dogodkom na Španskem in človek dobi radi tega nehote vtis. kakor da hi bila Španija popolnoma izločena iz evropskega političnega in gospodarskega življenja, kakor da bi sc politično in gospodarsko življenje Španije ne razvijalo; sporedno z ostalo Evropo. Precej resnice je tudi na tem. Da je Španija precej zaostala za drugimi večjimi državami v Evropi, nam prav nazorno kaže ono pravo srednjeveško ozračje, ki vlada na španskem dvoru. Vendar pa s tem še ni rečeno, da Španija ne sledi istemu političnemu in socijalnemu razve ju kakor ostale evropske države, samo da Španija ne stopa sporedno s temi državami, ampak nekoliko za njimi. Ta razvoj socijalnoga in političnega življenja na Španskem je prav lepo očrtal bivši španski liberalni minister za zunanje zadeve dopisniku pariškega lista «Temps». Dopisnik ga je prosil, naj mu v glavnih potezah poda bistvo sedanje diktature \ a Španskem pod gen. De Rivera. - Sicer je meni, kot liberalcu^ — je rekei vrvici mase na galerijah. Nikdo ne pomisli, šilo vprašanje, k: je skozi dve desetletji raz- rija petih členov in kako mnogo škodujejo take obtožbe kre- burjalo nekatere francoske kroge, bi se dalo , sirani pogajala z m ditu španske države. Kajti oblika sedanje vlade ne more biti stalna; socijalnih sil, ki so vodile javno življenje v mestih in na deželi, ni mogoče nadomestiti. Te socijalne sile bodo vnovič nastopile svoja mesta, ali pa bo špansko družbo, razkropljeno in raz-drapano brez vsakih smernic, zgrabila revolucija, ki bo zahtevala za žrtev monarhijo. Direktorij je edino nekaj dobrega storil; iztrgal je neustrašeno ~ sindikalistom in vsem teroristom orožje iz rok. V ostalem pa ni izpolnil niti ene obljube. Maroško, katalonsko, finančna, socijalna in gospodarska vprašanja so ostala pri starem. Prejšnje vlade se niso čutile dovolj močne, da bi rešile ta vprašanja; direktorij jih je proučil ter jih nato stavil spet na stran, ko je zadel na prve težkoče, s katerimi je bila zvezana njih rešitev. Boli plodovit je bil direktorij glede namer politične reorganizacije. Direktorij namerava: 1. izvesti preosnovo volilnega reda; 2. podaljšati zapretje zbornice; 3. revidirati sedanjo ustavo v smislu, da bi postala vlada neodvisna od parlamenta. Dru- delegacije, ki bi se na eni medzavezniško komisijo za razlagati z razlogi, ki se tičejo politike faši- I Porenje in na drugi pa z državno vlado, stovske vlade, i^kor znano jfe Mussolini ob! Nemška država bi odstopila svoje upravne in fiskalične pravice in pravice za izdajanje nastopu svoje vlade naglasil veliko vrednost verske vzgoje za preporod naroda, čeravno se je na drugi strani boril proti don Sturzu. Dejstvo, da je Vatikan prisrčno sprejel imenovanje francoskega poslanika Doulccta, more služiti v potrditev domneve, da se hoče Vatikan braniti proti izključnemu vplivu fa-šistovske Italije na sv. stolico. denarja. Porenska država bi sama imenovala svoje uradnike; seveda bi pa porenska komisija ne dovolila, da bi se povrnili uradniki, ki so bili izgnani, ker so podpirali pasivno re-zistenco. Porenski direktorij bi torej izvrševal suverene pravice rajha, Pruske, Hessen-skega in Bavarske. završiti kako važno nalogo. Ker častnik sam ne pozna krajev, si mora pomagati s karta in pa s poizvedovanjem pri ljudstvu, kje da je ta kraj, pot itd.? Kako pa naj dozna, kar hoče doznati, če ne bi bilo na karti označbe, ki jo rabi ljudstvo?! Ljudje mu ne morejo dati zaželjenega pojasrila in on ostaja \ zn_ dregi. ~i Sedaj pa par zgledov iz vojaške prakse od zasedbe sem, torej iz poslovanja italjanske voj-» ske. Na prejšnjem južnem Tirolskem se je stiti svoj trdni namen za izdatno podpiranje prebivalstva zasedenega ozemlja. Zato je misel ločitve od nemške države našla v Porenju rodovitna tla med tem prebivalstvom, ki že ne ve več, na koga naj bi se obrnilo v svoji stiski. Gibanju za porensko avtonomijo so se počasi pridružile tudi visoke osebnosti na vodilnih mestih, mogoče tudi zato, ker se f V°Žka. ivrbn° -ZnaČi!"a V°rk'; rok o° Z zeloiIab njegova sreča bo popolna!.' Toda, bojimo sc, da to ljudstvo ne bo znalo prav ceniti te svoje sreče in da si bo mislilo, da so modrijani iz Julijske Krajine zopet enkrat uprizorili — komedijo! Dvoje političnih moral Naš list je minulo soboto priobčil izjavo goriške «Zadružne Zveze» v stvari ustanovitve «Gospodarskega lisla» in polemike, ki se je razvila glede ustanovitve «Gospo-darskega vestnika*, «razkolniškega lista», kakor ga zlobno označa Ščekovo glasilo. V isti zadevi je poslal konsorcij za izdajanje «Gospodarskega vestnikas popravek « Ma roT;vTc.S™Mi, k„ '-U Listu,. M je s svojim pisanjem pov- t&, nismo proti .č^ju UrfpcSčme v «Kh zrpcfl to potemikoJ Naravno .n neogibno ,e - - - - bilo, da se je v tej polemiki omenila tudi goriška «Zadružna Zveza.>. To pa le kot podatek za razjasnitev spornega predmeta. šolah, a ta naj se uvede poleg materinega jezika šele v tretjem in četrtem razreda. Ponovno smo že pokazali vdanost novi domovini, a še udanejši bomo, če se nas ae bo zapostavljalo na tako občutljivem mestu kot je šola. Sledi; 66 podpisov. Komedija Podali so se modrijani — pa ne iz Jutrove dežele, ampak iz naše Julijske Krajine — v Rim kot akomisija županov in slovenskih veljakov iz furlanske pokrajine®. Ti vel-moži so bili: profesor Giuscppe Petcrnel, komisar v Kanalu, Francesco Obljubek, župan v Kojskem, Giuseppe Galleusig, komisar v Št. Petru pri Gorici, Tinta Luigi, žapan v Anhovem, Mus-nik Francesco, iztirjevalec v Kanalu, Jerkic Giuseppe, učitelj v Sv, Križu, Vodopivec An-drca, predsednik poljedelske zadruge v Dorn-bergu, Kralj Giovanni, industrijalec v Kanalu, Lulic Giuseppe, komisar v Sv. Križu, Sirk An-tonio, podžupan v Kojskem. Na sestavi tc komisije «predstavnikov in veljakov goriškega ljudstva^ je znamenito dejstvo, da sta med vsemi temi vel-moži le dva župana! A koliko jih ima Gori&ka?! Za to pa so 3 narinjeni občinski komisarji, glede katerih govori že to njihovo svojstvo, koliko pravice imajo za nastopanje v imenu zavednega slovenskega ljudstva na Goriškem! Morda pa daje nadomestilo za ta nedostatek — g. občinski izterjevalec iz Kanala. In to posebno še zato, ker mora biti pokoren sluga svojega g. komi- sarja prejšnje vlade le, da tako lahko vodi na Naglo postopanje francoske vlade, ki je re Piccolo« pripoveduje, kako je g. ministrski predsednik tc vel-može lepo pozdravil. In pomislite: celo roko jim je stiskal — krepko in prisrčno. Pozval je te predstavnike goriških Slovencev, naj mu izrazijo želje prebivalsiva, ki ga zastopajo. Kajti, vedo naj — jc naglašal — da so italijanski državljani in da imajo kot taki iste pravicc in dolžnosti kakor drugi italijanski državljani. *Med vami in drugimi 4S milijoni italijanskih državljanov ni nobene razlike.