4Ua$Ho občanov občine Trebnje Leto XI /1. številka/15. januar 2002/Brezplačno! mesečnih elektronska pošta: glasilo-obcanov@trebnje.si U m. I \! KNJtŽNIC 2. marec 2002 BRUCOVANJE 2002 KŠOT pripravlja enotedensko smučanje na Slovaškem, ki bo v začetku marca, cena bo cca. 35 tisoč. Več informacij na tel.: 031 338 635 Maks. Pišite na e-mail: ksot(« klub-ksot.sl . Spremljajte spletne strani občine trebnjc: www.licbniv.si www.klub-ksot.sl v Na Štefanovo v Šentrupertu Konjerejsko društvo Šentrupert se je sku- ki ga je opravil domači župnik g. Mirko Sipaj z ostalimi krajani dobro pripravilo na mončič, sta zbranim zaigrala še harmonikar-blagoslov konj na Štefanovo. Pripeljali so 58 ja, brata Kolar z Jesenic, konjerejci pa so se konj, ljudi pa je bilo 700-800. Po blagoslovu, zadržali še na okusnem golažu. iE- - ggi§l m M z. * «19 ■ mar ■ mrMrnB B If Krajevna skupnost Štefan Le kilometer zahodno od Trebnjega (767 ha), številu prebivalcev (manj med polji in travniki, obrobljenimi z kot 600), kakor tudi po številu gos-gozdovi, se razprostirajo vasi: podinjstev (cca 190). Nahaja se Benečija, Rožni Vrh, Štefan pri Treb- zahodno od centra Trebnjega ter se njem, Gorenja Nemška vas, Zidani razprostira v dolino proti Veliki Loki, Most pri Trebnjem, Breza, Kamni Po- ob cesti, ki pelje proti Dobrniču, tok, Belšinja vas, Grič pri Trebnjem vzdolžno pa je prerezana s sedanjo in Pluska, ki tvorijo KS Štefan. hitro cesto (H-l), ki je bila zgrajena KS Štefan je ena izmed manjših KS leta 1958. V občini Trebnje, tako po površini (Nadaljevanje na 3. strani) Zbor krajanov v Šentrupertu Zbor krajanov krajevne skupnosti Šentrupert je sklical predsednik Sveta KS Šentrupert, g. Peter Frelih v skladu z 59. členom Statuta KS Šentrupert in na osnovi sklepa 35. seje Sveta KS Šentrupert in je bil 23. 12. 2001 v prostorih Kulturnega doma Šentrupert ob 8.30 uri. Prisotnih je bilo 208 volilnih upravičencev od skupnega števila 2360 prebivalcev KS Šentrupert. (Nadaljevanje na 2. strani) Tudi Rihpovec ima zdravo pitno vodo .V Vas s 84 prebivalci v 23 gospodinjstvih in z še nekaj hiš. Zaradi majhne zmogljivosti in več kot 90 vikendi in zidanicami, raztresenimi raztresenosti hiš so ostala gospodinjstva, pod Ostrovcem (533 m) in Korenom (544 m) zidanice in »vikendaši« uporabljali kapnico. Že še pred enim letom ni imela zdrave pitne vode. ob manjši suši je obstoječi vodovod presahnil, V letu 1968 si je šest gospodinjstev s pomočjo presušili so tudi vodnjaki. Sledilo je negodo-krajevne skupnosti Dol. Nemška vas napelja- vanje in naročanje vode pri gasilcih, Komunali lo vodovod iz približno 500 m oddaljenega stu- Trebnje, Cestnem podjetju iz Novega mesta in denca. Nanj se je pozneje lahko priključilo le še pri kom. (Nadaljevanje na 3. strani) Zbor krajanov KS Mokronog Krajevna skupnost Mo- skupaj s sklepom Občin- dela občine Trebnje in kronog želi postati samo- skega sveta občine Trebnje, ustanovitev nove občine stojna občina. Že lani spo- pri Državnemu zboru RS Mokronog, mladi je Svet KS Mokronog, vložil pobudo za izločitev (Nadaljevanje na 2. strani) Božični koncert in razstava jaslic Na najlepši praznik v letu so se mnogi zbrali na tradicionalnem 10. Božičnem koncertu, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Trebnje. Sledila je že četrta otvoritev razstave jaslic, za kar je poskrbelo Društvo Ragle. (Nadaljevanje na 5. strani) Obvestilo Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, izpostava Trebnje (Kmetijska svetovalna služba Trebnje) obvešča, da se je z novim letom preselil v nove prostore nad trgovino Vrtni cen-: ter Kmetijske zadruge Trebnje. Telefonske številke ostajajo nespremenjene (07/3460 670), novi naslov pa se glasi: Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, izpostava Trebnje, Temeniš-ka pot 5, Trebnje. . Prijazno vabilo Vabimo vas na že sedmo prireditev Iz družinske skrinje, ki bo tudi letos prvo nedeljo v februarju, in sicer 3. februarja ob 15. uri. Kulturno društvo Trebnje Svetniki podprli nastanek novih občin Na 1. korespondenčni seji Občinskega sveta Občine Trebnje, ki je bila opravljena 24. 12. 2001 so svetniki sprejeli naslednja sklepa: l.Občinski svet ugotavlja, da je zbor krajanov KS Šentrupert, dne 23.12.2001, na katerem je bilo udeleženih 208 volilnih upravičencev, sprejel pobudo za izločitev dela občine Trebnje v novo občino Šentrupert. Postopek naj v skladu z že sprejetimi sklepi Občinskega sveta z dne 11. aprila 2001, vodijo zainteresirani v skladu z veljavno zakono- dajo. 2.0bčinski svet ugotavlja, da je zbor krajanov KS Mokronog dne 22.12.2001 na katerem je bilo udeleženih 208 volilnih upravičencev, sprejel pobudo za izločitev dela občine Trebnje v novo občino Mokronog. Postopek naj v skladu z že sprejetimi sklepi Občinskega sveta z dne 11. aprila 2001, vodijo zainteresirani v skladu z veljavno zakonodajo. Oba sklepa je podprlo vseh dvajset dosegljivih svetnikov. Zbor krajanov v Šentrupertu (Nadaljevanje s 1. strani) Zbor krajanov je pričel predsednik sveta KS Šentrupert g. Peter Frelih z naslednjo obrazložitvijo: Državni zbor RS je na 10. seji 21.11.2001 sprejel sklep o nadaljevanju postopka za ustanovitev občin in ga 28.11.2001 predložil Občini Trebnje v nadaljnjo obravnavo. Občinski svet Občine Trebnje naj bi na osnovi 10. člena Zakona o postopku za ustanovitev občin ter določitev njihovih območij k predlogu za ustanovitev občine Šentrupert z izločitvijo območja krajevne skupnosti Šentrupert iz občine Trebnje pridobil mnenje na zboru občanov krajevne skupnosti Šentrupert in ga posredoval Državnemu zboru v 30-ih dneh od prejema sklepa. Ta rok se izteče 28. 12. 2001. Občinski svet občine Trebnje je pobudo Sveta KS Šentrupert za ustanovitev občine Šentrupert že obravnaval na svoji 18. seji dne 18.4.2001 in v zvezi s tem sprejel sklep, da Občinski svet občine Trebnje pobudo Sveta krajevne skupnosti Šentrupert sprejema, postopek pa naj vodijo zainteresirani v skladu z veljavno zakonodajo. Ker zaradi tega ni bil sklican zbor občanov, je na osnovi 59. člena Statuta KS Šentrupert in na osnovi sklepa 35. seje KS Šentrupert z dne 06. 12. 2001 zbor krajanov sklical predsednik Sveta KS Šentrupert g. Peter Frelih. Predsednik sveta KS Šentrupert je predlagal delovno predsedstvo in ostale organe v sestavi: Predsednik delovnega predsedstva: g. Franc Bartolj, člana, ga. Mira Brezovar in g. Jure Bizjak, zapisnikarica: Irena Ribič; overovatelji zapisnika: g. Jože Zupan, g. Peter Kurent in g. Feliks Ahlin; verifikacijska komisija: gdč. Alenka Lokar, gdč. Martina Anžič in g. Izidor Kovaljev. Po uvodnem poročilu in predstavitvi pobude predsednika Sveta KS Šentrupert g. Petra Freliha se je razvila razprava, kjer so bile predstavljene prednosti nove občine s poudarkom na področju financiranja nove občine in večjih sredstvih za investicije. Krajani so se strinjali, da bo v novi občini možno zagotoviti primeren razvoj kraja, ki nam ga nudi in ga zagotavlja Republika Slovenija; lažje odločanje o namenskih sredstvih in njihovi porabi in preusmeritvi, večja preglednost nad porabljenimi sredstvi, ki so, oziroma bodo v občinskem proračunu. Zato krajani sprejemajo pobudo za ustanovitev nove občine. Na zboru krajanov smo sprejeli naslednji sklep: Pobuda za izločitev dela občine Trebnje v novo občino Šentrupert Zbor krajanov krajevne skupnosti Šentrupert sprejema pobudo za izločitev dela občine Trebnje, ki obsega območje krajevne skupnosti Šentrupert oziroma območje naslednjih naselij: Bistrica, Brinje, Dolenje Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gorenje Jesenice, Hom, Hrastno, Kamnje, Kostanjevica, Mali Cirnik pri Šentjanžu, Okrog, Prelesje, Rakovnik pri Šentrupertu, Ravne nad Šentrupertom, Ravnik, Rožemberk, Slovenska vas, Straža, Šentrupert, Škrljevo, Trstenik, Vesela Gora, Vrh, Zabukovje, Zaloka v novo, samostojno občino z imenom Šentrupert, s sedežem v Šentrupertu. Še enkrat o vežici na Grmu V novembrskem glasilu je bil ob otvoritvi mrliške vežice na Grmu objavljen del mojega govora. Namenoma nisem nič pozabil, le da se mi za slavnostno otvoritev ni zdelo primerno razlagati dolgoletna dogovarjanja med Komunalo in KS Dolenja Nemška vas glede gradnje mrliške vežice. Pogodba med KS Dolenja Nemška vas in Komunalo o vodenju investicije izgradnje mrliške vežice je bila res sklenjena že 1. marca 1996. KS od te pogodbe ni odstopila, ampak se je sama vključila v aktivno iskanje in reševanje soglasij, zemljišča, finančnih sredstev, projektiranja. KS Dolenja Nemška vas je izvedla javni razpis za izvajalca in nadzor. Ni nam jasen namen provokativnega pisanja direktorja komunale Trebnje g. Jarca in njegovo napačno tolmačenje določbe "ključ v roke”, saj določba "ključ v roke” ne izključuje spremembe pogodbene cene zaradi spremenjenih okoliščin in ne plačila poznejših del. Prav tako nam ni jasna združljivost vodenja gradnje in vodenje nadzora pri gradnji, ki jo je imela Komunala Trebnje v pogodbi o vodenju investicijske izgradnje