GLASILO OBČINE DOMŽALE
19. december 2008 - letnik XLVIII, št. 15
»Posvoji punčko, reši otroka«
Šivala je deklica punčko
•••
Prostovoljke Univerze za tretje življenjsko obdobje, Društvo Lipa Domžale, so prav na Miklavževo, dan po slovenskem dnevu prostovoljstva, pripravile slovesno odprtje prodajne razstave punčk, izdelanih za UNICEF-ov program »Posvoji punčko, reši otroka« v Galeriji Domžale.
Prepolna Galerija Domžale je dokazovala, kako priljubljen je ta dobrodelni projekt, o katerem je na začetku prijetne slovesnosti spregovorila ena od prostovoljk, Mira Kavčič, ki je svoje povezovanje prireditve popestrila tudi z izjavami, ki so jih prostovoljkam sporočali kupci ali dobitniki punčk. Punčke in tudi nekateri fantki, ki so jih domžalske prostovoljke poimenovale Špele in Janko ti, so v Galerijo Domžale prinesli ljubezen, dobroto in željo prostovoljk pomagati otrokom iz celega sveta, saj nakup ene punčke zagotavlja denar za šest zdravil za vse otroke, ki zdravila potrebujejo.
(nadaljevanje na strani 5)
Občina Domžale in Godba Domžal
vabita na
Osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti
ter
tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale,
v petek, 26. decembra 2008, ob 19. uri, v halo komunalnega centra domžale.
Slavnostni govornik: Vinko Juhart, podžupan
Sodelujejo: Godba Domžale, dirigent Damjan Tomažin Solisti: Ana Jurca, flavta; Daniel Savnik, trobenta; Sanel Fazlič, tuba Gostja: Eva Černe, pevka Povezovalec: Jure Sešek
Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, vesel božič ter veliko sreče, zdravja ter zadovoljstva v letu 2009 vam želita Občina Domžale in Godba Domžale.
Občina Domžale in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale vas v petek, 26. decembra, ob 18. uri, vabita k slavnostnemu dvigu slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob občini Domžale.
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve objavlja
R A Z P I S
za posredovanje predlogov za podelitev priznanj Občine Domžale v letu 2009.
(stran 27)
OBČANI in OBČANKE OBČINE DOMŽALE,
vabimo vas, da se skupaj poslovimo od starega leta 2008 in si zaželimo srečno, zdravo in uspešno leto 2009.
Silvestrovanje na prostem bo v Športnem parku Domžale.
Z nami bo ansambel Leteči potepuhi. Za gostinsko ponudbo bo poskrbljeno. Župan bo skupaj s podžupanjo in podžupanom pred polnočjo tradicionalno delil kuhano vino.
Prve obiskovalce čaka presenečenje.
BOŽIČKOV SPREVOD V DOMŽALAH 23. decembra 2008 ob 17. uri
Sprevod bo potekal od Domžalskega doma po Ljubljanski in Kolodvorski cesti do ploščadi pred blagovnico Vele
Vabljeni!
Organizator prireditve: Beline, d.o.o Domžale Pokrovitelji: Občina Domžale, Domservis Domžale
OBČANI in OBČANKE OBČINE DOMŽALE,
v letošnjem letu smo poleg drsališča v zadnjih dneh starega leta v Športnem
parku Domžale pripravili novoletni sejem, ki se bo začel v soboto, 27. decembra, in zaključil predvidoma 31. decembra.
Pripravili smo bogato ponubo darilnih programov, domačih voščilnic, lesenih izdelkov in drugo. Pridružite se novoletnemu vzdušju v Športnem parku Domžale.
Vabljeni!
OBČANI in OBČANKE OBČINE DOMŽALE,
vabimo vas na novoletni bolšji sejem, ki bo v soboto, 27. decembra, in v nedeljo, 28. decembra,
ob drsališču v Športnem parku Domžale. Pripravili smo bogato ponudbo.
Vabljeni!
Prva številka v letu 2009 bo izšla 23. januarja, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 15. januar, do 12. ure.
»Novo leto je pred vrati, nas pozdravljati želi, ljube sestre in pa brati, pojd'mo mu nasproti vsi.«
(Ljudska kolednica)
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti iskreno čestitamo in želimo veliko topline v božičnih
praznikih ter srečnih, veselih, zadovoljnih in uspešnih dni v letu 2009.
Župan Toni Dragar Občinski svet Občine Domžale Občinska uprava Občine Domžale Uredništvo Slamnika
OBČINA DOMŽALE, ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV DOMŽALE in
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
vabijo na
38. NOVOLETNI KONCERT
Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik
Pridružite se nam
v nedeljo, 21. decembra 2008, ob 19. uri,
v Kulturnem domu Mengeš, v torek, 23. decembra 2008, ob 20. uri,
v Domu kulture Kamnik, v soboto, 27. decembra 2008, ob 20. uri v Hali komunalnega centra Domžale.
Solista:
Andreja ZAKONJŠEK KRT, sopran Matjaž STOPINŠEK, tenor Dirigent: Simon DVORŠAK
Povezovalka: Marta STARBEK POTOČAN
Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik, Kulturni dom Mengeš, Poslovalnica Kompas - Mercator Center Domžale
Območno združenje Rdečega križa Domžale obvešča, da bo
Krvodajalska akcija
v ponedeljek, 19., v torek, 20., in v sredo, 21. januarja 2009, od 6. do 14. ure, v Domžalskem domu, na Ljubljanski cesti 58 v Domžalah.
Hvala za vašo plemenito odločitev!
Težko atletski klub Domžale
Čestitamo za osvojena naslova ekipnega državnega prvaka in pokalnega tekmovanja Slovenije več na strani 23
Dragi bralci, drage bralke,
pred vami je zadnja številka Slamnika v letu 2008, praznična tudi zaradi številnih lepih želja in voščil ter napovedi prazničnih sprevodov in dogajanj. Tako se bomo lahko 23. decembra udeležili Božič-kovega sprevoda, v soboto, 27. decembra in nedeljo, 28 decembra, boste lahko v Športnem parku Domžale poleg drsališča obiskali bolšji sejem, v ponedeljek, 29. decembra, in v torek, 30. decembra, pa še novoletni sejem. Nato pa sledi napovedano silvestrovanje na prostem, ki bo prav tako v Športnem parku Domžale. Seveda nas poleg Občine Domžale na številne praznične prireditve vabijo tudi številna društva, med njim bi izpostavila tradicionalni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik. Dopisniki ste nas v tej številki Slamnika razveselili s številnimi voščili, ki smo jih, ravno zaradi zamudnikov, združili na strani 8 in 9. Pohvalimo se lahko, da sta kar dve dopisnici Slamnika izdali svoji knjigi za najmlajše. Prav tako pa lahko pohvalimo tudi naše težkoatlete, ki so po mednarodnih uspehih osvojili kar dva naslova državnih prvakov. Sedaj bi vam tudi sama voščila prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov ter seveda zdravo, uspešno in srečno v letu 2009! Verjamem, da je slišati voščilo navadno, vendar pa so želje mišljene za vse občane, dopisnike in druge bralce, tudi tiste, ki nas pridno prebirate tudi na spletni strani Občine Domžale.
Urednica
OBCINA DOMŽALE
Uradne ure Občine Domžale
Ponedeljek: od 8. do 12. ure Torek: od 8. do 12. ure Sreda: od 8. do 12. in
od 13. do 18. ure Petek: od 8. do 12. ure
IZ URADA ZUPANA
Investitorji v Občini Domžale
stran
2
Pogosto se pogovarjamo o realiziranih projektih, ko so ti že povsem zaključeni. Na Občini Domžale pa veliko energije in časa vložimo tudi v projekte, za katere se vam, dragi občani in občanke, zdi, da jim ne namenjamo pozornosti.
Ureditev Centra Domžal
Eden izmed takih projektov je prav gotovo tudi ureditev centra Domžal, za katerega želimo, prav tako kot vi, občani in občanke, da bi čimprej predstavljal predvideno središče občine. Z investitorjem smo vodili intenzivna pogajanja do začetka letošnjega poletja, dokler niso začeli ugotavljati dejstev o primernosti in donosnosti posameznih programov. To je za nas pomenilo ponovno pripravo dokumentov in obravnavo na Občinskem svetu Občine Domžale in s tem odložitev investicije v naslednja leta.
Za nas je hkrati s ponudbo novih vsebin pomembna tudi ureditev tekočega in mirujočega prometa. Pričakujemo, da bomo po novem letu ponovno začeli z intenzivnimi pogovori in v prvi polovici leta dosegli potreben konsenz.
Cestni križ
Z ureditvijo cestnega križa Luko-vica-Trzin in Dragomelj-Kamnik bomo razbremenili promet na Ljubljanski cesti v centru Domžal. Z zahtevami po ureditvi omenjenega križa smo se sestali s predstavniki DRSC ter na sestanku skupaj ugotovili, da v zadnjih 35 letih na omenjenih cestiščih ni bila izvedena nobena pomembna investicija. Župani občin, kjer naj bi potekal ta cestni križ, se bomo v najkrajšem možnem času sestali z novim ministrom, saj vsi ugotavljamo, da se je v zadnjih 30 letih količina prometa izredno povečala, ter da je potrebno temu prilagoditi tudi cestišča. Lahko pa se pohvalimo, da je bila obvozna cesta Trzin-Depala vas-Savska umeščena v plan in da se bo investicija začela takoj po odkupu zemljišč.
Vložišče
Ponedeljek: od 8. do 14. ure Torek: od 8. do14. ure Sreda: od 8. do 12. in
od 13. do 18. ure Četrtek: od 8. do 14. ure Petek: od 8. do 14. ure
Uradne ure župana
V primeru, da želite kratko srečanje z županom Tonijem Dragarjem, pokličite v Urad župana, gospo Vero Vojska, ki vam bo posredovala termin.
Občina Domžale
Seznam izvajalcev javnih služb
Avtocesta
V	Občini Domžale smo se ponovno sestali s predstavniki Darsa. V prvi vrsti potekajo pogajanja za širitev avtoceste - dodatni pas, za podaljšanje izvoznih in vhodnih pasov, ki so izredno kratki in so bili tudi že razlog za nalet oziroma prometno nesrečo.
V	proračunu Republike Slovenije so sedaj tudi sredstva, namenjena za ureditev AC priključka Študa. Predvidevamo, da bo potrebna dokumentacija pripravljena in bodo cestišča odkupljena leta 2009 ter da se bo z gradnjo pričelo leta 2010.
Nova športna dvorana
Na volitvah 2006 sem napovedal gradnjo nove športne dvorane, ve-dnar pa bo glede na investicijo v obstoječo Halo komunalnega centra potrebno ponovno pretehtati upravičenost napovedane investicije. V prenovljeni Hali komunalnega centra Domžale lahko sedaj organiziramo košarkarska srečanja na najvišjem nivoju, zato je moj predlog, ki bo viden tudi v prihodnjih predlogih proračuna, da damo prednost ureditvi športnih površin ob osnovnih šolah. V letu 2009 bo pripravljena tudi dokumentacija za gradnjo telovadnice ob Srednji šoli Domžale, ki bo predvidoma zaključena v enem šolskem letu.
Šole
Na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale je bil ustanovljen sklad za osnovne šole, ki je name-njem zagotavljanju dodatnih mest v osnovnih šolah. Glede na opravlje-
no raziskavo o potrebah kapacitet in šol v letu 2007 ter dodanih informacijah za celotno leto 2007 in prvo polovico leta 2008, smo začeli voditi razgovore za postavitev nove šole, predvidoma na Viru. Območje Vira je sedaj drugo največje naselje v Občini Domžale, pa vendar nima svoje šole - razdeljen je v štiri šolske okoliše. Prav tako se predvideva izvedba prizidkov na posameznih šolah, kot to kaže raziskava oziroma intenzivnost povečanja števila otrok na posameznih področjih občine.
Vrtci
V	letošnjem letu smo postavili temeljni kamen in začeli ^ z gradnjo osemoddelčnega vrtca Češmin. V decembru bomo izdelali načrte za vrtec v Preserjah, ki bo lahko sprejel tudi do šest oddelkov prve starostne skupine, za katero je največ povpraševanja. V naslednjih letih naj bi povečali vrtec Dragomelj, prizidali vrtec v Ihanu, zgradili vrtec ob OŠ Krtina in spremenili namembnost zemljišča ob OŠ Dob.
Ohranitev matične struge Kamniške Bistrice
V	letu 2008 smo, zaradi nepozornosti ali pa celo finančnih interesov posameznih lastnikov manjših elektrarn, ob drastičnem padcu struge Kamniške Bistrice doživeli »pomor« rib. Skupaj z Ribiško družino Domžale smo na ARSO dosegli dogovor, da bo določen minimalni in maksimalni pretok vode v matični strugi. To pomeni, da v primeru nizkega vodostaja odvzem vode ne bo dovoljen oziroma možen.
DEJAVNOST	KONTAKT / IZVAJALEC			
	naziv	naslov	javljanje napak	opombe
Oskrba s pitno vodo Odvajanje odpadnih in padavinskih voda Ravnanje z odpadki Pokopališka dejavnost	Javno komunalno podjetje Prodn ik d.o.o.	Savska 34, 1230 Domžale	tel: 01/729-54-30 in 01/729-54-60, fax: 01/729-54-50 e-pošta: info@jkp-prodnik.si	prijava napak vsak delavnik med 8:00 in 10:00
Javna razsvetljava, semaforji	Elektroinstalacije Milan Skočaj s.p.	Gajeva ul. 59, Preserje 1235 Radomlje	tel: 01/72-12-590 in 01/72-13-334, fax: 01/72-12-590 in 01/72-13-334 e-pošta: eis.skocaj@siol.net	prijava napak vsak delavnik med 7:00 in 15:00, nujne intervencije izven delovnega časa na tel. 041-618-288
Javne površine, občinske ceste	Grasto d.o.o.	Letališka 33, 1000 Ljubljana	tel: 01/72-95-430, 051-312-414 fax: 01/54-66-701 e-pošta: dusan.zorman@strabag.com	prijava napak vsak delavnik med 7:00 in 15:00
Čiščenje dimnikov	Energetski servis E.S. d.o.o.	Roška cesta 2a, 1000 Ljubljana	tel: 01/230-02-00 in 01/230-02-10 fax: 01/230-02-230 e-pošta: info@energetski-servis.si	vsak delavnik med 7:00 in 15:00, sobote med 6:00 in 12:00
Čiščenje odpadnih voda	CČN Domžale - Kamnik d.o.o.	Študljanska 91, 1230 Domžale	tel: 01/722-05-20 fax: 01/722-04-90 e-pošta: info@ccn-domzale.si	vsak delavnik med 7:00 in 18:00
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. • Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel.: 051 684 404
Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL 1 Člani uredništva JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL, VERA VOJSKA in DOMINIK JANEZ HERLE 1 Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektorica
NATAŠA VRHOVNIK JERIČ 1 Uredništvo glasila SLAMNIK je na
Ljubljanski cesti 61 v Domžalah
•	Uredništvo
HELENA URŠIČ tel.:722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si
•	URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je
potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
Os Kamniška Bistrica -zelena os
Velik obisk zelene osi Kamniške Bistrice nas še spodbuja (med 30.000 in 40.000 občanov in občank), da bomo nadaljevali z urejanjem komunalne infrastrukture. Predvsem pomembno bo za nas povezovanje z drugimi sprehajalnimi potmi, npr. Mengeškim poljem ter Šumberkom proti Dobu. Vse to bomo lahko dosegli s premostitvenimi objekti čez Bistrico.
Ohranjanje narave in njeno urejenje bo še naprej namenjeno vam, občankam in občanom za rekreiranje na prostem.
Neprofitna stanovanja
V	letu 2009 pričakujemo pričetek gradnje 50-60 neprofitnih stanovanj, saj smo imeli v letu 2008 na prednostni listi upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj skupaj 81 prosilcev, in sicer na listi A 75 in listi B 6. Po končanih postopkih je bilo dodeljenih 14 stanovanj, na listi A je bilo 11 upravičencev in na listi B trije. Z novimi stanovanji, ki jih bo občina gradila skupaj s soinvestitorjem, bo omenjeno nesorazmerje vsaj deloma odpravljeno.
Področje sociale
Na področju sociale v Občini Domžale sledimo projektu Unicefa - Mesto prijazno otrokom. Tako bomo v letu 2009 določili lokacije za varne točke in na posebnih tečajih v okviru Unicefa izobrazili posameznike, ki bodo prišli prvi v stik z otrokom oziroma mladostnikom, ki se bo zatekel k njim.
Ustanovljena sta bila tudi Odbor za varnost in Odbor za problematiko starostnikov.
Visoka šola ali fakulteta
V	zadnjem času je zelo velik interes izobraževalnih ustanov za vstop v Občino Domžale. Pričakujemo, da se bo za zanimiv program oblikovala politična volja in da bo šola umeščena v prostor na lokaciji Uni-verzale ali na kateri drugi lokaciji.
Gradnja parkov
V	svojem mandatu si prizadevam za ohranitev zelenih površin tudi znotraj centra Domžal. Tako smo že začeli z gradnjo Češminovega parka ter zaščitili Šumberk - pljuča Domžal. Zavzemali se bomo, da bodo te površine zaščitene in da tudi v prihodnje na njih pozidava ne bo
Farme Ihan
V letu 2013 poteče obstoječe oko-ljevarstveno dovoljenje in potrebno bi bilo vložili več milijonov evrov za ohranitev proizvodnje na obstoječi lokaciji, zato so že izrazili željo, da bi na območje Farm Ihan umestili drugo vsebino. V tem trenutku je za to območje predvidena kmetijska proizvodna dejavnost. V začetku pogovorov smo jasno definirali, da tu ne bo prišlo do stanovanjske gradnje. Obstaja pa več predlogov, med
njimi tudi gradnja nove industrijske cone.
V	tem trenutku zaprtje Farme Ihan manj vpliva na prebivalce občine, saj zaposluje malo delavcev iz okolice, v preteklosti pa je bila od podjetja finančno odvisna večina družin.
Vodooskrba
V	Občini Domžale zaključujemo s projektom Čista voda iz vsake pipe. Pripravljamo dokumetacijo za gradnjo vodovodnega omrežja do kmetije Čeh Kolovec, do Tabora nad Ihanom, Zaboršt pri Selu. Našli smo tudi racionalnejšo napeljavo omrežja na Goropeče.
Ugotavljamo, da nam vrtine na Ko-lovcu zagotavljajo kvalitetno vodo in v zadostnih količinah.
Smeti v letu 2008
V	letu 2008 je bilo zelo veliko povedanega in zapisanega na temo novega sistema zbiranja, odvoza in deponiranja smeti. Konec leta smo začeli z ločenim zbrianjem bioloških odpadkov in bili že v prvem mesecu nadpovprečno uspešni. Ločeno zbrane biološke odpadke po gospodinjstvih zbira JKP Prodnik, ki jih v zbirnem centru preda izvajalcu v predelavo. Druge mešane odpadke deponiramo na deponijah v Logatcu in Celju.
Kljub uspešni ureditvi sistema odvoza smeti pa se v Občini Domžale še vedno nismo odpovedali Deponiji Dob 2.
Reforma občinske uprave
V	letu 2008 smo izvedli reformo Občinske uprave Občine Domžale.
V	novem Oddelku za investicije Občine Domžale smo združili zaposlene, ki so znotraj posameznih odelkov vodili investicije. Ocenjujemo, da so sedaj veliko bolj pregledne, zaposleni pa jih lažje nadzorujejo, saj niso razpeti med vodenje investicije in uradniškim delom.
Nov Odlok o krajevnih skupnostih
V	letu 2009 pripravljamo tudi nov Odlok o krajevnih skupnostih, ki bo bolj natančno in pregledno določil delitev pristojnosti med občino in krajevnimi skupnostmi.
Vračanje vlaganj v telekomunikacije
V	Občini Domžale smo zadovoljni z izvajanjem dela na področju vlaganj v telekomunikacije. Tako v prvi fazi, ko smo ugotavljali število upravičencev (skupaj 3026 upravičencev), kot sedaj po drugi fazi, ko je bila sprejeta odločitev o višini vrnjenih sredstev ter formuli vračanja vloženih sredstev.
Vrnjeni zneski so odvisni od vloženih sredstev: od 40 pa tudi do več kot 1000 evrov.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
stran
3
w
Čarobni
predpraznični
čas
Čas, ko se leto izteka, ni le čas nakupovanj pred bližnjimi prazniki, hitenja med polnimi nakupovalnimi centri in iskanja najlepšega darila. Je tudi čas in priložnost za pogled na pretekle dni, za premislek, ali smo s tem, kar so prinesli, zadovoljni, ali bi kazalo energijo in znanje usmeriti k drugim ciljem in izbrati drugačne poti, da bi jih dosegli.
Praznični mesec december je zagotovo najbolj čaroben za naše najmlajše: trije dobri možje tekmujejo med seboj, kdo jim bo prinesel več veselja. Priložnost za veselo, varno in spodbudno preživljanje otroštva pa naj traja vse leto. Takšne pogoje si prizadevamo omogočiti v Občini Domžale, ki želi postati otrokom prijazno Unicefovo mesto. Smo eno tistih slovenskih območij, kjer veliko število otrok presega običajni delež, smo po tem kriteriju mlada občina, ki se mora zato še posebej potruditi, da bo zadovoljila potrebe in želje otrok in njihovih staršev. Tudi zaradi dosedanjih zaostankov. Dva vrtca smo pričeli graditi, kar 14 oddelkov, kar je več kot dvakrat toliko v zadnjih 14 letih. Gradnja prvega zares že teče, za drugega končujejo načrte. Sredstva, potrebna za njuno izgradnjo, so velika, presegajo zmožnosti proračuna dveh let, zato smo najeli kredit oziroma bomo plačevali najemnino kar nekaj naslednjih let. Tri nove, začasne, oddelke bomo takoj po praznikih odprli v šoli in vrtcu v Dragomlju. Verjamem, da starši otrok, ki čakajo na sprejem, to že z nestrpnostjo pričakujejo. Hvala jim za sodelovanje in potrpežljivost, hvala pa tudi šoli in vrtcu v Dragomlju, oba zavoda sta z izjemno naklonjenostjo podprla idejo in tako prispevala k ublažitvi stisk staršev septembra odklonjenih otrok. Žal za podobno rešitev v Ihanu še vedno ni soglasja staršev otrok, ki bi morali zamenjati prostore, da bi v vrtčevsko igralnico lahko namestili 14 malčkov. Morda bo praznični čas, ki je tudi čas, ko ne mislimo le nase in svoje »pravice«, zmehčal njihove trde odločitve. Tudi za ta del občine pripravljamo povečanje zmogljivosti za predšolsko vzgojo. Ker je vrtec montažen, je ideja dograditi ga na enak način, z dodatnimi 5 ali 6 oddelki. Potrebe po prostoru za vrtec niso le trenutne, podatki kažejo, da bi v naslednjih 10 letih potrebovali vsaj 5 dodatnih igralnic, ki bi jih bilo moč uporabiti tudi kot učilnice, ko bodo ti otroci vrtec prerasli.
Šolski prostori niso doživeli pomembnih sprememb, pripravljamo pa študije o tem, kje bodo širitve najprej potrebne. Zagotovo je to telovadnica pri Srednji šoli Domžale, ki bo zrasla naslednje leto, pa tudi kar tri osnovne šole nujno potrebujejo širitve, prav športne površine že sedaj ne zadoščajo normativom.
Za prijazno bivanje so prostorske zmožnosti eden od pogojev, naslednji pa so vsebine, življenje, ki v teh prostorih teče. Na številne načine, z različnimi spodbudami se za to trudimo. Ponujamo (skoraj) brezplačno drsanje, pa kopanje v našem bazenskem kompleksu, obnavljamo otroška igrišča in gradimo nova v okoljih, kjer jih še ni. Na športne površine, namenjene rekreaciji in vrhunskemu športu vabimo občane vseh starosti ne le z vrhunskimi tekmovanji, pač pa s prireditvami, kot so bile v tem letu Veter v laseh in Z glavo na zabavo. Mnogo sredstev namenjamo Knjižnici Domžale, ki je zares postala tretji prostor (poleg doma in šole/službe) prijetnega druženja, Kulturnemu domu Franca Bernika, ki premišljeno zadovoljuje potrebe še tako zahtevnega potrošnika kulture. Žal (še) nismo uspeli oživiti kina v domači dvorani, smo pa zato rade volje poskrbeli za promocijo brezplačnega prevoza, ki na stroške Ljubljanskih kinematogarfov prevaža Domžalčane v ljubljansko filmsko Meko. Številna kulturna društva, ki jih podpiramo, materialno in moralno, ponujajo neizmerne možnosti kulturnega ustvarjanja slehernemu občanu. Za generacijo v tretjem življenjskem obdobju, za njihovo aktivno preživljanje prostega časa, skrbijo Lipa, univerza za tretje življenjsko obdobje, s številnimi aktivnostmi, pa samopomočne skupine in društva upokojencev. Zavedamo se pomena njihovih aktivnosti, zato jih podpiramo in jim omogočamo delovanje.