^ To blagovcstje jhn je sporočil g. ministrski predsednik ter je na to nadrobil tej komisiji še nekaj lepih besed, zatrdivši, da gre njegova vlada vsemu prebivalstvu na roko z «velikodušno in odkrito dušo.» G. Mussolini je dal torej tej komisiji primerno priliko, da bi izpregovorila iskreno besedo o krivicah, ki se delajo našemu ljudstvu v narodnem, jezikovnem in kulturnem pogledu, da bi mu opisala zlasti tudi hudo bedo vsled sedanjih gospodarskih razmer in vedno hujših davkov. O tem, kako je glavar te komisije, gospod prolesor Peternci, porabil to priliko in se odzval pozivu g. ministrskega predsednika, pripoveduje poročilo v «Piccohi» na kratko, da je namreč opozoril g. Mossoiinija na njegovo obljubo, da obišče te kraje! In ta je odgovoril, da je to njegova najiskrenejša želja, ki se uresniči na pomlad! Da nismo imeli nobenega drugega namena, smo dokazali ravno s tem, da smo — kakor rečeno — objavili tudi izjavo omenjene «Zadružne Zvezes. S tem pa smo tudi lojalno pokazali, da naš list dopušča k besedi vse prizadete, ako> le označujejo svoje stališče v dostojni obliki. Temu stališču je bil naš list — kot glasilo, namenjeno vsej naši javnosti — vsekdar zvest in bo tudi odslej pod gori označenim pogojem. Ščekov «MaIi List» — ki se vedno baha, da «ni glasilo nobene stranke, ali struje, temveč le glasilo našega revnega slovenskega ljudstva® — pa ne pozna in ne priznava tega načela, kajti popravka gori omenjenega konsorcij a »Mali List > do danes še ni priobčili dasi je bil izročen uredništvu «Malega Lista* že 5. decembra, dasi se je nanašal na napade, priobčene v «Malem Listu» proti «Gospodarskemu vestniku» in dasi je bil podpisan od zastopnikov štirih naših zelo važnih gospodarskih organizacij: «Slov. kmet. društva v Gorici», «SIov. čebelarske zadruge*, «Zadružne Zveze* v Trstu in »Tržaške kmet. družbe*. Tu ima naša javnost zgled dveh različnih političnih in novinarskih moral! Katera je bolj krščanska, o tem naj sodi poštena javnost sama! _ Mtelli in Mteljl naših krajevnih imen in obenem kovači novih, ki jih nikdo ne pozna razen njih samih, ti začetniki in izvrševalci dela, ki je našlo celo v rimskim senatu najstrožjo obsodbo, prezirajo pri tem eno stvar, ki bi morala biti najbolj na srcu ravno njim kot prvim in — če smemo verjeti njim — edinim pravim patri jo tom Italije. Saj raznašajo dan na dan v svet glas. da vse, kar delajo oni, ima služiti moči, koristi in varnosti države v vseh primerih . Senator Corrado Ricci je v svojem utemeljevanju predloga, naj se stori enkrat konec večnemu menjavanju imen ulic in trgov, naglašal, da to pomeni žalitev zgodovine in krajepisja in da je škodljivo za orijentacijo. To je tisti moment, ki je neizmerne važnosti tudi za naloge vojske! Naj osvetlimo to dejstvo s par praktičnimi zgledi. Avstrijska vojska je bila gotovo prežeta od germanskega, strogo protislovanskega duha. Vendar je imela na svojih specijalnih kartah krajevne označbe, imena krajev, rek, potokov in gora, kakor jih rabi naše ljudstvo. Zakaj? Iz zelo tehtnega razloga. Denimo, da vodi — bodi na vajah, bodi v resnih časih — Častnik patrolo, ki ima vtis! «Štampa* poudarja, da pot, ki jo je ubrala vlada, gotovo ni posuta s cvetjem. Dogodki zadnjih dni so dokazali.^ da v krogih, vdanih novemu režimu, ni še doseženo polno sogiasie. Število lašistovskih kandidatov, ki se potegujejo za mandat, gre v fantastično. Slednjič pa je tudi gotovo, da zbornica*, v kateri bi sedelo kakih sto fašistovskih poslancev, ne bi bila tako udobna za Mussolinija, kakor jc današnja. Vse to — zaključuje «Stampa> — ve tudi Mussolini, aH spoznal je. da se parlamentarni problem mora rešiti. Iz tega spoznanja je nastala sedaj ukrenjena rešitev, ki pomeni — če ne pridejo drugi dogodki vmes — pripravo za razpust zbornice. _ Par pripomb K oMam o Izmeni terjatev proti poštni hranilnici Izmena se sme dovoliti ne samo fizičnim, nego tudi, kakor pravi ministrski ukaz, juridičnim osebam, javnim in zasebnim bitjem, kreditnim zavodom, trgovinskim družbam in podjetjem katerekoli vrste v novih pokrajinah, a vsem tem *nelizičnim» osebam s pogojem, ki ga ministrska naredba zelo nejasno, ali pravzaprav napačno izraža, ker je v tej obliki izpolnjiv samo za družbe, ki so vpisane v trgovinski register. Ministrski ukaz zahteva namreč, da naj bo bitje (ali v primeru bank, družb i. t. d., dotični osrednji zavod) vpisano, oziroma vpisan še iz časa pred premirjem (3. novembra 1918.) pri kakem trgovinskem sodišču (novih pokrajin), kar se ima dokazati z izvlečkom iz trgovinskega registra, da naj nadalje ta. vpis še vedno obstoji in da naj je končno večina članov uprave aH osebno odgovornih družabnikov sestavljena iz italijanskih državljanov, prebivajočih v kraljevini, ki so ali iz starih ali iz novih pokrajin in so v tem drugem primeru pridobili državljanstvo po polnem pravu ali na podlagi opcije. Kakor rečeno, je omenjeni pogoj glede vpisa v trgovinskem registru izpolnjiv samo za trgovinske družbe, ne pa za zadruge, ki so vpisane v zadružnem registru, nikar za druge «nefizične» osebe, javna m zasebna bitja, kreditne zavode in podjetja vsake vrste, kolikor niso baš trgovinske družbe. V novih pokrajinah je bilo na pr. mnogo društev (družabnih, dobrodelnih, kulturnih itd.), ki so vsa po še veljavnih zakonih juridične osebe, a gotovo niso bila vpisana v trgovinski register, ter imajo terjatve proti avstrijski poštni hranilnici (hranilne knjižice ali čekovne račune). Ker jih ministrski ukaz menda vendar ni hotel izključiti od izmene, se mora1 smatrati, da je omenjena zahteva glede njih le samo tako nerodno formulirana in da bo torej treba za taka bitja le na drug način dokazati, da so obstojala še pred premirjem, da še obstojijo in da so po svoji sestavi italijanska. V tej zvezi je treba opozoriti, da navedeni zakoniti predpisi pravzaprav ne priznavajo nobene pravice dosedanjih upnikov avstrijske poštne hranilnice do izmene njihovih teriatev, nego le pravico Italijanske države, oziroma italijanske poštne uprave, da vstopi (se surogira) namesto teh upnikov nasproti avstrijski državi in avstrijski poštni hranilnici. Tudi je določeno, da bo za vsak morebitni spor glede uporabe teh predpisov končna odločitev pridržana finančnemu ministrstvu, ne da bi bila dopuščena daljnja upravna ali sodna pritožba. Z ozircm na to je treba, da poleg zasebnih upnikov posebno tudi upravitelji naših zadrug in društev, sploh vsi, ki imajo skrbeti za premoženja, katera so Eovseni ali deloma naložena v hranilnih njižicah ali so bila udeležena pri čekovnem prometu avstr. poštne hranilnice, pripravijo takoj vse potrebno, da lahko pravočasno izrodijo vse zahtevane listine. Ne sme se zgoditi, da bi se vlada lahko izgovarjala, kakor se že izgovarja glede izmene gotovine, da namreč naše ljudstvo ni maralo za izmeno svojih terjatev proti avstrijski poštni hranilnici. Daljnja in podrobnejša pojasnila bodo morala Še slediti. Preglejte svoje terjatve I Gladom tretje delne novele k o. d. zakoniku z dne 19. marca 1916. so v treh letih zastarane: Terjatve 1.) Za dobavo stvari ali izvršitev del ali za druge preslacije v kakem obrtnem, trgovskem a Si drugem poslovnem obratu. 