mrliške vežice na Grmu, saj je po ZGO investitor dolžan skleniti pogodbo za izvajanje strokovnega nadzora s posameznikom ali podjetjem, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Poudariti je potrebno, da izvajalec gradbeno obrtniških del OZ UNITEHNA z.o.o. ni uveljavljala niti sprememb cene zaradi spremenjenih okoliščin. Spremenjena okoliščina je bil izkop gradbene jame in pasovnih temeljev. Spoštovani g. Jarc, ali ste pri pripravi javnega razpisa Vi in Vaše službe namerno posredovali zavajajoč podatek o izkopu v zemljini 111 kategorije? Dejansko pa je bil izkop gradbene jame izveden v skali (zemljina V ktg.). Izvajalec gradbeno obrtniških del se je dogovoril samo za plačilo dodatno naročenih del s strani KS tekom gradnje. Dodatno naročena dela, ki niso bila predmet projektne in razpisne dokumentacije: - razširitev nadstreška nad vhodom - izvedba javne razsvetljave ob parkirišču - povečanje izkopa in asfaltnih površin parkirišča ter prostora za zabojnik komunalnih odpadkov - izdelava širših čelnih napuščev ostrešja - izkop in polaganje cevi za PTT - izkop in polaganje kablov ter valjanca električnega omrežja ter prestavitev elektro omare iz objekta na odvojen betonski podstavek. Spoštovani g. Pavel Jarc, v članku " Še o vežici na Grmu " ste zapisali:” Nedopustno je, da je kljub sprejeti ponudbi "na ključ”..., kjer mora cena ostati fiksna”. Sprašujemo Vas, ali je "dopustno”, da bi gradnjo poslovilnega objekta izvajala Komunala Trebnje, ki je posredovala ponudbo za izvedbo Gradbeno obrtniških del v iznosu 23.453.753,19 SIT, sistem "ključ v roke” brez vseh dodatno naročenih in izvedenih del? Končna situacija gradbeno obrtniških del, ki jih je izvedla OZ Unitehna z.o.o. pa znaša vključno z vsemi dodatno naročenimi deli 22.428.342,11 SIT, kar je občutno manj, kot je osnovna ponudbena cena Komunale. Brez opreme objekt ne more služiti svojemu namenu, zato je KS nabavila še pogrebno opremo, kuhinjsko opremo in peči za ogrevanje v skupnem znesku 2.241.423,00 SIT. Menimo, da se je na ta način hitreje in z manjšimi stroški zgradila mrliška vežica. In kot že rečeno, naj mrliška vežica služi svojemu namenu, ne pa javnemu obrekovanju. KS Dolenja Nemška vas, nadzornik, izvajalec OZ Unitehna z. o. o. Zbor krajanov KS Mokronog (Nadaljevanje s 1. strani) Predsednik Sveta KS je v skladu s statutom KS Mokronog in na osnovi sklepa 20. seje Sveta KS z dne 17.12.2001, za soboto 22.12.2001 sklical zbor krajanov KS Mokronog. Zbora se je udeležilo 208 volilnih upravičencev od skupnega števila 1.826 prebivalcev, kolikor jih ima KS Mokronog. Po obravnavi uvodnega poročila, ki ga je zboru podal predsednik Sveta KS Mokronog g. Maver Anton, je stekla razprava, na kateri je bila udeležencem zbora podana tudi razlaga. Udeležence zbora so zanimale predvsem prednosti nove občine, s poudarkom na področju financiranja nove občine in višina finančnega ostanka, ki bi ga nova občina namenila za investicije. Udeležencem zbora je bilo med drugim pojasnjeno, da so prednosti nove občine predvsem v približanju občine krajanom, v gospodarjenju s prostorom in finančnem rezultatu, saj bi namesto dvanajst milijonov tolarjev, kolikor jih ima za investicije na razpolago za leto 2001 sedanja krajevna skupnost, ostalo triinštirideset milijonov, kar je enaintrideset milijonov več kot sedaj. Za pobudo o izločitvi dela občine Trebnje in ustanovitev nove občine Mokronog je glasovalo vseh 208 na zboru prisotnih, proti pa ni bil nihče. Sedaj je na vrsti Državni zbor RS. Ta bo predvidoma na januarski seji odločal o tem, ali bo za ustanovitev občine Mokronog razpisal referendum ali ne. Glede na to, da sedanja KS Mokronog izpolnjuje vse pogoje za lastno občino (zgodovinski razlogi odtehtajo tudi število prebivalcev, ki ga določa 13. člen Zakona o ustanavljanju novih občin) Mokronožani referendum pričakujejo. Ta bo predvidoma v drugi polovici marca. £ JUS, ^ i ; f Jr v . * Klub tajnic in poslovnih sekretark Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Trebnjega in okolice smo se 7. 12. 2001 zbrale na drugi letni skupščini na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje. S svojo prisotnostjo so nas počastili g. Ciril Metod Pungartnik, župan občine Trebnje, predsednice ostalih klubov po Sloveniji, direktorji. Na skupščini smo poročale o našem dosedanjem delu ter sprejele načrte za naslednje obdobje. Leto 2001 je bilo za nas članice kluba zelo pomembno leto. Opravile smo vse potrebno za registracijo kluba in si s tem utrle pot za nadaljnje delo v klubu. Pomembnejše aktivnosti, ki smo jih izvedle v minulem letu so bile: - oblikovanje in izdelava članskih izkaznic - sodelovanje na Dnevnih strokovnega izpopolnjevanja tajnic v Portorožu - organizacije seje UO Zveze klubov tajnic Slovenije v Trimo d. d. Trebnje z ogledom Mirenskega gradu - udeležba na občnem zboru sosednjih klubov po Sloveniji - organizacija predavanja o negi kože - izvedba delavnice na temo Iz slovenskega pravopisa - pod vodstvom prof. Janeza Gregorčiča, OŠ Mirna - izvedba delavnice na temo Kultura oblačenja in osebni izgled v poslovnem svetu, ki jo je izvedla strokovna predavateljica Lea Pisani. Delavnico nam je sponzoriral Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, za kar se direktorici lepo zahvaljujemo.' Druženje na skupščini je popestrilo prijetno petje in igranje učencev Glasbene šole Trebnje pod vodstvom ravnateljice Tatjane Mihelčič Gregorčič. Ob koncu leta bi se rade zahvalile vsem sponzorjem za pomoč. Potrudile se bomo, da bomo sredstva namenile za izobraževanje in izpopolnjevanje članic. Zahvala velja tudi vsem članicam kluba za sodelovanje pri realizaciji naših ciljev za to leto. V novem letu 2002 želim vsem kolegicam in sponzorjem zdravja, veliko zadovoljstva pri delu in veliko srečnih trenutkov v krogu družin. Zdenka Novak Ker je bila novoletna razsvetljava bolj pičla, smo si priročno pomagali, karikaturo je narisal Štefan Pepeinak. USTANOVITELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/IZDAJATELJ: Občina Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje/UREDNIŠKI ODBOR: prof, Ivanka Višček (glavna in odgovorna urednica), Franc Hribar, dipl. ing. Ana Moder, Štefan Pepeinak, Dušan Zakrajšek, ing.Anton Zaletel in prof. Marjan Zupančič/IZDAJATELJSKI SVET: dr. Marjan Pavlin (predsednik), mag. Janez Slak in ing. Alojzij Metelko/Lektorica: prof. Ivanka Višček/Oblikovanje in prelom: Tomograf, Tomo Cesar s.p., Novo mesto/ Tisk: Tiskarstvo Opara, Novo mesto / Naklada: 6000 izvodov, ki se razdelijo brezplačno vsem gospodinjstvom in podjetjem v občini Trebnje. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po 8% stopnji. Krajevna skupnost Štefan (Nadaljevanje s 1. strani) Področje, ki ga pokriva naša krajevna skupnost, je bilo naseljeno že za časa Rimljanov. Le-ti so zgradili cesto, ki je peljala skozi Štefan kot glavna prometnica in povezovala vzhodni del proti Novemu mestu in zahodni del proti Ljubljani, temu v dokaz so arheološka najdbi-šča okrog Trebnjega, ki segajo tudi na področje KS Štefan. Za časa vladavine Marije Terezije so bile izdelane katastrske mape in je bil Štefan določen tudi kot k.o., kar je še danes in prav na tem področju leži današnja krajevna skupnost. V začetku obdobja po drugi svetovni vojni je bilo v naši KS malo zaposlitev, saj se je takratno prebivalstvo preživljalo izključno s kmetijstvom. V tej panogi pa takrat ni bilo obetavne prihodnosti, zato so ljudje iskali zaposlitev v večjih in razvitejših krajih, najprej v kraju Trebnje, nato po Sloveniji in celo v tujini. Kljub vsemu dogajanju v zadnjih 56-ih letih se v KS večji del prebivalstva še vedno ukvarja s poljedelstvom in živinorejo, zadnjih 15 let pa se je pričelo hitro razvijati podjetništvo in obrt: prevozništvo, kovaštvo, tesarstvo, gostinstvo, trgovstvo, frizerstvo itd, kar dokazuje, da je KS Štefan s svojo lego in prometno povezanostjo dokaj zanimiv kraj za prihodnje širitve zgoraj navedenih dejavnosti, kar nam daje upanje, da bi tudi v prihodnje število prebivalcev naraščalo. V tem obdobju se je zelo spremenila zunanja podoba posameznih vasi, kjer se je zgradilo ali obnovilo veliko hiš in gospodarskih poslopij, ki dajejo boljši in lepši videz urejenosti kraja. Sedanji Svet KS Štefan je prevzel krmilo konec leta 1998, na svoji prvi seji pa je imenoval za predsednika g.Toneta Straha, ki je hkrati tudi član Občinskega sveta Občine Trebnje. Svet KS, ki šteje sedem članov, je že na začetku svojega mandata, z vso odgovornostjo sprejel delo resno in temeljito, saj vemo, da je pomemben element današnjega življenja pravilna in pravočasna informiranost vseh krajanov. Je eden izmed osnovnih pogojev za dobro medsebojno sožitje in razumevanje. To pravilo velja za našo KS, saj želimo, da je med krajani in vodstvom KS popolno zaupanje, kar pa je pogoj in pot, ki pelje v razvoj in napredek za boljši in lepši jutrišnji dan. Prav iz tega sledi, da je Svet KS že na svoji drugi seji obravnaval