Zahvala za uspehe na področju športa, kulture in na polju vzgoje in izobraževanja gre številnim profesionalnim delavcem in množici prostovoljcev, ki sledijo cilju delati v skupno dobro, ker nam bo potem lepo tudi vsem posameznikom.
In praznični čas je čas tudi za zahvale, ki jih izrekam vsem, ki kakorkoli prispevate k razvoju in napredku naše občine, tega našega prostora, ki mu s čim večjim sodelovanjem vseh določamo smeri razvoja, kjer zmagujejo hotenja, kot pravi naš že skoraj pozabljeni slogan. Morda se zdi, da so koraki napredka, rezultati hotenj, šibki, majhni, prepočasni, morda tudi kakšen v napačno smer. Zagotovo pa so nekateri, s katerimi se lahko ponašamo in jih v zgornjem besedilu najdete in prepoznate.
Naj vam čarobni praznični čas prinese drobna zadovoljstva, lepa, nepozabna doživetja v krogu ljudi, ki jih imate radi, vaših najbližjih, prijateljev, sodelavcev, sosedov. V letu, ki prihaja, vam želim obilo zdravja, priložnosti za uresničitev ciljev in idej ter energije, da jih boste izpolnili.
Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja
j»'-' — jI. J*V. v >* . yv
E /i "t " '
V Občini Domžale nadaljujemo s prenovo Pokopališča v Domžalah
V letu 2008 smo zaključili gradnjo nove dovozne poti in parkirnih mest, v letu 2009 pa načrtujemo nadaljevanje projekta - ureditev mrliških vežic, poslovilnega odra, nadstreškov ter dodatno ureditev notranjega dela pokopališča za raztros in anonimne pokope. V prihodnosti je predvidena tudi povezava starega in novega pokopališča.
Intenzivno poseljevanje v Občini Domžale je prineslo manko družbene infrastrukture, ena od pomembnejših je bilo tudi pokopališče v Domžalah. Po začeti širitvi na območje novega pokopališča je postala infrastruktura ob pokopališču sčasoma premajhna. Po
izdelavi projekta za prenovo pokopališča je bila zaradi visokega finančnega vložka predvidena postopna prenova.
V	letu 2008 smo tako uredili dovozno pot s parkirišči, kar je bilo med občani in občankami zelo pozitivno sprejeto.
V	nadaljevanju je za urejanje pokopališča potrebno pridobiti potrebno dokumentacijo za dograditev mrliških vežic, kar zahteva spremembo prostorskih aktov. Pričakujemo lahko, da bodo postopki zaključeni v aprilu oziroma maju. Nato začnemo s postopki za pridobivanje gradbenega dovoljenja in predvideno gradnjo v drugi polovici leta 2009. Za omenjene
posege dograditve mrliške vežice s servisnim delom in čajno kuhinjo, graditve poslovilnega odra in zasaditev hortikulturne ureditve, ki bo omejevala pogled in hrup iz parkirišč, je v Proračunu Občine Domžale za leto 2009 rezerviranih 150.000 evrov. V leto 2009 pričakujemo, seveda glede na razpoložljiva finančna sredstva, tudi postopno ureditev notranjega dela pokopališča s posebnim delom za raztrose in anonimne pokope.
V nadaljevanju je predvidena tudi povezava starega in novega pokopališča. V projektih, ki so v tem trenutku predstavljeni to pomeni gradnjo nadvoza nad železniško progo in navezavo na obzidje starega pokopališča. Za realizacijo omenjenega projekta je poleg finančnih sredstev potrebno doseči tudi dogovor z lastnikom starega pokopališča. Na Občini Domžale pričakujemo, da bomo uspešni in tako zaključili projekt skupnega pokopališča Domžale v prijetno celoto.
Občina Domžale
Kamniška Bistrica dobiva še
privlačnejšo podobo
Ob Kamniški Bistrici je bila do konca oktobra v občinah Domžale in Kamnik postavljena večina počivališč za sprehajalce, kolesarje in druge obiskovalce, ki se radi ustavljajo ob tej prijetni
Pri projektu postavitve počivališč in igrišča v Domžalah sta s strani Občine Domžale sodelovala Janez Bizjak in Andreja Sever ter mag. Marta Vahtar
kot zunanja sodelavka in vodja razvojne ideje Kamniške Bistrice kot zelene osi regije. V Domžalah so se lotili projekta še celoviteje, zato so vključili k počivališčem tudi posamezne aktivnosti za ureditev okolice teh rekreacijskih točk. Otroci so se zagotovo razveselili tudi dveh novih igrišč.
Občini sta omenjeno opremo postavili s pomočjo pridobljenih evropskih sredstev za regionalni razvoj iz naslova projekta Trkamo na vrata dediščine. S tem pridobiva Kamniška Bistrica kot zelena os regije pomembno infrastrukturo, ki bo v prihodnje še nadgrajena v skladu z vizijo razvoja. Vabljeni, da se ob prvi priložnosti tudi sami podate ob Kamniški Bistrici navzgor ter omenjena počivališča tudi preizkusite.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Prevoz otrok v Bišče
V mesecu novembru se je po imenovanju na 22. seji Občinskega sveta Občine Domžale sestal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Domžale in na svoji seji obravnaval tudi varnost otrok na šolski poti iz Bišč v Osnovno šolo Dragomelj. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je odsek ceste Bišče-Pšata opredelil kot nevaren in podal predlog, da se za dogovorjeno šolsko pot organizira prevoz šolarjev, ki se ga financira iz proračuna Občine Domžale.
Osnovna šola Dragomelj nas je obvestila, da so že začeli s postopkom javnega naročila izbire izvajalca ter da uspešno sodelujejo tudi s starši. Novo organiziran prevoz je začana rešitev in Občina Domžale bo nadaljevala s svojimi prizadevanji, da zagotovi varno pot v šolo z ustrezno ureditvijo cestišča, ki se bo zaradi visokega finančnega vložka urejal fazno. V prvem delu se predvideva ureditev cestišča z ustreznim odvodnavanjem, pločnikom in javno razsvetljavo od mostu Pšata do potoka Gobovšek. Občina je že začela s postopki za pridobivanje ustrezne dokumentacije in predvidevamo, da bi z investicijo, ob ugodnem pridobivanju zemljišč in rebalansu proračuna, lahko začeli že
v letu 2009. Zgradili bomo dva odseka: 250- in
150-metrskega, za ureditev v naslednjih letih pa bo ostalo še približno 1 km cestišča. Po končani gradnji bomo ponovno preverili, ali je šolska pot še lahko opredeljena kot nevarna. Z urejeno varno šolsko potjo bodo ustvarjeni pogoji za varno vključevanje šolarjev v promet in pridobivanje ustreznih znanj in izkušenj, ki jih kot udeleženci v prometu potrebujejo.
Občina Domžale
INTERVJU
stran
4
v	_
Zupan občine Domžale Toni Dragar
Čaka nas gradnja šol in vrtcev
Ob prehodu v novo leto 2009 smo se o načrtih za prihodnje leto pogovarjali z županom To-nijem Dragarjem. Skupaj smo pregledali realizirane projekte v letu 2008 in napovedi za leto 2009. Pogovarjali smo se o težavah pri zagotavljanju družbenega standarda, predvsem o pomanjkanju javne infrastrukture, pogojih za kulturne, izobraževalne, športne in socialne dejavnosti, kakor tudi o ustvarjanju pogojev za podjetništvo.
Nadzorni odbor je javne finance ocenil kot stabilne in transpa-rentne. Bi kaj posebej izpostavili?
Nadzorni odbor je res pohvalil poslovanje in sodelovanje z Občino Domžale. V letu 2008 bi izpostavil zaključek dvoletnega financiranja prizidka ob OŠ Dob in adaptacije šole ter gradnje telovadnice ob šoli v Ihanu. V 3. fazi dograditve je Hala komunalnega centra, ki se bo financirala tudi v prihodnjem letu.
Za izvedbo potrebne družbene in komunalne infrastrukture se bo občina tudi zadolžila.
V	Občini Domžale smo aktivni tudi na prihodkovni strani, v pridobivanju državnih in evropskih sredstev. Občina je uspela pridobiti sredstva za projekt Trkamo na vrata dediščine, potegujemo pa se še za sredstva za Kamniško Bistrico - zeleno os, za Češminov park, ter skupaj z drugimi zaniteresira-nimi občinami, za izgradnjo mrežnega podjetniškega inkubatorja. Uspešni smo bili tudi pri pridobivanju državnih sredstev, kjer je Zavod za šport in rekracijo uspel pridobiti sredstva za sofinanciranje gradnje športnih objektov.
V	prejšnjem letu je bil ustanovljen Programski odbor za pripravo razvojne strategije Občine Domžale. Ali so ugotovitve odbora že vidne? Programski odbor za pripravo razvojne strategije Občine Domžale je bil ustanovljen zaradi vse hitrejše poselitve, da bi pripravil srednjeročno strategijo Občine Domžale. Ta strategija je danes že deloma vidna v proračunu Občine Domžale za leto 2009. Velik poudarek strategije je v zagotavljanju družbene infrastrukture. V letu 2007 je bila opravljena raziskava za ugotavljanje potreb kapacitet v vrtcih in šolah. Tudi druga področja se sedaj urejajo sistematično, npr. otroška igrišča ob šolah in v naseljih ...
Govorila sva o najmlajših, zato me zanima, kako je s kapacitetami v vrtcih v Občini Domžale? Kdaj bo dovolj prostih mest?
Težko je napovedati, kdaj bo dovolj prostih mest. V letu 2008 smo v Občini Domžale postavili temeljni kamen za gradnjo enote Češmin, vendar se zavedamo, da ta hip primanjkuje še 12 oddelkov. V letu 2008 bomo zaključili z začasno ureditvijo 3 dodatnih oddelkov v OŠ Dragomelj in vrtcu Dragomelj. Naslednje leto pričakujemo zaključek gradnje enote Češmin in začetek gradnje 8-oddelčnega vrtca v Preserjah. Raziskava je pokazala, da bomo v naslednjih štirih letih potrebovali
še nekaj oddelkov, zato se intenzivno pogajamo še za ureditev 10-oddelčnega vrtca v KS Dob ali KS Krtina in za dograditev vrtca v Ihanu.
Lahko pričakujemo, da se bo pomanjkanje prostora preneslo iz vrtca v osnovne šole?
Če se ne bi pripravili danes za jutri, prav gotovo. V Občini Domžale zato načrtujemo investicije v šolski prostor. V ospredju so adaptacije in dozidave osnovnih šol Dob, Rodica in Domžale. Prav tako smo načrtovali gradnjo dodatnih površin za športno vadbo. Za povečanje kapacitet in drugih potrebnih površin ob šolah smo v letu 2008 ustanovili Sklad za osnovne šole, iz katerega bomo črpali sredstva za investicije v adaptacije, dozidave, izgradnje novih kapacitet in prostorov osnovnih šol. V novih prostorskih aktih Občine Domžale razmišljamo tudi o umestitvi lokacije za gradnjo nove osnovne šole.
V Občini Domžale so osnovne šole zelo aktivne in mladim ponujajo številne možnosti za preživljanje prostega časa in razvoj lastnih interesov. Vseeno pa se lahko zgodi, da otrok potrebuje dodatno podporo in ponudi jim jo Center za mlade Domžale.
Poleg osnovnih šol mladim ponujajo različne dejavnosti tudi društva, kot so planinci, taborniki in drugi. Seveda je za vse mlade, ki se na center obrnejo, pomembna njihova individualna, zaupna obravnava. Ta osebna obravnava je med mladimi zelo dobro sprejeta.
Poleg tega je Center za mlade Domžale, ki ga sestavljajo aktivni posamezniki, ravno v tem obdobju uspešno zaključuje enega izmed mednarodnih projektov. Za leto 2008 pa lahko rečemo, da je bilo zaznamovano z osveščanjem o aktivnem preživljanju prostega časa in preprečevanju vseh oblik zasvojenosti. V letu 2009 bo center prevzel tudi vodenje novega Unicefovega programa Varnih točk in Lokalne akcijske skupine za preprečevanje odvisnosti (LAS).
Sedaj sva se dotaknila mladih, poseben del družbe, ki nosi številne izkušnje in znanja, pa so tudi starejši. V Občini Domžale so se aktivni posamezniki združili v Univerzo za tretje življen-sko obdobje. Kako bo v letu 2009?
Nadaljevali bomo z aktivnostmi za ustvarjanje možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, kot so zagotavljanje sredstev za najem prostorov in delovanje Lipe, univerze za tretje življensko obdobje in ostalih združb ki se ukvarjajo z aktivnimi staro stnikimi. Hkrati bomo spodbujali povezovanje organizacij, združenj in društev starostnikov in medgeneracijsko druženje. Ustanovljen je bil tudi Odbor za problematiko starostnikov.
Pripravljamo dogovor s potenci-lanim investitorjem za izgradnjo oskrbovanih stanovanj, kapacitet institucionaliziranega varstva, prostorov za dnevni center in dnevno varstvo. Glede na po-
manjkanje tovrstnih prostorov bomo predlagali še nekaj novih lokacij za izgradnjo morebitnih novih objektov.
V programu kulture za leto 2008 in tudi 2009 je bilo posebej izpostavljeno področje ohranjanja kulturne dediščine, tudi z organizacijo Mestnega muzeja Domžale. Kako daleč so te aktivnosti?
Intenzivno priseljevanje narekuje lokalni skupnosti še intenzivnejše izvajanje aktivnosti za oblikovanje občutka »pripadnosti« lokalni skupnosti. V tem trenutku sta pomemben povezovalni element šport in kultura, pripravljen je tudi program za ohranjanje in varovanje kulturne dediščine. S proračunskimi sredstvi bomo omogočili postopno ustanavljanje Mestnega muzeja, ki bo predstavljal različne zbirke (slamnikarska in rezbarska) ter skrbel za odkup posameznih predmetov kulturne dediščine našega območja in vzgojo za ozaveščanje pomena kulturne dediščine za narodno identiteto.
Znotraj programa kulture v Občini Domžale zelo dobro deluje tudi Knjižnica Domžale. Zakaj menite, da ima Knjižnica Domžale tako veliko branost? Knjižnična dejavnost je v Občini Domžale zelo dobro razvita, za izjemno modro se je izkazala postavitev knjižnice v nakupovalni center. Velik del k nadpovprečnemu obisku prispeva subvencionirana članarina, pa tudi uvajanje novosti, npr. lupa za slabovidne, organizirani tečaji za uporabo interneta in možnost brezplačne uporabe svetovnega spleta, bralna značka za starejše, zgodba iz knjižnice, točka za vseživljenjsko učenje, številne prireditve, predavanja, razstave ...
Veliko sva govorila o kulturi, dotaknila pa bi se rada še osrednjega zavoda za kulturo in njegovih aktivnosti. Javni zavod Kulturni dom Franca Bernika je naš osrednji kulturni zavod in bo v tudi v naslednjem letu nadaljeval z gledališkimi in glasbenimi programi, razstavami v galeriji in z novostjo prejšnje sezone, jazzom v Galeriji Domžale, ki je bil zelo dobro obiskan.
Zaradi prostorske stiske in vse večjega povpraševanja po kulturnih vsebinah bo v letu 2009 opravljena obsežna raziskava o željah in potrebah občanov. V raziskavi bomo opravili analizo potreb po gradnji kulturnega centra z več dvoranami, galerijo itd.
Občina Domžale sodeluje še pri financiranju aktivnosti kulturnih društev in izvedbi nekaterih tradicionalnih prireditev.
Pomemben del posameznikovega življenja predstavlja tudi
zdravstvo. V Občini Domžale ste v zadnjem letu v Slamniku objavili kar nekaj razpisov za nove zdravstvene programe.
Žal moram reči, da Občina Domžale kot lokalna skupnost nima direktnega vpliva na število zdravnikov, zobozdravnikov in specialistov. Čeprav Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije nenehno opozarjamo na povečanje števila prebivalstva, ki za zagotavljanje kvalitetne zdravstvene oskrbe zahteva tudi povečanje števila zaposlenih zdravstvenih delavcev. Do sedaj smo uspeli zagotoviti dva dodatna programa zobozdravnika, 0.5 programa ginekologinje, en program družinske medicine ter dva urgentna tima s strani zdravstvenega zavarovanja. Občina Domžale še naprej sofinancira nekatere preventivne programe, npr. logopeda, specialnega pedagoga, mamografijo, preglede prostate, cepljenje proti klopnemu meningitisu in v zadnjem letu tudi t. i. nadomestno urgenco.
i
i
Ob
zdravstvu sta prav gotovo pomembna tudi šport in rekreacija. Na področju športa v Ob-
Domžale deluje Javni zavod za šport in rekreacijo Domžale, ki je s finančnimi sredstvi Občine Domžale in države v letu 2008 dokončal 3. fazo celovite ureditve Hale komunalnega centra. Občina bo v sodelovanju z zavodom še naprej zagotavljala primerne pogoje za rekreacijo oziroma aktivno preživljanje prostega časa občanov, npr. ugodne cene kart za letno kopališče in drsališče. Zavod bo po opravljenih investicijah na kopališču in ureditvi nove trim steze nadaljeval tudi z urejanjem Športnega parka Domžale in gradnjo otroških igrišč.
Gospodarstvenike prav gotovo zelo zanima, v kateri fazi je gradnja Industrijsko-poslovne cone Želodnik.
Projekt izgradnje Industrijsko-po-slovne cone Želodnik se nadaljuje in v letu 2009 se bo predvidoma začelo s komunalnim opremljanjem. Gospodarstvo oziroma podjetništvo je področje, kjer so bile občinam vzete vse pristojnosti za njegovo spodbujanje. Zakonsko dovoljene spodbude so vezane zgolj na zagotavljanje prostorskih in komunalnih pogojev.
Občina Domžale bo še naprej spodbujala aktivnosti Podjetniškega centra Domžale, ki se je v letu 2008 pridružil Tehnološkemu parku Ljubljana. Prav tako želimo skupaj s Tehnološkim parkom vzpostaviti Podjetniški inkubator, v dogovoru z njimi pa bomo v novi coni Želodnik organizirali tudi Tehnološki park.
Veliko uskaljevanj in pogovorov je v letu 2008 potekalo v zvezi z deponiranjem komunalnih odpadkov. Kako sami gledate na nov sistem odlaganja, zbiranja in odvoza smeti?
V	letu 2008 smo začeli z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov iz gospodinjstev, ki se je že v začetnem mesecu pokazalo kot zelo uspešno - zbranih je bilo 100 ton ločeno zbranih odpadkov. V letu 2009 bomo nadaljevali z začetim ločenim zbiranjem, hkrati pa pripravili še nekaj sprememb, ki bodo vsem, ki ločeno zbirajo biološke odpadke in odlagajo druge odpadke na ekoloških otokih, prinesle nekaj finančnih ugodnosti.
Pri urejanju mestnega jedra je danes vse bolj pomembno tudi urejanje parkov in zelenic. Kako je z načrtovanjem in urejanjem zelenic v Domžalah?
V	prvi izvedbeni gradbeni fazi je Češminov park, prav tako nadaljujemo z urejanjem sprehajalnih poti in otroških igrišč ter rekreacijske osi Kamniška Bistrica. Za obe investiciji predvidevamo tudi sofinanciranje s strani Evropske unije.
Urejamo tudi območje Šumberka - pljuča Domžal - s trim stezo in učno potjo.
Hvala za pogovor.
Tina Zeleznik
stran
5
AKTUALNO
»Posvoji punčko, reši otroka«
Šivala je deklica punčko
•••
(nadaljevanje s strani 1)
»Veseli me, da sem pomagal oziroma pomagala enemu otroku,« je bil največkrat izrečen stavek vseh, ki so kadarkoli v zgodovini tega projekta kupili eno od punčk. V Domžalah so prostovoljke v okviru Lipe z izdelovanjem punčk pričele v letu 2004 in po besedah Metke Zupanek, predsednice Društva Lipa, ki je prostovoljkam čestitala in se jim zahvalila za predano in iskreno pomoč, doslej izdelale 773 punčk, kar pomeni, da so opravile že skoraj 10.000 ur prostovoljnega dela. Pohvalila je tudi vrtce, šole in Dom upokojencev Domžale, saj so se jim prav vsi pridružili v tej dobrodelni dejavnosti. V imenu Občine Domžale je govorila Vera Vojska iz Urada župana, ki je poudarila pomen prostovoljstva, ki ga v občini ne manjka, saj imamo več sto društev, med njimi vrsto dobrodelnih, v katerih je veliko prostovoljnega dela, ter se prostovoljkam in Društvu Lipa zahvalila za pre-
dano in nesebično pomoč pomoči potrebnim. O pomoči, nesebičnosti, dobroti in majhnih prispevkih,
ki spreminjajo svet, je govoril tudi Jožef Kunič, podpredsednik slovenskega UNlCEF-a.
V kulturnem programu so sodelovale recitatorke, kitaristka in pevka Mira Jarc ter pevski zbor prostovoljk, ki nam je zapel svojo himno Šivala je deklica punčko ... Verjamem, da so na razstavi imele prav vse prostovoljke in izdeloval-ke punčk za UNICEF, v katerih puščajo delček svoje ljubezni do vseh otrok sveta, čudovite občutke, ki so jih tokrat delile z vsemi, ki so obiskali razpravo in tudi kupili katero izmed punčk ter tako prispevali svoj delček k svetovni solidarnosti.
»Dobro se z dobrim vrača,« smo velikokrat slišali na prijetnem odprtju razstave, ki je še enkrat več izpričala, da je med nami veliko ljudi, ki so in bodo s svojim prostovoljnim delom z majhnimi koraki spreminjali naš svet. Take so že vrsto let prostovoljke Univerze za tretje življenjsko obdobje LIPA Domžale, ki jim ob tej priložnosti še enkrat čestitamo in jim želimo, da bi vse njihove Špele in Janko-ti našli toplo zavetje pri ljudeh, ki jim ni vseeno, kakšen bo jutri vseh otrok sveta.
Vera Vojska
Tradicionalno v Hali komunalnega centra
Sv. Miklavž, dobri mož je prišel obiskat tudi otroke v Občino Domžale
Sv. Miklavža je otroke Občine Domžale skladno s tradicijo obiskal v Hali komunalnega centra. V spremstvu angelov in parkljev je s prijetno odigrano igrico pričaral praznično vzdušje. Poleg ponovnega srečanja je otroke razveselil tudi s pripravljenimi darili.
Tako kot vsako leto so otroci nestrpno pričakovali prihod prvega dobrega moža, Sv. Miklavža. Dobrotnik, ki je v preteklosti obdaroval revne z majhnimi dobrotami, se je srečanja z otroci udeležil skupaj s spremstvom. Angela sta pridne otroke povabila in jim razdelila darila. Za tiste manj pridne so najprej poskrbeli parklji in jih s svojo opremo dodobra prestrašili, nato pa vseeno prijazno spustili do daril. Sv. Miklavž je otroke ponovno opozoril na hvaležnost, dobroto in prijaznost in na majhne pozornosti, ki delajo naš vsakdan lepši, toplejši in bolj prijeten.
T. Ž.
Miklavž med otroci iz rejniških družin -zahvala Rotary clubu Domžale
V soboto, 6. decembra, nas je ob v Kulturnem domu Občine Lukovica obiskal Sv. Miklavž s svojim veličastnim spremstvom angelov, par-keljnov in drugih pomočnikov, ki so nam pričarali pravljično vzdušje veselega decembra.
Letošnje leto je jubilejno, saj je Miklavž s pomočjo donatorjev Rotary cluba Domžale med nami gostoval že desetič, prvič v letu 1998 v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Ob tej priložnosti sta se predsednici Rotary cluba Domžale Viktoriji Ve-hovec za vso dosedanjo pomoč, ki jo v klubu namenjajo področju rejništva - sofinancirajo program usposabljanja in letovanja rejniških družin v Pineti, skrbijo za učno pomoč s plačilom inštrukcij v OŠ
Rotary club Domžale je bil ustanovljen leta 1997 in ima že od vsega začetka dve temeljni usmeritvi: podpira rejence in otroke z motnjo v duševnem razvoju, ki so združeni v Sožitju. Predsednica Rotary cluba Viktorija Vehovec je povedala: »Prva leta, ko smo bili ustanovljeni, smo se odločili, da pripravimo rejniških otrokom vesel dogodek, in sicer obisk Miklavža. Prvi dve leti je bila ta prireditev v Domžalah, nato pa v Luko-vici. Največje veselje in bogastvo je, ko vidimo te male očke, kako z velikim veseljem gledajo in čakajo na ta večer prireditve. Nekoč me je eden od otrok pocukal za rokav in rekel: »Teta, dve uri sem hodil peš do sem. Ali bo Miklavž lahko prišel?« In seveda, Miklavž je prišel. Temelj in poslanstvo Rotary cluba je pomagati pomoči potrebnim, in teh je veliko. Poskušamo izbrati tiste, ki jim ta pomoč pride najbolj prav«.