2.) Terjatve za dobavo poljedelskih in gozdarskih pridelkov v kakem obratu poljedelstva ali gozdarstva; 3.) Terjatve za sprejem v prehrano, postrežbo. zdravljenje, vzgojo ali poduk se strani oseb, ki sc s tem bavijo, ali v zavodih, ki služijo v to svrho; 4.) Terjatve za najemnino in zakupnino; 5.] Terjatve uslužbencev za plačo in povračilo stroškov, izhajajočih iz službenih pogodb pomožnih delavcev, dninarjev, siu-žinćadi in vseh zasebnih uslužbencev, kakor tudi terjatve delodajalcev za predujme, dane tem osebam; 6.) Terjatve zdravnikov, živinozdravni-kov, babic, zasebnih učiteljev, odvetnikov, notarjev, patentnih odvetnikov in vseh drugih oseb, ki so javno nameščene, da oskrbujejo gelove zadeve, v kolikor se tičejo le terjatve plačila njihovega dela in povračila izdatkov, kakor tudi terjatve strank za predujme dane tem osebam. Glasom omenjene novele začenja teči rok za zastaranje dne 1. aprila 1916; z odlokom vrhovnega poveljstva kr. italijanske vojske z dne 8. februarja 1919 pa je bil začetek tega roka odložen od 1. aprila 1916 na 1. januarja 1919 in nato zopet z kr. odlokoin-zakonom 31. XII. 1921, št. 2060 na 1. januarja 1921. Ker ni pričakovati nadaljnega podaljšanja omenjenega roka, zastarajo z 31. decembra 1923 vse gori označene terjatve, ki so ta dan stare tri leta in se po 1. januarja 1924 ne bodo mogle več iztožiti. Opozarjamo vsled tega čitatelje na to zakonito določbo, da svoje ogrožene terjatve še tekem tega meseca uterjajo ali si dajo priznati oziroma jih utožijo. Veliko vpfdšsnjo za obane Posi, Corsi je opozoril ministrskega predsednica na plače, ki jih dobivajo vladni in prefek-iov&ki komisarji v občinah, kjer je odpravljena občinska avtonomija. Dohodki teli komisarjev težko obremenjajo občim.-, posebno pa male, ki komaj prikrivajo najnujnejše potrebščine, tfili plačujejo občinskega zdravnika. Rečeni poslanec se je dotaknil stvari, ki je naravnost /ivljenske ponieirbnosti tudi za občine v J-ulijski Krajini, ki jim je državna uprava — iz svojih posebnih razlogov — odtegnila svobodno izvoljene občinske zaklope ter jih osrečila s svojimi komisarji. Poročila zatrjajo, da so se v takih občinah troski upravnega a pa rala potrojili in tudi početirili. Naglašajo, da dohodki nekaterih občin komaj zadostujejo za plačevanje komisarja ia njegovih pomočnikov. Od kid raj potem take občine jemljejo sredstva za iolike druge neogibne potrebe?! Takim občinam preti gospodarska poguba. Ali ni tu tudi interes države v igri? Čim večje je v državi število močnih zasebnih in pa kolektivnih. občinskih gospodarskih eksistenc, tem večja je tudi gospodarska moč države že zato, ker je temu primerno toliko večja davčna moč prebivalstva, to je: tem večji so dohodki, ki se stekajo v državne blagajne. Istot&ko jasno jc. da gospodarsko stanje občine vpKva tudi na gospodarsko pozicijo posameznega občana in s tem na njegovo zmožnost za plačevanje davkov. Logični zaključek iz teh dejstev je, da jc na škodo tudi države, če sc občine pretežko obremenjajo, kar je vredno tem hujše obsodbe, če se taka bremera nalagajo brez potrebe, le vsled samovolje podrejenih organov, ali pa le iz ozirov na kako — politiko. Id to se dogaja v največ sl-učajerv, ko razpuščajo občinske zaslope in narinjajo komisarje, ko imajo ti služiti le izvestnemu političnemu zi-stemu, ne pa skrbeti za koristi občine. Na vprašanje poslanca Corsija je odgovoril državni podtajnik, da so dobili prefekti nalog, naj pri pristojbini komisarjev krčijo na najmanjšo možno mero. Kaj da so prefekti storili na to, o tem je g. državni podtajnik modro — molčal. Mi pa naglas amo ponovno, da so troski za komisarje življensko vprašanje za prizadete občine. Položaj nmtoiii manjšin so Romunskem V rimski reviji "L'Europa orientale« razpravlja profesor Mateescu o položaju narodnih manjšin v mejah Romunske. Z ozirom na madžarsko manjšino piše: «Kmetje so zadovoljni z novo vlado, ker spoštuje njihovo vero, jezik in šole. V mnogih madžarskih šolah na Romunskem ni bil do lanskega leta uveden pouk romunskega jezika. Samo v Cluju je 7 do 8 srednjih šol, v katerih je učni jezik madžarski.» O Saksoncih, ki jih je okroglo 200.000 duš, pravi pisec: »Njihova kultura sc razvija nemoteno. S svojimi številnimi ljudskimi in srednjimi šolami tvorijo najkulturnejšo narodno manjšino na Romunskem...» Tudi nekoliko tisočev Turkov in Tataiov imajo svoje šole in celo semenišče v Medgi-dju. Pisec zaključuje: < Romunska vlada nima nikake namere za raznarodovanje drugorod-nih manjšinf» Vidite, take so razmere v eni balkanskih držav, ki jo kulturni Zapad smatra celo za — barbarsko državo! Tamošnje narodne manjšine uživajo vse pravice in nikdo jih ne ovira v njihovem političnem, kulturnem in gospodarskem razvoju. Mi Slovani, kakor tudi tirolski Nemci, ki živimo v kulturni državi, pa nimamo niti sence tistih pravic, ki jih uživajo Madžari, Saksonci, Turki in Tatari v takozvanih barbarskih državah!... Živela kultura in civilizacija! _ * Politično društvo «Edinost». Radi bližajočega se občnega zbora vabim člane odbora in zaupnike na pogovor v prostore uredništva *Edinosti» za petek, 21. t. m., cb 3. popoldne, — Predsednik. Promocija. V pondeljek je bit promoviran na univerzi v Bologni g. Stanko Kovačič iz Trsta za doktorja kemije. Čestitamo! Gojenci otroškega vrtca pri Sv. Ivanu priredijo na Božič 25. t. m. božičnico s sledečim sporedom: 1) «Oj zima, ljuba zima:>, pesem. 2) • Slovenka^, deklamacija. 3) ^Deie revno*, prizor. 4) «Pod dežnikoma, prizor. 5) «Prišel bo iz neba», pesem. 6} «Na stropu sinjega neba», deklamacija. 7) -Sirota na božični večer», igrica. 8} «Kaj se vam zdi pastirci vi», pesem. 9) ' Le zvezdice bcžje», pesem. 10} «Pastirji»i prizor. 11) Živa slika. 12) <*Božje detc», deklamacija pri Jaslicah. 13) < Pri božjem drevescu«, deklamacija. Začetek ob 4. uri pop. Predstava se bo vršila v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. — Vodstvo. Nalezljive bolezui v našem mestu. V tednu od 8. XII. 1923 do 15. XII. 1923 so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: davica 3, škrlatica 19, trebušni legar 8, trakom 24, osep-nice 9, o&picc 4. Umrla je ena oseba vsled škrlatice, ena pa vsled ošpic. Društvene vesti Tržaška kmetijska družba v Trstu sklicuje za dan 23. decembra 1923 ob 9. uri predpoldnc v ulici Torrebianca št. 39 I. nadstr. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. predsednikov nagovor, 2. odborovo poročilo, 3. poročilo pregledovalcev računov, 4. volitev predsednika, 5. volitev odbora, 6. volitev pregledovalcev računov, 7. odborov predlog za prelevitev družbe v zadrugo, 8. slučajnosti. Opozarjamo na važnost tega občnega zbora ter vabimo vse naše člane in kmetovalce, ki hočejo pristopiti k naši družbi, da se občnega zbora v Čim večjem številu udeležijo, — Tržaška kmetijska družba v Trstu. S. D. A. Danes v četrtek seja ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Ženska podružnica « Šolskega društva* ima danes, četrtek sejo ob 18.30. Slov. akad. fer. društvo <*Ballcan» ima ob 20.30 svoj redni sestanek. Tovariši so napro-šeni, da se ga udeležijo točno. — Uro preje ima odbor sejo. — Odbor. I Silvestrov večer pri Sv. Jakobu. Opozarja i se slavno občinstvo na letošnji Silvestrov i večer, ki se bo vršil v dvorani DKD z raznovrstnim sporedom. Obširneje o programu v nedeljski ^Edinosti. — Odbor. fe tržaškega živEieniii Težka nesreča v livarnici MetiikovUz. Včeraj popoldne okoli 14. ure se je v fivarnici Me-tlikovitz