in sprejel program del in nalog za obdobje 1999-2002. Plan je bil pripravljen za vsako leto posebej, finančno ovrednoten glede na posamezno nalogo, za posamezne vasi, tako za področje komunalne, kot tudi področje cestne infrastrukture. S planom so bili seznanjeni krajani na letnem zboru krajanov KS Štefan, ki ga vsako leto pripravlja Svet KS in ga tudi potrdili z navdušenjem, kajti vsaka vas je videla v programu svoj delež. Danes lahko rečemo, da nekako sledimo temu planu predvsem na cestnem področju, medtem ko je področje komunalne dejavnosti (kanalizacija) bolj zapleteno, povezano z večjimi finančnimi sredstvi, z različnimi sofinancerji, ipd. Že leta 1999 je bila izvedena preplastitev asfalta na 5981 m- krajevnih cest (vasi Breza in Belši-nja vas), na novo asfaltiranih 1357 m2 javnih poti (del vasi Breza in Kamni Potok) ter izdelava 734 muld v skupni vrednosti 8,7 mio SIT. S pomočjo Občine je bila izvedena razširitev in utrditev cca 700 m makadamske poti od Belšinje vasi do domačije Babič, saj je bila to takrat edina stanovanjska hiša, do katere ni bil možen dostop z osebnim avtomobilom. V letu 2000 je bilo položenih 1543 m2 asfalta in 125 m muld (del vasi Kamni Potok in Breza) v vrednosti 3,4 mio SIT. V letu 2001 pa je bilo izvedenih 2888 m2 asfalta in 420 m mudi (del vasi Štefan, Kamni Potok, Breza, Pluska in Gorenja Nemška vas) v skupni vrednosti 4,9 mio SIT. Leta 2000 je potekel samoprispevek. V Svetu KS smo bili trdno prepričani, da brez samoprispevka ne bodo realizirane naloge in že sprejeti plan iz leta 1999. Svet KS je pripravil postopek za razpis in izvedbo referenduma za sprejem novega samoprispevka, pripravil »BILTEN 2000«, ki ga je prejelo vsako gospodinjstvo v KS, v katerem je bilo krajanom predstavljeno, kaj se bo z zbranimi sredstvi v naslednjih štirih letih naredilo. Sklican je bil Zbor krajanov, na katerem so bili krajani enotnega mnenja, da se samoprispevek podaljša. Izjemno visoka udeležba krajanov (79 %) je 2.4.2000 potrdila vsa pričakovanja in s 55,13 % izglasovala sprejem in podaljšanje krajevnega samoprispevka za naslednja štiri leta. Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, bodo porabljena namensko v skladu s Sklepom o uvedbi in sicer: za sofinanciranje asfaltiranja in preplastitve javnih poti, za izgradnjo pločnika Trebnje - Štefan in izgradnjo kanalizacije. Jasno je, da s tem ne bo še vse postorjeno, da med krajani ostaja še veliko želja tudi po drugačni ureditvi posameznih vasi, kot je npr. javna razsvetljava ipd., prav gotovo bo lahko izvedeno tudi to in še marsikaj, če bodo krajani v KS še naprej enotnega mnenja za napredek KS. Ob vsakem novem letu pa v KS ne pozabimo na naše najmlajše, ki jih obišče in obdari dedek Mraz, enako se spomnimo tudi starejših krajanov in krajank. Dela in idej za prihodnje nam ne manjka, še posebno, ko gre za uresničevanje sprejetega plana, poleg tega se odpira tudi izgradnja nove mrliške vežice v Trebnjem, kamor gravitirajo krajani naše KS, zato bo v finančni konstrukciji za izgradnjo KS udeležena z 12 % finančnim deležem od celotne vrednosti del. V KS se že kar nekaj časa pogovarjamo o pločniku Trebnje -Štefan, ki je po našem mnenju nujno potreben. Veliko obljub je bilo že izrečenih na ta račun, vendar še vedno ostajajo neizpolnjene še iz časa izgradnje mostu na Ponikvah. Krajani KS ne razumemo te države in njene birokracije, da se obnaša tako mačehovsko. Prepričani pa smo, da se bo izgradnja v letošnjem letu le premaknila za korak naprej. Komunalna urejenost je za današnji čas nujno potrebna. Pred več kot leto in pol je bil dograjen primarni kanalizacijski kanal od Trebnjega do železniške postaje v Štefanu, zato si krajani želimo, da bi se v letu 2002 in 2003 izgradnja nadaljevala tako, da bi bilo možno priključiti s sekundarnimi kanali vse vasi v naši KS. Projekti in vsa potrebna dovoljenja za izdelavo nekaterih sekundarnih kanalov so izdelani in po sedanjih zagotovilih se spomladi 2002 prične izgradnja sekundarnih kanalov za vasi Štefan, Zidani Most, Gorenja Nemška vas in Rožni Vrh. Svet KS je že nekajkrat obravnaval na svojih sejah problematiko poteka avtoceste Ljubljana - Obrežje. V ta namen je na eni izmed prvih sej imenoval iniciativni odbor, ki je med krajani zbral preko 200 podpisov, jih predal županu občine Trebnje, kot podporo za prizadevanje za pobočno varianto poteka avtoceste, kajti dolinska varianta bi našo KS močno prizadela in presekala posamezna naselja na dva dela. Kljub svoji majhnosti pa na področju KS Štefan stojita dve podružnični cerkvi, kot kulturna spomenika. Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na hribčku v vasi Breza, od koder je tudi lep razgled. Na oltarju te cerkve je odtisnjena letnica 1600, zato se predvideva, da je bila zgrajena nekje v sredini 16. stoletja. Vsako leto, večer pred godom Janeza Krstnika (24.6.) trebanjski skavti pripravijo kresovanje, ki je zelo obiskano. Druga cerkev pa stoji v Štefanu in je posvečena sv. Štefanu, ki je zavetnik konj. Že nekaj let se ob žegnanju (26.12) zbere kar nekaj lastnikov s svojimi konjički, kjer prejmejo Štefanov blagoslov. Krajani KS Štefan upamo, da se bodo naše številne želje uresničile in bomo člani sveta lahko zadovoljni, da resnično opravljamo veliko dobrega za boljši in lepši jutri vseh naših krajanov. Svet KS Trebnje Del vasi Breza s cerkvico Janeza Krstnika. Posnetek z zadnjega blagoslova, ki ga je opravil trebanjski kaplan Peter Kokotec. Konji so bili solidno zastopani, pa tudi sicer številčna udeležba. Žegnanje konj v Štefanu Podružnična cerkev sv. Štefana se prvič omenja 1340 v urbarju Kostanjeviškega samostana. Sedanja cerkev je v osnovi gotska, pozneje delno barokizirana. Zvonik je visok 27 metrov. Glavni oltarje neobaročni. Kipi so iz srede 18. stoletja. Kip sv. Štefana v glavni niši je izredno lepo baročno delo. Levo je sv. Boštjan, desno kip papeža Urbana. Nad atiko je kip Boga očeta. Zadnja štiri leta se na žegnanju 26. decembra zbere precej ljudi, ker je po maši še blagoslov konj. IV Tudi Rihpovec ima zdravo pitno vodo (Nadaljevanje s 1. strani) Še v januarju lanskega leta ni nihče v vasi pomislil, da bo že konec leta drugače, čeprav se je vasi približeval primarni vod vodovoda Grm-Rihpovec. V marcu so se vaščani zbrali na sestanku s predsednikom krajevne skupnosti g. Marjanom Uhanom, obravnavali problematiko in dogajanja v KS in med ostalim izvolili gradbeni odbor, ki naj bi našel možnost za izgradnjo sekundarnega voda v vasi ob znanem dejstvu, da je v proračunu Občine Trebnje in Krajevne skupnosti suša. Pet zagnancev si je začelo beliti glave, kje in kako najti 27 milijonov tolarjev, kolikor so kazali pridobljeni predračuni. Najbrž je bilo dobro že to, da nam je hribovcem jasno, da se je treba najprej nasloniti na lastne moči! Ugotovili smo, da je zadevo možno izpeljati, če se združijo moči vseh vaščanov in vikendašev, če pomaga občina ... Iz izpeljane ankete smo ugotovili veliko zainteresiranost vaščanov in se tako opogumljeni s predlogom reši- tve problema obrnili na župana g. Cirila Metoda Pungartnika, Občinski svet in Odbor za prostor, komunalo in prometno infrastrukturo. V slogi je moč! Tudi tokrat se je pokazalo, da to neizpodbitno drži. »Proračun prispeva vrednost materiala, vlagatelji bodo oproščeni plačila komunalne takse in delno komunalnega prispevka, Komunala Trebnje zago- tovi strokovni nadzor in montažo«, so se glasili sprejeti sklepi Občinskega sveta s seje 25. julija 2001. Torej je potrebno vse ostalo zagotoviti z lastnimi močmi in to takoj. Sledilo je sklepanje zavezujočih pogodb o plačilu 120.000 SIT in opravljanju potrebnih del na trasi v obsegu vsaj 50 ur za vsak priključek, podpisovanje služnostnih pogodb za vsa zemljišča, po katerih je potekala trasa vodovoda, seveda brez odškodnin, pridobivanje predračunov, izbiranje najcenejših in najbolj usposobljenih izvajalcev in še in še. Rovokopač izvajalca gradbenih del Jožeta Kosca iz Stare Bučke je zarohnel 20. avgusta 2001 ob 7. uri na najbolj strmem delu trase. Dan je bil zaključen ob 20. uri. Vaščani so disciplinirano, po razporedu, s samokolnicami dovažali pesek za izdelavo posteljice in opravljali druga potrebna dela ta dan, pri temperaturi 30°C in vse druge dneve do 28. septembra 2001, ko so bila končana gradbena dela in še pozneje, ko je bilo treba urediti razrvane makadamske poti in odpeljati nakopičeno kamenje. Za dovoz peska na traso smo izbrali podjetnika Jožeta Pintarja iz Meglenika, ki se ni ustrašil naših hribov in našega tempa dela. Material nam je dovažal trgovec Zagožen iz Žalca, pod budnim očesom nadzornega organa Marjana Mejaša iz Komunale Trebnje. Dela so potekala dobesedno od jutra do večera, saj je bilo potrebno poleg ostalega zgraditi tudi osem energetskih jaškov, brez katerih vode ne bi bilo. Tako pa so prvi uporabniki 29. novembra 2001 začeli uporabljati vodo iz vodovodnega sistema. Položili smo skoraj 5 km cevi za sekundarni vod! Zima nam je onemogočila sanacijo asfaltnih poti. To delo bomo opravili v pomladanskih mesecih. Ob zaključku del smo izdali bilten s sporočilom V SLOGI JE MOČ in pripravili slavnostno otvoritev 22. decembra 2001 točno opoldne! Tudi s tem dejanjem smo se želeli zahvaliti g. županu in strokovnim delavcem Občinske uprave, svetnikom Občinskega sveta, članom Odbora za prostor, komunalno in prometno infrastrukturo, Komunali Trebnje, predsedniku in članom Sveta KS ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je vas Rihpovec v letu 2001 realizirala projekt, ki smo ga ocenili kot dogodek desetletja ali mogoče celo dogodek daljšega obdobja. Gradbeni odbor: Ivan Starič, Ivan Sebanc, Zlatko Rajkovič, Stane Miklič in Ana Bilbija Ob otvoritvi je bilo vidno zadovoljstvo vseh, tudi občinskih mož. Obisk najstarejših krajanov V dobrniški krajevni skupnosti so se od- Dobrnič g. Silvo Prpar skupaj z urednico Glasi-ločili, da za novo leto obiščejo najstarejšega la občanov obiskal in jim v imenu Sveta KS Do-krajana. Ker so v preteklem letu kar trije slavili brnič čestital in jim izročil darila, okroglih devetdeset let, jih je predsednik KS Terezija Čeh (Cimermano-va) je bila rojena 31. marca 1911 v Vapči vasi. Rodila je šest otrok. 