Brdo učencem iz rejniških družin in iz socialno šibkih družin ter pomagajo pri pripravi daril in organizaciji Miklavževe prireditve - zahvalila direktor centra Peter Rebolj in predsednica društva Dragica Pervinšek. Posebno hvaležnost izražamo tudi Katarini Cerar, ki v Rotary clubu Domžale vsa ta leta izjemno angažirano skrbi za izvedbo obdarovanja. V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se v imenu vseh otrok iz rejniških družin zahvaljujemo našim donator-jem za lepa darila, s katerimi je Miklavž obdaril in razveslil kar 134 otrok iz rejniških družin. Prisrčna hvala!
Marta Tomec
Tudi letos je bila dvorana v Lukovici zapolnjena do zadnjega kotička, v zraku je bilo čutiti veliko pričakovanja in vznemirjenja. Vsi otroci so nestrpno čakali pričetek igrice in prihod Miklavža. In ko so ga končno dočakali, si je Miklavž za vsakega otroka posebej vzel čas, malce poklepetal z vsakim, in mu izročil darilo. Veselje je bilo nepopisno. Ko so vsi otroci, z darili v naročju, počasi zapuščali dvorano, sem pokukala še v zaodrje, kjer je gospa Katarina Cerar pospravljala škatle, v katerih je Miklavž prinesel darila. Z velikim žarom in ljubeznijo v očeh je prijazno dejala: »Samo trije otročki od 134 niso prišli,« in še preden je dokončala stavek, je že pričela na glas razmišljati o tem, kaj bi Miklavžu za vse te zlate otroke naročila za naslednje leto. Od silne ljubezni do teh otrok, ki jo čuti gospa Katarina, sem popolnoma onemela.
Katarina Karlovšek
Dobrodelna akcija »Mladi za mlade«
Domžalska Šivanka za tisoč evrov
Da imajo mladi posluh za dobrodelnost tudi v Domžalah, smo še enkrat dokazali ob koncu letošnjega leta. V začetku novembra, ko je Mladi forum SD v sodelovanju z UNICEF-om začel izvajati nacionalno akcijo izdelovanja punčk iz cunj, v kateri je sodelovalo preko 60 mladih iz vse Slovenije, smo se vključili tudi Domžalčani, tako člani Mladega foruma kot Društva za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami.
Ves mesec november smo pridno izdelovali punčke. V Domžalah smo jih izdelali devet, v celi Sloveniji pa skupaj kar štiriinpetdeset! Vse punčke so se nato odpravile na pot proti Ljubljani, kjer smo petnajst izbrank prodajali na dobrodelni dražbi. Dražba, ki jo je povezoval simpatični voditelj Sekumady Conde, je obiskalo veliko mladih dražiteljev, ki so se jim pridružili tudi nekateri poslanci. Nagovorila nas je Vita Mavrič, ambasa-dorka slovenskega UNICEF-a, ki je poudarila, da »Mladi forum Socialnih demokratov s to dražbo s prstom kaže na perečo problematiko in daje svoji generaciji sijajen vzgled.« Seveda velja omeniti tudi, da smo v kulturni program tokrat povabili mlade slovenske zvezdnike. S prijetnim glasbenim izborom se je predstavila 17-letna Vesna Kociper, ki prihaja iz Rov pri Radomljah, medtem ko je z imitiranjem znanih Slovencev publiko dodobra nasmejal 16-letni Tilen Šerbec Turk, sicer Novomeščan.
Najdražja punčka "rojena" v Domžalah
Največjo ceno sta dosegli punčki s pomenljivim imenom. Patria je bila prodana za 200 evrov, vrtoglavo ceno pa je dosegla Šivanka, saj so Socialni demokrati zanjo velikodušno^ odšteli kar 1000 evrov. Da pa ima Šivanka večji pomen tudi za naše mesto, priča dejstvo, da je bila izdelana v Domžalah. Njena »mama« je članica MF Domžale in članica D.P.N.T.I., Katarina Goltez, mlada domžalska umetnica. Na dobrodelni dražbi je bilo zbranih 1.770 evrov z draženjem, prav tako pa so se po dražbi prodajale preostale punčke, nekatere takoj, ostale pa v naslednjih dneh, tako da končni izkupiček, ki še vedno raste, še ni znan. »Z dobrodelno dražbo punčk iz cunj vas Mladi forum in Unicef opozarjata, da lahko naredite vsaj nekaj. To ni kaplja v morje; tudi če je - kaj bi morje brez kapelj,« je med drugim povedala Vita Mavrič in nas pozvala, »oči in srce je treba imeti vedno, vsak dan, na široko odprte.« Punčke iz cunj simbolizirajo otroka iz države v razvoju in, kot dodaja Marko Baruca, predsednik Mladega foruma, »nobena med njimi ni popolna, je pa vsaka edinstvena, tako kot smo nepopolni in edinstveni tudi mi.« Akcija, ki je v javnosti ter med mladimi in starej šimi požela veliko odobravanja, se bo nadaljevala tudi v prihodnjem letu.
Mateja A. Kegel
Sveti Miklavž obiskal rovske otroke
Tudi letos je na Rovah obiskal in otroke obdaroval prvi decemberski dobri mož, Sveti Miklavž. V spremstvu snežnobelih angelov in rdeče-črnih parkeljnov je razveselil vse, ki so si njegov prihod ogledali.
Letošnja igrica je pripovedovala o pisanju pisma Svetemu Miklavžu. Deklica se je prepozno spomnila pisati Miklavžu in se za to odločila šele na njegov predvečer. Na srečo je imela dobro sestrico, ki ji je pomagala napisati pismo in ga pravilno oblikovati, tako da ga je Sveti Miklaž zagotovo dobil. Sledil je parkeljski ples in prepričevanje otrok, da se pridružijo parkeljnem in gredo z njimi v večni pekel. Na srečo se mlajši otroci niso zanimali za to, da bi se pridružili par-keljnom in so raje počakali Svetega Miklavža. Pred njegovim prihodom
so se na odru zbrali angeli, ki so nam s prelepo predstavo, obarvano s plesom in petjem, pričarali praznično in veselo razpoloženje. Končno je le napočil čas in Sveti Miklavž je res prišel. Lepo je nagovoril otroke, jih podučil, naj bodo pridni in ubogljivi, naj hodijo v cerkev in pomagajo staršem, zatem pa je vsakega posebej obdaril. Obdaril je vse pridne otroke do sedmega leta. Z iskricami v očeh mladih in obljubo, da se prihodnje leto Sveti Miklavž spet vrne v naše kraje, smo se poslovili in odšli vsak v svoj dom pogledat, če se je medtem oglasil tudi doma. Za obdaritev otrok je finančno poskrbel svet Krajevne skupnosti Rova, prireditev je potekala na dvorišču gostilne Pirc, igrico in prihod Miklavža pa je pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan.
Tadej Šinkovec
Itllinobtfoai d.d.
Študljanska cesta 5 1230 Domžale, Slovenija tel.: (01) 72 95 750, fax: (01) 72 95 780
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2009!
DRUŠTVA
stran
6
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
vabi na
Spominsko slovesnost ob 64. obletnici
tragedije aktivistov OF v Rudniku
v soboto, 10. januarja 2009, ob 10. uri, pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah.
Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan Občine Domžale.
V kulturnem programu sodelujejo:
Moški pevski zbor Radomlje, učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah, recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pevka in kitaristka Silva Kosec.
Vabljeni in dobrodošli!
Po načrtu krvodajalskih akcij Rdečega križa Slovenije ter Zavoda za transfuzijsko medicino Ministrstva za zdravje organiziramo
krvodajalsko akcijo v Domžalah
Krvodajalska akcija bo potekala od 19. do 21. januarja 2009, od 6. do 14. ure,
v Domžalskem domu, Ljubljanska cesta 58 (prostori nekdanje knjižnice).
Pridružite se številnim krvodajalcem, ki vedo, da je za solidarnost primeren vsak trenutek dneva, ter s krvjo, največjim darilom življenja,
pomagajo že desetletja. V imenu vseh, ki kri nujno potrebujejo, vsem krvodajalcem iskrena hvala!
Območno združenje Rdečega križa Domžale
\_J
Nekaj ti manjka!
Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen iz svetega mesta Betlehem prihaja letos med nas že osemnajsto leto zapored.
V slovenske domove ga vsako leto po-nesemo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO), Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) in društva Mladinski ceh. Poslanica letošnje akcije »Nekaj ti manjka«:
Hej, človek, malo postoj. Daj mi trenutek. Rad bi te videl. Nemiren si, begaš in iščeš, hitiš. Drviš, da bi našel, kar si želiš. Samo srečo. Samo srečo želiš.
Človek, malo postoj. Daj mi trenutek. Rad bi te slišal.
Razumem te, vem, kaj iščeš. Saj iščeva isto: nekaj, kar bi dalo smisel korakom, upanje stiskam, luč temi. Nekaj manjka, drži?
Človek, malo postoj. Daj mi trenutek. Rad bi ti rekel besedo. Doslej sem le plaval na svojih oblakih. Dober sem bil in se trudil za vse. A nekaj je manjkalo mojim besedam, korakom, dejanjem in skritim željam. Da bi res videl, da bi res slišal. Da ne bi se gledal z dejanji v zrcalu, da ne bi poslušal le svojih besed. Ta drobna malenkost ... Reciva ji luč. Luč bi mi res spremenila korake. Luč bi mi res osvetlila poti. Luč bi mi dala mir in veselje. Luč bi pregnala strah in obup.
Kje bi jo našel to luč?
Človek, malo postoj. Daj mi trenutek.
/ru iz
SLAMNIK - december 2008
Rad bi te imel rad. Dolgo sem iskal. A danes ... sem jo našel. V tebi! V tebi sem našel to drobno luč. V tebi, ki mi nosiš smeh in obup, upanje in bolečino. Vse to se sežiga v najinem srečanju -če te hočem videti, če te hočem sprejeti. In zraste plamen in zraste luč. Luč, ki bi ti jo rad dal. Luč, v kateri se rojeva Bog. On ti daje, kar si iskal. Poslanica želi poudariti dejstvo, da v času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na to, kar je najbolj bistveno. Na medsebojne odnose, na to, da bi bili pripravljeni prisluhniti najprej samemu sebi in nato ljudem okoli nas. Razklani v sebi se ljudje pehamo za dobičkom, si želimo materialnega ugodja in pozabljamo na eno večjih vrednot: MIR. Če mir sprejmemo, se odpremo za ljubezen, za bližnje.
Namen akcije LMB ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z lučko, ampak hkrati tudi pomagati ljudem v stiski. Vsako leto izberemo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku najbolj potrebna pomoči. Letos smo v skladu z geslom »Nekaj ti manjka« izbrali več naslovnikov, ki jim želimo pomagati z zelo konkretnimi darovi, ki si jih sami ne morejo privoščiti. V ljubljanski regiji bomo sredstva namenili za izgradnjo varstveno-delovnega centra Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije SONČEK.
V domžalski občini smo plamen LMB sprejeli v ponedeljek na ploščadi pred Vele, vse do božiča pa bodo sprejemi potekali tudi pri sv. mašah v posameznih župnijah: 20. decembra, ob 18.00, v Homcu, 22. decembra, ob 18.00, v Jaršah, 23. decembra, ob 17.00, na Rovah, in 23. decembra, ob 18.00, v Radomljah. Lepo vabljeni, da se nam pridružite in tudi vi sprejmete Luč miru iz Betlehema v svoj dom.
Skavtinje in skavti vam želimo vesele praznične dni - naj tudi vaš vsakdan obsije Luč miru iz Betlehema!
Steg žmohtnih žab (Domžale 1) in Steg homških sončkov (Homec 1)
Častniški klub OZSC Domžale in njihov prapor na vrhu Triglava
Naše območno združenje je v letošnji program dela zapisalo, da bomo oživili častniški klub. Te želje so se nam uresničile ob pripravljenosti Martina Bibiča in v Hotelu Krona v Domžalah imamo sedež častniškega kluba, ki bo služil namenom strokovnega izobraževanja in družabnim priložnostim.
V juniju letos smo organizirali strokovno predavanje stotnika Ernesta Pleha Pripadniki Slovenske vojske v mirovni operaciji v Afganistanu. Udeležili so se ga tudi povabljeni člani OZVVS Domžale in nekaj občanov. Predavatelj nam je skozi besedo in sliko tematiko predstavil zelo zanimivo: njihovo državo, njene značilnosti, navade in običaje in aktualno situacijo, v kateri se je znašla celotna misija skozi obdobje delovanja v tej nemirni državi. V juliju smo se udeležili 21. tradicionalnega pohoda na Triglav. Kar nekaj kondicij sko dobro pripravljenih udeležencev pohoda se je povzpelo prav na vrh, kjer smo ob Aljaževem stolpu slovesno razobesili naš prapor. Tudi druge aktivnosti iz programa dela smo letos realizirali: organizirali smo streljanje z MK puško in drugim pehotnim orožjem, udeležili smo se dneva odprtih vrat SV v vojašnici Franca Rozmana Staneta in vojaške vaje Zmožnost SV 2008 na vadbišču Poček, v organizaciji OZVVS pa smo se udeležili spominskega
pohoda po poteh vojne za Slovenijo v Domžalah in ekskurzije v Rezijo in Benečijo.
Vodstvo si želi ohraniti trend naraščanja aktivnosti in prisluhniti novim predlogom in pobudam, ki bodo še bolj popestrile društveno dejavnost.
Bine Kladnik OZSČ Domžale

, m
® Vi
' teSr.:
Jože Vodlan skrbi za ptice tako doma kot v naravi.
Pohvalimo
Skrb za ptice
Med nedavnim sprehodom okoli Gradiškega jezera, še pred prvim letošnjim zapadlim snegom, sem srečal kar nekaj znanih sprehajalcev, ki si vzamejo čas, da del prostega časa preživijo z naravo.
Dan se je nagibal v pozno popoldanske ure, ko sem z dolgimi koraki premagoval zadnji del svoje poti in opazil možaka, ki je ob klopci za posedanje na deblo pritrjeval ptičjo krmilnico. Približal sem se mu in prijetno presenečen spoznal nekdanjega dolgoletnega sodelavca - Jožeta Vodlana iz Preserjih pri Radomljah, tudi člana društva za varstvo ptic v Domžalah. Po pri-
srčnem stisku rok je najin pogovor hitro stekel. Jože je namreč velik ljubitelj in gojitelj ptic, kar dokazujejo številna priznanja in medalje v njegovem arhivu. Povedal mi je, da je bil že na mnogih tekmovanjih, tako doma kot v tuj ini. Naredil je že zelo veliko takšnih krmilnic, mnogo jih je podaril otroškim vrtcem in šolam. Potožil mi je, da nekateri sprehajalci žal nimajo spoštovanja do živali, saj je nekdo že v lanski zimi prav takšno hišico ukradel z istega mesta.
Povedal mi je, da z ženo pogosto prihajata ob Gradiško jezero in redno prinašata hrano za krmilni-co. Zares lep vzgled nam vsem, še zlasti pa mladim, kako je potrebno skrbeti za ptice, ki so izpostavljene zimskim razmeram - tako snegu kot mrazu. Srečno, Jože!
Tone Habjanič
Horuk na Križentaver
Rekreacija dobro vpliva na dušo in telo, sončni dnevi pa nas vedno vabijo v naravo. Zjutraj, dopoldne, po službi ali ob lovljenju zadnjih sončnih žarkov se Ihanci in okoličani radi odpravimo na bližnji hrib. Eden najbolj obiskanih »ku-cljev«, ki je za nekatere majhen, za nekatere pa malo večji zalogaj, je Veliki vrh, na katerega vodijo številne poti z vseh strani našega kraja. Ko prideš na vrh, te vedno pričaka drugačna narava: poleti glasno ptičje petje, jeseni šum vetra in listja, pozimi hladen veter in razgled na s snegom pobeljeno okolico, spomladi pa prebujajoča se narava, prvi brsti in pomladno cvetje, ki kuka izpod trave.
Veliki vrh ali Križentaver ima 419 metrov nadmorske višine. Na vrhu hriba stoji miniaturni »Aljažev stolp«, ki je bil leta 2005 postavljen na pobudo Franca Kralja-Mgana. V stolpu se nahaja knjiga za vpis obiskovalcev. V letih, odkar se beležijo obiski tega hriba, ga je obiskalo že čez 6000 obiskovalcev, upoštevati pa je potrebno, da se marsikdo ni vpisal v knjigo. Poleg stolpa je na hribu tudi klopca za počitek, ptičja hišica in telovadno orodje za razgibavanje. Krajevna skupnost Ihan se je v sodelovanju z Francem Kraljem, ki skrbi za okolico vrha, odločila, da v letu 2009 izpelje športno-rekrea-tivno akcijo Horuk na Križentaver, za katero si želimo, da bi postala tradicionalna. Pravila sodelovanja v akciji so preprosta:
-	udeleženci akcije svoje obiske vrha beležijo v knjigo, ki je spravljena v »Aljaževem stolpu«;
-	za zaporedno številko obiska vrha, imenom in priimkom se v oklepaj vpiše številka obiska vrha udeleženca akcije;
-	šteje se le en obisk dnevno;
-	akcija traja od 1. januarja do 30. novembra 2009, v mesecu decembru pa se organizira srečanje pohodnikov, ki bodo vrh največkrat obiskali;
-	v namen spremljanja akcije, bo ustanovljena komisija.
Vsem pohodnikom, ki osvajajo Kri-žentaver, želimo lahek korak!
Krajevna skupnost Ihan
V Dobu blagoslov prapora in medu
Čebelarska družina Krtina pri Domžalah je v počastitev zavetnika čebelarjev, Sv. Ambroža, ki je praznoval v nedeljo, 7. decembra, v farni cerkvi Sv. Martina v Dobu organizirala sv. mašo.
Daritveni oltar so čebelarji dan prej okrasili na temo čebelarstva: s starimi in novimi čebeljimi panji, satjem, voskom in ostalimi čebeljimi pridelki. Daritev je bila namenj ena vsem pokoj -nim čebelarjem, sledila sta blagoslov čebelarskega prapora in blagoslov čebeljih pridelkov, za obrede velike noči pa je bila darovana sveča iz čistega čebeljega voska, ki so ga zbrali čebelarji. Botra praporu sta bila direktorica Veterinarske uprave Republike Slovenije, Vida Čadonič Špelič, in predsednik Krajevne skupnosti Krtina, Janez Avsec. Omenjeno mašo je daroval bolniški župnik Miro Šlibar, ob so-maševanju domačega župnika Slavka Judeža. Med pridigo je gospod Miro Šlibar predstavil življensko pot škofa Sv. Ambroža, ki je živel v četrtem stoletju, po narodnosti pa je bil Nemec. Dolga leta je služboval v Milanu kot nadškof. Bil je prijazen, zelo natančen, radodaren, uspešen pri vsakem delu, ki se ga je lotil, predvsem pa je delal za druge ljudi in zase manj, saj je bil zelo
skromen. Zato so ga čebelarji izbrali za zavetnika čebel in čebelarjev, saj so si v večini del podobni. Zbranim je župnik priporočil uživanje naravnega medu, ki je obenem sladilo in zdravilo za več bolezni, ki se v hladnih zimskih mesecih kar vrstijo. Omenil je, da sam vsakodnevno uživa med od čebelarja, ki mu zaupa, in uživanje medu priporoča tudi bolnikom v bolnišnicah. Še bolje je, če se med uživa pred prehladom, gripo ali drugimi virusnimi boleznimi, da jih preženemo in jih ni potrebno zdraviti. Prisotne je opozoril, da se domači pridelki, kamor spada med, kupujejo na domovih pri znanih čebelarjih. Besede zahvale za opravljeno svečanost je župnikoma in botroma prapora izrazil čebelar Vinko Stegnar, njegov sin Janez pa je omenjenim izročil medeno darilo. Po končani maši so čebelarke in čebelarji zbranim pred cerkvijo ponudili na pokušino razna medena peciva in medene napitke. Na povabilo so se odzvali še predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Krajevne skupnosti Dob in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Robert Hrovat, predsednik krajevne skupnosti mag. Lovro Lončar, vsi z družinami, in narodne noše.
Viktor Svetlin
Dogajanje v
žonglerskem
društvu
Žonglerje ljudje pogosto povezujejo s cirkusom. Kako tudi ne, ko pa so morda edinkrat videli žonglerja prav v cirkusu.
Resnica je, da najboljše žonglerje pravzaprav srečujemo izven cirkusa in tisti, zares najboljši, pravzaprav nimajo nobene veze s cirkusom. Slavni ruski žonglerski par, brat in sestra Vova in Olga Galchenko, ki sta zagotovo najboljši žonglerski par na svetu, so celo v cirkuški šoli v Rusiji zavrnili, saj naj ne bi imela dovolj talenta za žongliranje v cirkuški šoli. Nekaj let kasneje sta osvojila svetovni vrh tako v paru kot tudi posamezno.
Konec decembra se v ameriškem Las Vegasu odvija najbolj prestižno žongler-sko tekmovanje, kjer se zares zberejo le najboljši. Organizira ga Svetovna žon-glerska organizacija (www.thewjf.com) in ko govorimo o tem tekmovanju, lahko uporabimo same presežke. Žal Slovenci še nismo imeli predstavnika na tem tekmovanju in morda se lahko v prihodnosti nadejamo tudi slovenskega nastopa. Bomo pa letos stiskali pesti za našo prijateljico iz Italije CECILIO ZU-CCHETTI, ki sodi v sam svetovni vrh žongliranja že pri svojih rosnih sedemnajstih letih. Cecilia se nam bo redno javljala za naš spletni portal www.zon-gler.info , zato bomo na tekočem z vsem dogajanjem v Las Vegasu. Na domžalskih osnovnih šolah se doga-
ja pravi razcvet žongliranja. Pravzaprav je najbolj popularen prav diabolo, ki ga zagotovo poznajo vsi osnovnošolci, velika večina pa zna pokazati tudi kakšen trik. Na nekaj osnovnih šolah so izvedli pravo tekmovanje v diabolu in slišati je, da imamo v okolici Domžal veliko talentov. Tudi starši in učitelji odkrivajo skrivnosti in prednosti žongliranja, zato pridno spodbujajo otroke, čeprav kdaj kakšen diabolo pusti sled na stropu ali steni.
Žonglerje pogosto povezujejo s cirkusom, zato smo se odločili, da spoznamo tudi kakšno cirkuško spretnost. Med nas je prišel klovn Zupi, ki je v prostem času znan kot Andrej Zupanc, hkrati pa je tudi član našega društva. Andrej v svojih klovnskih predstavah večkrat uporabi balone, iz katerih nato izdeluje različne like in živali. Povabili smo ga, da to znanje deli tudi z nami. Pokazal nam je, kako se tako dolg in ozek balon pravilno napihne, na kaj moramo pri vsem tem paziti ter kako naredimo različne »vozle« na tem balonu. Ko smo osvojili osnove modeliranja, smo prešli na izdelavo različnih figuric. Seveda smo začeli s klobasami, potem prešli na pse, zajce ... Na koncu smo naredili še sabljo, različne čelade in rožo. Udeleženci so bili navdušeni nad novim znanjem, še bolj pa bodo prijatelji in otroci, ki jim bomo pokazali svoje spretnosti modeliranja z baloni.
V društvu ob vsem tem seveda tudi pridno vadimo in lahko se pohvalimo z nekaj izjemnimi žonglerskimi talenti, za katere boste še slišali. Do prihodnjič lep žonglerski pozdrav.
Matjaž Gerčar, predsednik Društva Žongler
stran
7
DRUŠTVA - GOSPODARSTVO
Srečanje mentorjev gasilske mladine 2008
V	petek, 28. novembra, smo se mentorji mladine GZ Domžale zbrali v gasilskem domu v Radomljah, kjer smo imeli letos drugo srečanje mentorjev gasilske mladine. Organizator srečanja je Komisija za mladino Gasilske zveze Domžale.
Prvi letošnji sneg se je v zgodnjem petkovem večeru bohotil v vsej svoji razsežnosti, a mentorji smo se kljub temu začeli zbirati v dvorani gasilskega doma v Radomljah.
V	uvodnem nagovoru Saša Rojca, predsednika Komisije za mladino GZ Domžale, in Rajka Novaka, predsednika GZ Domžale, sta oba poudarila pozitiven vpliv tovrstnih srečanj in željo po kontinuiteti druženj ne le na tekmovanjih, pač pa tudi na vsakoletnih tradicionalnih srečanjih mentorjev mladine. Po nagovoru smo se preselili v garažo, kjer smo izvedli pravo malo tekmovanje mentorjev v gasilsko-športnih igrah, katerih se je prav za to priložnost domislil Tone Ažman.