v ulici del Lloyd pripetila težka nesreča, katere je bil žrtev tehnični uradnik Alfred Koch, star 38 let, stanujoč v ulici Ugo Foscolo št. 38. Več delavcev je s pomočjo ročnega vretena dvigalo več stotov težko sidro. Poleg delavcev se je nahajal Koch, ki je nadzoroval delo. Nenadoma jc enemu izmed de-lavccv ušla iz rok kljuka vretena, se zavrtela s silno naglico ter udarila Kocha po glavi. Nesrečni mož sc jc zgrudil nezavesten na tla. Medtem ko so navzoči delavci skušali podati ponesrečencu kako pomoč, je bila obveščena o nesreči rešilna postaja. Na lice mesta prihiteli zdravnik je dognal, da ima Koch prebito črepinjo ter hudo pretresene možgane. Ponesrečenca so nemudoma prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v zelo opasnem stanju v kirurgični oddelek. Nevaren padec dečka. Slctni Damijan Cofag-iio, stanujoč v ulici Capitelli št. 26, jc včeraj popoldne izrabil kratek hip, ko je bil brez nadzorstva v sobi, s tem, da se je splazil na okno ter radovedno zijal na ulico. Nenadoma pa jc mali radovednež zgubil ravnotežje ter padel iz višine prvega nadstropja na spodaj ležečo ulico. Dečko pa je imel srečo, kajti zadobil je Je lahke notranje poškodbe ter se močno prestrašil. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je oče prenesel. Obupni čin zaljubljenca. Mizar Marijan Co-lausich, star 30 let, je bil silno zaljubljen v 21 letno Elido S.; zdelo se rau je, da brez nje ne more živeti. Sanjal je zlate sanje o bodočnosti, ki so se razblinile ob trdih razmerah vsakdanjega življenja. Bil je že delj časa brezposeln, zato je jel polagoma izgubljati upanje, da se bodo njegovi rožnasti načrti kedaj uresničili. Končno pa je popolnoma obupal. In včeraj zjutraj je sklenil napraviti konec svojemu duševnemu trpljenju s smrtjo. — V svoji sobici v ulici Lazzaretto vecchio št. 15, kjer je stanoval kot podnajemnik pri neki družini, je zanetil v posodi nekaj oglja ter čakal na smrt. Mesto bele žene pa je prišla gospodinja, ki je, zapazivši Colausichevo nakano, poklicala na pomoč zdravnika rešilne postaje. Ta je dal nesrečnega mizarja prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno in Cola-usich upa, da bo spet videl svojo Elido.. Ponesrečen samomor služkioje. Včeraj popoldne je 191etna služkinja Ana Spangher, stanujoča v ulici Istituto S. 36, izpila s samomorilnim namenom nekoliko žveplovcga eta. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil teletonično poklican na pomoč, je deklici izpral želodec icr jo spravil iz nevarnosti. Nato je bila Span-gherjeva prepeljana v mestno bolnišnico. — Deklica si je hotela vzeti življenje iz obupa, ker io je zapustil zaročenec. Podpisani sklicuje redni ob&ni zbor Političnega druftra .EdfnosrvTrsto na 30. decembra t. 1. ▼ prostore uredništva «Edinosti» v Trstu, Via S. Fraacesco d'Assisi 20, I. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: 1) poročilo odbora (tajniško m blagajniško), 2) volitev predsednika, devetih odbornikov, devetih namestnikov in treh pregledovalcev računov, 3) slučajnosti^ (razprav lian je in sklepanje o predmetih, ki spadajo v delokrog društva). Začetek ob 10. dopoldne. Odbor Političnega društva «Edinost». Vest i z Goriškega Obrtnikom! Zavod za pospeševanje male obrti posojuje malim in srednjim obrtnikom pod ugodnimi pogoji denarne zneske do največ 50.000 lir, ki se potem vračajo v obrokih tekom 40 mesecev. Zavod jim daje na ta način možnost preskrbeti si obratni kapital, ki bi ga dobili drugod le pod težkimi pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo pri zavodu samem v Via Morelli št. 37 pritličje. Izpiti za pobiralce davkov. Furlanska finančna intendanca poroča, da se bodo v mesecu decembru vršili na goriškem tribunaiu izpiti za pobiralce davkov. Čas izpitov bo določil državni pravdnik, ki je predsednik izpraše valne komisije. Tozadevna pojasnila se dobijo na davčnem uradu v Gorici. Izredna uprava bolniške blagajne. Goriško bol. blagajno že dolgo upravlja od vlade imenovani komisar rag. Conforto. Pred kratkim jc dobil od ministrstva za narodno gospodarstvo Sporočilo, da jc njegovo «koniisarjenje» po-aijšano za nadaljac 3 mesece. Očividno smatrajo gospodje v Vidmu in Rimu, da nismo še dozoreli za volitve, to se pravi, da se nismo še dovolj sprijaznili s fašizmom, da bi bila zagotovljena zmaga fašistovski listi. Gorico čakajo velike stvari. V nedeljo je imela goriška korhota narodne milice zbor na Telovadnem trgu. Poveljnik kohorte kap. Gra-ziani je imel na zbrane Črne srajce navdušen nagovor ter je nato prečital pismo političnega tajnika odv. Caprare, v katerem sporoča vernim podanikom, da je zbirka za godbo legije popolna ter je nadaljeval po tej razveseljivi vesti s sledečimi besedami; «To (ker je zbirka za godbo £c popolna) je znamenje onega obnovljenega fašistovskega duha, ki preveva Gorico in nam obeta velike 6tvari v korist tega toli ljubljenega mesta.» Srečna si Gorica, zakaj čakajo te velike stvari, srečni bodite Goricam, ker dobili bode te fašistovsko muziko, ki bo prekričala mu-ziko vaših želodcev! Potovanje v Rim. Politični tajnik goriškega fašja odv. Caprara je odpotoval v nedeljo zvečer v Rim. S seboj je vzel ogromen koš, da prinese s seboj one velike stvari, ki čakajo Gorico, po vsej verjetnosti pa se vrne še z enim «košem» nazaj. Ni nam znano, ali pojde tudi v Vatikan zahtevat odstranitev goriškega knezonadškofa. Potem bi bili kar trije kosi! Nov odvetnik. V sredo dne 12. t. m. je položil naš goriški rojak dr. Tonkli pred izpraše-vaLno komisijo v Trstu odvetniški izpit. Dr. Tonkli, kateremu tem potom čestitamo, otvori po novem letu lastno odvetniško pisarno v Gorici. Vojaški nabori. Ta teden so se pričeli v Gorici vojaški nabori, ki bodo trajali do konca tega leta. Naborna komisija obstoja iz sledečih članov: svetnik Vidoz, predsednik; cap. Morgantini; Vittorio Graziani kot zastopnik kraljeve komisije v Vidmu; dr, Modugno, zdravnik in kap. Daneluzzi. Našim fantom priporočamo, da se z ozirom na težke gospodarske in politične razmere, ki vladajo v dežeii, obnašajo dostojno in ne pohajkujejo in pijaneujejo, kakor jc bilo desedaj v navadi. Kaj vse ljubezen siri? V Št. Petru je Kari Kragelj iz ljubosumnosti tako natcpel Josipl-no Spessot, s katero je živel v divjem zakonu, da je morala iskati pomoči v goriški bolnišnici. Pa saj za ljubezen so zdravila! Dornberg (Prircdiiev). Preteklo nedeljo je «Slov. čiialnica> ponovno uprizorila igro «Dc-klc z biseri*. Izid uprizoritve je pokazal, da nekoliko stroga kritika, ki smo jo napisali ob premieri, ni nikakor potrla duha igralcev — kakor so nekateri mislili —, ampak je vzbudila v igralcih čut samozavesti in nekake kljubo-valnosti proti kriiiku. Igralci so se- potrudili in temu primeren je bil tudi uspeh. Posameznih ulog ne bomo omenjali več — ker smo io storili že zadnjič. Naj povemo lc, da je «Slov. čitalnica* lahko ponosna na svoje delo; iz mladih fantov in deklet bo v kratkem vzgojila popolnoma zanesljive igralce. — Le na red v dvorani, posebno pri vratih, bi bilo treba nekoliko bolj paziti! Seveda je to težko, ker ni nikake veže pred dvorano, ampak peljejo vrata takoj v