23 let je preživela v Dobrniču, zdaj pa že 9. leto živi pri hčeri Mariji na Preski pri Dobrniču. Zelo je še živahna, lepo ji je, ker lahko skozi okno spremlja dogajanje v dobrniški dolini. Anton Lavrič iz Vrbovca je bil rojen 25.10.1911 in je oče štirih otrok. Doma gospodari najstarejši sin Anton, sicer pa imata z nekaj let mlajšo ženo, letos bo dopolnila 86 let, še tri hčere. Kljub lepemu jubileju je še zelo čil, se rad pošali, pripoveduje spomine. Lepo jima je, ker sta še skupaj in lahko še skrbita zase. Angela Zupančič je bila rojena v Zagradcu 6.11.1911. leta. Poročila se je in se preselila v Žužemberk, kasneje pa v vas Podlisec, kjer že dolga leta živi skupaj s sinom Matijem, ki je bil dolga leta dobrniški poštar. Usodna bolezen ji je zelo zgodaj vzela moža, dva otroka sta odšla po svetu, sin Matija pa skrbno streže bolni materi, ki se je obiska zelo razveselila. Luč miru iz Betlehema Skavti so v nedeljo, 16.12., sprejeli betlehemsko luč, ki je bila v Trebnje pripeljana z Bu-sont veselja. Do petka, 21.12., so jo vzdrževali v trebanjskem župnišču, ko je bil ob 18. uri slovesen sprejem in hkrati možnost, da so ljudje plamen luči miru iz Betlehema ponesli na svoje domove. Vsako leto v več domovih gori ta simbol miru. Skavti verjamejo, da njen plamen ogreje vse včč src, ki toplino tega ognja prenašajo na vse ljudi dobre volje. Božiček ob kramljanju z otroki. (Foto: Darinka Simonič) Prostovoljci rdečega križa v domu ostarelih Občinsko združenje Rdečega križa Trebnje ima v svojem programu tudi vsakoletne obiske ostarelih občanov v domovih ostarelih povsod po Sloveniji, kjer preživljajo pozna leta življenja občani naše občine. Tako sta tudi letos predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Trebnje Darinka Simonič in v.d. predsednica OZ RK Trebnje Mojca Mihevc ob koncu starega leta obiskali občane Trebnje- ga v Domu ostarelih v Novem mestu ter jih obdarili s paketi, ki so jih pripravili v Občinskem združenju RK, zatem pa še naše občane v Domu ostarelih v Trebnjem. V domu v Trebnjem je zbrane občane najprej toplo pozdravila sekretarka OZ RK Trebnje Majda Miklič, pri obdaritvi pa so pomagale prostovoljke iz KORK Trebnje Darinka Simonič, Rozi Kafol in Biserka Sitar. Vse občane, ki se skupnega snidenja v jedilnici niso mogli udeležiti, pa so obdarile kar po sobah. Zatem je sledilo prijetno druženje ob klepetu in kozarčku pijače. Tako je za marsikaterega stanovalce doma bil to najsrečnejši dan v letu. Biserka Sitar Mirnski osnovnošolci v Domu starejših občanov. Božiček v novomeški bolnišnici Predstavniki Krajevne organizacije Rdečega križa Trebnje so v času božičnih praznikov obiskali bolne otroke v bolnišnici Novo mesto, kjer jih je Božiček obdaril z igračami. Akcijo zbiranja igrač pa so organizirale učiteljice in otroci Osnovne šole Trebnje. Z darili so se na pot podali prostovoljci RK Darinka, Biserka in Frane, ki je bil oblečen v Božička. Otroke je osebje bolnišnice zbralo v dnevnem prostoru, kjer so že imeli okrašeno božično drevesce. Ob vstopu Božička je otrokom zastal dih in oči so se jim zalesketale od sreče. Božiček je z otroki pokramljal in jim povedal pravljico, ki so jo z velikim zanimanjem poslušali. Nato jim je razdelil sadje in bombone, igrače pa izročil predstojniku otroškega oddelka dr. Strojanu. Da so trebanjski prostovoljci Rdečega križa opravili res dobro delo, so bili dokaz otroški obrazi in tople zahvale medicinskega osebja. Biserka Sitar Prizorček skupine Biba iz VVZ Trebnje. Dobri dedek Mraz je obiskal otroke V mesecu decembru je polno presenečenj in obdarovanj. Pri tem pa najbolj uživajo najmlajši. Tudi ob zaključku preteklega leta je otroke od 1. do 6. leta starosti obiskal dedek Mraz. Otroci šestnajstih krajevnih skupnosti trebanjske občine (okrog 1218) so dedka Mraza pričakali v družbi svojih staršev, bratcev, sestric ... ob krajšem programu, ki so ga izvajale lutkovne oz. gledališke skupine iz VVZ Mokronog, Biba iz VVZ Trebnje in študentska skupina iz Trebnjega. Po programu so otroci že vsi nestrpno čakali prihod dedka Mraza in njegov koš z darili. Tudi pri tem obdarovanju je sodelovala Občina Trebnje z enim delom, drugega pa je poljubno dodala še posamezna krajevna skupnost. Prostovoljstvo Nekateri učenci in učenke 7. in 8. razredov OŠ Mirna nekaj prostega časa namenjamo starejšim v domu za ostarele v Trebnjem. Ob vsakem obisku začutimo njihovo veselje, radi nam pripovedujejo zgodbe iz njihovega otroštva. Hodimo tudi v vrtec, kjer se igramo z otroki in smo v oporo učencem, ki jim gre v šoli malo slabše. Odzvali smo se tudi dobrodelni akciji, za otroke v Banja Luki smo zbirali šolske potrebščine, igrače in oblačila. Nobenemu od nas ni žal, ker smo prostovoljci. Ponosni smo na to, kar počnemo. Ana Golob, 8.r. OŠ Mirna Branki Bark v spomin Jutro novega leta je zažarelo v sonce in naznanilo lep dan, a za nas se je v hipu, ko smo izvedeli za kruto resnico, da naše Branke ni več, odel v temo, črnino in žalost. Bolečina se je naselila v naša srca in postala še močnejša, saj je smrt prekinila življenje, ki bi moralo še živeti, živeti končno tudi zase. Žal je kruta usoda hotela, da se življenska zgodba naše Branke zaključi na višku delounih in ustvarjalnih moči. Naše poti so se srečale, ko smo se odločili, da bomo svoje življenje in delo posvetili pedagoškemu poklicu in vzgoji naših najmlajših. Branka se je že šestindvajseto leto z ljubeznijo, delavnostjo, ustvarjalnostjo, doslednostjo, z veseljem in ustvarjalno močjo odgovorno razdajala predšolskim otrokom in veliko prispevala k razvoju in napredku predšolske vzgoje v občini Trebnje in tudi v širšem okolju. Mnogim generacijam otrok je bila odlična vzgojiteljica, staršem dobra svetovalka, sodelavcem cenjena kolegica, vsem nam pa velika, modra, preudarna in ljubeča učiteljica življenja. Od nje smo črpali pozitivno energijo in optimistično naravnanost, od nje smo se učili občutka odgovornosti, vztrajnosti, delavnosti, z njo smo delili radost, veselje in srečo ter skupaj z njo reševali in rešili številne probleme. Ponosni smo na to, da smo bili soustvarjalci Brankine življenske zgodbe tudi mi! Velika vrzel in praznina ki ostaja za njo v igralnici in celem vrtcu nekoliko zapolnjuje naša zavest, da je bilo Brankino mnogo prekratko življenje plodno, plemenito in ustvarjalno do zadnjega trenutka. Na Branko bomo ohranili topel in lep spomin! Ravnateljica VVZ Trebnje V SPOMIN Z novim letom je naš kolektiv tragično izgubil dolgoletno sodelavko Branko Barle vzgojiteljico Ohranili jo bomo v lepem in trajnem spominu. Kolektiv VVZ Trebnje ZAHVALA Ob prezgodnji smrti Dušana Slaka rojenega 31.5.1979 iz Šentruperta se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje in podarili cvetje. Posebno se zahvaljujemo podjetjem Akripolu, Doremi, Komunali in Plasti, govornikoma g. Bartolju in g. Zupanu, pogrebni službi Novak, cerkvenemu pevskemu zboru Šentrupert in g. župniku Mirku Simončiču za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti našega dragega Jožeta Gabrijela rojenega 17.9.1931 iz Trebnjega se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali v njegovi dolgotrajni bolezni in mu tako pričarali drobne trenutke veselja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Slavku Kimovcu za opravljeni obred, trebanjskemu cerkvenemu pevskemu zboru, govornici Rezki Majer za besede slovesa in pogrebni službi Novak. Hvala tudi vsem tistim, ki ste kakorkoli pomagali. Vsi, ki so ga imeU radi ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama ter tašča Ivana Huč iz Gabrovke. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom Gabrovke in Gor. Medvedjega sela. prijateljem ter znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Posebna zahvala velja pogrebni službi Okleščen, g. župniku za opravljeni obred, Upravni enoti Litija, MPZ iz Gabrovke in gospe Heleni za zadnje besede slovesa. Hvala pa tudi vsem, ki ste jo obiskovali v času bivanja v Domu starejših občanov Trebnje. Žalujoča sinova z družinama. PRIREDITVE 12/1-02, ob 19. uri 19/1-02, ob 19. uri 2/2-02, ob 19. uri 7-9/2-02 KD Trebnje Avla C1K Trebnje KD Mokronog gledal, predstava: POLNA PEST PRAZNIH ROK KONCERT Posavskega okteta in dekliške skupine Nov korak iz Šentlovrenca Festival »(Ah), te orglice« Prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku Božični koncert in razstava jaslic Oktet Lipa med nastopom. (Nadaljevanje s 1. strani) Božične pesmi so se 25. decembra zvečer razlegale po trebanjski župnijski cerkvi, ob njih pa razmišljanja o božiču in o vrednotah, ki dajejo smisel življenju. Kot že pred dvema letoma je namreč Kulturno društvo Trebnje povabilo k sodelovanju vse trebanj- ke Oktet Lipa, Trebanjski oktet, Cerkveni mladinski pevski zbor Trebnje in Ragle. Gostili pa smo tudi sosede, Cerkveni moški pevski zbor Veliki Gaber. Ob tej priložnosti je bila tudi otvoritev raz- štva Ragle, braževanje, Občino Trebnje in Kulturnim društvom, so bile jaslice letos razstavljene v župnišču in ne v galeriji kot prejšnja leta. Letos je svojo zbirko jaslic ponudila v ogled družina Svetina iz Ljubljane. Janko Svetina, tudi sam avtor ali idejni nosilec mnogih jaslic, je ob predstavitvi poudaril, da je bil izredno navdušen s sodelavci Dru-pri pripravi ske zbore. Vabilu so se letos odzvale štiri pevske skupine. Tako so s pesmijo in besedo voščili poslušalcem za prazni- stave jaslic, ki jo že tradicionalno organizira društvo Ragle. Ker ni bilo uspešnega dogovora med Centrom za izo- Kulturni dom Šentlovrenc KS Šentlovrenc je imela v letu 2001 v planu obnovitev ostrešja na Kulturnem domu v Šentlovrencu. Že v spomladanskem času smo začeli z zbiranjem najboljših ponudnikov za rekonstrukcijo strehe. Istočasno smo zaprosili za pomoč pri financiranju Občino Trebnje, ki naj bi pomagala iz projekta o oblikovanju kulturnih programov, ki se financirajo iz javnih sredstev. Ker nam je bila odobrena pomoč, smo pričeli z realizacijo v avgustu in jo tudi končali. Ostrešje je stalo 2.468.893,00 sit, od katerega je občina prispevala 1.070.000,00 sit, ostalo pa je bilo iz sredstev KS Šentlovrenc. Že v času rekonstrukcije strehe so tekli pogovori še o obnovitvi fasade na domu. Tudi za ta dela smo zbirali ponudbe in v mesecu oktobru smo, prav tako s pomočjo sredstev iz občinskega proračuna, dokončali fasado, ki je stala 2.697.771,60 sit, občina je od tega prispevala 1.000.000,00 sit, ostalo pa je bilo zopet financirano iz sredstev krajevne skupnosti. KS Šentlovrenc razstave jaslic. Učilnica v župnišču se je za skoraj dva tedna spremenila v prijeten razstavni prostor. Na ogled je bilo preko 50 različnih jaslic. Razstavljene jaslice prihajajo iz raznih koncev sveta, narejene so iz različnih materialov in vsake posebej vsebujejo svoje sporočilo. Ravno zato je bila razstava, ki je bila v trebanjskem župnišču na ogled do 6. januarja, vredna ogleda. Kljub mrazu je množica obiskovalcev koncerta in razstave gotovo odšla proti domu ogreta, tako s toplim napitkom kot s pesmimi in lepimi mislimi. Novoletni koncert Občinski pihalni orkester Trebnje in trebanjske mažorete so tudi letos na tradicionalnem novoletnem koncertu, ki je bil v športni dvorani OŠ Trebnje privabili veliko število ljudi. Na koncertu so poleg godbenikov navdušile mlajše in starejše mažorete, posebej s skladbo Slovenski pozdrav, s katero so se mažorete uspešno pojavile na evropskem tekmovanju. Prijetna poživitev je bila tudi voditeljica Irena Tratnik Dosso, ki je skupaj z voditeljem orkestra Igorjem Teršarjem tudi zapela. Na koncertu pa je vse prisotne pozdravila direktorica Trima, ga. Tatjana Fink, kajti to uspešno podjetje je bilo prvi in glavni sponzor novoletnega koncerta. Glasbena šola v decembru nje, v soboto, 15. decembra, ob 14. uri pa v Domu starejših občanov Trebnje in ob 18. uri v župnijski cerkvi sv. Tilna v Mokronogu. V torek, 18. decembra, ob 17. uri je bil v Kul-turnem domu Trebnje Praznični koncert jjjpr^ učencev glasbene šole. Nastopili so solisti, ko-E morne skupine, otroški pevski zbor GŠ in godalni ■L " epi orkester. ■ Tr* V četrtek, 20.decembra, pa sta bila kar dva kon- keeyy£ju|^H certa: ob 12. uri v predavalnici Centra za HL—_________________HflHBi izobraževanje in kulturo so učenci in učitelji s Učenci trobilnega oddelka med nastopom.(Foto M. svojim nastopom počastili s programom kolektiv Kapus) in še posebej jubilante Upravne enote Trebnje, ob 18. uri pa so v Kulturnem domu nastopili Glasbena šola Trebnje je v decembru pripravi- učenci solisti tolkalnega in pihalnega oddelka ter la vrsto zanimivih nastopov, ki so popestrili kul- šolski pihalni orkester, ki ga vodi učitelj Boštjan turno ponudbo meseca v občini Trebnje. Dimnik. V petek, 7. decembra, so se učenci predstavili v predavalnici Centra za izobraževanje in kulturo Klubu tajnic in poslovnih sekretark Trebnjega in okolice. Glasbena šola Trebnje je sodelovala tudi pri organizaciji gostovanja učencev violončelistov Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane, ki so s profesorico Zdenko Kristl Marinič pripravili Božične koncerte za učence OŠ, GŠ in krajane. Koncerti so bili v petek, 14. decembra, ob 11.30 na OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu, ob 17. uri pa v predavalnici OŠ Treb- Učenci pihalnega oddelka na koncertu v kulturnem domu. (Foto M. Kapus) Opravičilo Uredniški odbor se opravičuje, ker je pri grafični pripravi decembrske številke prišlo do napačnih datumov v zvezi s prihodom dedka Mraza. Božični koncert v Šentlovrencu V sredo, 26.12.2001, je v Šentlovrencu cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Katje Jarm in organistke Majde Golob pripravil božični koncert. Odpeli so kar enajst pesmi, med njimi so zablestele prav črnske duhovne. Med odmorom se je pred- stavila tudi družina Steklasa. Zaigrali so na violino, violončelo in klavir. Še posebno pa sta se izkazali Katja Jarm na violončelu in Majda Golob za orglami. Kljub mrazu si je bilo vredno utrgati del večera in se prepustiti božični glasbi. Suzana Bajuk KINO TREBNJE - FEBRUAR 2002 PETEK 8/2-02-02 20.00 NEDELJA 10/2-02 17.00 KROKODIL DUNDEEIII PETEK 15/2-02 20.00 ŽENSKA ZA ZNORET NEDELJA 17/2-02 17.00 ČETRTEK 21/2-02 17.00 ATLANTIDA PETEK 22/2-02 20.00 HARRY POTTER NEDELJA 24/2-02 17.00 (pustolovski film) OTROŠKI ABONMA ČETRTEK, 14. februarja 2002, ob 17. uri v Kulturnem domu Trebnje, ZGODBA IZ MLINA (LG Jože Pengov iz Ljubljane) Božična kantata Mladi iz Dravelj, ki jih vodi Tadej Horvat, so v petek, 11. januarja v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Trebnjem izvedli Božično kantato. Tako se v Trebnjem praznično razpoloženje preko kulturnih prireditev nadaljuje v novo leto. ■mmmbHMM Prehrana krav molznic Krma predstavlja v prehrani krav molznic največji strošek, zaradi tega moramo strmeti za tem, da jo pridelamo čim kvalitetnejšo. Krma mora vsebovati vse potrebne hranilne snovi, ki jih potrebujejo krave molznice za vzdrževanje in prirejo mleka. Če v krmi primanjkuje določenih hranilnih snovi, oziroma so razporejene v nepravilnem razmerju, se ta posledica najprej odraža na nižji vsebnosti le-teh v mleku, večji primanjkljaj pa lahko povzroči padec mlečnosti. Krave molznice imajo zelo intenzivno presnovo in tako v eni laktaciji izločijo z mlekom dva in pol krat več suhe snovi, kot jo vsebuje njihovo telo. Veliko pozornost moramo posvečati tudi prehrani presušenih krav. Krave moramo pripraviti v primerno telesno kondicijo za telitev. To lahko učinkovito opravimo že v zadnjih mesecih laktacije. Take krave jedo krmo odlične kakovosti, sposobne so jo veliko pojesti, obenem pa imajo že nizko mlečnost. V žadnjih dveh mesecih laktacije krmimo nad normativi za njihovo mlečnost. S tem pridejo v presušitev že v kondiciji, ki jo pričakujemo ob telitvi. V presuši-tvi naj ne bi pridobivale na telesni teži in ne hujšale. Krmimo jih na nivoju vzdrževalnih potreb in potreb za rast plodu v maternici. To dosežemo tako, da krmimo velike količine sena in manjše količine koruzne silaže ali večje količine sena in do 10 kg dobre travne silaže. Slabe travne silaže lahko ob manjši količini sena pojedo krave več. Poleti, ko živali pasemo, jih pasemo na slabših površinah. Krave v tem času potrebujejo za razvoj plodu velike količine mikroelementov, vitaminov in določeno količino natrija, ne potrebujejo pa kalcija in fosforja zato jim moramo v tem času ponuditi mineralno vitaminski dodatek za presušene krave. Seveda pa moramo vedeti, da se povečane potrebe po kalciju in fosforju pojavijo takoj, ko krava pred telitvijo začne nastavljati vime. Takrat ji moramo že v obrok vključiti mineralno vitaminski dodatek za krave, ki so v laktaciji. Ko se približuje telitev, moramo poskrbeti, da bo vamp pripravljen