Mentorji smo se morali razdeliti v trojke. Večinoma so bile to trojke po društvih, ena ekipa je bila mešana, naredili pa smo tudi ekipo, v kateri smo tekmovali člani mladinske komisije. Vseh tekmovalnih ekip je bilo osem, pomerili pa smo se v treh disciplinah. Pokazati smo mo-
rali znanje v vezanju vozlov, metanju vrvi v krog, razvijanju cevi med stožci, oblačenju gasilske zaščitne obleke, negasilska disciplina pa je bila vodenje teniške žogice med ovirami. Meril se je čas (najboljša je bila ekipa, ki je vse naštete stvari opravila čim hitreje), kot na pravem tekmovanju pa smo bili pozorni tudi na vse kazenske točke (govorjenje med vajo, nepravilno premagane ovire, nepravilno vezan vozel ...). Med samim tekmovanjem seveda ni manjkalo smeha in dobre volje, izkazala se je tudi iznajdljivost sodelujočih, saj je vsak hotel že tako enostavno igro še bolj poenostaviti.
Med vsemi ekipami se je najbolje izkazala ekipa MK GZ Domžale, drugo mesto je zasedla ekipa Doba, tretje pa ekipa iz Rov. Ostala razvrstitev je bila sledeča: Radomlje, Že-je-Sv. Trojica, Vir in mešana ekipa.
Po tekmovanju je sledilo prijetno druženje ob obloženih mizah, kjer bi se marsikdo zadržal še nekoliko dlje, vendar se je ob pogledu na padajoči sneg vsakomur mudilo domov zaradi vse slabših voznih razmer na cesti oziroma drugih načrtov tistega večera.
Pomen srečanj mentorjev mladine je v druženju, spoznavanju, menjavi izkušenj in idej, saj delo z mladino zahteva veliko časa, pozornosti, predvsem pa pravih prijemov. Težje, kot je naučiti otroka pravilno zavezati vozel, ga je ustrezno motivirati in pritegniti njegovo pozornost ter interes.
Naj zaključva z enako željo, ki sta jo izpostavila predsednik komisije in predsednik zveze: upava, da bodo srečanja postala tradicionalna ter da se jih bo vsako leto udeleževalo čimveč mentorjev.
Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«,
Lucija in Jani, MK GZ Domžale
Tečaj prve pomoči
Meseca oktobra in novembra se je četica gasilcev in gasilk iz društev GZ Domžale udeležila tečaja prve pomoči. Prostovoljna gasilska društva so se skupaj z Gasilsko zvezo Domžale ter Upravo za zaščito in reševanje odločila za izobraževanje dela svojih operativnih članov o prvi pomči.
Tečaj je potekal v prostorih Rdečega križa Domžale, predavala sta dr. Marko Rifel in Mojca Kanduscher, udeležilo pa se ga je 13 članov iz PGD Rova, Radomlje, Jarše-Ro-dica in Pšata-Dragomelj. Zasnova tečaja je bila podučiti tečajnike glede takojšnje prve pomoči, osnovnih življenskih funkcij in njihovih preverjanj, krvavitev in ran ter njihovemu imobiliziranju, o šoku, poškodbah opeklin in omrzlin ter v
mnogih drugih situacijah. Potrebno se je bilo izobraziti v teoretičnem in praktičnem smislu. Večji poudarek je bil na praksi, na obvezovanju, imobilizaciji in oživljanju. To so veščine, ki jih bodo gasilci pogosteje opravljali in se z njimi srečevali. Te čaja je bil zaključen z izpitom, ki so ga vsi uspešno opravili. Vzdušje med samim izobraževanjem je bilo zelo prijateljsko, zabavno, obenem pa poučno. Pohvala in zahvala gre vodstvu Rdečega križa Domžale, Branetu Kosmaču in predavateljema, dr. Marku Ri-flu ter Mojci Kanduscher. Upajmo, da se jim teh znanj ne po potrebno velikokrat posluževati, ko pa se jih bodo, naj jim znanje ter spretnosti ostanejo.
Tadej Šinkovec
Zaključki in napovedi ob koncu leta
Že je tu veseli december in pred vrati je novo leto, ki je za vse nas zopet polno delovnih izzivov, različnih načrtov in novih začetkov.
Upamo in verjamemo, da smo vsakemu, ki je obiskal Podjetniški center Domžale, nudili kvalitetno storitev. Poleg naših običajnih načinov informiranj in svetovanj smo veliko informacij in znanja podali preko več izvedenih delavnic, na katere smo vabili podjetnike. Veseli smo, da smo v letošnjem letu začeli z izvajanjem mednarodnih projektov, v katere smo vključili tudi nekatera domžalska podjetja. Še vedno ostajajo naša stalnica redna informiranja podjetnikov in ostalih zainteresiranih preko elektronske pošte, obveščanja preko naše spletne strani in objave o dogajanju na centru v lokalnem časopisu. Ker pa se je v današnjem času potrebno spreminjati in prilagajati, če hočemo ostati konkurenčni, smo tudi na centru začeli pripravljati nove pristope k vzpodbujanju podjetništva.
V naslednjem letu bomo naše aktivnosti dopolnili s svežimi podpornimi oblikami, lotili se bomo nekaterih novih projektov, ki bodo zanimivi in bodo prinesli koristi tako podjetnikom kot Občini Domžale. Načrtujemo tudi sodelovanje z drugimi institucijami, saj bomo tako lahko podjetjem ponudili različne možnosti in konkretnejše oblike pomoči. Na podjetniškem centru se bomo še naprej trudili za podjetnike in ostale, ki bodo še šli po tej poti, ter tako pripomogli k hitrejšemu in učinkovitejšemu gospodarskemu razvoju občine. Veselimo se tudi nadaljnjega sodelovanja z Občino Domžale in z Območno obrtno-podjetniško zbornico Domžale.
Ob tej priložnosti vam želimo prijetne praznike in veliko zdravja, uspeha ter notranjega miru!
Elina Štruc, Podjetniški center Domžale
Razvojni izzivi in dileme Občine Domžale
Domžalska občina razvojno zaostaja - kako naprej?!
S pričujočim in nekaj naslednjimi prispevki in razmišljanji želim odpreti in spodbuditi čim širši krog zainteresiranih občanov k razpravi ter soočanju različnih predlogov in mnenj o bodočem razvoju naše občine. Pred nami je namreč oblikovanje in sprejem novega razvojnega programa Občine Domžale za ob-dob je 2009-2014 oziroma razvojne vizije vsaj do 2020/2023. Gre torej za odločanje, kako in kam usmeriti razvoj naše občine za naslednjih pet do petnajst let in to v razmerah sedanje svetovne finančne krize, ki bo neizbežno vplivala tudi na položaj in možnosti nadaljnjega razvoja Slovenije, v tem okviru pa tudi Občine Domžale.
Prav tako je pred nami začetek razprave o novem prostorskem načrtu občine, ki bo nadomestil doslej že skoraj 25 let veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana bivše Občine Domžale (veljavnega za obdobje 1985-2000, ki je bil potem podaljšan vse doslej). Občinska uprava je sicer že pred dvema oziroma tremi leti začela s prvimi pripravami strokovnih izhodišč za sprejem obeh omenjenih ključnih razvojnih dokumentov, župan je imenoval posebno programsko projektno skupino, sestavljeno iz predstavnikov vseh strank in svetniških skupin, zastopanih v Občinskem svetu Občine Domžale. Ta je lani organizirala nekaj problemskih posvetov in delavnic tudi s povabilom najširšemu krogu občanov za udeležbo na tematske delavnice v Hali KC, ki so jih vodili poklicni moderatorji. Potem pa je delo zastalo in sedaj praktično že eno leto stoji. Prejšnji vodja skupine je odpovedal nadaljnje vodenje, nihče ga ni želel zamenjati in tako je letos jeseni vodenj e prevzel sam župan Toni Dragar. V predalih občinske uprave ležijo številni elaborati in množica idej ter predlogov z omenjenih delavnic, vse ostalo - to je izdelava prvega konkretnega osnutka razvojnega programa Občine Domžale za obdobje 2008-2012 in vizije do npr. leta 2020 pa zaenkrat stoji. Pri najboljši volji ni mogoče izvedeti, kaj se dogaja, in po večkrat ponovljenih vprašanjih z ''leve in desne strani'', pozicije in opozicije, je odgovor: »Saj delamo.« Vsi doslej postavljeni roki so že zdavnaj mimo. Na drugi strani pa svetniki in občani »bombardirajo« župana in občinsko upravo s številnimi zahtevami in kritikami glede nezgraje-nih vrtcev, zaradi zaostajanja pri nujnih modernizacijah in dograditvah osnovnih šol v Dobu, na Rodici in v Domžalah, dolgoletnem zaostajanju glede novih zmogljivosti za varstvo starejših občanov, zato ker že dve leti stoji izvedba poslovne cone Želodnik, ker sredi Domžal stoji »okamenjeni spomenik« nekdanje domžalske industrije Univerzale, ker že več kot 3 leta leži v predalih načelnika oddelka za urejanje prostora lokacijski načrt za rekreacijsko os Kamniška Bistrica, ker ... In še bi lahko naštevali odprta vprašanja, ki niso le stvar bolj ali manj domiselno napisanega elaborata ali papirja, ki se ji lepo reče Razvojni program in Prostorski načrt Občine Domžale. Ne! Omenjena in še druga vprašanja neposredno zadevajo dnevne potrebe in življenjske probleme prebivalcev te občine, ki jih tudi pri tako občutljivem vprašanju, kot je prostor v vrtcih, hkrati zelo razburjajo. Gospodarstveniki se pritožujejo in zgroženo opozarjajo na nemoč občinskega vodstva glede ustvarjanja pogojev za razvoj in odpiranje novih delovnih mest nad rašomoniado Telekoma Slovenije d. d., ki v šestih letih ni zmogel opremiti cele občine z ustreznimi telekomunikacijskimi vodi, kar je sedaj enaka potreba kot pred 70 ali 90 leti elektrifikacija. Da o novem odlagališču komunalnih odpadkov sploh ne govorimo, kjer jo je vsem nam dobro
»podkurila« združena domača in vladna »pozicija« (sedaj opozicija). Zato je zadnji čas, da se dokončno streznimo in nehamo tiščati glave v pesek ter v glasilu Slamnik objavljati samo lepe protokolarne dogodke in šteti, kolikokrat se kateri »od ta glavnih« pojavi na teh slikah.
Kje smo in zakaj
Našo občino je vodilna slovenska politična elita iz devetdesetih let prejšnjega stoletja tako temeljito amputirala, da smo samo še bolj ali manj nesrečna karikatura nekoč ene najbolj gospodarsko razvitih občin v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. Takrat smo imeli 10.000 zaposlenih v naših podjetjih, industriji in obrti ter 1.700 obrtnih delavnic. Potem so nam leta 1994 odsekali najprej pol prstov na eni roki z ustanovitvijo novih občin v Mengšu, Lukovici in Moravčah, potem pa so nam odsekali še eno nogo z ustanovitvijo nove Občine Trzin.
V Trzinu so nekdanja vodstva Občine Domžale na začetku 80-ih let prejšnjega stoletja zasnovala takrat in še danes eno največjih obrtno-industrijskih ter poslovnih con, kjer danes deluje več deset podjetij in preko 600 delavcev, Občina Trzin pa je tretja najbogatejša občina v Sloveniji. Človeško in politično skrajno perverzno je, da predstavniki tistih političnih strank, zlasti takratne krščanske demokracije in ljudske stranke, pa tudi liberalne demokracije kot takrat najmočnejše stranke, danes ne-ženirano in svetohlinsko napadajo Občino Domžale, češ, poglejte, kako ste nesposobni! Seveda: propadla so nekatera podjetja (npr. Toko in Univerzale), ki se zaradi vodstev niso bila sposobna prilagoditi novim razmeram, Induplati je skoraj shiral. Obstaja tudi vprašanje, ali je že takrat, tudi pred desetletji, res veljalo biti ponosen in za vsako ceno reševati nekaj tisoč vedno zelo slabo plačanih delovnih mest, s slabimi, včasih komaj človeka vrednimi delovnimi pogoji, katerih rezultat so danes upokojenci z mizernimi pokojninami. Zato je bila prava in dolgoročno edino pravilna odločitev pred 30 leti za začetek gradnje Obrtno-industrijske cone Trzin, ki šele danes daje polne rezultate in to ne s slabo plačanimi delovnimi mesti. Zato je enkrat za vselej za zgodovino potrebno pribiti in objaviti nosilce omenjenih čisto političnih odločitev o ustanovitvi petih občin iz nekdanje enotne Občine Domžale. Namesto 40 uradnikov na takratni domžalski Občinski upravi jih imamo sedaj preko 100 v petih občinskih upravah. Vseeno in kljub globokemu nezadovoljstvu z gospodarskim položajem v sedanji Občini Domžale pa je potrebno le priznati in tudi dati priznanje vsem tistim gospodarstvenikom, ki so uspeli obdržati Helios Domžale in ga še razviti, Tosamo (kjer je tudi del programa nekdanjega Traka Mengeš), Papirkarton Količevo, ki je v tujih rokah in gre ves dobiček samo v tujino, v domače okolje pa praktično nič, da je za enkrat še obstal Lip Radomlje (Preserje), in zaenkrat še Farma Ihan. In seveda več sto domžalskih obrtnikov in novih, malih podjetij.
Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče, pa tudi Kamnik rešuje bližina Ljubljane, saj bi sicer doživeli v zadnjih 15 letih resen gospodarski kolaps. Dokaz?! Samo iz naše občine se dnevno vozi na delo drugam izven občine preko 5.000 zaposlenih, v naši občini pa smo v zadnjih letih izgubili skoraj tisoč delovnih mest in prvič doživeli, da je v občini zaposlenih manj kot 5.000 delavcev. Za primerjavo: v Občini Trzin je zaposlenih več delavcev, kot je prebivalcev v tej občini, v Občini Domžale pa pri nad 34.000 prebivalcih skupno zaposlenih pri delodajalcih samo 5.000 delavcev. Poleg večkratnega upadanja delovnih mest je druga zelo negativna
značilnost sedanjega položaja domžalske občine nizka povprečna plača, ki je pod povprečjem Slovenije. Verjetno je dejanski dohodkovni položaj le nekaj boljši, saj imamo še vedno veliko obrtnikov in podjetnikov, ki imajo običajno uradno nizke plače zaradi prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter davkov na plače, pa tudi precej je t. i. sive ekonomije. To je tudi eden odprtih državnih in občinskih problemov: realno ugotavljanje dohodka vrste svobodnih poklicev. To se zelo »dobro« vidi pri določanju višine prispevkov za otroke v vrtcih, kjer so praviloma obrtniki in podjetniki uvrščeni med tiste starše, ki plačujejo najnižje prispevke, otroke pa pripeljejo v vrtec v najdražjih avtomobilih, vmes pa še zabavljajo čez občino, ki ni sposobna preskrbeti tega ali onega. Vsem nam tako znana dvojna ali trojna morala!!!
Svojevrsten paradoks nezavidljivega gospodarskega položaja v Občini Domžale pa je dejstvo, da smo imeli dve leti državna prvaka v nogometu in košarki, kar je za mesto s 15.000 prebivalci in občino z nizkimi povprečnimi plačami vendar anahronizem, saj smo na nek način sicer lahko ponosni na to, vendar so od znanega rimskega reka »kruha in iger« pri nas ostale le še igre?! O »kruhu« pa se dejansko razpravlja in razmišlja daleč premalo.
Temeljne razvojne dileme
Ob intenzivnem priseljevanju v našo občino (pa tudi v nekatere sosednje občine približno enako) in s tem povezanimi problemi nezadostnega števila mest za otroke v vrtcih in tudi v osnovnih šolah ter ob upadanju delovnih mest v občini, se je naravno postavilo vprašanje: kako naprej?! Prvi scenarij, ki se je pojavil v delu občinske uprave in tudi v javnosti, je zato: ustaviti nadaljnje priseljevanje in rast prebivalstva.
To tezo je potrebno vsestransko oceniti, ali na dolgo stezo zdrži resno presojo. V Sloveniji imamo vrsto krajev in občin, kjer imajo obraten problem, zmanjševanje prebivalstva, stalni odliv zlasti najvitalnejšega dela mlajših, šolanih prebivalcev v večje centre. Vprašanje, ki se v zvezi s tem zastavlja je: ali niso prav ljudje, dobro šolani in inventivni, torej človeški kapital, najpomembnejši dejavnik obstoja in razvoja vsake ožje ali širše skupnosti.
Seveda je drugo vprašanje, ali ustvarjamo možnosti, da bi imeli v domačem, bližnjem okolju delovna mesta?! Ali ustvarjamo pogoje za odpiranje novih podjetij, za prihod podjetij od drugod v naše okolje? V kaj vlagamo tiste naše zmogljivosti, ki jih imamo? Ali smo morda ustanovili podjetniški inkubator z vsaj minimalnim kapitalom za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij ali delovnih mest? Ali smo ustanovili tehnološki park, kjer bi lahko privabili nosilce novih tehnologij z visoko dodano vrednostjo? Ali smo zavestno za-
čeli ustvarjati pogoje za razvoj turizma (Krumperk?!)? Smo?! Ja, še na papirju ne, kaj pa šele v praksi. Smo uspeli res dobro pripraviti in tudi realizirati nekaj projektov za pridobivanje evropskih sredstev? Smo?! Ja, napisali smo nekaj lepih želja, sedaj pa »jamramo«, da nam tega eni pač niso dali! Odgovori na to so po mojem trdnem prepričanju v dobri organizaciji in sposobnih nosilcih. Lahko bi se odrekli vsaj desetim sedanjim občinskim uradnikom in namesto njih oblikovali jedra za podjetniški center in tehnološki park, se povezali z ljubljanskimi fakultetami in razvojnimi instituti. Lahko pa bi jim ponudili za začetek brezplačne prostore na območju nekdanje tovarne Univerzale, če bi nas res bilo toliko v hlačah, da bi ga odkupila Občina Domžale od NLB d.d. Ta ga je kupila za 1,5 mio evrov zaradi ukrepov o zavarovanju kot kulturnega spomenika s strani občine, sedaj pa nam ga hoče pred nosom prodati za nov stanovanjski kompleks za 6,9 mio evrov. Ta špekulacija nekdanje Banke Domžale d.d. in njenega vodstva, ki je odkupila Univerzale po dogovoru in za Občino Domžale, sedaj pa noče o tem nič slišati, je eden največjih domžalskih škandalov zadnjega desetletja. Namesto da bi umestili v Univerzale ne samo muzej in visoko šolo za dizajn, temveč tudi začetek tehnološkega parka in podjetniškega inkubatorja, smo priče nesramnemu izsiljevanju »naše banke«: tako bo - ali pa nič?! Od kje hudiča pa je zrasla domžalska banka? Ali iz turškega ali iz domžalskega obrtništva in industrije ter prebivalcev Domžal? Kakšna pa je obratna odgovornost finančnih ustanov? Da vlagajo samo denar v gradnjo trgovin v Srbiji in Bosni ali tudi nazaj v okolje, iz katerega je vse zraslo?
Prodaja družbe VELE - ( nekdanjega Napredka), ki je bila včasih dobro podjetje, s strani takratnega vodstva samih domačinov, Kmečki družbi d.d. in kasneje TUŠU ter enako prodaja večine delnic Banke Domžale NLB d.d. kaže sedaj skrajne negativne posledice. Vedno sem bil proti zapiranju Občine Domžale, saj vendar tudi mi živimo od odprtosti, ker pretežno delamo že drugje, v Ljubljani in okolici. Toda vendar: ali smo sposobni tudi državni NLB d.d. povedati, da ne more naše občine nekaznovano držati za vrat pri dveh ključnih razvojnih projektih: gradnja Poslovne cone Želodnik in pri bodočem namenu rabe območja Univerzale. Če bo NLB d.d. še naprej tako izsiljevala Občino Domžale, ki je 50-odstotni družbenik v družbi ICJ d. o. o. (beri na papirju), potem bi morala domžalska politika biti sposobna ukrepati morda takole: lokacijski načrt cone Želodnik bomo ukinili in naj bo tam zeleno območje, za nekdanjo tovarno Univerzale bomo v novem prostorskem načrtu Občine Domžale določili kot namen rabe samo izobraževanje, kultura, znanost. Namesto Želodnika - za kar nam bodo naravovarstveniki zelo hvaležni - pa bomo gradili novo poslovno cono v Ihanu ob avtocesti Šentjakob-Domža-le, tja do Krtine. Vi, gospodje bankirji iz Domžal in Ljubljane, pa lahko na omenjenih dveh lokacijah nadaljnjih 20 let le občudujete in vzdržujete stavbe Univerzale, ki jih bomo razglasili še enkrat, tokrat trajno, za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Franci Gerbec
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
Želimo vam lepo in nasmejano leto 2009!
SREČNO 2009
Čestitamo in želimo veliko topline v božičnih praznikih ter srečnih, veselih, zadovoljnih in uspešnih
dni v letu 2009
Svet KS Toma Brejca Vir
želi vsem krajankam in krajanom vesele božične praznike in srečno, zdravo ter uspešno leto 2009. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti.
V letu 2009 vsem članom in članicam ter občankam in občanom želimo veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov in dobrega sodelovanja ter se vam zahvaljujemo za uspešno sodelovanje v letu, ki odhaja v zgodovino.
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Leto 2008, v katerem smo praznovali prvih 30 let uspešnega dela je za nami. Stopamo v 31. leto in smo veseli, ker ste z nami. Prijetne božične praznike in veliko sreče, zdravja pa tudi prijetnih dni z nami v Športnem parku Domžale
Atletski klub Domžale
KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE http://www.kd-groblje.org vsem občankam in občanom ter ljubiteljem kulture vošči vesele božične praznike ter sreče in zdravja v novem letu 2009 z željo, da čim večkrat obiščejo kulturne prireditve v Grobljah.
ŠPORTNO DRUŠTVO HOMEC želi vsem svojim članicam in članom, občankam in občanom vesele božične praznike, ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 2009.
Naj bodo vsi prazniki v letu 2009 prijetni za vse naše člane in članice ter bralce in bralke Slamnika ter naj bodo z vami vse dni v letu sreča, zdravje in veselje.
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob-Krtina
Iskrena hvala za vso pomoč v letu 2008. Vesel božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto.
Športno društvo Zlato polje
BOZICNO-NOVOLETNE ZELJE
Krajanom Domžal in vsem bralcem Slamnika vesel božič ter srečno in zdravo novo leto 2009.
Z lepimi pozdravi, Ivi Bohorč
Pred nami so najlepši dnevi leta, ko se vse umirja in se naše misli vračajo k našim najdražjim. Krajevne skupnosti mesta Domžale želimo vsem krajanom in poslovnim sodelavcem vesele božične in novoletne praznike, v letu 2009 pa veliko sreče, zdravja, miru ter topline in zadovoljstva v delovnih sredinah in družinah.
Predsednik sveta KS	Predsednica sveta KS Predsednik sveta KS
Slavko Slander Domžale, Simona Jenka Domžale, Venclja Perka Domžale, dr. Franc HABE	Veronika BANKO	Janez ULČAR
JOb tej priložnosti bi radi vsem bralkam in bralcem zaželeli lep božič in srečno ter uspešno novo leto 200g.
Sankukai karate klub Domžale
SREČNO 2009
Srečno za tisto srečo ki nekje čaka nate, za drobno in malo večjo, ki zaboli, ko trči vate.
(B. Štampe-Žmavc)
Srečno 2009 vam želi kolektiv Knjižnice Domžale
RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE želi vsem svojim članom in ostalim ljubiteljem narave uspešno novo ribiško sezono in prijetno počutje ob naših vodah.
Hvala vsem, ki ste v letu 2008 skupaj z nami poskrbeli, da je bilo našim otrokom lepše. Želimo si, da bi v letu 2009 skupaj ustvarjali projekte, ki bi vsem nam, predvsem pa našim otrokom, prinesli veliko veselja, sreče, zdravja in prijetnega otroštva - vodnjaka, iz katerega bodo pili vse življenje. Prijetne praznike in srečno 2009!
Zveza prijateljev
mladine Domžale
Vesele,
blagoslovljene in mirne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2009 v krogu družine vsem občankam in občanom želijo člani Lovske družine Domžale.
Naj ob novem letu prijazni novi čas, prinese vse, kar je staro zamudilo...
Vsem v novem letu želimo veliko prijetnih praznikov ter zdravja, veselja in sreče. Pridružite se nam in se prepričajte, da bo leto 2009 z nami še prijetnejše!
Društvo
izgnancev
Domžale
Sreča je: dobra misel, topel stisk rok, pesem, zapeta iz srca...
Vesel božič, srečno, zdravo in veselo novo leto, tudi z našo pesmijo...
Ženski pevski zbor Stane Habe Društva upokojencev Domžale
Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh in v stisnjenih dlaneh.
Vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Ihan želimo prijetne božične praznike in obilo zdravja, sreče, veselja ter medsebojnega sodelovanja v letu 2009.
Svet Krajevne skupnosti Ihan Kulturno društvo Ihan Turistično društvo Ihan
Klub borilnih veščin Domžale se vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu tekmovalnemu in organizacijskemu letu 2008, iskreno zahvaljuje, hkrati pa vsem sodelavcem in bralkam ter bralcem Slamnika želi prijetne božične praznike ter veliko sreče, zdravja in borbenosti v letu 2009.