dvorano. Načclništvo '.Posojilnice», ki jc že toliko žrtvovalo za naša kulturna društva, naj bi še temu odpomoglo! L. B. Slovensko izobraževalno društvo v Mirnu je duc 8. in 9. t. m. zopet pokazalo svojo življensko silo. Priredilo je narodno igro s petjem v osmih slikah «Miklovo Zalo». Vsi naši ljudje poznajo to lepo poljudno Sketovo povest iz knjig Mohorjeve družbe in prihiteli so iz vse mirenske okolice, da vidijo njeno glavno junakinjo Zalo in izdajalko židkinjo Almiro. V natlačeni dvorani je zaigrala solza v očeh radi našega narodnega trpljenja v turških dobah. Bridko je bilo trpljenje v našem tužnem Korotanu v petnajstem stoletju in naše ljudstvo v Rožu je v tej igri sijajno dokazalo svojo iskreno ljubezen do rodne grude in domače strehe. Zaslužilo je boljšo usodo, nego jo uživa danes pod nemško oblastjo v dvajsetem stoletju. iMirenski igralci so dovršili svojo nalogo v najpopolnejše i^idovoljstvo svojih hvaležnih gledalcev. Nastopili so v narodnih koroških nošah v krasnih slikah: I. Pod vaško lipo; II. Judovsko dekle; III. V turškem taboru; IV. Ženitovanje; V. V skalah pod Rožeo; VI. Izdajica; VIII. Vrnitev v domovino. Sedma slika «V sužnosti» nam je dokazala sedemletno hrepenenje mlade junakinje Miklove Zale po domačem kraju in junaškem soprogu Mirku Serajniku. Stric njen — Miklov Marko — jo je rešil iz sultanovega ujetništva in jo pravočasno privedel v naročje ljubljenega moža. Glavne osebe v igri so: Serajnik, njegov sin Mirko, Miklova Zala, Židinja Almira, njen oče lakomni Tresoglav, hlapec Davorin in črednik Mihej. Mirenski Rožani so bili naravnost popolni v svojem trpljenju petnajstega stoletja. In Turki: Skender beg, Ahmet aga ter Hasan so se udejstvovali v svojih nastopih. Originalni so bili res vsi igralci in nerazumljivo je, da so se naši priprosti rokodelci in domača dekleta vživeli v to bridko trpljenje turških časov. Oče Serajnik mirenski je bil sijajen tip kmetskega koroškega veljaka-poštenjaka in njegov sin Mirko tudi. Omahoval je tuintam v ljubezni do dekleta, a v rodoljub ju ni klonil, ker je temu primerno u-redil tudi svoje srčno hrepenenje. Blagor sinu, ki hrani v svoji krepostni duši toliko ljubezni do svojih starišev, do svojega roda in do svoje rodne zemlje! Tudi v trpljenju in v taktičnem zaporu ni Mirko pozabil svojih uzorov. Zala mu je bila vredna nagrada za vse njegove plemenite napore. Najpopolnejša igralka je bila Almira- in srečno društvo, ki razpolaga s tako temperamentno krepko sodelovalko na svojih odrih. Nafiežja je bila njena vloga in nič hvaležna, a sijajno zadoščenje inteligentnega dekleta je ta prepričevalna zavest, znam vse in čutim v sebi toliko moči, da premagam" vsako oviro v svojih nastopih. Imela je pravo židovsko odločnost in vztrajnost v vsaki svoji kretnji, v svojih lepih nastopih in izdajalskih spletkah. Vredna hči nevrednega denarnega la^ komnika našega Tresoglava, ki je pa že rutiniran igralec. Davorin, verna udana ljudska duša, ki niti v svojem največjem trpljenju v umobolnosti ni pozabil na zvestobo do svojih ljubljencev Mirkota in Zale. Črednik Mihej je bil pristen koroški pastir, priljubljen pri vaški mladini, ki se je tudi na odru zabavala z njegovo dobrodušnostjo in segavostjo..Škender beg št. 1 je bil mogočnejši nego njegov naslednik št. 2, ki je « prima vista» častno rešil svojo nalogo radi zapitega svojega prednika. Turki so sijajno nastopali v svojih originalnih, bleščečih se uniformah. Veselje je bilo popolno, ko je vrli s tria Miklov Marko privedel zopet v Rož ljub* Ijeno Zalo, a pretresla je gledalce smrt iz4 dajalke Ahnire — samomor Judežev. Posebno pohvalo sta zaslužila pridna? dramatična igralca Bcltram Alojzij in De% vetak Rudolf, ki sta sama zamislila in pri* redila krasen oder z najlepšo scencrijo ii* divnimi spremembami. Slikar Rudolf De-»J vetak iz sosednih Gabri/ naj bo s tem pri* poročen našen\u ljudstvu. Režiser Alojzif Beltram pa zre lahko s ponosom na plo-do ve svoje požrtvovalnosti, vztrajnosti in, pridnosti. Čast in hvala mu za toliki umetniški užitek iz našega narodnega trp* ljenja! Ali bi se ne mogla prirediti ta lepa na* rodna igra z mirenskimi igralci na gCK riškem odru v Trgovskem domu? Raz* mišljajte! Mirenskemu društvu pa čestitamo naf tem sijajnem uspehu. V složnem delu vseh domačinov je moć in složno naprej! Goričan, Novi občinski davki Z novim letom stopi v veljavo v novih poi krajinah davčni sistem starih pokrajin. Na( mesto starih davkov stopijo mnogi novi, ozU roma se bodo stari pobirali nadalje v novi obli-t ki in pod novim imenom. Trž_iki občinski svet sc jc bavil z vprašanjem prilagodit /e tu-, kajšnje davčne uredbe k novim predpisom na. seji od 13, novembra t. 1. in bilo jc sklenjeno« da se s 1. januarja uvedejo v tržaški občini i sledeči občinski davki: 1) davek na vrednost najema, 2) davek na obrate in prodaje, 3) darj vek na napise, 4) davek na prebivanje, 5) d"* vek na pesie, 6) davek na živali za vožnja, ježo in nošo, 7) davek na javne in zasebne kočije, 8) davek na pse, 9) davek na dovoljenja za javne lokale, 10) davek na glasovirje in biljarde. Med omenjenimi davki niso vsi novi,, kakor smo že omenili, temveč so sc nekateri pobirali že po dosedanji davčni uredbi tukaj-* šnje občine, n. pr. davek na pse, glasovirje, biljarde, na obrtniška dovoljenja in na živali za vožnjo, ježo in nošo. Vsi drugi davk*' pa so novi in o teh hočemo izpregovoriti v nasl-d-i njeni par pojasnilnih besed. Davek ca vrednost najema se plača od vsa«« kega opremljenega stanovanja (izvzeta so *=anio stanovanja, ki so cclo leto brez pohištva, daljo prostori namenjeni dobrodelnosti in obiti). Ta davek plača gospodar za opremljene prostore, ki jih da satn v najem, od prostorov, ki jih da prvi najemnik v podnajcni. pa prvi najemnik sam. — Davek na vrednost najema znaša 4% pri najemnini, ki ne presega 345 li. na leto in sc povzpne do 20% pri najemninah ki presegajo letnih 5000 L. — Davek na obrate in prodaje plačujejo vsi tisti, ki izvršujejo kako obrt, trgovino, dalje zabavna udruženja, krožki in slični. V svrho iztirjevanja tega davka so obrati razdeljeni v 40 kategorij. Najvišji znesek tega davka znaša 10.000 lir. Podi-»t>-ki delajo s temeljno glavnico najmanj 5,000.000 lir ali imajo vsaj 400.000 lir dohodkov na leto, bodo plačala izredno svoto 20.000 lir, ki jc predvideva zakon za večja srcc^šča države. — — Davek na napise sc plačuje od vseh reklamnih sredstev v prid obi'i, trgovini, pokln cem in sploh vsakemu dobičkanosn^mu delo-* vanju. Za napise v neitalijanskem velja štirii kraten davek in vsled tega jc ta da.ek obenem tudi davek na Slovence, s katerim sc naše mesto kot trgovsko središče prav lepo priporoča posebno slovanskemu zaledju našega pristanišča. — Davek na prebivanje plača, kdor najme kakoršnokoli stanovanje v mcslii z namenom, da ostane v njem začasno. Oproščeni so tisti, ki stanujejo ta čas v stanovanju, za katero se plačuje davek od vrednosti najema. Davek pobirajo hotelirji in gospodarji dotičnih stanovanj, ki so tudi odgovorni za omenjeni davek napram občini. — Davek na posle plačujejo posamezne osebe in družine, ki imajo posle, bodisi da jim