na zauživanje velikih količin krme v obdobju po telitvi. Štirinajst dni pred telitvijo vključimo v obrok močno krmo, vendar ne več kot 1,5 kg. Takoj po telitvi imajo krave zelo velike potrebe po hranilnih snoveh in obdobje visoke mlečnosti je najbolj občutljivo za zdravje in nadaljnji potek mlečnosti. Konzumacijska sposobnost krav pa še ni dovolj razvita in narašča do 4 mesece po telitvi. Pogosto se zgodi, da kmetje takim kravam krmijo večje količine močnih krmil, na račun tega pa krave konzumirajo manj voluminozne krme. Posledica je zakisanje vampove vsebine ali aci-doza. Zato kravam takoj po telitvi prvi teden krmimo samo s polovico količine močnih krmil, ki jo dobivajo krave v polni laktaciji. Primankljaj hranilnih snovi pa krave nadomeščajo s črpanjem iz telesnih rezerv. Ob normalni prebavi se bo konzumacijska sposobnost večala in krave bodo že v osmih tednih po telitvi dobile dovolj hranilnih snovi za prirejo mleka iz voluminozne krme in močnih krmil. Preobilna oskrba krav z energijo v presušenem obdobju privede do preobilnega nalaganja telesnih maščob v organizmu živali. To lahko vodi do resnih motenj v presnovi po telitvi in do obolenj ter motenj v reprodukciji, ki jih opisujemo z izrazom “sindrom debelih krav". Pri teh kravah se pogosto pojavljajo težke telitve, pogostejši so tudi mastitisi, obolenja parkljev, reprodukcijke motnje, prebavne motnje in pojav ketoze. Debele krave ob telitvi močno shujšajo zaradi slabše sposobnosti za zauživanje krme. Vsebnost maščob v mleku debelih krav je ob prvi mlečni kontroli praviloma visoka, kasneje močno pade skupaj z zmanjšano vsebnosto beljakovin in verjetno tudi laktoze v mleku. Te motnje so pogoste takrat, kaadar krmimo presušene krave samo s koruzno silažo. Poleg preobilne oskrbe z energijo so presušene krave izpostavljene še eni nevarnosti, ki je vezana na oskrbo z rudninskimi snovmi - predvsem na oskrbo s kalcijem in fosforjem. Ker te krave ne izločajo mleka, imajo majhne potrebe po teh dvehelementih. Vsako dodatno krmljenje kalcija in fosforja z mineralno-vitaminskimi dodatki je odveč. Sposobnosti za iz- koriščanje kalcija iz prebavil in zlasti iz telesnih rezerv oslabijo pri preobilnem krmljenju v presušenem obdobju. Ko krava začne po telitvi izločati mleko, organizem krave ne more slediti povečanim potrebam. Krave zboli za t.i. poporodno mrzlico. Napake, ki se pojavljajo pri pokladanju močne krme, so tudi te, da rejci pričnejo krmiti močno krmo najprej in nato krmijo ostalo krmo. Tako se v vampu močno zniža kislost, kar ne vpliva dobro na prebavo. Priporočeno je najprej krmiti seno in silažo in šele nato močno krmo. Najpogostejše napake, ki se pojavljajo še na večini kmetij, so neusklajeni krmni obroki. Gre lahko za pomanjkanje enega ali več hranil ali za nepravilna razmerja med posameznimi hranili. V Obdobju zelenega krmljenja gre pogosto za pomanjkanje energije in presežek beljakovin. Mlada zelena krma vsebuje visok delež hitro razgradljivih beljakovin, ki se ob pomanjkanju energije ne izkoristijo, kar privede do nizke vsebnosti beljakovin v mleku. V jesenskem času pade tudi kakovost trave. Poleg sena moramo v obrok postopno vključevati voluminozno krmo. V zimskem času, ko je v obroku pretežno koruzna silaža, primanjkuje beljakovin. Koruzne silaže ne moremo krmiti kravam molznicam same, ker ima močno porušeno razmerje med beljakovinami in energijo, zato moramo pri krmljenju obvezno dodajati beljakovinske koncentrate, kot so soja, sončnice ali kakšno drugo beljakovinsko krmilo. Obrok koruzne silaže lahko dopolnimo tudi s kakovostno travno silažo. Skrbeti moramo tudi za pravilno razmerje rudninskih snovi, predvsem kalcija in fosforja. Vsem večjim rejcem tudi svetujemo, da se odločijo za Wends-ko analizo krme, na osnovi katere lahko sami izračunajo krmni obrok. V primeru, da tega ne znajo opraviti sami, lahko podatke posredujejo kmetijski svetovalni službi, ki jim bo svetovala pri izbiri krme in jim izračunala krmni obrok. Ana Moder, univ.dipl.ing.kmet. NASA DEDIŠČINA Livkova zidanica na Homu - etnološki spomenik (1) Vinogradništvo v Šentrupertu in okolici ima zelo dolgo tradicijo. V knjigi Zgodovina župnije Šentrupert Ivana Steklasa lahko izvemo, da je bilo vinogradništvo na goricah okrog Šentruperta razvito že v 16. stoletju. Kdaj natančneje so začeli saditi trto v teh krajih ni znano. Po doslej znanih podatkih se vinogradništvo v Šentrupertu in okolici prvič posredno omenja v arhivskih virih leta 1499, ko se omenja vinska klet ob nekdanjem obzidju župnijske cerkve v Šentrupertu. Listino z njeno omembo navaja France Baraga v svojem prispevku v knjigi Župnija Šentrupert, Zgodovinske osnove leta 1993. V začetku 17. stoletja so bili vinogradi razširjeni na skoraj vseh današnjih goricah okrog Šentruperta: v okolici Ravnika, v Drenovcu, na Okrogu, v Zabukovju, v okolici Drage, na Glavišah, na Stražberku, na Homu, na Ukenberku, na Velikem in Malem Cirniku, na Vihru, na Hrastnem in na Si-lovcah. Ob koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja se je obseg vinogradov v okolici Šentruperta še povečal (Zaloka, Drenovec, Migovca, Gorenje Zabukovje, Dolenji Apnenik, Srasle, Bržanov breg, Grič, Cerovec...). Kljub dolgi tradiciji gojenja trte pa je bilo vinogradništvo v Šentrupertu in okolici vseskozi bolj lokalnega značaja. Šentruperčani z vi- Najdaljša noč Članice aerobike smo tudi letos pričakale novo leto skupaj s svojimi družinami in prijatelji v obnovljenem Kulturnem domu Mokronog. Zbralo se nas je kar osemdeset. Po silvestrski večerji smo imele zanimiv novoletni program, v katerem smo sodelovali vsi udeleženci. Obiskal nas je tudi dedek Mraz in obdaril otroke. Po polnoči smo si ogledali čudovit ognjemet sredi trga. Čas je kar prehitro minil. Domov smo odhajali z željo, da nam bo tudi v prihodnje uspelo organizirati tako prijetna in nepozabna srečanja. Irena Florjančič nom nikoli niso na veliko trgovali. Nekaj več vina so v obdobju med obema vojnama pridelali na Okrogu in Homu. Vinogradništvo je lokalnemu prebivalstvu pomenilo dodaten vir zaslužka ob njihovi osnovni dejavnosti - živinoreji in poljedelstvu. Večji razvoj vinogradništva v teh krajih je onemogočala zelo razdrobljena struktura vinogradniških zemljišč. Prevladujejo vinogradi, ki obsegajo od 20 do 30 arov. Večji vinogradi od 1 hektarja so bili redki. Na takšnih malih vinogradih so kmetje lahko pridelali le manjše tržne viške, ki pa so jih v obdobju pred drugo svetovno vojno od njih odkupili lokalni gostilničarji. Navadno so tukajšnji kmetje pridelano vino hranili za čas težjih kmečkih opravil, drugače pašo pili jabolčnik in hruškovec ter pitjot (tako imenovano podaljšano vino iz tropin, vode in sladkor- ja) Do danes se je na goricah okoli Šentruperta ohranila bogata vinogradniška stavbna dediščina. Najstarejše in najpogostejše vinske kleti na goricah okrog Šentruperta so bili v preteklosti (približno do sredine 19. stoletja) leseni hrami zgrajeni iz bukovih in hrastovih brun (poloblic) ali plohov, ki so bili zmozničeni z lesenimi klini. V vogalih so zvezali bruna in plohe na lastovičji rep ali na brade. Hram je bil navadno eno ali dvoprostoren. V hram so vodila enokrilna vrata iz hrastovega lesa z lesenimi tečaji in kovano ključavnico. Vrata so bila narejena iz vertikalnih skupaj zbitih desk, na katere so bile z zunanje strani pribite tanjše deske, razvrščene v obliki romba ali ribje kosti. Hrami so imeli slamnato streho, ki je bila na obeh koncih slemena zaključena na čop. Nekatere hrame so zaradi varnosti pred požarom kasneje dodatno obzidali s kamnom. Primer takšnega hrama je Peterlinov hram na Malih Selih iz 2. polovice 18. stoletja ki sodi danes med najstarejše še ohranjene hrame na Dolenjskem. Mlajši tip vinske kleti predstavlja zidana vinska klet ali zidanica. Na obravnavanem območju se začne večja gradnja zidanic v drugi polovici 19. stoletja. Zidanice so različnih dimenzij. Tlorisna dimenzija in tipologija zidanice je bila odvisna zlasti od socialnega statusa lastnika. Manjši kmetje so gradili preproste pritlične enoprostorne zidanice, s tlorisom približno 4 x 4,5 metra. Praviloma so delno vkopane, s slemenom pa so orientirane pravokotno na plastnice. V osi daljše stranice imajo vhod v notranjščino skozi dvo-krilna lesena vrata. Z brega imajo vhod v podstrešje, kjer so navadni hranili kolje. Večji kmetje so gradili po tlorisu večje (7x5 metrov) pritlične in vrhklet-ne zidanice. Enonadstropne zidanice so izjema. Pritlične zidanice so bile zasnovane kot dvoprostorne stavbe: klet in prešnica. V prešnici sta imeli svoje mesto lesena stiskalnica za grozdje in miza s klopmi. Vrhkletni tip zidanice ima v pritličju vinsko klet, nad njo pa prešnico. Zidanice so bile zgrajene iz lomljenega kamna in so bile praviloma ometane. Vogale so imele zgrajene iz obdelanega kamna v obliki šivanega roba. Do začetka sedemdesetih let so bile v večini krite še s slamo. Redke zidanice so bile že pred drugo svetovno vojno krite z bobrovcem, opečnim ali betonskim zareznikom. Nepogrešljiv del vinskih kleti so vodnjaki - kapnice, ki so jih ob ali v stavbi zgradili v večji meri šele po drugi svetovni vojni. Do druge svetovne vojne so tukajšnji kmetje rabili vodo iz stoječih ali delno izvirčnih luž, ki so se nahajale po vinskih goricah, (se nadaljuje) Konservator ZVNKD Novo mesto Dušan Štepec, univ. dipl. etnolog in kult. antropolog ter prof. umet. zgod. Vabilo k sodelovanju Uredniški odbor se zahvaljuje za številne novoletne čestitke in si želi še vnaprej sodelovanja čim večjega števila občanov, ker bo naš časopis le tako lahko odražal utrip celotne občine. Prispevke za februarsko številko pri- čakujemo do ponedeljka, 4. 