Poklicni gasilci Centra požarne varnosti Domžale želimo občankam in občanom vesele, zdrave in mirne božično-novoletne praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2008.
Vsem občanom in občankam želimo vesele božične praznik eter uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto ter čim manj potreb po naših intervencijah.
Gasilci
PGD Stob-Depala vas
Vsem bralkam in bralcem Slamnika, želijo člani TAK Domžal uspešno in veselo Novo leto 2009.
... notranja uglašenost, mir, osebna izpolnitev naj spremljata praznične dni. V mozaiku novega leta 2009 naj se lesketajo dragulji optimizma, sreče, sodelovanja, zdravja, uspehov...
Centrovci
Vesele, blagoslovljene in mirne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2009 v krogu družine vsem občankam in občanom želijo čebelarke in čebelarji Čebelarskega društva Domžale.
Srečno, zdravo, ustvarjalno in polno atomov v novem letu 2009 VSEM BRALCEM SLAMNIKA ŽELI Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale.
Hvaležni smo Vam, da smo tudi z Vašo pomočjo utrli pot naših uspehov, in Vam obenem želimo, da Vam prihajajoči praznični dnevi minejo v prijetnem vzdušju med ljudmi, ki jih imate radi.
Vsem želimo lepe praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2009.
j
anj^r-—f
Pristnega doživetja v Božičnih praznikih, ter trdnega zdravja in vsebine v Novem letu 2009 vam želijo Pevke ljudskih pesmi Domžale.
VRTEC
stran
10
Vrtec Urša v Domžalah
Ocena zadovoljstva staršev z izvajanjem otroškega varstva
Zaradi zanimanja obstoječih razmer v izvajanju predšolske vzgoje v Občini Domžale sem se odločila, da pod mentorstvom dr. Srečka Devjaka (Fakulteta za upravo Ljubljana) izvedem anketo zadovoljstva staršev z izvajanjem otroškega varstva v vrtcu Urša, vključno z enotama Čebelica in Bistra (julij-septem-ber 2008). Odločila sem se, tudi zaradi interesa staršev, ki so anketo izpolnjevali, da javno izpostavim problematiko, ki jo navajajo v zvezi z (ne)zadovoljstvom izvajanja predšolske vzgoje v Občini Domžale oz. v Vrtcu Urša ter predstavim tudi rezultate same ankete.
V vrtcu sta me prijazno sprejeli ravnateljica Zvonka Doberšek in pomočnica ravnateljice Tina Pančur, prav tako pa so mi vso potrebno pomoč nudili tudi vsi drugi zaposleni, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Zaradi dobrih medsebojnih odnosov zaposlenih, ki jih lahko opazimo, ter prijaznega sprejema zunanjih oseb v vrtec, je bilo pričakovano, da so razmere znotraj vrtca urejene, vsaj glede medsebojnih odnosov zaposlenih. Vsi dobro vemo, da se vzdušje pri zaposlenih v vrtcu neposredno prenaša tudi na naše otroke, čeprav ne dvomim v profesionalnost vzgojiteljic oziroma njihovih pomočnic. Moja pričakovanja so bila potrjena s strani staršev, ko so ocenjevali, kakšna mora biti po njihovem mnenju vzgojiteljica oziroma, kakšna dejansko je. Ocena je nastala na podlagi ocenjevanja vzgojitelj ičine urejenosti, korektnosti, pozornosti, strokovnosti in prijaznosti. Rezultati so pokazali, da so pričakovanja staršev za slabe 4 odstotke višja od dejanskega stanja, kar pomeni, da
so zelo zadovoljni z vzgojiteljicami oziroma njihovimi pomočnicami. Na podlagi ocenjevanja pogojev bivanja in počutja otrok v vrtcu so starši mnenja, da je počutje otrok v vrtcu zelo dobro, njihova hrana in okolje v vrtcu sta zdrava, le nekoliko slabšo oceno pa so pripisali zadostnemu gibanju otrok na zraku. Pri ocenjevanju prostorskih pogojev in opremljenosti vrtca starši menijo, da je vrtec prav dobro preskrbljen z igračami in drugim materialom za delo, visoko oceno so dodelili tudi vzdrževanju reda in čistoče, glede ustreznih prostorskih pogojev, pa se ocene razlikujejo glede na enote vrtca, od katerih je najnižjo oceno dobila enota Čebelica. Na vprašanje ekonomskih cen vrtcev glede na kakovost storitev ter prispevkov staršev za varstvo otrok so starši ocenili, da se jim ekonomske cene vrtcev zdijo dokaj visoke, prav tako se jim dokaj visoke zdijo denarne obveznosti staršev za varstvo otrok.
Na določena mnenja in predloge staršev pa sem poiskala odgovore oziroma stališča pri vodstvu vrtca in na Oddelku za družbene dejavnosti v Domžalah. Najprej naj izpostavim problem »zakonsko določene ure prisotnosti otroka v vrtcu (9ur)«. Kar nekaj staršev ima vprašanje, kako ob 8-urnem delavniku in dalj ši relaciji do službe priti po otroka v določenem času. V vrtcu odgovarjajo, da je v dobrih odnosih oziroma v skrajnih primerih dopustna tudi kakšna minuta dlje ... ( čeprav občina plača le 9 ur), gre pa predvsem za zaščito otroka, ker obstajajo primeri, ko bi starši brez slabe vesti pustili svojega otroka v vrtcu tudi po 12 ur.
Nekateri starši so mnenja, da so t. i. izvenvrtčevske dejavnosti prepozno
Bralkam in bralcem ter poslovnim partnerjem glasila Slamnik želimo srečno in uspešno novo leto 2009!
Oglaševalska agencija
IR IMAGE
Mesto tržnih komunikacij.
H

oziroma, da bi bilo dobro, če bi se vse aktivnosti končale do 16. ure in ne tedaj šele pričele. V vrtcu odgovarjajo, da je nekaj aktivnosti (plesne vaje, angleščina ...) vključenih v obratovalni čas vrtca, za vse tiste dejavnosti, ki so dodatno plačljive, pa so z Ministrstva za šolstvo dobili zakonsko določilo, da se morajo izvajati izven obratovalnega časa vrtca.
Pomirim pa naj vse starše, ki so mnenja, da vrtec nima ustreznega strokovnega kadra za reševanje otrokovih individualnih težav (psihologa). Res je namreč, da v vrtcu ni ves čas prisoten psiholog, vendar vrtec posluje tudi z zunanjimi sodelavci in tako pridobiva ves strokovni kader, ki je potreben za določene individualne težave otrok. Prav tako lahko razveselim starše, ki so zaskrbljeni zaradi neprimerne strešne (azbestne) kritine, da je nova že v načrtu in bo tudi izvedena.
V	zvezi z gibanjem otrok (telovadba, sprehodi) mi je bilo s strani vrtca zagotovljeno, da otroci hodijo na sprehode, mlajši sicer na krajše zaradi njihove varnosti, gibalne dejavnosti se izvajajo v skupinah v garderobah. Ker pa se s strani vrtca še kako dobro zavedajo, kako pomembno je gibanje za zdrav razvoj otrokov, je bil z njihove strani že večkrat podan predlog za telovadnico, ki jo nujno potrebujejo, vendar s strani občine žal ni denarja. Prav tako velik problem predstavljajo pešpoti do vrtca Urša, ki so po mnenju staršev v zelo slabem stanju, še posebno ob mokrih dneh, čeprav se jih s strani vrtca trudijo vzdrževati po njihovih najboljših močeh. So več kot očitno potrebne sanacije. Prav tako pa bi bilo dobrodošlih nekaj več igral na vrtu enot Urša in Čebelica. Izpostavim naj še en predlog staršev: da bi v vrtcu morali dati večji poudarek na predpriprave za šolo.
V	vrtcu sicer podpirajo oziroma spodbujajo individualne zadeve oziroma razvoj otrok, vendar 5 let starega otroka ne moreš pripraviti na šolo, še dodajo. Že tako jim je bilo z uvedbo devetletke vzeto eno leto. Ob tem predlogu se spomnim izpovedi vzgojiteljice, ki mi je dejala: »Nekega dne smo z otroci, kot ponavadi, preko igre ustvarjali, se pogovarjali ., in je prišel otrok do mene in mi rekel: »Vzgojiteljica, ali se lahko sedaj samo igramo?« To nam lahko pove le nekaj - naj bo vsaj zgodnje otroštvo zgolj igra.« Prav je, da podpiramo interese in zanimanja otrok in jih k razvoju tudi spodbujamo (tako v vrtcu kot tudi doma), vendar vse preveč staršev zaradi lastne hvale ne pusti biti otroku zgolj otrok in jih tako prikrajšajo za zanje še kako pomembnih nekaj brezskrbnih otroških let.
Še en pereč problem, ki tare starše otrok v vrtcih, pa je odnos občine do reševanja predšolske dejavnosti. Oddelku za družbene dejavnosti sem poslala izsledke ocene zadovoljstva staršev z izvajanjem otroškega varstva v Občini Domžale in jih prosila za komentar na naslednje navedbe:
-	starši navajajo, da o kakovosti otroškega varstva v občini niso dovolj obveščeni;
-	občina premalo zastopa interese staršev pri urejanju otroškega varstva;
-	vrednosti vlaganj občine v posodabljanje vrtcev so prenizke ...
Z Oddelka za družbene dejavnosti sem od gospe Kristine Slapar (za kar se ji lepo zahvaljujem)
prejela naslednji komentar (citiram): »Ugotovitev staršev ne bi želela komentirati, vsekakor pa je veliko odvisno od tega, kako je določeno vprašanje postavljeno. Eno od takih vprašanj je npr. vprašanje strokovnega nadzora, ki ga po zakonu občina ne more opravljati, ker je za to pristojno Ministrstvo za šolstvo. Vsekakor pa občina letno vlaga precejšnja sredstva v predšolsko vzgojo, in sicer konkretno za leto 2008 so v proračunu zagotovljena sredstva v višini 5,4 mio EUR, za leto 2009 pa 8,35 mio EUR (od tega 3 mio EUR posojila za izgradnjo šestoddelčnega vrtca v Preserjah). Občina izven cene programa zagotavlja tudi sredstva za vzgojne pripomočke, opremo oddelkov, investicijsko vzdrževanje vrtcev, ki opravljajo javno službo (Vrtec Urša, Vrtec Domžale in dva koncesijska vrtca: Mali princ in Dominik Savio Karitas Domžale). Občina je ustanovila tudi Sklad za vrtce, ki je med drugim vir financiranja novih kapacitet pri OŠ Domžale (vrtec Češmin), kjer so se pravkar začela dela za nov osemoddelčni vrtec. Prav tako je potrebno poudariti, da je oblikovanje cene programa vrtca vezano na zakonska določila, ki jih predpisuje država in ne občina (država tako predpisuje normative in standarde za prostore, število zaposlenih, izobrazbo zaposlenih, način oblikovanja oddelkov in s tem povezano število otrok v oddelkih, predpisuje višino plač zaposlenih, predpisuje metodologijo za oblikovanje cene programov, predpisuje način določanja višine plačil staršev ipd.). Prav tako ima Občina Domžale nadpovprečno vključenost otrok v vrtcih (cca 80 odstotkov za leto 07/08) in vlaga napore za pridobitev novih kapacitet. Upoštevaje zadnji, v nasprotju z ustavo z občinami nedogovorjen (država bi morala za spremembo zakonodaje, ki prinaša dodatne obveznosti občinam, za to zagotoviti tudi sredstva) ukrep države o brezplačnem mlajšem otroku v vrtcu, se bo vključenost v vrtcih še povečala, kar je sicer pozitivno, vsekakor pa ima kot rečeno dodatne finančne posledice za občine, zaradi zagotavljanja dodatnih kapacitet, ki pa jih, glede na administrativne postopke (pridobitev ustreznih zemljišč, priprava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izvedba postopkov javnih naročil za izbiro izvajalca, rok gradnje, pridobitev uporabnega dovoljenja ipd.) ni mogoče zagotoviti na kratki rok.« Presojo zadovoljstva z odgovorom Oddelka za družbene dejavnosti prepuščam vam, dragi starši. Upam, da sem s tem člankom vsaj delno pripomogla k večji obveščenosti vseh, ki se vas tema dotika in čeprav je v samem članku nemogoče analizirati vsa podana mnenja, predloge in težave posameznikov, naj povem, da so bili izsledki skupne ocene zadovoljstva staršev z izvajanjem otroškega varstva v Vrtcu Urša v Občini Domžale posredovani tako vodstvu Vrtca Urša kot tudi Občini Domžale - Oddelku za družbene dejavnosti, v upanju, da bodo obstoječe probleme, mnenja in predloge obravnavali z vso skrbnostjo.
Čeprav se včasih zdi izpolnjevanje takih in drugačnih vprašalnikov čisti nesmisel v tem nemogočem tempu življenja, naj vas opomnim, da bomo le z izpovedjo svojih mnenj in pričakovanj ter z njihovim večkratnim ponavljanjem lahko pripomogli v boljši jutri za nas in naše otroke.
Še enkrat hvala vsem sodelujočim.
Maja Zajc, FU Ljubljana
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MI BOS d, o, o, Zikova 4, K a mrvi k
e-mail: mibos@VDlfa.net tel: 01/93 14 31S, GSM: 031 451
Novoletni koncert
V	pričakovanju prazničnih dni vsako leto v vrtcu Kekec v Radomljah potekajo najrazličnejše dejavnosti.
Okrasimo igralnice, izdelamo okraske za novoletno jelko, pečemo piškote, pojemo pesmice, rajamo, plešemo, prebiramo praznične zgodbe, izdelujemo voščilnice ter se veselimo prihoda dedka Mraza in njegovih daril.
V	letošnji december smo vključili še Novoletni koncert. Glasbeni atelje Carl Orff iz Kamnika deluje pod vodstvom Bernarde Rakar, ki je
hkrati tudi mamica naše varovanke. Obiskala nas je s svojimi učenci, ki so v srednjeveških oblačilih za nas zaigrali nekaj klasičnih skladb, ki so jih včasih igrali na dvorih in gradovih. Igrali so na kljunaste flavte, ki so nam jih tudi predstavili, in pokazali, kakšne so razlike med večjimi in manjšimi ter kako zvenijo. Otroci so vsemu temu prisluhnili z velikim zanimanjem. Naučili smo se kratkega dvornega plesa, ki smo ga zaplesali ob spremljavi glasbe. Otroci so imeli možnost v živo spoznati inštrumente in doživeti glasbo, za kar se ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujemo gospe Bernardi.
Miranda Krištof, Vrtec Domžale, enota Kekec Radomlje
Veseli december
Vstopili smo v veseli decembrski čas, čas pravljic in zgodb, čas ki nam prinaša zadovoljstvo, srečo, neskončna pričakovanja ...
Letos so se v našem vrtcu starši še posebej izkazali. Na prvi decembr-
ski dan so pomagali pri novoletnem okraševenju igralnic in tako smo skupaj ustvarili prikupno praznično vzdušje. S tem smo razveselili in prijetno presenetili otroke. Naslednji dan so okrasili smrečico in pod njo položili darila ter veliko novoletnih želja. Imeli smo se lepo. Hvala vsem in SREČNO!
Marta, Vrtec Urša
Obogatitveni
projekt
Telovadimo
Vrtec Domžale že nekaj let izvaja obogatitvene programe, ki jih vodimo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic v času dnevnega varstva. Projekti potekajo kvalitetno in strokovno podkovano.
V vrtcu Domžale, enoti Cicidom, izvajamo kar nekaj obogatvenih dejavnosti, ki si zaslužijo velike besede. Med njimi so Ustvarjalnice, Cici-planinec, Biba pleše, Pravljični kotiček in Telovadimo. Prav slednji projekt bi vam kot pomočnica vzgojiteljice rada predstavila. Projekt poteka enkrat tedensko. V vrtcu so štiri skupine, torej vsaka
skupina v vrtcu enkrat mesečno vadi. Otroci se dejavnosti veselijo, večkrat pa jih k vadbi povabi nagajiv škratek, ki se rad giblje z otroki ter jim pokaže tudi kakšne vragolije. Včasih se zgodi, da otroke celo nagradi s štampiljko ali nalepko, ki jim je prava vzpodbuda. Vadba je osnovana glede na njihovo starost in letni delovni načrt je narejen vnaprej. V vadbi otroci spoznavajo osnovne gibalne koncepte, se preizkusijo v različnih rekvizitih in skušajo svoje sposobnosti v različnih vajah. Poligoni, žoge, obroči, improvizirani pripomočki . vadbo naredijo ino-vativno in zanimivo. Seveda nam ne manjka tekalnih iger, ki ogrejejo naše telo. Otroci z vrtca Cicidom so zadovoljni, ker imajo v svojem vrtcu telovadnico, ki res služi svojemu pomenu. Vsem Cici-domčkom lep športni pozdrav!
Mojca Grojzdek, Vrtec Domžale, enota Cicidom
SLAŠČIČARNA LENČEK
i iil
Sprejemamo naročila za POTICE. Odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, razen nedelj in praznikov.
Z Vami že od leta 1938!
Obiščite nas tudi na spletu - www.slascicarna-lencek.com
T : 721 51 52
stran
11
SOLA
Sejmarjenje ob ritmu harmonike
Na Podružnični šoli Krtina smo letos pripravili že osmi Miklavžev sejem. Nanj smo se pripravljali cel mesec in k izdelovanju izdelkov povabili tudi starše.
Učiteljici prvega razreda sta za njih pripravili popoldansko delavnico, na kateri so se tako očki kot mamice izkazali v šivanju prašičkov iz filca, blazin ter izdelovanju voščilnic. Učenci drugega razreda so za šivanko poprijeli kar sami in izdelali lutke, Miklavžev škorenj ter različne okraske za novoletno jelko. Učenci tretjega, četrtega in petega razreda so spodbujali svojo kreativnost pri zdelovanju venčkov ter zimskih šopkov iz smrekovih vej. Na tehniškem dnevu, ki smo ga imeli dopoldne na dan sejma, so se učenci preizkusili še v peki piškotov in kruhkov ter krašenju s karamelo oblitih jabolk.
Okolica šole je oživela že dobro uro pred začetkom sejma. Na stojnicah so se prižgale praznične lučke, iz zvočnikov se je zaslišala glasba in prodajna mesta so se začela šibiti pod raznovrstnimi in domiselno predstavljenimi izdelki. Nagajivi palčki so viseli na suhih vejah leske, pujski so se stiskali skupaj in čakali na drobne ročice, ki jih bodo odnesle domov. Zadišalo je po vročem čaju, ki ga j na svoji stojnici ponujalo Turistično društvo. Skupina Gamsi, ki je vodila program, je ob petih pozdravila zbrane. S svojimi poskočnimi melodijami so dajali ritem veselemu nakupovanju. Da so bili obiskovalci dobro razpoloženi je bilo moč razbrati tudi iz glasnega smeha, ki ga je povzročilo predvsem odpirtanje daril iz srečelova imenovanega Maček v žaklju. Ob sedmih nas je obiska sveti Miklavž s svojim spremstvom. Prvi se je med zbrane pripodil Lucifer in s svojim renčanjem prestrašil nekaj otrok, ki so varno zavetje poiskali v šoli. Ostali so se stisnili k staršem in se zvedavo zazrli v prijaznega moža s košem na rami. Najbolj pogumni so mu zapeli pesmico in nato zapustili oder z darilcem.
Čez čas se je Miklavž poslovil, cene na stojnicah so se znižale in odhajajoči starši so opravili še zadnje nakupe. Zapihal je mrzel zimski veter in prinesel vonj po snegu. Tega si otroci najbolj želijo.
Anja Kokalj
v
Učenci OS Roje tretje državne vodne igre
V torek, 25. novembra, sta se Andrej in Jaka v CUDV Črna na Koroškem udeležila vodnih iger. Organiziral jih je CUDV Črna na Koroškem, priredila pa Specialna olimpiada Slovenije.
Učenca sta tekmovala na 1. nivoju, kjer sta naloge izvajala s pomočjo spremljevalca. Na posamezni postaji sta lahko nalogo izvedla večkrat (imela sta od 3 do 5 poskusov). Pri vsaki nalogi/aktivnosti so sodniki ocenjevali nivo izvedbe naloge ter spodbujali otroka.
Aktivnosti
Ribice v ribnik: otrok je sedel na robu bazena in skušal z ribico zadeti v plavajočo mrežo.
Poganjanje mlinčka: otrok je v bazenu v pokončnem položaju z lončkom zajemal vodo, jo prelil na mlinček in ga s tem poganjal. Aktivnost je trajala, dokler se ni odvr-tela pesem Ob bistrem potočku je mlin.
Vodenje plavajočega predmeta po vodi: otrok je v pokončnem položaju z rokami potiskal plavajoči predmet po širini bazena. Pobiranje jajčk: otrok je v pokončnem položaju držal v eni roki lonček oz. vedro, z drugo roko pobiral plavajoče žogice iz vode in napolnil lonček.
Reševanje na otok: otrok je skušal splezati na plavajočo blazino.
Podiranje stolpa: tekmovalci so skušali z brcanjem podreti stolp. Učenca sta se tekmovanja prvič udeležila. Zelo rada sta tekmovala in z nasmehi na obrazih sta sodelovala pri igrah, k dobrim uspehom pa je pripomoglo tudi vzdušje tekmovanja.
Organizatorji so zelo dobro organizirali tekmovanje. Medtem ko so bili nekateri otroci v bazenu in tekmovali, so se drugi otroci udeležili dveh delavnic. Na prvi so izdelali posodico iz gline z odtisom čipke, na drugi pa voščilnico (po metodi perforiranja) in vetrnico.
Po kosilu smo se udeležili tudi zabavnega dela programa. Učenca sta medalji in priznanji prejela od plavalcev Matjaža Markiča in Emila Tahiroviča ter jadralnega padalca Matjaža Ferariča. Ob koncu smo zaplesali ob zvokih ansambla CUDV Črna.
Urška
Čestitke, ličkanje in še kaj na OS Dob
Počasi bomo zaključili koledarsko leto. A v šoli merimo čas z drugačnim - šolskim koledarjem. In prav zdaj smo sredi najbolj bogatih dejavnosti.
Naj začnem z zelo zanimivo in obiskano delavnico, izdelovanja novoletnih čestitk. Učiteljice v prvem triletju smo pozno popoldan, ko so straši že doma in tudi naloge so že napisane, povabile mame, očete in učence na delavnico. Poskrbele smo za material, raznobarvne kolaže, lepenko, okraske, lepila ... in na stežaj odprle vrata šole. V hipu so bili zasedeni vsi kotički na zgornjem hodniku in v vseh treh razredih in izpod spretnih prstov so nastajale najlepše novoletne čestitke, takšne, kot jih ne najdete v nobeni trgovini. Naše mame niso prišle prazne. Spekle so toliko raznovrstnih sladkih dobrot, da ob koncu delavnice kar nismo hoteli iti domov.
Tudi v podaljšanem bivanju imajo učiteljice in učitelji vedno mnogo zanimivih idej. Zadnjič, ko sem pokukala k njim, sem jih videla, da so ličkali koruzo. Šolsko igrišče se je spremenilo v delovno akcijo, kjer ni manjkalo dobre volje in zanimivih zgodb. Tako kot nekoč, ko so se ljudje zbrali na vasi in si dolge zimske večere ob ličkanju pestrili z modrimi besedami.
Tik pred novim letom smo na našo šolo povabili plesno šolo Miki. Tako zabavnega dopoldneva pa že dolgo ne. Plesalo se je kot na veliki plesni turneji. Učenci iz prvega triletja so se ob veselih zvokih znanih božičnih popevk naučili toliko novih plesnih korakov, da smo jim ob zaključni predstavitvi zelo glasno zaploskali. Bravo, plesna šola Miki! Še kdaj pridite!
Tatjana Kokalj
V službo
ujetim
staršem
Časi »demokracije« so korenito spremenili vzgojo in vpliv učiteljev v osnovni .šoli. Nekoč so nas tako starši kot tudi učitelji vzgajali s šibo in, roko na srce, oboji so šli predaleč. Če bi danes starši tako tepli otroka, kot so to počeli nekateri pred 40 leti, bi jim otroka preprosto vzeli in dali v rejo ali posvojitev.
Hvala bogu, ti časi so za nami, toda tako imenovana demokracija v šoli je prišla naenkrat v »preveliki pogači«, veliko tistih staršev, ki so je deležni, pa je ne neguje kot najlepšo rožo človeštva, ampak jo izkoriščajo za upravičevanje slabe vesti, ker nimajo časa, da bi doma vzgajali svoje otroke. Vzroki za to so lahko upravičeni, velikokrat pa tudi neupravičeni. Resnica je ta, da zaradi delovnih pogojev preživijo v službi toliko časa, da so pri svojem najpomembnejšem poslanstvu - vzgoji svojih otrok - mnogi neuspešni.
Kaj je lepšega na tem svetu, kot da za neuspehe, brutalno obnašanje in verbalno nasilje med otroki poiščemo dežurnega krivca, ki je pred našim nosom - vzgojitelja v vrtcu ali učitelja v osnovni šoli? »Zakaj pa ne, on je kriv, saj je več z mojim otrokom, kot jaz,« si mislijo »prizadevni« starši.