dajejo tudi hrano in stanovanje al^ne. — Davek na živino za vožnjo, ježo in nošo se bo plačeval od živine, ki sc drži stalno v občini. Oproščena jc tista živina, ki ostane v občini za manj čas? nego en mesec. Dalje je oproščena od tega davka tudi živina, ki služi izklj.učno za poljedelske svrhe. Ta davek stopi na mesto dosedanje pristojbine za rabo cestnega tlaka. — Davek na javna in zasebna vozila se plačuje od zasebnih in javnih vozil. Med temi poslednjimi sc nalaga le na tiste, ki sc lahko denejo v rabo. Prosta tega davka so avtomobili in sploh vsa mehanična vozila, dalje vozovi, ki služijo izključno za prevažanje blaga. Ta davek se plačuje tudi za tramvajeke in pogrebne vozove. — Davek na pse ostane v glavnem neizpremenjen, samo da se bodo delili pšf v svrho obdavčenja v tri kategorije namesto v samo dve. — Davek na obrtna dovoljenja sc plačuje od vseh obrti, za katere je potrebno posebno dovoljenje v smislu čl. 50 zakona o javni varnosti od 30. junija 1889. št. 6144. Ta davek stopi na mesto dosedanjih pristojbin za izdajanje novih in vsakoletno obnavljanje starih koncesij. Davek znaša 6% najema, ki sc plačuje na leto za pro store, kjer se izvršuje obrt. V prodajah alkoholnih pijač na drobno pa lahko znaša od 20%—50%. — Davek na glasovirje »n biljarde se pobira v Trstu že od 1. 1920. Po novem letu bo znašal ta davek dvakrat toliko kakor do sedaj. PODLISTEK Paul Bourget: JEČA (La Ge6ie) Poslovenil F. P. Gotovo jc bilo izročeno Vialisu v hipu, ko $e že odhajal z doma. Ker ga ni hotel vzeti s seboj in ker ni imel časa, da bi ga shranil, fa je vtaknil v mapo. Radovednežu — toda rez namena, ne ssnemo ga obrekovati — fc je zdelo, da mu je pisava znana. Prijel je pismo in ko je hitro prečital nekoliko vrst, se fe zdrznil. Ni se motil. Napisala jih je roka nekega Grangicr-a, njegovega sošolca v liceju v Puy-u, s katerim sta se zopet sešla v Ouartier Latin (študentovskem okraju v Parizu. Op. prev.). Predstavil ga je tudi Vialisu. Vialis je vedno kazal neko antipatijo napram temu človeku, ki je bil sicer nadarjen in je pisal duhovite stihe, \slcd pijančevanja pa je globoko padel, vrnil se je v pokrajino Haute-Loire in je vodil tam v onem času majhen napreden list. Faugieres ni bil malo presenečen, ko je izvedel, da se ie ta do s i od ač predložil za kandidata «kxaine levice. «Tu se vidi, kam pelje alkoholizem,;* ; je rekel spričo te kršitve discipline, ki bi znala zmanjšati izglede 363, •— da ostanemo pri tedanjem volitvenem izrazu. — Ta revo-lucijonarcc si dopisuje z ljudmi 16. maja, ali je to mogoče? Faugieres je bil tako močno presenečen, da je obstal nekaj časa kakor omamljen. S pokretom zgražanja je v teknil pismo zopet v mapo, ne da bi ga bil niti začel čitati. Potem je mapo naglo zopet odprl, vzel pismo in radovednost, ki sedaj ni več bila mehanična, mu ga je storila čitati enkrat, dvakrat, trikrat. Hotel se je prepričati, da ni le žrtev nekake iluzije. «Gospod minister, — je bilo rečeno v tem pismu iz Puy-a — zavedam se, da koristim Franciji m pravi republiki, če se borim proti človeku, ki hoče pod plaščem hinavstva 363 izigrati dobro vero volilcev mojega rojstnega mesta. V ta namen bi potreboval za borbo 30.000 frankov. Tem manj se obotavljam jih sprejeti od vlade, ker gotovo višje cenim kot človeka g. vojvodo Colombieres nego kakega podveterinarja X.,.» Pripovedovalec te skozinskoz resnične zgodbe prosi tudi tu, naj mu čitatelj dovoli, da zamolči zopet eno ime, ki je pač ravno tako brezpomembno, kakor so brezpomembni izrazi vdanega spoštovanja ob iikliurifu tetfa oinna ki ie od- krivalo manever, kakršnih je toliko, da je kar banalen. Kandidat vladne stranke v Puy-u je bil stari vojvoda Colombieres, ki je postal po svoji materi iz starodavne grofovske družine Brives-Charensac veleposestnik v pokrajini Velay. Da bi zmanjšal izglede opozicije, je prefekt zamislil neodvisno in skrajno radikalno kandidaturo. Dal je pridobiti za to Grangier-ja, ki je bil v gmotnih stiskah in je tem raje pristal na to kombinacijo, ker je čutil, da ga liberalci zapostavljajo. Ono pismo pa je bilo jamstvo, ki ga je zahteval minister, Vialisov gospodar. Ali ga ne slišite tu, kako izgovarja s pregovornim glasom enega izmed onih rekov, kakršne je znal sestavljati Fouche: — <-Nikdar nimaš dovolj črnega na belem.» Kar se tiče časti, ni mogel Grangier ničesar izgubiti. Hladnokrvno je pisal ono pismo in ga odposlal iz previdnosti priporočeno na naslov kabinetnega načelnika. Malopridneža je bilo gotovo malo sram, ko je pisal na zavitku ime naslovijenca. Potem pa se je spomnil Ivanovega previdnega značaja in si je rekel: — -Vsaj sem lahko gotov, da bo ta molčal«. In nato je dodal ironično: —^Vendar in vendar pa bi taka čista duša...» «Čist a duša ie bil nadimek« s katerim ie nekdaj označal v svojem zgodnjem cinizmu nepokvarjenega Vialisa in njegovo tanko-vestnost. In v resnici je stalo načelnika mnogo samopremagovanja, ako je mogel sodelovati pri tej grdi igri, naj bo tudi samo s tem, da je prejel in shranil to listino, da je sodeloval pri takem postopanju, ki co ga pošteni ljudje sprejemali od neznačajnežev, svojih nasprotnikov na žalostnem in blatnem političnem polju. Lega pisma v mapi je kazala, da je bilo vrženo vanjo s pokretom zgražanja. Zmečkani zavitek je izdajal razburjenost, ki sc je občutila pri tej umazani dotiki. Nežen prijatelj bi jo bil ugenil. Faugieresovo prijateljstvo napram Ivanu Vialis pa je bilo polno sovraštva. V njegovem groznem krohotu, v katerega sc jc nakrat spustil, ko je bil prečital to obtožilno pismo že včetrtič ali vpetič, je bilo zmagoslavje. Na čigav naslov? Za pokvarjevalcc ravno toliko kakor za pokvarjenca. Da, ta grozni krohot! Kakšno maščevanje, ker je odikril pri svojem prijatelju sramotno sokrivdo! Ostra politična strast, s katero je bil obseden, je vrela v njem, ko jc držal v rokah ta zanj infamai papir. In na glas, z jedkim glasom, je izgovoril večkrat zaporedoma rek, ki je bil v onem Času nekak bojni klic na drugi strani barikade: «la to nai bi bil moralni redi Moralni redi« Toda že sc ni več smejal. Njegov suhi obraz se je nagrbančil v divji izraz. Z namršenimi obrvmi in s stisnjenimi zobmi kakor v hipu neodklonljive odločitve je potegnil iz žepa listnico in vteknil vanjo pismo, ki ga jc bil najprej skrbno spravil v zavitek. Ni mu vec bilo mar za revije, ki si jih je bil hotel izposoditi! Šel jc iz knjižnice in slugi, ki je bil prišel v predsobo, je rekel suho: «Bil sem že pozabil, da imam ob dveh neki sestanek. Ne morem čakati.» Pri izgovarjanju teh banalnih besed je postal njegov glas trd. V svoji notranjosti se jc tresel, ker jc mislil, da na peronu, na dvorišča ali na vogalu pri glavnih vratih lahko sreča Vialisa. — «Dobro!:> jc mislil sam pri sebi in lažje mu je postalo, ko je bil zopet na ulici Saint-Dominique, ne da bi bil videl tenke postave onega, v čigar stanovanju je bil zlorabil zaupanje. Opravičeval se je s svojimi naL cli, toda kljub temu ga je pekla vest radi onega, kar mu jc pravzaprav dalo pobudo k temu dejanju. «Dobro! Ako bi ga bil srečal, bi mu bil napravil sramoto. Spričo tega, kar sem ravnokar odkril, je med nama dvema danes končano, in bolje bo tako... A vi, gospod vojvoda Colombieres, vi ne boste poslance pri nas.