2.2002, na naslov: Glasilo občanov, Goliev trg 5,8210 Trebnje ali po elektronski pošti: glasilo-obcanov@trebnje.si Oglasi v Glasilu občanov 041/779 197, elektronska pošta: tomograf@siol.net Veseli december v Mokronogu Čas prednovoletnega pričakovanja in upanja smo v Mokronogu popestrili v nedeljo, 23.12.2001, z že tradicionalnim Živ-žavom. Glavni organizatorki, ga. Zvonimira Kostrevc in ga. Polona Kralj Zupančič, sta povezali niti s širšim krogom sodelavcev šole in vrtca. Mokronoški osmošolci so pod vodstvom razredničark, ga. Milene Kralj in ga. Kristine Bregar, pripravili zanimiv in bogat srečelov. Priprave so se začele že veliko prej, saj so učenci pridno izdelovali okraske in zbirali dobitke, ki so jih prispevale delovne organizacije in zasebniki širom Dolenjske. Še enkrat se jim prisrčno zahvaljujemo, saj je srečelov uspel, denar pa bomo osmošolci porabili za valeto ob zaključku šolskega leta. Organizatorki sta povabili pevca Sebastjana in D J Lovra, povabilu še je odzval tudi dedek Mraz, ki so se ga posebno razveselili najmlajši udeleženci prireditve. Med petjem in plesom so se obiskovalci lahko še polepšali v frizerski delavnici, v kateri je frizerka »pričarala« posebne barve, zvezdice, sploh vse, kar si je kdo zaželel. Za ohladitve in sprostitve smo delavci poskrbeli še z delom v drugih delavnicah. Obiskovalci so lahko slikali, izdelovali čestitke in okrasne predmete, reševali lažje in težje uganke, rebuse, anagrame ... Za vsakogar se je našlo kaj, kar ga je zanimalo. Živ-žav je lepo uspel in prav gotovo si obiskovalci še želijo podobnih prireditev. Marija Zagorc Tekmovanje za najlepšo brado Turistično društvo Mokronog vabi vse občane s poraščeno brado in njihove spremljevalce na družaben večer, ki bo v petek, 18.1.2002, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Mokronog. Tisti, ki se bodo odločili nastopiti v tekmovanju za najbolj simpatično brado, bodo za sodelo- vanje pogoščeni z brezplačno večerjo. Predhodne prijave zbira Turistično društvo Mokronog na štev. 031/232 938 ga. Irena Florjančič in v gostilni Deu na štev. 34 99 640, lahko pa se prijavite tudi neposredno pred prireditvijo pri ga. Ireni Florjančič. Vstopnine ni. DAEWOO m PSC KRM EU Marjan s. p. KIDRIČEVA 2 2A, 8210 TREBNJE TEL.: 07/ 34-81-450, 34-81-452; FAX: 07 34-81-463 AKCIJA: LANOSROMEO 5 VRAT L. 2000 OPREMA: KLIMA, SERVO, CENTR. ZAKL., EL. POMIK STEKEL, RADIO.. CEIMA SAMO 1.561.800,00 SIT. ALI (cca 6.990 EMU). /" ■ —i. Kmetijska zadruga Trebnje z.0.0. Prodajalne repromateriala: PC Stari trg Trebnje - tel. 3481 526. PC Mokronog - tel. 3498 163, Mirna-tel. 3435 120. Šentrupert-tel. 3435139, Dobrnič-tel. 3482 170, Velika Loka -tel. 3488 150. Veliki Gaber - tel 3488140, Žužemberk - tel. 3087 039, Vrtni center - tel. 3481 525, Tekstil-tel. 3481 515. Samopostrežni . ------- . 160, Diskont Tret | Januar j 3435 130, SP Vel -tel. 3498 -tel. tel. 3087 007, SP Ajdovec - tel. 3088 445. SP Hinje - tel. 3043 902. VSE IZDELKE GORENJE PRODAJAMO NA KREDIT TOM + 0% • VINOGRADNIŠKA ŽICA TUTOR-AL 2 mm 390,00 SIT'kg 2,5 mm 390,00 SfT/kg Na zalogi tudi ostala^ dimenzije! - 4 Zbiramo naročila za semenski ^ krompir! O ZBIRAMO NAROČILA ZA TRSNE CEPLJENKE! UGODNO! (6 MINERALNA GNOJILA NA ZALOGI PO PREDSEZONSKIH CEN/ O KRMNA KORUZA- 21'00 AGREGAT Castiegarden VSB 55/18 nazfvna. moč 17(30. W, Z2GV',5QHz,7,4A1 2000, obcfmfn, teža 25 kg, premičen * afnhranskfm generatorjem. Mere: V 8Q k Š 45 x G 60 c SADIKE SAD JA NA ZALOGU (otoma žaga STIHL 290 __/ SVV ■4,1 KM / 5,9 kg / 56,5 ccm . £2,9^ / meč 45 cm DARILO: 11 OLJA, DODA! VERIGA. KAPA STIHL Akcijske cene veljajo do razprodaje zalog. Nekatere slike so simbolne Pridržujemo si pravico do napak pri tisku. Leto XI/I. številka/15, januar 2002 m KRIŽANKA Lovec nas je obiskal Lovec Miro Huč nas je obiskal v vrtcu Čebelica Šentrupert. Pripovedoval nam je, kako lovci skrbijo za živali v gozdu, kako čistijo okolje. Pokazal nam je tudi lovsko opremo. Malčki pa so posebej z veseljem prisluhnili igranju na lovski rog, še posebej, ker so se nekateri potrudili in še sami zatrobili. Preživeli smo lepe trenutke. Z veseljem smo lovčevo pripoved tudi ilustrirali. Poslano risbico Špele Starič bo naš sponzor Štefan Pepelnak okviril, zato se lahko oglasite pri njem na Obrtniški 39 v Trebnjem ali ga prej pokličete na GSM 041 725 948. Berite, ljudje, le berite Matična knjižnica trebanjske Ijo, vendar je to večkrat zgolj teo-občine je velika ustanova z več retična predpostavka, zaradi kot tri tisoč člani in preko pet- preobremenjenosti glavnega deset tisoč enotami, pokriva ve- računalnika ali fantičev, ki želijo lik del občanov, vse od prvošo- igrati igrice. Trebanjska knji-larjev do upokojencev, in se ima žnica sodeluje tudi v internetni za pomemben center kulturnega izposoji - Cobissu. Ta način iz- dogajanja. Kar nedvomno tudi posoje je zelo dobrodošel, na je, vendar za znatno manjši krog žalost pa ga lahko le redki upo-članov, kot bi bila z bolj pri- rahljajo, oz. tisti, ki si lahko prilagojenim delovnim časom; s voščijo dva tisočaka za enkratno tem, da se trikrat na teden zapre izposojo, že ob štirih, od tega enkrat v Poleg tega kljub dobri za-petek, ter dela le eno sobotno loženosti, aktualnega branja je dopoldne na mesec, prepreči dovolj, so tudi revije o jadralskih mnogim zaposlenim, predvsem športih in konjih, manjka pa pa dijakom in študentom, ki smo nekaj naslovov kvalitetnih stro- med tednom v Ljubljani ali Mari- kovnih revij, ki so na voljo le v boru, dostop do knjig in onemo- več let starih izvodih. Delovanje goči vračanje knjižničnega gra- knjižnice, ki je pomemben vir in-diva. V prednovoletnem času je formacij, strokovnega gradiva in bilo opaziti spreminjanje že tako leposlovja, bi vodstvo morda lah-skrajšanega delovnega časa, po- ko bolj prilagodilo njenim upora-pravljeno pa ni bilo na papirju bnikom, da bo knjiga res služila na vratih, ampak samo pri iz- svojemu namenu, posojevalnem pultu, dve uri pa je vendar znatna razlika, vredna opozorila. Internet naj bi sicer bil na vo- »Knjiga je orožje... vzemi jo v roke.« B.Brecht NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno geslo križanke TRGOVINA TIKA ŽELI SREČNO NOVO LETO nam je do 4. januarja poslalo 205 reševalcev, izžrebali pa smo: Nevenko Drčar, Gomila 22, Mirna, Valentin Prosenik, Paradiž 4, Trebnje, Drganc Slavka, Podlog 12, Mirna Sponzor križanke Tika Trebnje bo izžrebane in avtorja križanke nagradil s praktičnimi nagradami. V današnji križanki pa vas vabi k sodelovanju Avtogalant, iz Novega mesta ki je za reševalce že pripravil presenečenje. Frizerski salon Milena Milena Huč iz Gor. Medvedjega sela pri Trebnjem je v Novem mestu odprla svoj frizerski salon. Ker se precej občanov vozi v šolo ali na delo v Novo mesto, vas prijazne frizerke Frizerskega salona Milena obveščajo, da je salon na Čitalniški 2, v neposredni bližini tržnice. Delovni čas od ponedeljka do petka je od 6. do 19. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure. Za dodatne informacije lahko tudi pokličete na tel. 07 33 74 870. Vabilo Vse, ki vas zanimajo vprašanja vzgoje, vabimo na predavanje dr. Antona Stresa z naslovom Vzgoja za vrednote, ki bo v trebanjski župnijski dvorani 22.1.2002 ob 19. uri. Župnijski urad Trebnje Oktet lipa in Intrade Oktet Lipa in zadarska kla- obiskovalce v trebanjski in pa Intrada, sta družno pri- šentruperski cerkvi, pravila vrhunski božični kon- Koncerta sta finančno pod-cert, s katerim so navdušili prla Bartog in Trimo. Gostilna Cugelj vas v novem letu vabi na malice in kosila. Poslovna kosila in večerje za zaključene družbe. Rezervirajte na telefonsko številko 07/30 44 44 2. Nudimo vam bogat izbor jedi po naročilu, divjačino in morske ribe. Naše geslo je: “NISMO POPOLNI, VENDAR SE TRUDIMO”. Gostilna Cugelj LJLJLJ Na I slovenskem g tržišču m domači izdelek . naj višje v /t kakovosti Avtogalant Ljubljana Ob potoku 10 Stegne 31 8000 Novo mesto tel:01/511-34-00 tel. 07/33 46 111, 112 e-mail: fax: 07/ 33 46 113 avtogalant@sint.net Geslo križanke 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 I Ime in priimek:.. Naslov:. Pohod na Ostri vrh 26. decembra 2001 Na Štefanovo se je kljub slabim vremenskim napovedim prebudilo, sicer mrzlo, ampak lepo praznično jutro, ki je kar vabilo, da se udeležimo 2. tradicionalnega zimskega pohoda na Ostri vrh. Tako se nas je ob osmih zjutraj, na Rdečem Kalu pri “Kresalu”, zbralo kar 110 pohodnikov in sicer vseh starosti, saj je najmlajši štel slabih pet, najstarejši pa kar oseminsedemdeset let. Pot nas je peljala po gozdni cesti nad Lazom, do brezna kraške jame Mala Vratnica, kjer smo si ogledali fotografije kapnikov iz njenih globin, nato pa naprej, še do Velike Vratnice, o kateri je znanih nekaj anekdot in legend iz preteklosti. Gozdna cesta je kmalu prešla v strmo pot, po kateri smo se povzpeli na Mali Vrh, od koder je lep pogled na Globodolsko dolino. Pot smo nadaljevali po gozdu navzgor in kmalu prispeli na 523 metrov visoki Ostri vrh. Po kratkem postanku pri “Piramidi”, ki je najvišja točka Ostrega vrha, smo se spustili nekaj metrov nižje, kjer smo se ob ognju malo pogreli, spekli klobase in si privoščili ostale dobrote, ki so se skrivale v nahrbtnikih. Kot se spodobi, smo ob harmoniki tudi zapeli in tako je čas kar prehitro minil. Okrog pol dvanajstih smo se po drugi strani spustili do lovske koče, kjer nas je čakal topel čaj in kavica, kmalu pa smo nadaljevali pot proti dolini, in po dobri uri hoje prispeli na izhodišče, na Rdeči Kal. Tako smo prijetno izkoristili praznični dan in tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Drugo leto pa nasvidenje, upajmo da še v večjem številu. Simon 1 -- S potepa po Turčiji Turkish airlines. “Please en-joy your flight” je rekla brhka temna stevardesa. In smo šli. Še preden je svet zajela fobija pred letali in talibani. Malo sem bila vseeno skeptična, moji cimri so prtljago poslali na drug konec sveta... V zraku sva premaknila uro za eno naprej in nekje sredi dneva padla v hrup in vrvež velikega mesta - Bizanca, Konstantinopla; Carigrada, Istanbula - kakor vam drago. Njegove ulice so kakor veletoki življenja, barv, vzklikov, vonjev in vtisi se vrstijo z neprizanesljivo naglico. Povsod je vse polno zagretih ponudnikov najrazličnejšega blaga, uslug in nasvetov. Še posebej okupirajo turiste in z velikima nahrbtnikoma na ramah nisva bila ravno »un-dercover« letoviščnika. Ja, tudi naju je »zapecal« nek tak »diler sob« in pravzaprav sva se znašla v kar prijetni in poceni »dou-ble room« sredi Sultanahmeta, ki je samo srce starega Istanbula. Takoj nato sva šla iskat Carigrad - po raznih caddesi-, carsi-, camii- in muzesi-jih. Vse, kar si zgodovinsko ali kako drugače velja ogledati, je relativno blizu; tisoč sedemsto let stara Aya Sofya je soseda Modre mošeje in Topkapi palače, ki je bila še vse do 19. stol. rezidenca sultanov, potem pa jo je zamenjala Dolmabahce Sarayi... V glavnem so vse te stavbe zdaj spremenjene v muzeje. Vendar je treba pravi Istanbul poiskati zunaj, med klepetavimi prodajalci preprog in turškega medu, na meniju kake male gostilnice, morda v mošeji, tik preden se vanjo začnejo zgrinjati muslimanski molivci, se v pristanišču pomešati med ljudi in se uglasiti na njihov ritem in glasnost ..., spiti raki j o ali dve, pa seveda čaj, ki ga pijejo in ponujajo na vsakem vogalu in ob vsakem času, se ustaviti in si vzeti čas za barantanje pri uličnih prodajalcih ali prizkušanje »turkish delighta«. Bazarji so sicer zanimivi, ven- dar zaradi strateškega slovesa precej dragi, razen če si star ameriški turist - dolarji palijo. Povsod. Po nekaj dneh sva z družbo ostalih »bekpekerjev« krenila vzdolž Marmornega morja in Egejske obale, pogledat Galipoli, kjer se je med 2. svet. vojno odvila tragedija za pol milijona avstralskih vojakov; Trojo, Pergamum in Efes, ki še ohranjajo spomin na grško - rimske čase. Tem bolj ko smo šli proti jugu, topleje je postajalo, dokler nisva nek večer zagledala (Mustafa Kemal, karizmatični vojskovodja in človek, na katerega je dobesedno nora vsa Turčija, razen morda kakšne zelo ortodoksne sorte muslimanov, saj je precej uspešno posodobil deželo, vpeljal latinico in dal ženskam volilno pravico) reformam, zaznamuje islam in njegova zgodovina; petkrat dnevno se z minaretov oglasi pesem iz močnih in nepovezanih glasov muezinov, ki oznanjajo Alaha, ženske so povečini zakrite, vsaj z ruto, v mošejah pa navadno od nog do GUINNESS VVORLD RECORDS CERTIFICATE The furthest distance swum is 3,004 km (1,866 miles) by Martin Strel (Slovenia) along the River Danube betvveen 25 June and 23 August 2000 Keeper of the Rscords GUINNESS VVORLD RECORDS LTD V decembru je Martin Strel iz Trebnjega prejel potrdilo o vpisu v Guinnessovo knjigo rekordov za svoj dosežek v letu 2000. Martin, srečno na poti k novim uspehom tudi v letošnjem letu! mooorjeee! Najprej v Marma-risu, ki ni nič drugačen, kot so vsa bolj ali manj mondena obmorska mesta z marino in tisoč restavracijami na obali... Slišala sva, da je zares lepo malo naprej, kjer so tiste glavne obale sredozemske idile, pa sva šla v Oludeniz, sicer mladinski žur kamp, kjer je septembra že bolj mirna in poceni nočitev. Ja, obale so zares »malo« drugačne, kot smo jih vajeni z našega Jadrana; velika čarobno modra voda in valovi, sredi katerih se počutiš kot majhna igračka narave. Splača se iti pogledat Metuljevo dolino, Fethiye in Kas, pa hišice na drevesih v 01ymposu. Nato pa zopet malo severneje odkrivat lunarne rdeče-rjave skale Ka-padokije, nenavadne pokrajine v osrednji Anatoliji. Početi pa se da tam še mnogo stvari, recimo spoznavati čare turške kopeli v Goremeju -dognan ritual umivanja, od vroče savne in drgnjenja klobasic popotniškega prahu s telesa, pa seveda masaže, vedno prekratke ... Ljudje so zelo prijazni in vedno pripravljeni pomagati, če se malo zgubiš; umirjen in hkrati razgret narod, ki ga še vedno, kljub Ataturkovim glave, sem in tja je srečati tudi kako gospo, vso zavito v črno ogrinjalo in moški so večinoma vsi obrezani - menda. V srednji Anatoliji leži turško glavno mesto, Ankara, kjer se nahaja Ataturkov mavzolej in muzej, sicer pa je povsem običajno, še celo manj ekzo-tično mesto ... Preskočila sva ves vzhodni, gorati del, ki je posebej pri domačinih deležen posebne naklonjenosti in obalo Črnega morja... sploh vsa Turčija je na gosto posejana z zgodovinskimi zanimivostmi, naravnimi čudesi in človeškimi skrivnostmi... šarmantna dežela turbanov, črnih obrazov in bleščečih nasmehov, letečih preprog in divjih taksistov, milijonov turških lir in stotinami trgovcev, pa uličih donerjev za lakotnike in trebušnih plesalk za lačne oči ... gostega jezika in ostrega pa-prikaša, starih palač in navdušenih novogradenj... in še in še in še česa. Vendar je bilo lepo spet iti nazaj v lepo, tako zelo zeleno Slovenijo. Malo hladneje je tu in čas teče malo hitreje, a saj si znamo tudi mi urediti počasne ritme in vroče miganje s po-Pkom-gule gule... Maja K KUD Emil Adamič Mokronog in Območna izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje objavljata razpis za 3. festival “(Ah), te orglice” Odvijal se bo v soboto, 2. februaija 2002, v dvorani kulturnega doma v Mokronogu. Na nastop vabimo: 1. igralce na diatonične (navadne) orglice 2. igralce na kromatične orglice Igralci lahko nastopijo kot solisti, v duetu, triu ali kvartetu, ob spremljavi enega (npr. kitara, klavir) ali več instrumentov. Program za nastop izberejo igralci sami, vendar naj časovno ne presega 5 minut. Željena je vsaj ena slovenska ljudska pesem. Pisne prijave za nastop na festivalu naj vsebujejo: • ime in priimek, starost ter natančen naslov • zasedbo morebitne instrumentalne spremljave • spored nastopa • opis za predstavitev (10-15 vrstic) Prijave pošljite do 21. januarja 2002 na naslov Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Trebnje, Kidričeva 2, 8210 Trebnje, ali po faxu na št. 07 348 12 51 ali elektronski pošti oi.trebnje@slkd.si. Informacije po tel. 07 348 12 50. Kontaktna oseba v Mokronogu je Stane Peček, tel. 07 349 92 88. Festival ni tekmovalnega značaja, čeprav ga bo spremljala strokovna komisija. Svoje vtise in mnenja bo nastopajočim posredovala po prireditvi. Udeleženci bodo prejeli priznanje za nastop. Organizatorje povabil k sodelovanju radijske in televizijske hiše, ki bodo, glede na prepričljivost nastopa, nekatere nastopajoče povabile v svoje oddaje. Organizatorji prevzamejo organizacijske in tehnične stroške pri izvedbi festivala in stroške prehrane (1 obrok) vseh nastopajočih. Vodja 01 JSKD: Za organizatorja: Mojca Femec, l.r. Stane Peček, l.r. Z------------------------------n Trgovina Pleskar, Trebnje, Majcnova 1 Tel. in faks: 07/ 34 61 680, 07/ 34 61 680 Nudimo vam: • pleskarski pribor • lazure in lake za les • lepila, lake za parket • silikone, purpene ter razna lepila • notranje in fasadne barve • fasadni material, stiropor • mavčnokartonske plošče in podkonstrukcijske profile • avtoličarski material POSEBNA PONUDBA - MEŠANJE • vseh konstrukcijskih barv za kovino • avtolakov • mešanje in polnjenje barvnih razpršilcev (spre- g jev) • notranjih in fasadnih barv in zaključnih ometov g Veselimo se vašega obiska!