»Ne, ne, jaz že nisem kriv. Kje pa. Kaj pa naj naredim medtem, ko me cele dneve dni doma? Moj mali Francl in mala Ančka res morata gledati Rebelde in vse španske nadaljevanke, sicer bi z vrstniki bila na ulici, tako pa sta doma. Še dobro, da je Francl zadnjič Jožeta prej udaril, kot bi on njega. Čisto prav ima, da je učitelja poslal v PM, kaj pa ga nepravično ocenjuje. Kaj za vraga pa se učitelj na mojega ljubega Franclna jezi, če nima domačih nalog. To je naša stvar, če jih narediva ali ne, saj se nama z ženo ne ljubi, ker sva zvečer oba utrujena od »šihta«. Sploh pa to ni njegova stvar, da vzgaja našega Franclna.« Da ne govorimo o tem, kakšen je ta učitelj - vozi starega fiata, tako je ničvreden, da še zasluži slabo.
Naštel sem samo nekaj »biserov« v službo ujetih staršev. Toda moje zgražanje in bolečina nista nastala zaradi naraščajočega števila ljudi, ki zaradi težav v lastni družini krivdo prelagajo na učitelje, ampak zaradi tega, ker je novodobna demo-
kracija zaščitila otroke in starše, hkrati pa je pozabila na ljudi, ki z otroki prebijejo največ časa: učitelje in vzgojitelje. Kdo bo zaščitil nas, učitelje, kadar nas starši in njihovi odraščajoči otroci neupravičeno verbalno, včasih pa tudi fizično napadejo?
Sodobna družba od nas zahteva, da otroke čim več vzgajamo. Mar zato tisti starši, ki za vzgojo lastnih otrok nimajo časa, lahko neusmiljeno udrihajo po nas, ki opravljamo njihovo delo? Da nas stalno kritizirajo, da jih slabo vzgajamo, in ocenjujejo vsako naše dejanje in besedo? Učitelj ni več srečen zaradi svojega poslanstva, ki mu ga je v zibelko položil nek angel in mu rekel: »Ti boš učitelj«. Učitelj je srečen, če ga ne tožijo, ker je grdo pogledal učenca, nanj povzdignil glas, ko pa sta se dva stepla, ju je dal narazen in se jih - po zakonu - neupravičeno dotaknil.
Seveda pri tem tudi grešimo. Poglejte se v zrcalo svoje vesti in se vprašajte, ali lahko poveste na glas: »Jaz sem mama/ oče, ki pri vzgoji svojega otroka nisem grešil.« Učitelje bi za oster pogled, glasno grajanje ali kakšno drugo majhno napako dali pred advokata, novico pa objavili na televiziji in v vseh časopisih, ki komaj čakajo na bombastične novice. Tako moderno in na videz demokratično je postalo dati tiste »na razpelo«, ki jih taista demokratična družba tako zanikrno slabo ščiti. Me prav zanima, koliko bi bilo tožb, če bi za neupravičeno blatenje in izgubljeno tožbo proti učitelju starši morali plačati takšno kazen, da bi jih pri tem pošteno bolela glava, neupravičeno šikaniran učitelj pa bi lahko od tega živel do konca življenja. Saj po takšnih napadih in razžalitvah ne more več dostojanstveno opravljati svojega poklica. Vedno se bo o njem nekaj šušljalo. Če nas pred takšnimi ljudmi in njihovimi neupravičenimi napadi družba ne more zaščititi in jih ustrezno kaznovati, potem, dragi starši (proletarci) naše deželice, združite se, si izborite sedemurni delovnik in sami vzgajajte svoje otroke. Mi vam bomo z veseljem pomagali in vas opozarjali na napake pri vaši vzgoji. Dajte nam tudi trikrat večje plače. Ko bo vozni park za šolo podoben tistemu v vaših domovih, bo učitelj bolj cenjen kot sedaj, ko brez dostojanstva - kot hlapec Jernej - opravlja levji delež vzgoje vaših otrok.
Kljub temu želim vsem (nam) veliko sreče, potrpljenja in veselih trenutkov pri vzgoji naših otrok.
Bela Szomi Kralj, učitelj na OŠ Domžale
Slovenski jezik naj bi bil živ jezikovni fosil, Slovenci pa staroselci Evrope?
Tako trdi dr. Andrej Rant v svoji knjigi Karni in Veneti v Britaniji in Alpah, h katere predstavitvi sem bil povabljen na Svetovni slovenski kongres v četrtek, 20. novembra. Čeprav bi bila Rantova teorija o Slovencih kot potomcih Venetov in Kar-nov popolnoma napačna, se človek vendarle sprašuje, ali je morda res vse tako, kakor so nas učili in kakor še uči uradna znanost.
V Sloveniji obstaja še neka »druga« znanost, ki je prva ne priznava. Toda znanost je žal samo ena, kakor je tudi Bog lahko samo eden. V vsakem primeru sem bil nad predavanjem izredno navdušen, že zaradi pospešenega zanimanja za izvor in zgodovino Slovencev, ob neizpodbitnem dejstvu, da je bila v odnosu do Slovencev in slovenskega jezika beograj ska »mati« federacija slaba mačeha, slovenska Zveza komunistov pa pretežno ana-cionalna.
Kdo smo Slovenci in od kod smo prišli v te kraje, se zlasti po osamosvojitvi postavljajo vprašanja kakor sama od sebe. Danes živimo med Alpami na severu, Jadranskim morjem na jugu, Benečijo na zahodu in Panonsko nižino na vzhodu. V šoli smo se učili in šolska zgodovina še danes uči, da smo Slovenci Slovani, ki so se po padcu rimskega imperija nekje v šestem stoletju iz svoje domovine za Karpati selili proti zahodu in jugu, in da naj bi tako pripadali južnim plemenom, ki so zasedla Balkan. Po osamosvojitvi so posamezniki začeli poudarjati, da smo Slovenci staroselci in da smo na tem območju živeli že davno pred Slovani in celo že davno pred Rimljani, tako da se je izoblikovala hipoteza, da naj bi bili Slovenci potomci Venetov in Karnov, kar naj bi dokazovale nekatere podobnosti
s Kelti. Rantovo večletno strastno proučevanje keltske kulture, zlasti numizmatike in umetnosti, ga je privedlo do nenavadnih podobnosti med nekaterimi angleškimi in slovenskimi besedami; tudi najstarejši slovenski tradicionalni poganski običaji naj bi bili izjemno podobni keltskim (angleškim) in naj bi imeli več skupnega z Angleži kot na primer s Hrvati ali Srbi. Posebno zanimiva je Rantova razlaga prvomajskega mlaja, visoke oguljene smreke z okroglim vencem pod visoko krošnjo. Pravi, da mlaj ni »pogruntavščina« delavskega gibanja, ampak je starodavno čaščenje majskega drevesa. Oguljeno deblo je falus, simbol plodnosti, okrogli venec pa je ženski del. Majska drevesa danes postavljamo v Sloveniji in menda na Švedskem, nekoč pa naj bi jih postavljali tudi v Angliji. In tako dalje. Pri proučevanju keltske kulture je raziskovalec dr. Andrej Rant naletel na naravnost vznemirljive podrobnosti med nekaterimi keltskimi in slovenskimi jezikovnimi posebnostmi, kakor so na primer slovenski nedo-vršni in dovršni glagoli: pospravljati
-	pospraviti, urejati - urediti, prihajati
-	priti, pihati - pihniti ...
V slovenščini sta imenovalnik in to-žilnik moškega spola enaka, kadar gre za nežive stvari, na primer: stol (imenovalnik) se je sesedel in gostu sem ponudil stol (tožilnik); kadar pa gre za živa bitja, sta enaka rodilnik in tožilnik moškega spola, na primer: belega konja (rodilnik) zlepa ne vidiš in osedlal je poskočnega konja (tožil-nik). Podobno se dogaja z nekaterimi keltskimi besedami ... in tako naprej. In kako je z našimi mediji? Ali se uveljavlja človekova pravica do svobode izražanja? Niko Grafenauer meni, da se »nasilje nad jezikom«, ki je bilo
značilno za partijsko obdobje, tudi danes odraža v slovenskih medijih. Akademik Janko Kos je prepričan, da je novinarski poklic nujno povezan z ideologijo, saj ni razvil lastnega aparata za presojanje sveta. Za teologa Janeza Juhanta je branje slovenskih medijev »preizkus potrpežljivosti« in v njih prepoznava »povprečnost in neizobraženost stroke, ki šele išče evropsko odprtost«. Teolog in član programskega sveta RTV Slovenija,
Ivan Štuhec pa pravi, da je »medijsko polje učinkovit način za posedovanje slepilnih manevrov, ki prikrivajo resnične človekove probleme« . Summa summarum: četudi bi se izkazalo, da Rantova hipoteza o jezikovnem fosilstvu slovenskega jezika ne prenese kritične presoje, je ta (hipoteza) pozdrava vredna, ker je bila rojena iz raziskovalčeve ljubezni.
Ivan Kepic
Prva številka v letu 2009 bo izšla 23. januarja, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 15. januar, do 12. ure.
V bližini Arboretuma
Za vse tiste, ki še niste okusili slastnih jedi z odprtega žara, se na lokaciji bivše gostilne Šraj ob prijetnih zvokih hišnega ansambla starogradske glasbe v simpatičnem in prijetnem ambientu, izvrstni hrani in izbrani kapljici, ponuja možnost užitkov in doživetja nepozabnih dni in večerov.
Pri nas se bodo prijetno počutile zaključene skupine, poskrbeli bomo tudi za vaše najmlajše, zato ne odlašajte in se dogovorite za termin.
NA REZERVACIJO lO % POPUSTA.
dP
Informacije in rezervacije na tel: 051 414 515 ali rezervacye@starivoz.si
i

POLITIKA
stran
12
Liberalna demokracija Slovenije glede pristopanja Hrvaške EU v celoti za zaščito
svoji interesov
Liberalna demokracija Slovenije podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, vendar mora Slovenija v tem procesu zaščititi svoje interese, zato bomo na sredinem sestanku predsednikov parlamentarnih strank podprli politiko vlade glede tega vprašanja.
0 g
no • E
= "D
LDS
Katarina Kresal, predsednica LDS, je na novinarski konferenci poudarila, da LDS podpira čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, da pa je ob tem potrebno opozoriti, »da ni Slovenija tista, ki je v pristopna pogajanja pripeljala vprašanje meje s Hrvaško«, temveč Hrvaška, ki je v tem postopku predložila dokumentacijo, »ki posredno določa mejo tudi tam, kjer še ni določena«. »Slovenija seveda ne more dopustiti, da je stranski efekt pristopnih pogajanj Hrvaške z EU tudi določitev meje s Hrvaško in mora zavarovati svoje interese,« je poudarila. Po oceni LDS je Slovenija pripravila »dober kompromisni predlog, ki bi res rešil vprašanje« omenjene dokumentacije, na podlagi tega predloga pa bi Hrvaška »pristala na to, da se ta dokumentacija ne uporablja v sodnih in vseh drugih postopkih in da ne prejudicira meje za naprej«. Besedilo, ki ga je v osnovi pripravila Slovenija in ga »pelje dalje Francija« kot predsedujoča EU, se vseskozi usklajuje in prilagaja. »Končne odločitve s strani Hrvaške, ali je pripravljena sprejeti besedilo, ki je zadovoljivo tudi za nas, pa še nimamo,« je povedala Katarina Kresal. V kolikor Hrvaška ne bo želela pristati na tak dogovor, pa bodo v LDS na sredinem sestanku predsednikov parla-
mentarnih strank ocenili, da Hrvaška poglavij ne more zapreti. Glede na to, da so vprašanja zunanje politike, še posebej odnosov s Hrvaško, pomembna za Slovenijo, je po oceni LDS potrebno, da se o teh vprašanjih doseže čim širše soglasje, da so stališča usklajena, in v luči tega tudi vidimo sredin sestanek predsednikov parlamentarnih strank. Glede referenduma o ratifikaciji pristopnega sporazuma Hrvaške z EU je LDS zavzela stališče, da sicer ta možnost zakonsko obstaja, vendar menijo, da »to ni pravi način za odločanje o pristopu Hrvaške k EU in upamo, da do tega ne bo prišlo«. Glede načina reševanja vprašanja meje s Hrvaško, je bila LDS vedno zelo jasna, da »je treba nadaljevati z bilateralnimi pogajanji in sočasno najprej začeti eventualno s postopki sprave in mediacije«. V koalicijsko pogodbo je bila vnesena formulacija, ki »pušča odprta vrata za vse« -od bilateralnih pogajanj in »šele če niti to, niti sprava, niti mediacija, niti ostali mirni postopki ne bi bili uspešni, se lahko začnemo pogajati ali o arbitraži ali o sodišču«. Vsekakor pa za LDS arbitraža ni prvi korak. Na novinarsko vprašanje glede danes sprejetega zakona o zemljiščih v hrvaškem saboru in glede tega, kdo naj bi zaščitil lastnike za Slovenijo spornih zemljišč na Hrvaškem, ki jim v skladu s tem zakonom grozi razlastitev, pa je dejala, da je »najprej potrebno pogledati, ali ta odločitev posega na sporna zemljišča za Slovenijo«, potem pa v LDS pričakujejo, da bo vlada zadevo »zelo pozorno spremljala« in da bo, ko bo ugotovila, »da je možno, da so to tudi sporna zemljišča«, tudi »ustrezno reagirala«.
OO LDS Domžale
December je mesec najlepših praznikov v letu. Je čas velikega pričakovanja, obdarovanja, stiskov rok in objemov. Čas ko naredimo bilanco za nazaj in si zaželimo veliko lepega in dobrega v letu, ki prihaja.
Vesele vse decembrske praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2009 vam želi
Občinski odbor LDS Domžale
Socialni demokrati
Ob koncu leta
Vsak pri sebi ob zaključku tekočega leta naredi inventuro svojih del in dogodkov ter pride do zaključkov, ki nas spravijo v dobro ali pa tudi slabo voljo. Večinoma se spominjamo dobrih in veselih stvari, tegobe in probleme pa pokušamo čimprej pozabiti ali se vsaj iz njih kaj naučiti.
Tak pregled smo naredili tudi v naši stranki in zaključna ocena tega, vsaj kar se politike tiče, napornega, nepredvidljivega, napetega in na trenutke dolgočasnega leta 2008 je prav dobro (4). Za nami je letos kampanja, ki je dokaz, da so ljudje pripravljeni na spremembe. To so dokazali tudi v našem mestu, saj so nam podelili več kot 32-odstotno podporo in kljub temu, da naš kandidat, zaradi načina delitve poslanskih sedežev, ni prišel v parlament, smo z izidom zelo zadovoljni, saj je to dokaz, da tudi Domžalčani cenijo naše delo. Po drugi strani pa smo manj zadovoljni z odzivi na prve poteze nove vlade, predvsem na kadrovske spremembe premiera Boruta Pahorja. Dejstvo je,
da je našemu predsedniku potrebno dati priložnost in podporo, ne glede na odločitve, saj se je že večkrat pokazalo, da so bile na dolgi rok zagotovo koristne. Prepričan sem, da bo čas tudi tokrat dokazal prav to. Zato, kot je povedal že veliki slovenski pesnik »le čevlje sodi naj Kopitar.« Dajmo vladi priložnost.
Morda je ravno to začetek nekega obdobja, ki lahko Slovenijo dejansko pripelje na pravo pot. Pot, ki bo nehala deliti nas Slovence, majhen narod, velikega ponosa, na naše in vaše. Obenem bi se vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri uspehu Socialnih demokratov in uresničevanju naših skupnih ciljev, rad zahvalil in vas pozval na zbor članstva in tokrat (po)novoletno zabavo, ki bo v začetku januarja. O tem boste v naslednjih dneh na dom prejeli tudi vabilo. Čas je, da si pogledamo oči in ob vstopu v novo leto povemo, kako bomo po naši poti stopali naprej.
Aleš Sazonov, predsednik OO SD Domžale
Novo leto je čas, ko v odsevu misli drsijo slike preteklega časa. Pa se je treba samo obrniti
in pred nami se odpre mavrični sijaj prihodnosti.
Srečno v letu 2009 vam želita Občinska organizacija Socialnih demokratov Domžale in Mladi forum SD Domžale.
Mladi forum SD pomemben
dejavnik v razvoju slovenske mladinske politike
Mladi forum Socialnih demokratov igra pomembno vlogo na področju mladinske politike v Sloveniji. Med drugim smo bili tudi organizatorji posveta o Razvoju mladinske politike v Sloveniji v naslednjih štirih letih, kjer smo s predstavniki organizacij, ki so vpete v mladinska področja v naši državi, nadaljevali že začeto delo na področju mladinske politike, ki je z novo vlado dobila konkretno priložnost, da se razvije v pravo smer.
To je dokazal tudi naš mandatar Borut Pahor, ki je minule dni na posvetu z ustvarjalci slovenske mladinske politike že prišel do prvih sklepov, ki mladim dokazujejo, da Alternativni vladni program Socialnih demokratov in koalicijska pogodba niso le skupek papirjev, pač pa program, ki ga bodo dejansko uresničevali. Prvi tak korak je dogovor o ustanovitvi sveta za mladinska vprašanja.
Mladi forum SD pa je v mesecu decembru pripravil tudi nacionalno programsko konferenco, kjer se je med drugim sprejela resolucija o Novem poglavju mladinske politike v Sloveniji. Ob vseh dosedanjih rešitvah na področju mladinske politike, želi Mladi forum SD izpostaviti tudi potrebo po državnem sekretarju za mladino. Seveda je bilo na konferenci v sprejem delegatom in delegatkam podanih tudi nekaj drugih resolucij, in sicer o mobilizaciji mladih na evropskih volitvah 2009, o trajnostnem razvoju in finančni krizi in o avtorskih pravicah, področju, ki v Sloveniji nujno potrebuje ureditev. Med drugim smo potrjevali listo kandidatov za Evropske volitve leta 2009, ob sami otvoritvi pa je potekala tudi slovesna predaja sredstev, ki smo jih zbrali v skupni dobrodelni akciji z UNICEF-om.
Mateja A. Kegel
Zaupanje v SDS je vedno večje
V SDS Domžale opažamo vedno večji priliv novih članov v našo stranko, v zadnjem mesecu se je našim vrstam priključilo kar 50 novih članov.
Seveda smo veseli prav vsakega člana ali članice, saj je spekter našega delovanja zelo širok, poleg rednih dejavnosti ter aktivnosti v stranki imamo dobro organizirano tudi SDM Domžale, preko katere delujejo mladi člani naše stranke, zelo aktiven je tudi Ženski odbor SDS Domžale, pripravljamo ustanovitev odbora seniorjev in seniork v okviru SDS Domžale ... - skratka, pri nas res lahko vsakdo deluje na področju, ki mu je najbolj poznan.
Vzrokov za vedno večje število novih članov je veliko, med največjimi pa sta nezadovolj stvo z novo vlado pod vodstvom Boruta Pahorja, kjer se sedaj izkazuje, da od lepih besed in leporečja pred volitvami ljudje nimajo prav nič, saj nova vlada očitno ni kos izzivom, ki prihajajo, drugi razlog pa je veliko nezadovoljstvo s stanjem v naši občini. V nas vidijo alternativo za razvoj, ki ga sedaj, v okviru sedanje vladajoče občinske politike ni zaznati. In novi
člani seveda želijo aktivno sodelovati pri razvoju naše občine, želijo soustvarjati razvoj okolja, v katerem živijo in mu pripadajo. Na žalost je stanje v naši občini sedaj takšno, da ni videti novih razvojnih možnosti, caplja se na mestu, strategije razvoja ni od nikoder ... Na
SDS
srečo bodo čez dve leti lokalne volitve, kjer upravičeno pričakujemo, da bomo postali najmočnejša politična sila v občini in s tem bomo seveda prevzeli odgovornost za razvoj občine, v kateri bo marsikaj potrebno storiti in delati drugače, kot se je delalo do sedaj. Nič več ne bo tako, kot je nekoč bilo, prihajajo novi izzivi za prihodnost in v SDS Domžale imamo pripravljene odgovore na te izzive.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si
SDS
Vsem bralcem in bralkam Slamnika želimo vesele božične praznike, ki jih preživite v družinskem krogu oziroma s tistimi, ki so vam najbližji, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter veliko osebne sreče in zdravja v letu 2009.
_ _
Ženski odbor SDS Domžale za večjo kulturo branja
Ženske v našem odboru smo se odločile razširiti kulturo branja med ljudmi, saj vemo, da nam knjige pomagajo razumeti, kdo smo, kaj smo in kako naj se obnašamo. Je že pravi čudež, da iz teh majhnih ploščatih kvadratkov, ki jim pravimo knjige, zajamemo ves svet ...
Zbiramo knjige: stare, nove, velike, malo manj velike, pisane, črne . Ker želimo knjige podariti tistim, ki si jih morda želijo, pa si jih ne morejo privoščiti. Zato lahko naredite sedaj nekaj zase in tudi za druge - vi se rešite odvečnih knjig, tisti, ki jih želijo brati, pa bodo zaradi vas postali srečni in veseli. Vaše knjige nam lahko prinesete v našo pisarno na Ljubljanski cesti 58,
vsako sredo od 18. do 19. ure ali pa nam pišite na elektronski naslov info@sds.domzale.si in jih pridemo iskat sami.
Knjige so le izziv našega mišljenja, morda bilanca dogodkov . Pomagaj o nam, da razvijemo boljši svet v sebi. Zatorej, zbirajmo knjige in razširjajmo znanje med ljudmi ... Vsem bralkam in bralcem Slamnika voščimo prijetne praznike, ki so pred nami - preživite jih v miru ter sreči.
Urška Kabaj Pleterski, predsednica Ženskega odbora SDS Domžale www.domzale.sds.si
Letna inventura
Prihaja konec leta in ko se oziramo nazaj, se spomnimo različnih lepih in manj lepih dogodkov, ki smo jih preživeli v letu dni. In prav je, da tudi v Občinskem odboru Zares Domžale pogledamo nazaj in naredimo letno inventuro. Občinski odbor Zares Domžale smo ustanovili konec januarja 2008. Vodstvo občinskega odbora se je vse leto sestajalo na
kolegijih predsednika, po ustanovitvi Sveta občinskega odbora smo nekaj odločitev sprejeli tudi na tem organu. Na volitvah v Državni zbor je imel naš občinski odbor dva kandidata, prav tako je imel svoj štab, ki je skrbel za volilno kampanjo. V občinskem svetu imamo tudi dva svetnika, ki aktivno delujeva in zastopava naša stališča v tem organu.
Trenutno smo v teku postopkov za ustanovitev podmladka Zares Aktivni, kjer bodo naši najmlajši člani delovali in zastopali interese mladih. Danes imamo v našem občinskem odboru že več kot sedemdeset članic in članov. Ko se oziram nazaj, pomislim, da bi kljub velikim
aktivnostim postorili še marsikaj. Pa vendarle, prihaja novo leto, ki nam ponuja mnogo novih izzivov. Tako bomo imeli v januarju zbor članic in članov, kjer se bo potrjevalo poročilo predsednika občinskega odbora za preteklo leto in program dela za leto 2009. Naslednji večji izziv za naš občinski odbor pa bo priprava na lokalne volitve, ki bodo čez dve leti. Aktivno se bomo lotili priprave programa, saj želimo na lokalnih volitvah nastopiti z konkretnimi rešitvami, ki bodo v naše okolje prinesle dodano vrednost! Skratka, dela v našem občinskem odboru bo v prihodnosti več kot dovolj in rečemo lahko samo: POGUMNO V LETO 2009!
Miha Ulčar, predsednik Zares Domžale
Drage občanke in občani!
N.Si
Nova Slovenija
KrttimrHa IJutmra IIfuKC
Božič je čas, v katerem se družimo s prijatelji in družino. Le kaj je prijetnejšega od klepeta in dobre volje ob toplem čaju in kuhanem vinu? Prav zato smo se v domžal-
-m,
Mlada^^ Slovenija
skem podmladku N.Si odločili, da bomo organizirali druženje ob topli pijači in drsanju. Ker vemo, da nekateri nimamo vedno časa, da bi se udeležili vseh prireditev, smo v Mladi Sloveniji sklenili, da organiziramo enak dogodek kar dvakrat: enega pred božičem, 20. decembra 2008, in drugega po božiču, 26. decembra 2008. Oba dogodka se bosta odvijala od 17. do 19. ure, na drsališču v Športnem parku Domžale. Drsanje v času prireditve bo brezplačno. S to prireditvijo bi radi pokazali, da božič ni samo nakupovalna mrzlica, temveč nekaj veliko večjega, nekaj, kar naj bi vsem prineslo mir in veselje. Veselimo se vašega obiska in klepeta z vami. Vljudno vabljeni!
mag. Dominik Janez Herle, tiskovni predstavnik OO NSI Domžale
Občinski odbor ZARES Domžale
želi vsem svojim članicam in članom, občankam in občanom
vesele božične praznike ter
ZARES srečno, zdravo in uspešno novo leto 2009.
stran
13
POLITIKA
Občina Domžale še vedno brez strategije
v
Ce ne veš, kam greš, je vsaka pot dobra?