* Rormotrlvanja o gospodarskem položaja Italije finančni minisler De Stefaai je navedel v svojem zadnjem govoru, ki ga je imel pred senatom, vse momente, ki govorijo za finančni in gospodarski procvit dežele. Nekatere točke so kljub temu ostale še nepojasnjene. Vsled tega se je upalo, da bo dal finančni minister dotična pojasnila v svojem govoru, ki ga je imel imeti pred poslansko zbornico. Ta poslednja pa je bila medtem zaprta in sedaj se računa, da bodo omenjena pojasniia objavljena v kaki uradni publikaciji. Najbolj razveseljivo dejstvo je to, da je znesek novih dolgov za kritje primanjkljaja 7adnjih dveh let znatno padel. L. 1919-20 je morala država najeti za kritje primanjkljaja nove dolgove v znesku 15.3 milijarde, 1. 1920-21 je padel ta dolg na 12.4 milijard in v naslednjih letih na 7.1, 2.2 in 1.5 milijard. Za leto 1925. predvideva finančni minister le 700 milijonov novega dolga. Ne da so ->e reči, v koliko se bodo ta pred- uresničila. prevdarjal. Spoznal sem domače pa tudi inozemsko sadjarstvo temeljito. Priznati pa moram, da sem našel drugod, kjer so naravne razmere manj ugodne, povprečno več in lepših uspehov nego pri nas. Natančno spoznavanje različnih pogojev, načinov, tvarin, sodelujočih moči, koristnih in škodljivih vplivov itd. so za uspešno sadjarstvo važni pogojL Izkustvena vrtnarska vodila so bila prej starim vrtnarjem ali sadjarjem edino vodilo. Danes pa imamo že druge pripomočke. V tej knjigi podam najvažnejše v tem oziru. — Knjiga sestoji iz šestih delov, katerih prvi del govori o koristi in pogojih sadjarstva, smereh in pogojih za uspešno sadjarstvo; drugi del obsega drevesničarstvo; tretji napravo in oskrbovanje drevja, kako branimo sadno drevje raznih bolezni, škodljivcev in drugih neugodnih vplivov, peti del o vrstah ali sortah sadnih plemen in šesti del o porabi sadja. — Pravi okras knjigi je 165 slik, ki so vse naravni posnetki. Toplo priporočamo vsem vrtnarjem, sadjarjem, gospodarjem. njem ^ ^— ... zvišali po besedah finančnega ministra le za 200 milijonov, toda v bodoče bo zahtevala 'zgradba zračnega brodovja mnogo večje izdatke, tako da se lahko reče, da ie videvanja finančnega ministra Dejstvo pa je, da bo zahtevala aktivna «Žsnski Svet* se z novim letom združi z gori-Tim^pja oolitika ministrskega predsednika i sk» «3loveako», ker bo gotovo z radostjo in znatne stroške za oboroževanje. V seda- zadoščen,em sprejelo vse naše ienstvo. Ust bo t , , .. , -t ; urejsvan sporazumno; oblika mu ostane seda- roracunskem letu so se h stroski ^ u ge mu znalno bo ^ štirikrat večja in in litografirana. Izhajala bo vsak mesec, izrzemši marec, maj, september in december, ko dobi list modno prilogo v enakem obsegu. Poleg modne prilog« bo na- bil finančni minister v svojih računih i ročnicam na razpolago priloga s kroji na na-malo preveč optimističen. Na splošno pa i čin, kakor jo imajo nemški in drugi modni se ne* da tajti, da se italijanski državni listj- Ta priloga ni všteta v naročnino, ampak dolg maniša. kar bo moralo imeti prej a&\?> bonaročaja gosebej » WatalaLJZ—, Vse-slej povoljne posledice za italijansko gospodarsko življenje, ker država ne bo več rabila zase vsega razpoložljivega denarja, ki se bo mogel vsled tega uporabni v veliki meri za gospodarske svrhe. Ako se bo torej manjšanje državnih izdatkov nadaljevalo v isti meri, se bo moral izboljšati tudi položaj industrije, kar pomeni, da se bo zmanjšalo tud število brezposelnih. Uradne številke o pojemanju brezposelnosti so brez dvoma \e!ike važnosti. V januarju 1. 1922. je bilo v Italiji še 606.S19 brezDCselrih, v oktobru 1923. je znašalo 121.317. medtem ko je dosegalo v januarju tekočega leta še višino 391.974. Te številke pi ie treba presojati s precejšnjo pre-\ic lostjo. Takoj po vojni je bilo število brezposelnih zelo majhno. Tako ie znašalo v januarju 1920. le 88.101 oseb. Ko na so bila najpotrebnejša obnovitvena dela izvršena, je poskočilo število brezposelnih na \ cč nego 600.000. Nadalje je treba pomiriti, da se štejejo brezposelni pod sedanjim režimom na povsem drugačni podlagi nego prej. Štetje brezposelnih vršijo sedaj državni organi, prefekture in pokra- Borzna Valuto na poroflia, Trst, dne 19. decembra t923. ogrske kroaeVTV • • • • • . 0.11 • 0*12 avstrijske krone . . • « • • • • .0.0320 0.0380 češkoslovaške krone m m • • • . 67.35 67.65 dinarji . . • • 26.0» 26.30 . . . U.50 12.— marke* . • • * . i n —.— dolarji . . 92.95 23.10 francoski franki •••••• • • 12:a, kovin, premoga in jajc, ki so poskočile. . ±r se tiče živil, pa je treba omeniti, da je pc-dla cena žitu, in to vsled dobre letošnje letine in povečanega uvoza iz južne Rusije. Cene vin so tudi padale, toda pri s-.jrih vinih je bila cena stalna. Cene c Iju so narastle, ker napravile žuželke po več krajih mnogo škode. Sladivor jc pa- Šorn L 10. dat. in to na eni strani vsled dobre letine v i laliji, na drugi pa tudi zaio, ker je znatno narastel uvoz iz Čehoslovaške in Ogrske. Pri mlečnih izdelkih so se opažale različne cene. Cene maslu so visoke, toda izdelovanje sira se nahaja v zelo nepovoljnom položaju, deloma vsled velike obilice blaga, deloma vsled tega, ker so izvozu na poti velike težkoče. Cent mesa so kazale nag-nenje k padanju, ker se je po nekaterih krajih zmanjšata potrošnja. Kemični izdel- Tence Maks 3, Justina Samec 2, Košuta An-gelj 1, Gustinčič Mily 2, Tence Just I, Paulin Jernej 5, De Lorenzi Nino 3, Sirk Ivo 2, Tence Franjo 1, Josip Černe 1.10, Košuta Josip 2, Furlan Pepino 1, Sedmak Mihael 2, Tence Josip 1, Cibic s Prošeka 2, Verginela 1, Tence Ivana 5, Košuta, brivcc, 2; Košuta, gostilničar, 2, Blažina 1, Gizela Daušek 2, Sirk Vinko 2, Tence Kristjan 2, Košuta Ivanka 2, Maganja Angelj 0.70, Sedmak Rihard 1, ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v takem številu spremili na zadnji poti našo ljubljeno in nepozabno mater Antonijo Pertot izrekamo najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo č. g. župniku A. Kjuderju, zdravniku g. dr. Guastaiia za njegov trud ter pev. društvu -Adrija" za lepe 2aio-stinke na domu. BARKOVLJE, 20. decembra 1923. Žalujoča rodbina Pertot. Mali oglasi Odhodi in priM vlakov JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Cervinian, Portogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.— eks.; 5.35 brz.; 9.10 o.; 10.10 brz.; 14— eks.; 15.15 o.; 18,— o.; «.05 ek«. ~ - Dohodl: 0.40 eks.; 5.40 o.; 8.05 o.; 10.— eks.; 13.20 brz.; 15.30 eks.; 19.25 o.; 23.15 eks. Trst, Gorica, Karmin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.10 o.; 13.10 o.; 17.15 brz.; 19.20 o. Dohodi: 7.30 o.; 10.40 o.; 12.40 brz.; 16.50 j o.; 18.50 o.j 22.45 o. Trst, Nabrežins, Divača, St. Peter, Postojna, Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 10.50 brz.; 16.10.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 17.30 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; Hočete prihraniti? Paleiots (Ranglan) od L 99.— mml Koške obleke. . „ „ 99.— „ Obleke za mladeniče tt „ 65.