Julija lani je bila sklicana prva seja Programskega odbora za pripravo razvojne strategije Občine Domžale 2007-2013. Po začetnem aktivnem delu je vse skupaj zastalo letos spomladi, negotovost pa se je povečala še dodatno z odstopom predsednika odbora. Njegove večkrat ponovljene besede so mi ostale v spominu, zapisane so tudi v naslovu tega članka.
SLS
slovenska
ljudska
stranka
Še nekaj dni in bomo v letu 2009, naša občina pa je očitno »preživela« leti 2007 in 2008 brez kakšne strategije. Lahko bi celo rekli, da smo jo kar dobro odnesli in da problemi, ki bruhajo na plano prav zaradi takega odnosa do strateških dokumentov, niso še večji in pogostejši. Naj omenim samo problematiko vrtcev, težave z odlaganjem odpadkov ... Ima dokument, kot je »strategija razvoja«, sploh kakšen smisel? V vsaki normalni organizaciji, skupnosti, še celo državi, jo ima. Saj ne moremo načrtovati projektov kar ad hoc, po gasilsko in iz leta v leto!? Še bolj kot to, da strategije nimamo, pa skrbi dejstvo, da četudi bi jo imeli, je le malo verjetno, da bi jo upoštevali. Tako je
bilo pač v letih do sedaj in tako bo še naprej, če se ne bo korenito spremenil odnos do občine, občank in občanov ter do razumevanja vodenja občine kot take. Približek strategije so ponavadi volilni programi strank na lokalnih volitvah. Seveda je njihova usoda še bolj uboga kot usoda razvoja občine. Kaj nam pomagajo številne delavnice, nove in nove študije, ki se kopičijo po arhivih . Rezultati vrste let takega dela so več kot vidni. (Ne)obstoječa Industrij sko-obrtna cona v Želodniku, 15 let enako parkirišče pri Vele ... Vse premalo investicijskega denarja v proračunu, še posebej, ko ga primerjamo z ostalimi občinami po Sloveniji. Številke, študije in lestvice lahko govorijo karkoli, kdor se ozre malo naokrog, vidi, da nazadujemo.
V novem letu še posebej vsem, ki imajo na skrbi usodo naše lokalne skupnosti, voščim obilo ljubezni
-	da bomo hoteli, obilo modrosti
-	da bomo znali, ter obilo strasti -da bomo zmogli!
Rok Ravnikar www.rokravnikar.si
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke vam želi vesel božič. Naj vam ti dnevi ne spol-zijo mimo, preživite jih v krogu svoje družine in tistih, ki jih imate najraje. V letu 2009 vam želimo veliko zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in notranjega miru. Iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
SLS
slovenska
ljudska
stranka
Svetniška skupina SLS
Vizija mestnega razpoloženja
Prvi del naslova tega prispevka sem povzela kar po uvodniku v decembrskih Domžalskih novicah, kjer avtor sestavka napiše takole: »Pred leti, ko sem se znova naselil v svojem rojstnem kraju - Domžalah, sem zapisal, da sem vesel, da prihajam v kraj svoje mladosti ..., pa vendar, ko se sprehajam po mestu, mi nekaj manjka, želim videti več življenja, pisanosti in mestnega razpoloženja. Namesto tega pa se mi zdi, da Domžale usihajo s svojim utripom in se spreminjajo v brezoblično gmoto betona in spalnih naselij.«
Nadaljuje pa takole: »Zdi se, kot da veljaki na občini, z županom na čelu, ne zmorejo neke vizije, nekega kvalitetnega preskoka, s katerim bi poskrbeli, da se bo mesto znova zapisalo med tiste kraje v Sloveniji, kjer bi se z užitkom živelo, sprehajalo, družilo, razpra-
vljalo, obiskovalo prireditve .« Končno, glas iz ljudstva, ki ni zadovoljen z urejenostjo našega mesta, ki odkriva, da nas ostala mesta, nekoč daleč za nami po razvitosti in bogastvu, prehitevajo po desni, kot radi rečemo. Kot sem že večkrat izpostavila, samo nekaj sramotnih črnih točk našega mesta, ki že leta čakajo na pravo rešitev: kinodvorana nam je izpol-zela iz rok, obupno makadamsko, luknjičasto parkirišče v centru Domžal, zbledeli panoji, ki so napovedovali rešitev soseske SPB, Tuš je opustil idejo, da nam uredi center Domžal, objekt Ten-ten razpada, Športni park Domžale le s težka še nosi to ime. »Za pogumne načrte potrebujemo pogumne ljudi, ki upajo zastaviti svoj ugled za projekte, ki bi spremenili podobo našega mesta,« ugotavlja avtor omenjenega uvodnika in z njim se, žal, vsekakor strinjam.
Katarina Karlovšek www.katarina-karlovsek.si
j* ,
vm j Hui liuplnu fdcr VerblC-LtSTA ZA DOMŽAL K
S.A-S Zfo DOMŽALE
Smo,
zaradi vas!
Mandat, ki ste nam ga zaupali, občanke in občani Občine Domžale, ko ste nas izvolili kot svoje predstavnike v občinski svet, je na polovici štiriletke. Mirne vesti lahko zapišem, da se vodilnim v občini že ves čas trudimo pojasnjevati vse tisto, kar nam pišete in sporočate.
Smo zelo aktivna svetniška skupina v občinskem svetu, v katerem smo podali veliko število vprašanj, pobud in opozoril, pa tudi zelo konkretnih zahtev o reševanju najrazličnejših problemov in tegob, ki pestijo Vas, spoštovane občanke in občani. In teh niti ni malo. Niti slučajno niso zanemarljive. Prav nasprotno; nekatere so takšne, da me v veliki meri navdajajo z neprikritim ogorčenjem nad dejstvom, da jim vladajoče občinske strukture nočejo, ne želijo ali pa ne zmorejo prisluhniti, kaj šele, da bi smelo in takoj pristopile k njihovemu odločnemu in konkretnemu reševanju. Ogromno je izgovarjanj, dolgih in mučnih ter, po mojem mnenju, popolnoma nepotrebnih sestankovanj, predvsem pa prelaganj, tako tistih, ki zadevajo pojem »odgovornost« kakor tudi časovnih. Trudimo se, da bi na podlagi vaših zaznav nenehno opozarjali odgovorne, jih na podlagi preverljivih argumentov spodbujali k dejanjem in k odločitvam, ki bi bile vam in vsem nam v prid in v splošno dobro, trudimo se predlagati rešitve, ki so plod premišlje-
ne strokovne analize, ne pa »kar nekih, na počez izdelanih kriterijev«, trudimo se pomagati slišati glas vseh vas, ki nimate možnosti, da bi vam prisluhnili, čeprav smo se, vsi skupaj, lahko pred dvema letoma na predvolilnih shodih dodobra naposlušali raznovrstnih obljub in napovedovanj, ki pa so bile, kako značilno, namenjene prav »majhnemu človeku«. Za nas ni »majhnih« in »velikih«. Za nas ste samo ljudje. S svojimi vsakodnevnimi problemi in težavami, ki jih je potrebno reševati. Mogoče se prav v naši svetniški skupini nekoliko bolj zavedamo pomena odkrite besede, konstruktivnega odločanja, brez delitev na »vaše« in »naše«, nujnosti tehtnega in ustvarjalnega dialoga, namesto dolgočasnih, leporečnih sestankovanj in dogovarjanj. Stremimo k dejanjem, ki se jih je moč povedati v nekaj stavkih, k dejanjem, ki govorijo sama zase. Ko so uresničena. Za dobrobit majhnih in velikih. Brez razlik.
Peter Verbič - Lista za Domžale
Drage soobčanke in soobčani, naj prihajajoče leto 2009 mine v miru in medsebojnem razumevanju. Naj vam služi zdravje, da bomo lahko s skupnimi močmi ustvarjali lepše in boljše Domžale, NAPREDNE IN USPEŠNE - take, kot so
nekoč že bile. Blagoslovljen božič, z dostojanstvom in ponosom napolnjeno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti, in vse dobro v letu 2009.
Občinski svetniki segajo v naše denarnice
Na Občinskem svetu Občine Domžale naši občinski svetniki sprejemajo odločitve, ki vplivajo na materialni položaj občanov. V zadnjem času smo bili priče enor-mnemu povečanju cen odvoza smeti. Vsi se še spominjamo šoka, ki smo ga občani doživeli, saj je bilo povišanje eno od najvišjih v državi.
Kdo nosi vse posledice? Občani! Istočasno pa smo iz medijev izvedeli, da je direktor Komunalnega podjetja Prodnik prejel nagrado za uspešno delo v podjetju. Kdo mu jo je odobril? Pristojni organ za to naj bi bila skupščina, katere člani so tudi predstavniki občine. S kakšno moralno obrazložitvijo lahko zagovarjajo sprejem takega sklepa in ali res menijo, da je direktor pri takem poslovanju upravičen do nagrade? Uspešno poslovati na podlagi poviševanja cen brez vsakršnih koli posledic za predlagatelje in tiste, ki to sprejemajo, pa vendar ni kakšna posebna zasluga.
Prav tako nihče od odgovornih na občini ne nosi posledic za prepočasno, nestrokovno in taktično napačno vodenje aktivnosti za ureditev dokumentacije za »domačo« deponijo.
DeSUS bo proti
Na zadnji seji občinskega sveta v tem letu bodo svetniki obravnavali predlog za povečanje cen oskrbe na domu za starejše občane, ki bo že tretje povečanje letos.
Svetnici DeSUS-a bosta glasovali proti zato, ker smo se na Občinskem
%ws Ka
MM
Vse člane in simpatizerje DeSUS-a vabimo na
novoletno srečanje,
ki bo 23. decembra 2008,
ob 16. uri, v Domžalskem domu (bivša knjižnica), Ljubljanska 58, Domžale.
Vabljeni !
Občanom in občankam želimo predvsem zdravja in osebnega
zadovoljstva v novem letu 2009!
Občinski odbor DeSUS
odboru DeSUS že pri povišanju v septembru odločili in s tem seznanili občinski svet, da naslednjega povišanja cen DeSUS ne bo podprl, če pa bodo svetniki predlog potrdili, morajo upoštevati novo situacijo, ki so jo s sprejemom nove cene povzročili tistim, ki takšno storitev potrebujejo. Naše stališče je, da lahko svetniki sprejmejo povišanje samo v primeru, da bo to povišanje financirano iz občinskega proračuna in ne bo bremenilo upokojencev.
Pri pregledu cen drugih ponudnikov oskrbe na domu ugotavljamo, da ima med štirinajstimi občinami osem občin nižje cene, kot je cena, ki jo plačujejo naši občani. Sprašujemo, ali je res bil izbran najboljši ponudnik in ali ima višje stroške tudi zato, ker ne izvaja vseh delov storitve sam, temveč je delno posrednik. Zakaj ni izbran cenejši?
Mija Pukl
Zelena stranka se pripravlja na volitve evropskih
poslancev
V	Zeleni stranki smo že začeli s pripravami na volitve evropskih poslancev, ki bodo v prihodnjem letu. Na volitvah bomo nastopili z enotno kandidatno listo, ki jo bo oblikovalo šest neparlamentarnih političnih strank: Zeleni Progres, Zelena stranka, Lista za čisto pitno vodo, Stranka ekoloških gibanj Slovenije, Stranka mladih Slovenije in Zeleni Slovenije. Trenutno potekajo dogovori o vsebini pisma o nameri, s katerim bi tudi formalno ustanovili Koalicijo zelenih strank. V Zeleni stranki pričakujemo in želimo, da bi do podpisa pisma o nameri prišlo še v tem letu ali vsaj v prvi polovici meseca januarja 2009. Vse stranke koalicije so enakopravne glede sprejemanja odločitev in kadrovskih zadev. Delovanje koalicije bo vodil odbor, sestavljen iz predstavnikov vseh političnih strank, ki tvorijo koalicijo.
Predstavniki strank so na uvodnih srečanjih ugotovili, da obstaja mnogo stičnih točk v programih strank, kar je odlična osnova za delovanje koalicije. Koalicija bo na tej osnovi oblikovala skupna programsko-vo-lilna izhodišča, ki jih bo predstavila slovenski javnosti. Najtrši oreh, ki ga bo potrebno streti v čim kraj šem času, je zagotovo pridobivanje kar najboljših kandidatov - nosilcev liste.
V	aktivnostih pred volitvami bodo sodelovali tudi Evropski zeleni, in
sicer njihovi avstrijski predstavniki. Tukaj velja omeniti, da je Stranka mladih Slovenije že dalj časa polnopravna članica Evropskih zelenih. Evropski zeleni želijo na teh voli-
tvah doseči enoten in združen nastop vseh »zelenih« političnih sil v vseh državah članicah Evropske unije. S tem namenom pripravljajo enotno zunanjo podobo, ki jo bodo lahko uporabile zelene stranke v vseh državah EU. Pomagali bodo tudi na druge načine, npr. s strokovnimi nasveti glede organizacije kampanje v medijih. Želeni rezultat vseh navedenih prizadevanj je povečanje števila poslancev iz vrst »zelenih« političnih strank v Evropskem parlamentu in posledično zagotovitev vpliva na odločanje v institucijah Evropske unije.
V Zeleni stranki izražamo zadovoljstvo nad dejstvom, da je končno prišlo do sodelovanja vseh relevantnih zelenih političnih strank v Sloveniji.
V Zeleni stranki z upanjem zremo v prihodnost, saj se zavedamo, da bodo poslanci zelenih v Evropskem parlamentu zagotovo zagovarjali takšne rešitve, ki bodo imele ugoden vpliv na okolje, socialo in človekove pravice.
Darko Jenko, Generalni sekretar Zelene stranke
Zelena stranka želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Ravnanje z gospodinjskimi odpadki
Občina Domžale je lepo poskrbela z ekološkimi otoki. Vsako gospodinjstvo je dobilo brošuro o »ravnanju z gospodinjskimi odpadki«. Kot zaveden ekolog že od vsega začetka doma ločujem odpadke in k temu navajam tudi ostale družinske člane. Komunalci se nam čudijo, ker nimamo skoraj nikoli polne kante. Najmanj dvakrat tedensko nesem 3 do 6 vrečk ločenih odpadkov na ekološki otok pri železniški postaji na Rodici. Tam je kaj videti: »vestni občani« vozijo tja vse, kar imajo doma odveč. Od kosovnih odpadkov, za katere je dvakrat letno organiziran odvoz, do bioloških odpadkov.
Ko odprem kontejner za papir, da vanj stresem svojo vrečo s papirjem, vidim, da je poln. Vidim veliko škatlo in jo hočem razdreti, da bo več prostora. Komaj sem jo dvignil. V njej so bile tri PVC vreče, dve črni in ena prozorna vreča z raznimi gospodinjskimi odpadki, ki so že smrdeli. V črnih vrečah so bili zeleni rastlinski deli sobnih rastlin. Vreče sem
postavil zraven kontejnerja, da komunalci ob pobiranju ne bi pobrali vsega.
Ko pridem drugič, s strahom odkrijem pokrov. Zopet zagledam polno kartonov - tudi celih. Ko odprem enega, vidim v njem stiropor in PVC vrečko, s katerimi je bil zaščiten televizor Gorenje. Aparat na polico, vse ostalo pa v kontejner za papir.
Ko vidim take prizore, se močno razjezim in se vprašam, ali sodimo v Evropo ali na Balkan. Menim, da eni na eno, drugi pa na drugo stran.
Tisti občani, ki ne spadate v Evropo, se popravite, da boste Evrope vredni.
Janez Pirc, Zelena stranka
*ponovna objava zaradi vsebinske napake v prispevku*
EPP-ED LOGO GUIDELINE
Vsem občankam in občanom Občine Domžale želiva prijetno praznovanje 26. decembra, dneva samostojnosti in enotnosti, vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2009.
Poslanca SDS v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj in dr. Mihael Brejc
DOMŽALE
stran
14
Tudi v Domžalah je odprta moja poslanska pisarna
Poslanci v Državnem zboru smo pri svojem delu vezani tudi na delo v okrajih, kjer smo bili izvoljeni. Zato imamo odprte poslanske pisarne, kjer nas volivci in volivke lahko obiščete v času uradnih ur ter nas seznanjate s predlogi in pobudami.
Že v mojem preteklem mandatu sem imel tudi v Domžalah odprto poslansko pisarno, kar se je izkazalo za še kako potrebno, saj je bilo obiskov ter mojih intervencij na predloge in pobude ter tudi konkretne težave volivcev in volivk kar precej.
Tudi v tem mandatu bom imel poslansko pisarno v Domžalah, odprta pa je že v Lukovici in v Moravčah.
V	Domžalah je moja poslanska pisarna odprta vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu, od 8. do 10. ure, v pisarni SDS, v pritličju na Ljubljanski 58 (bivša knjižnica Domžale, sedaj Domžalski dom, nasproti trgovine Metalka).
V	Lukovici sem vam v pisarni na voljo vsak drugi delovni ponedeljek v mesecu, od 8. do 10. ure, v stavbi Občine Lukovica (Stari trg 1).
V	Moravčah je moja poslanska pisarna na sedežu občine (Trg svobo-
de 4), odprta pa je vsak tretji delovni ponedeljek v mesecu, od 8. do 10. ure.
V poslanski pisarni bom po predhodnem dogovoru tudi ob drugih terminih, vsekakor pa pred tem stopite v stik z mano prek mojega asistenta Janeza Stibriča (tel.: 031/612-835, janez.stibric@siol.net) ali na moj elektronski naslov robert.hrovat@ dz-rs.si.
Že sedaj je bilo veliko klicev in pobud in prav vsem se za posredovane predloge ter opozorila najlepše zahvaljujem. Pričakujem tudi, da se bo še več ljudi obrnilo name in
ker bi si resnično prav za vsakega od vas rad vzel čas, vas še enkrat prosim za predhodne najave.
Vsem bralkam in bralcem voščim blagoslovljen božič, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter veliko zdravja ter osebne sreče v letu 2009.
Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS www.roberthrovat.sds.si
Prednovoletno srečanje starejših v Comettu
December je mesec najlepših praznikov v letu. Je čas velikega pričakovanja, obdarovanja, stiskov rok in objemov, čas, ko naredimo bilanco za nazaj in si zaželimo veliko lepega in dobrega v letu, ki prihaja.
Tako kot vsako leto smo tudi letos za uporabnike storitev pomoči na domu pripravili veselo druženje s skromnim obdarovanjem, ki je bilo 5. decembra v Domžalskem domu. V goste smo povabili žensko skupino Ragle iz Trebnjega, ki prepeva pesmi po slovenskem ljudskem izročilu. Zapele so nam pesmi različnih slovenskih narečij, ki opisujejo raznovrstne ljudske običaje. Po kulturnem programu
je sledilo skromno obdarovanje in druženje ob sladko obloženi mizi. Kljub temu, da je bil letos obisk nekoliko skromnejši, smo se imeli lepo in prijetno. Vsem tistim, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bomo darilca, tako kot vedno doslej, odnesli domov in jim zaželeli lepo praznovanje.
Comett, zavod za pomoč in nego na domu
Vsem, ki prebirate te vrstice, voščimo lepe in vesele božične ter novoletne praznike, čim več prijetnih trenutkov s svojimi domačimi in zvrhan koš zdravja. Leto, ki prihaja, naj vam podari mnogo prijaznih nasmehov, toplih objemov in osebnega zadovoljstva.
v
Studentski klub Domžale
Po veselem decembru pride na vrsto kulturni januar
20. uri na različnih lokacijah, ki si jih lahko pogledate na spletni strani www.dnevikulture.net. Tam so tudi dnevne novičke in vse ostale informacije, vključno z odgovori na vprašanja, ki se ti porajajo ...
Skoraj je za nami še eno pestro leto in glede na vedno hitrejši tempo življenja z vedno bolj izpopolnjenimi tehnološkimi dosežki nas verjetno čaka še bolj pestro leto 2009. Tako ga bomo v Študentskem klubu Domžale tudi začeli: s tedenskim smučanjem v Avstriji in z dnevnimi smučanji vse do konca smučarske sezone, z ostalimi dogodivščinami in tudi z večjim kulturnim vložkom - že v drugi polovici januarja.
Ta se bo že šesto leto zgodil na domačem pragu. Saj že vemo, o čem teče beseda, ne? Seveda, to je kulturni festival domžalske občine, bolje poznan kot DneviKulture,
ali še bolje, DNK. Tako kot leta poprej, bo tudi letos festivalsko dogajanje časovno postavljeno v drugo polovico januarja, prostorsko se bo dogajalo v Domžalah, Kamniku in letos tudi v Ihanu. Zanimiv program te bo zagotovo premamil in tako boš lahko del otvoritve z bruhalci ognja 21. januarja ali pa si boš do nedelje, 25. decembra, pogledal/a gledališko igro, im-proligo, jazz koncert, fotografsko razstavo in koncert kar tako ter še marsikaj.
Vse prireditve so še vedno brezplačne in za vsakogar, ki si želi po napornem decembru napolniti dušico s prijetnimi umetniškimi vsadki. Vsi dogodki se začnejo ob
Da januarja ne bo vse tako strogo kulturno naravnano, smo v Študentskem klubu Domžale pripravili pravo smučarsko poslastico za vse smučarske navdušence. Med študijskimi počitnicami pripravljamo enotedensko smuko, zaradi katere si bo marsikdo obliznil vseh deset prstov. Od sobote, 17. januarja, do sobote, 24. januarja, gre prvih osem zainteresiranih v Lienz na vzhodnem Tirolskem. Člani in članice boste za tedensko smuko odšteli le 265 evrov, ostali pa 325 evrov. Cena vključuje namestitev, šestdnevno smučarsko karto za smučišča Li-enz, Kals, Matrei, Sillian in Molltal, prevoz ... Osemčlanska ekipa se bo vrnila nazaj za zaključek domžalskega kulturnega festivala DneviKulture, 25. januarja! In lahko pokombiniramo vse! Lepo praznujte zaključek starega leta in začetek novega, držite se dveh ali treh novoletnih zaobljub, bodite aktivni, nasmejani in predvsem zdravi!
Srečno v novem letu!
SKD
Zimsko Nočno Orientacijsko Tekmovanje - ZNOT 2008
Še eno je za nami. Prav tako odlično kot vsa prejšnja. Čofota-nje po močvirnati progi, iskanje KT-jev, super »makaronflajš« in še boljši krofi, ponovno srečanje vseh taborniških znancev ... To so argumenti, ki vedno znova prepričajo tabornike iz vse Slovenije, da se udeležijo že tradicionalnega ZNOT-a, ki ga vsako leto organizira Rod skalnih taborov Domžale.
Letos je ZNOT potekal na OŠ Trzin v noči s 6. na 7. december. Tekmovalo je 73 ekip v kategorijah GG, PP in RR/Grče. Skupaj se je po progi podilo kar 400 tekmovalcev, ki jim globoke luže in blato vsepovsod sploh nista zbila motivacije. Z nasmejanimi obrazi so prihajali na kontrolne točke in izkazovali svoje taborniško znanje. Naslednje leto bo očitno morala biti proga še bolj naporna, kajti ekipe so bile, ko so prihajale nazaj, še polne energije za druženje v telovadnici do zgodnjih jutranjih ur. Tako so se zjutraj tekmovalci še kar precej zaležani in neprespani hitro zapodili k tabli z
rezultati in se veselili dobre uvrstitve ali pa morda napredka od lani, saj vsi vemo - vsak majhen korak naprej šteje. Med čakanjem na zbor smo se, kot vsako leto, posladkali z odličnimi in velikanskimi trojanskimi krofi, dokler nas ni vse skupaj na igrišče zvabil kar Miklavž, ki se je prikazal od neznano kod, da je podelil nagrade najboljšim ekipam (pred tem je seveda preveril kako pridne so bile), in polepšal njihove zmagovalne fotografije. Tako je minil še en ZNOT, ki v nas ni pustil prav nobenega dvoma o tem, kje bomo preživeli prvi vikend decembra naslednje leto.
Pisanje »topo« Kje smo?
testov
Barbara Poljanšek - vodja tekmovanja
Tekmovanje je bilo izpeljano dobro, mislim, da so tekmovalci uživali tako, kot sem jaz. Navkljub blatu, ki je povzročilo nekaj poškodb, vendar hkrati delalo progo še bolj zanimivo in adrenalinsko, so se ekipe vračale
s proge zadovoljne in to je bil tudi naš namen. Naslednje leto se bomo zopet potrudili poskrbeli še za kakšno presenečenje več.