— „ - Hlaie Iz debelega blaga „ 32.— „ -1 OHIM-U 40 - Via Cardacci - 40 Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za borzni 9 ustib is na zobeh sprcj&i Z2 m zstozirfnrifta ii zobotshsiska opravili I v Gorici, na Travnika 20 (Plani ielli Moria m Šola za automoifiliste in motoclcliste S. Mm Via S. Nicdlć 12. Normalni praktično-teoretični tečaji, brzi le- čaji, večerni in dnevni, vedno odprti. Zajamčen patent v 10 do 20 dneh. Edina popolna šola. — Oglejte si naše nove prostore. — Olajšave za deželane. — Popoln teoretični tečaj L 30.—. — Informacije in prospekti v Via S. Nicolo 12. t;:j fcaJuSšle cena pislujem za ima KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ___ zalogi v uL Nicold Macchiavelli št. 8 zajamčeno pristno belo vino po konkurenčnih od 9-12 m od 3-5. Šivalni stroii, petletno jamstvo, L 350.— za vezenje L 570.— zaklopnl, luksuzni L 720.—. Zaloga najboljših koles po izrednih cenah. ISćrjo se preprodajalci za Julijsko Krajino proti posebnim popustom. Poailjatve proti predplačilu. 57 Cervellini, Trst Via G. Cartncci 27 kun, ziatk, lisic, dihurjev, vider, fa2&eceyvmackv ve-veri«, krtov, divjih in sSonta&h zajcev. DSPUCIi b^Jke^'c^: mr';o LP2ro60aiaio sc ut' Tr$0«sK0-0iirlna zadrga u Sorlci registrov, zadruga z ncom. jamstvom v likvidaciji sklicuje po podpisanem likvidacijskem odboru, ker^ je bil na dan 16. decembra 1923 sklicani občni zbor nesklepčen, v smis;u § 35 za- j družnih pravil drug PET ZIMSKIH sulienj in dve novi obleki se prodajo po zelo nizki ceni. Via Udine 29-1. Krojačnica Kurbisch. 1756 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1. 44/i PEKOVSKI POMOČNIK, išče službo. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe pod «Pe-kovski pomočnik* na upravništvo. 1757 CUJ! Vince vipavsko, klobasico kranjsko, pošteno pijačo, domačo jedačo ti nudi vsak dan naš Jože Furlan. Ni krčme izlepa kot ta v ▼ia Geppal Vse snažno, prijetno in z družbi-co lletno: le pridi, naroči, naroči, pij, jej, pa boš zadovoljen vselej! V nedeljo pa pazi, da ne zamudiš, ker «žovce» drugače nič več ne dobiš! 1754 KRONE, srebro, zlato in ol&tin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, Tia Mazzini 46. 58 PUSSĆ IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni podvitki z novimi vzorci za cele obleke. Oliva De Battisti. Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schle-singer. ZLAT, srebrn in papirnal denar se kupuje la prodaja pc zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 25 Trst, m a trn Saiitsii št. tO 19. nadsS., vrata 16 Sprejemajo se pošiljat ve po poŠti. Mm siovBiisiil mm zavel zadružnikov v nedeljo, dne 30. decembra 1923 ob 10 dop. v svojih uradnih prostorih v Trgovskem domu, vhod iz ulice Corso Verdi št. 24, I. nadstropje z istim dnevnim redom : 1. Poročilo likvidacijskega odboja. 2. Poročilo nadzonrštva. 3. Potrjenje letnih računov za leto 1922. 4. Morebitne dopolnilne volitve likvidacijskega odbora in nadzorništva. 5. Morebitni predlogi. Ta občni zbor bo sklepa! brez ozira na višino zastopane deležne glavnice. (689) Likvidacijski odbor. Tržaško Mlnico in 1» KONSUMNO DRUŠTVO JADRAN SV. JAKOB i?če krčmarja. Nastop takoj. Prošnje poslati na odbor. * 1754 it j A," I Ivana 2, Anton Čefuta 5, Franc Nabergoj 3,; -— Mala lan Franc l, Anton Černe 2, Mimica r~7.v9 na Mahnič 2( Steka Leopold 0.80, Gorup Marija 1, Neimenovani 0.70, Žiberna Ivan 2, G. Ca-ta'an 7, Kariš Ivan 1, Žiberna Antonija 0.60, N. N. 3, Vitez Ivan 1, Macarcl*Kristina 1, — skupaj L 115. — Cenjenim darovalcem kakor g.čni nabiralki srčna hvala. — Darovali so za relekcijo slov. šole pri Sv. Jakobu: Ivan Ujčič L 10, Ivan Tomažič L 10. V spomin pok. Štefana Stupar, Josip TRINADSTROPNA, moderna hiša, v Mariboru, v sredini mesta, s taltoj prostim slanovaniern, se ugodno proda. Naslov pri UDravništvti. 1750 Dve hiši« približno 3500 klafirov obdelanega zemljišča, vinograd in vrt, vse v bližini postaje Vrdela na lonjcr-ski cesti. Pojasnila v gostilni Suban pri Sv. Ivanu. 1745 j PRODAM hišo v najlepši legi v Matuljah. <-2 poštno ležeče« Matulje. 170S Vsi odjemalci odlikovane specijalitete 99 Jalžna Crema marsaia " dobijo popolnoma brssplafno krasno stensko uro s 36 urnim na-vitkom. fVHBKa P. Crismancicli Lil reglstrovaua zadruga z omejeni a poroštvom itraduje v svoji lastni htši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni pioraet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne m za stranka otf 9 đo 13. Ob nedeljdii in praznikih je urad za^rt Št. telet. 25-S7. Trst, Via Valdirivo 34 ^^iKMaE-agagmza- .-iSSaESS Jffin^fr' inseriralte u Na svatbi Milke Smerdel z Emilije m Šabec se je nabralo za - SoL društvo» pri Sv. Jakobu L 35. «Prosveta» darovala L 20 od čistega dobička prireditve v nedeljo 2. dec. 1923. — Odbor izreka vsem najtoplejo zahvalo. Novoporočencema pa obilo sreče in božjega blagoslova! Mama in sin darujeta L 40.— Gosp. Josip Pertot, Rojan L 10.—. Franjo Lok ar z Grete daruje L 5.— kol odgovor na ščekova natolcevanja z željo, da najde posnemalcev za «ŠoLsko društvo^. PRODA SE MOTOR N.. K- S. in kolo. Izvršujejo se popravila z jamstvom. Lado Petrič, mehanik, Trnovo, 1731 BABICA, avioriasirafia, »prejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 1677 ki so padli v cenah v novembru za Ker se niso mogli udeležiti pogreba pok Posebno so padale cene kemičnih izdel- j prijatelja Josipa Černigoja so nabrale gdčne kov, ki se rabijo v poljedelstvu, predvsem Žnajderjeva, Merica Kotlarjeva, in superfoslatov. Indeksno število za skupino tkanin je narastlo v novembru za 6V-J %, za ameriški bombaž je poskočilo v Italiji od 146 na 174. Cene domače volne so Ie neznatno poskočile. Svila je v novembru tudi padla in pada še nadalje, ker je povpraševanje iz Amerike, ki sc je pojavilo po potresu na Japonskem, zopet skoraj popolnoma prenehalo in se je tudi potrošnja v Evropi skrčila. Književnost in umetnost 5p.djarsivo. Spisal Ivan Belle, kmet. svetnik in ravnatelj državne kmet. šole v Št. Jurju ob Južni žel. V tekstu je 147 slik, v prilogi 18. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vezani knjigi 85 Din. Strani 430. Pisatelj sam pravi glede knjige v uvodu; Po kruti vojni mora nastopiti 'doba najži-vahnejšega gospodarskega deta. Naše posebno ugodno podnebje naravnost izziva za sadjarstvo. V svoji petindvajsetletni praksi sem mnogo potoval, opazoval, primerjal in Anica Žganova iz Kobarida Lit 132.— za cSol-sko društvo« in siccr so darovali: po L 10.— Frandolič, Stres Fr.« Uršič ar ar, Miklavič F., Lazar Ant. po 5 Lir: KodeK, A. Kalao, Nando, M. Gabršček, Urbančič Fr., N. N., Grimtar št. 56, Grtmiar 13, Dreščak, Ig. Lazar, A. UršiČ, G. Uršič, Juretič, Mačera, St- Kafcn, J. Lavren-čič, 2 Liri Cencig. Vsem cenjenim darovalcem kakor nabiral-kam iskrena hvala. Član slov. akad. fer. društva ^Balkan* gosp. Josip Mohorovičič je poslal eDij&ški Matici* 320.— lir kot čisti dobiček neke dijaške prireditve v Istri. Posnemajte! Slov. akad. fer. društvo "Balkan» je izročilo cDii. Matici* 133.85 lir, mesto dobička prepovedane predstave. Ob priliki odhoda ^ta mladega korošca* iz Sv. Petra na Krasu, nabrali proslavljal« L 60 za •