Matjaž Jurjevec - glavni traser
Okoliški gozdovi Trzina so nekoliko bolj orientacijsko zahtevni, kar se je kazalo na rezultatih ekip, katerim je botrovalo še celotedensko deževje, ki je kar dobro namočilo tla. Kategorije so imele različno število kontrolnih točk (skupno 8 živih in 6 mrtvih), dolžino proge, ki se je gibala med šestimi in devetimi kilometri, pa naj bi, glede na časovnico, tekmovalci prehodili v treh do petih urah. Sodeč po rezultatih je bila proga RR-jev oziroma grč in PP-jev uspešnejša kot proga gozdovnikov, saj so se ti včasih tudi izgubljali. Na KT-jih so opravljali različne naloge, kot so prihod pod kotom, skica terena, tekmovanje v spretnostih, IQ-testi, KT presenečenja in lovljenje ravnotežja na razmočenih tleh. Na splošno je tekmovanje uspelo, zadovoljstvo pa se je kazalo tako na tekmovalcih kot na organizatorjih.
Rezultati
Kategorija GG
1.	Garnier - RGT
2.	Krompir - RBB
3.	Šotorke in Hrenavke - RBS Kategorija PP
1.	Trakar - RAJ + RaR
2.	Partizani - RKJ
3.	Mladi Upi - RSŽ Kategorija RR/Grče
1.	Repica - OK Polaris
2.	Offblast - RSO
3.	Goodbye Teens - ZR + RDR
Urška Savič
Spet je med nami občanka, stara sto let
Iskrene čestitke, gospa Marija Hribar iz Zgornjih Jarš
»Hvala za pogovor, gospa Marija Hribar, in naj bo vaša pot proti stoletnici prijetna ter polna zdravja in veselih trenutkov v krogu domačih,« sem napisala pred slabimi petimi leti, ko sem gospo Marijo Hribar iz Zgornjih Jarš, Krožna cesta 13, ob 95. rojstnem dnevu obiskala na domu hčerke Alojzije ter njene družine v Cerkljah. Po petih letih sva 11. decembra letos, skupaj s podžu-panjo Andrejo Pogačnik Jarc, s katero sva gospo Marijo obiskali prav na njen 100. rojstni dan, ugotovili, da so se moje želje uresničile: gospa Marija je ob 100. rojstnem dnevu zdrava in vesela, predvsem pa obdana z veliko skrbjo in ljubeznijo domačih.
Gospa Marija je bila obiska podžu-panje Andreje Pogačnik Jarc, ki jo je obiskala v imenu Občine Domžale, iskreno vesela. Kot otrok se je razveselila najinega obiska na njenem začasnem domu v Štuli, kjer se pri vnukinji Alenki počuti neizmerno dobro, saj njena družina zelo lepo skrbi zanjo. Pri stotih letih je zdrava in čila, njen obraz bi prisodila kakšni malce starejši gospe, ne pa prijazni stoletnici, ki se slehernega obiska razveseli kot otrok. Ob tej priložnosti sva se z gospo Andrejo srečali tudi z njunima hčerkama Alojzijo in Mimi, ki stoletnico pohvalita, da ima izredno dober spomin, da ni izbirčna, predvsem pa, tudi nama je povedala, da jo imajo vsi radi.
Gospa Marija Hribar se je rodila 11. decembra 1908 v Zgornjem Tu-
hinju in prehodila pot od mladega dekleta, rojenega v napredni družini, kjer so imeli vsi radi slovensko pesem, do mlade žene v Trnovčah, od koder se je v drugi svetovni vojni z odhodom v partizane, skupaj s hčerkama, izognila požigu zlato-poljskih vasi, a le do oktobra 1942, ko so jo Nemci v partizanih ujeli in odpeljali v pregnanstvo. Tudi po vojni ji ni bilo lahko, saj je bil dom požgan. Zaposlila se je v Induplati in ustvarjen je bil topel dom, v katerem se je rodil sin Janez Stoj an, ki z družino danes živi v Nemčiji. Prijetno starost je dolgo časa preživljala v Zgornjih Jaršah, kamor se obvezno vrača ob volitvah, po bivanju pri hčerki Alojziji v Cerkljah pa se je po njeni bolezni preselila k vnukinji Alenki v Štulo, kjer je v krogu najdražjih praznovala tudi svoj 100. rojstni dan. Posebej veselo je bilo pri Repanšku, kjer so se zbrali vsi sorodniki in tovrstnih družinskih srečanj je gospa Marija še posebej vesela. Še vedno spremlja aktualno politiko, ne zamudi nobenih volitev in je huda, če se ji zdi, da ni kaj prav. Pa poje še tudi zelo rada. Slišati bi morali, kako nam je prav na svoj rojstni dan zapela Slovenka sem in Slovenka čem ostati. Ko jo zapoje gospa Marija, veš, da pesem prihaja iz srca.
Iskrene čestitke gospe Mariji, katere življenjsko pot bomo podrobneje predstavili v eni od naslednjih številk Slamnika, in veliko zdravja tudi v prihodnje.
Vera Vojska
Center tehnike in aradnie Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
PRISLUHNITE PRAZNIČNI PONUDBI
Ponudba velja do 31. 12. 2008 oz. do prodaje zalog.

J
Fotoaparat Nikon Coolpix S520
ločljivost 8 mio. slikovnih točk, optični stabilizator slike, objektiv Nikkor s 3x zoom-om, visoka občutljivost ISO2000, koncept za obdelavo Expeed, 2.5" LCD zaslon
+ torbica + dodatna baterija + SD 2 GB
139,99 EUR
. J m
mu

act*"
m
Prenosnik Acer AS ONE A0A150-B
procesor: Intel® Atom™ processor N270 1,6 GHz, pomnilnik 1 GB DDR2, trdi disk 120 GB, integrirana grafična kartica Intel GMA950, zaslon 8,9" WXGA (1024x600), Wlan, LAN, 3x USB 2.0, VGA čitalnik kartic, spletna kamera, Windows XP Home Ang., priložen etui, teža 1,05 kg

,00 EUR
. I .
"	—-—	.	slovenski
"v ^c^^r^
LCD TV Sony KDL32U4000 V-———
ločljivost 1366x768, dinamični kontrast 30.000:1, Bravia Engine, HD Ready, 3x HDMI

Parni likalnik
Tefal Aquapseed 210 FV5210
moč 2.200 W, spremenljiva para 0 - 35 g/min., enkraten izpust 95 g/min., velika odprtina za natakanje vode, Ultragliss likalna plošča /

49,99 EUR
699,00 EUR
Ponev za peko Severin BP 2427
s steklenim pokrovom, gretje cca 1.300 W, za kuhanje pečenje, dušenje in ohranjanje tople hrane, snemljiva globoka ponev (cca 45 mm) iz tlačne litine, snemljiv kabel z nastavljivim regulatorjem
33,99 EUR
KOLEDAR PRIREDITEV
stran
16
SOBOTA, 20. DECEMBER 2008
KDAJ: 18. URI
KJE: Mercator center Domžale
Priljubljeni rdeči tovornjak, ki ga ob božičnih praznikih zasledimo v TV oglasih, bo v mesecu decembru mogoče opaziti tudi na naših cestah. Božiček se bo podal na svojo pot in bo v spremstvu palčka obiskal vse slovenske regije. Ustavil se bo tudi pri nas in sicer pred Mercator centrom Domžale v soboto med 18. in 19. uro. Namen božične turneje je osvetliti srca in prinesti kanček čarobnosti v praznično vzdušje.
KJE: Dom krajanov Žeje
Prostovoljno gasilsko društvo Žeje Sv. Trojica vas vabi na 12. božično novoletni koncert v Domu krajanov v Žejah.
TOREK, 23. DECEMBER 2008
KDAJ: 9. uri
KJE: Knjižnica Domžale
Vabimo vas na igralne urice za predšolske otroke od 3. leta daje in starše/skrbnike, dedke in babice. Na igralnih uricah želimo otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom in babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter posebne igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Starše/skrbnike, dedke in babice vabimo, da v naši družbi preživijo prijetno igralno urico s svojimi otroki/vnuki. Igralne urice potekajo pod vodstvom Lidije Smerkolj Turšič. Prosimo vas, da se predhodno prijavite na Oddelku za otroke in mladino!
KDAJ: 17. URI KJE: Beline, Domžale
Vabijo vas na sprevod dedka Mraza ali božička s spremljajočim programom in spremstvom.
KDAJ: 16. URI
KJE: Center za mlade Domžale
Vabijo vas na prednovoletno rajanje za mlade, ki obiskujejo kreativne delavnice v Centru za mlade - Mladi mladim za zabavo. Program bomo popestrili s srečelovom, obdarovanjem, glasbo, plesom in posladki.
SREDA, 24. DECEMBER 2008
KDAJj 20. URI
KJE: Študentski klub Domžale
Vabijo vas na ogled filma Božična pustolovščina (The nightmare before Christmas). Prepustite se pustolovščinam ob fascinantnih prizorih in zvokih ter v družbi Jacka Kostka, bučnega kralja, Sally, punčke iz cunj in drugih junakov na velikem platnu Študentskega kluba Domžale.
ČETRTEK, 25. DECEMBER 2008
KDAJ: 20. URI
KJE: Študentski klub Domžale
Skupaj s člani ŠKD-ja si lahko na velikem platnu tokrat ogledate film Zaporedje nesrečnih dogodkov. Film, v katerem se usoda kruto poigra z otroki družine Baudelaire, ki v velikem požaru ostanejo brez staršev in pristanejo v rokah zlobnega sorodnika Olafa, ki ga zanima zgolj njihova dediščina. Otroci na begu pred Olafom naletijo na številne nenavadne osebe, na sledi pa so tudi veliki skrivnosti, kaj je povzročilo usodni požar.
PETEK, 26. DECEMBER 2008
KDAJ: 20. URI
KJE: Študentski klub Domžale
Še zadnji film, ki si ga bomo ogledali v Študentske klubu Domžale na platnu pa je Mesto duhov, kjer dve največji zvezdi Hollywoo-da (Nicolas Cage in Meg Ryan) blestita v romanci pod nebom. Vabljeni na ogled filma v družbi Študentskega kluba Domžale.
SOBOTA, 27. DECEMBER 2008
KJE: PGD Studenec
Studenški gasilci vas vabijo na zabavno prednovoletno prireditev z Gamsi!
KJE: Hala komunalnega centra Domžale
Vabimo vas na tradicionalni 38. novoletni koncert simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik.

TOREK, 30. DECEMBER 2008
KDAJ: 19. URI KJE: Kulturni dom na Viru
Kulturno društvo Vir pri Domžalah vabi na novoletno predstavo mo-nokomedijo Hotel Babilon. 1 igralka - 11 vlog - 111 smehov. Po predstavi vas čaka še darilo v obliki koncerta sester Trobec Žagar pod vodstvom Tamare Avsenik. Rezervacije in prodaja vstopnic: 051 616 171.
NEDELJA, 4. JANUAR 2009
KDAJ: 19. uri
KJE: Kulturni dom Mengeš
Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, v katerem nastopa tudi kar nekaj Domžalčanov, vabi na božično-novoletni koncert. Skupaj z mešanim pevskim zborom Musica Viva iz Kranja vam pripravljajo večer zborovske glasbe in prijeten začetek novega leta 2009. Vabljeni ljubitelji zborovskega petja.
PONEDELJEK, 5. JANUAR 2009
KDAJ: 16. uri KJE: Domačija Rus
Društvo Heraldica Slovenica in Domačija Rus prirejeta ob zaključku novoletnih praznikov razstavo izbora plemiške in cerkvene heraldike po slovenskem plemiču in prvem heraldiku Janezu Vajkardu Valvazoiju. Na razstavi bodo sodelovali: pesnik, pisatelj in igralec Tone Kuntner, cerkveno heraldiko nam bo predstavil Malteški vitez prof. dr. Tadej Jakopič, plemiško heraldiko pa bo predstavil Aleš Kersnik iz Cerknice, potomec družine Kersnik iz Brda. Za scenarij bosta poskrbela Meta Jarc in Danilo Kastelic iz Prevoj. Razstava bo odprta od. 5. 1. - 5. 2. 2008. Vljudno vabljeni!

Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš; treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen.

srečno
„J

Kulturni dom Franca Berni
Domžale
www.kd-domzale.si

Naj ne mine dan brez knjige
Vsako leto nas Revija Galeb Zadruga Novi Matajur iz Čedada obogati z razkošno zbirko mladinskih del, ki navduši slovenske otroke na obeh straneh meje, v Sloveniji in Italiji. Revijo^ in knjižno zbirko ureja Majda Železnik. Urednica iz revije Galeb, ki izhaja že več kot petdeset let, izbere najboljša besedila in jih uredi za ilustrirane knjige. Tokrat je knjižna zbirka, bogata za devet naslovov.
Miroslav Košuta je letos prejel za pesniško zbirko Kriško kraške Častno listo IBBY, priznanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost, ki delu zagotavlja mesto v najpomembnejših mladinskih knjižnicah po svetu od Amerike do Japonske. Tudi njegova najnovejša knjiga TRI SONČNE PRAVLJICE bo navdušila širok krog mladih bralcev. V knjigi so objavljene tri pravljice. Rokec, o kuž-ku, ki je srečal ježa; Strahec, o duhcu, ki se je bal teme ter Mavrica, o vlaku, ki ni maral tirnic. Vse tri so duhovite, polne domišljije in norčavih prigod. Morda bo bralce najbolj zabaval Ro-kec, ki mu je na hrbtu namesto repa zrasla roka, ali pa duhec, ki je klical mamo na pomoč, namesto, da bi strašil otroke. Tudi pravljica o vlaku, ki je potoval kar čez polja in gozdove, je polna svetlobe in mavrice. Knjigo je ilustriral Klavdij Palčič, ki s pesnikom velikokrat sodeluje. Pisatelj Bogdan Novak je napisal zgodbo MARTIN PESJAN. To je posodobljena zgodba o Martinu Krpanu. A tokrat ne nastopa dunajska gospoda ampak živali. Kralj je lev, Martin pes, Brdavs merjasec, minister žaba in še kdo. Zgodba je prav tako napeta, zanimiva in berljiva kot tista o Martinu Krpanu, le da je Novakova še smešna, zabavna in duhovita povrhu. Knjigo je bogato ilustriral Klavdij Palčič, ki je živalim izbral značilne podobe, ki se vtisnejo v spomin.
O ZMAJU, KI JE POŽRL ŠOLO je zbirka pravljic pisatelja iz Nove Gorice Milana Petka Levokova. Pisatelj je mojster domišljijskih prizorov, saj so bile njegove kratke mladinske zgodbe že nominirane za nagrado de-setnica. Tudi tokrat je segel v svojo bogato zakladnico zgodb in napisal deset pravljic, ki nosijo zanimive naslove, Gusarska pravljica, Oblačna, Jesenska, Avtomobilska, Mavrična ... Vsaka na svoj način sega v otroški svet in razrešuje težave, ki se jim porajajo v vsakdanjem življenju. Kvaliteta knjige so tudi ilustracije.
Chiara Jasna Tepina je ustvarila bogato bero ilustracij, ki se jih zlepa ne naveličamo gledati. Ob barvi in čopiču ilustratorka uporablja še škarje, lepilo, barvne liste, tkanine, okraske in izpod njenih spretnih prstov nastajajo kolaži, ki presenečajo, navdušujejo in burijo domišljijo.
Ilustratorka Chiara Jasna Tepina je dala svojo pravljično podobo tudi knjigi ŠKROBEK KUHA, ki je letos izšla v ponatisu. In kaj navdušuje bralce, da so tako navdušeno posegli po tem delu? Prav gotovo okusni recepti Petra Ferluge, saj so preprosti, in jih lahko z malo pomoči naredijo otroci sami. To so sladke dobrote, ki razvajajo vse okuse. Le kdo bi se lahko uprl okusnim kruhovim ribicam, zelenjavnim rožicam, polžkom s sirom in šunko, jajčnim miškam, čokoladnim želvam, slanim zvezdam ali hobotnicam iz hrenovk? Vsak recept ima ob strani zapisan seznam potrebnih sestavin, natančen potek dela, ki ga ponazarjajo besede in fotografije ter bogato ilustracij o moj stra Škrobka z izdelano sladko ali slano dobroto. Pesnica Zvezdana Majhen je skupaj z ilustratorko Mojco Cerjak ustvarila ekološko obarvano pesniško zbirko TRIKRAT BRAVO ZA NARAVO. V knjigi je zbrala paleto pesmi, ki govorijo o naravi, drobnih kresničkah, soncu v zlati pelerini, zajcu, ki barva jajca, smrečici, brezi v beli pletenini, telohu med travo in še čem. Mojca Cerjak je pesniški zbirki vtisnila svoj neizbrisen magični pečat. KAKO JE MARTINČEK SHUJŠAL je zbirka pravljic pisatelja Jožeta Se-vljaka, ki živi v Litiji in piše za mladino ter odrasle. Pisatelj je zagledan v svoje kraje, ki jih velikokrat prepoznamo v njegovih delih. V najnovejših pravljicah govori o naravi, živalih in oživljenih predmetih. Pravljice je bogato ilustrirala Katerina Kalc iz Trsta, ki je mojstrica zelo natančno izdelanih, preciznih in barvitih slik. Ilustracije se bodo otrokom prikupile zaradi dinamike, nazornosti in tenkočutnega razumevanja sveta okoli nas.
ŠIROKO MORJE, BELI BREG je zbirka pravljic iz dežel Sredozemlja. Pravljice je zbrala, jih priredila in na novo zapisala Klarisa Jovanovic, ilustriral pa Dušan Muc. Vsaka nosi drugačne skrivnosti ljudstev ob morju, njihove svojske izkušnje in način razmišljanja.
V Galebovi knjižni zbirki je izšla tudi moja zbirka GAJINE PRAVLJICE, ki jih je ilustrirala Daša Simčič.
Tatjana Kokalj
(IZ)BR@NO
iz Knjižnice Domžale
ODRASLI
• Vlado Miheljak: POLITIKA MED AMNEZIJO IN PA-RAMNEZIJO, Liberalna akademija, 2007
Miheljakova knjiga kolumn je že četrta, pred njo so izšle Slovenci letijo v nebo, Pogled skozi ključavnico in Kurja farma. Kaj dela Miheljaka, ki že več kot dvajset let vsak teden napiše politično kolumno - začel je pri Mladini, nadaljeval v Republiku, Dnevniku, Sobotni prilogi in se potem spet vrnil k Dnevniku - tako drugačnega od drugih? Zakaj je še vedno tako bran? Zato, ker piše točno tisto, kar misli. Miheljak ne uravnotežuje, če piše o Borutu Pahorju in je do njega kritičen, ne bo zato še nekaj »krepkih« napisal na račun Janeza Janše - zgolj zato, da bi se videlo, da je enak do vseh. Miheljak ne kalkulira in se drži svojih načel. Če se danes kdo ne more spomniti, kaj se je zgodilo z levoliberalno opcijo v Sloveniji, mu bo spomin povrnila prav zbirka Miheljakovih kolumn do leta 2003. Prav te kolumne, v katerih Vlado Miheljak secira zlasti razpadanje načel takratne oblasti, skrivajo odgovor, zakaj je jeseni 2004 prišel »nepričakovan« poraz.
Leta 1997 je Miheljak zapisal: »Največja, prav nesramna napaka zgodovine je, da se je ne da popravljati za nazaj.« Poskusov popravljanja zgodovine pa je veliko. Za te primere je dobro imete nekatere stvari natisnjene. Redki so kolumnisti, katerih kolumne se splača imeti zbrane. Miheljakova knjiga kolumn sodi mednje.
OTROCI IN MLADINA
• O'Halloran, Susan: ŽENSKA, KI JE NAŠLA SVOJ GLAS: zgodba o preobrazbi, Eno, 2002
Ženska, ki je našla svoj glas, govori o tem, kaj pomeni izgubiti glas zaradi žalosti, strahu, razočaranja v življenju. Ko bi rad nekaj povedal, pa ne moreš. Glas kar obmolkne, nastane zapora v grlu. Roman pravljično upodablja pot ži-vljenske preobrazbe, ki jo prepotuje Marina. Marina je ob izgubi družine postala zelo zagrenjena. Že celo življenje hoče spremeniti stvari v živiljenju, ampak misli, da bo to dosegla le z bojem. Včasih so jo vaščani poslušali oz. slišali, kar je želela povedati. Sedaj je nihče več ne sliši. Želi se spremeniti, pripravljena je marsikaj narediti za to. Tako jo sokol spremeni v volkuljo in Marina je primorana živeti v kradelu volkov. Nato jo spremeni še v želvo. Med potovanjem spozna, da se ni potrebno vedno boriti, ampak se moraš naučiti potopiti v svoj strah, v vse občutke in tako prideš do tiste točke, kjer dobiš vpogled v večjo zgodbo. In takrat se vprašaš: » Kaj naj naredim sedaj?«. Spoznanje, ko se človek v celoti sprejme, si več ne ustvarja sovražnikov in ne vidi v drugih tistega dela sebe, s katerim se ne more soočiti.
•	Nejc Gazvoda: VEVERICAM NIČ NE UIDE, Goga, 2004
To je prvenec, ki kljub pisateljevi mladosti tenkočutno prisluhne človeškim travmam in dilemam, nežnosti in žalosti, silovitosti in grobosti, mladosti in zaletavosti, dotikom in poljubom, toploti in hladu pa tudi brezbrižnosti sveta. Vzporedni svet je vse tisto čudno, sanjsko, tudi svet kle-petavih veveric, kamor se lahko zatečeš, da te ne bi zlomilo. Peron je le simbol večnega prihajanja in odhajanja, menjavanja radosti in bolečine. Sobe so simbol svetlobe in teme, življenja in smrti, ujetosti in svobode. Grenak priokus v vsem, kar se mladostnikom dogaja, vendar upanje ostaja.
•	Moony Witcher: NINA, DEKLICA ŠESTE LUNE, Di-dakta, 2008
Knjiga spada v priljubljeni žanr fantazijskih pripovedi. Nina je deklica, ki obiskuje peti razred, s svojima tetama pa živi v Madridu, saj sta starša znanstvenika in ju zato skoraj nikoli ne vidi. Na prvi pogled je čisto običajna deklica, a na svoji desni roki ima znamenje v obliki zvezde, enako kot ga ima njen ded, veliki alkimist iz Benetk. Nekega dne njena zvezda na roki potemni, dedek ji sporoči, da mora čim prej priti v Benetke, nato pa nenadoma umre v skrivnostnih okoliščinah. Nina odpotuje v Benetke, tam pa jo čaka velika naloga; rešiti mora planet Šesta luna pred zlim grofom Karkonom. Skupaj s prijatelji sprejme večni izziv med dobrim in zlom, pri tem pa ji pomaga njena srčnost in dedkova bogata alkimistična zapuščina, s pomočjo katere premaga Svet temačnih sil in ustvari prostor za Svet svetlobe. Knjiga je napeto branje za vse bralce, ki imajo radi svet domišljije.
• Guus Kuijer : KNJIGA VSEH STVARI, Miš, 2008 Zgodbo pripoveduje devetletni deček Thomas, ki preživlja nesrečno mladost. Versko fanatičen oče ga pretepa, prav tako pa tudi njegovo mamo, ki se mu ne upa upreti. Vse te strahove in stiske Thomas zapiše v svojo Knjigo vseh stvari. Prepričan je, da bo oče za svoja huda dejanja zagotovo enkrat kaznovan, njemu pa priskoči na pomoč čudaška soseda, ki jo vsi otroci kličejo čarovnica. Thomas ji pove, da želi biti srečen, ko odraste. Soseda mu pove, da se mu bo želja uresničila, če ga ne bo več strah. Thomasu se začnejo dogajati nenavadne stvari. Postaja močnejši in njegov strah izgine. S pomočjo mame, sestre in sosede obvlada gospodovalnega in nasilnega očeta. Knjiga vseh stvari je globok, srčen roman, ki ponuja veliko snovi za razmišljanje tako mlajšim kot tudi starejšim bralcem.
•	RDEČA KOKOŠKA : Irska ljudska pravljica, Mladinska knjiga, 2008
Miška, mačka in kokoška so živele skupaj v hiški. Ko je zjutraj kokoška spraševala, kdo ji bo pomagal pri pospravljanju, kuhi in drugih opravilih, ji miška in mačka nista pomagali. No, zajtrkovali pa bi vseeno z obljubo, da kokoški kasneje pomagata. Ko v hišo pride lisica, se miška skrije v luknjo, mačka pa se zvije v klobčič. Pomagata ji zopet ne, a lisica tudi njiju potlači v vrečo ...
MEDIOTEKA
• PREKO VSEH MEJA (Beyond borders) - DVD, Ka-rantanija cinemas, 2003
Preko vseh meja prikazuje težko delovanje humanitarnih organizacij po svetu v 80-ih letih. Američanka Sarah Jordan udobno živi v Londonu. Poročena je s sinom premožnega industrijalca. Na dobrodelno zabavo za pomoč otrokom v Afriki nepredvidoma vdre dr. Nick Callahan z dečkom iz Afrike. Navzočim želi pokazati, v kakšnih težkih razmerah živijo ljudje v Afriki. Zelo pretresena od dogodka na zabavi se Sarah začne zanimati za pomoč humanitarnim organizacijam. Odpravi se v središče Afrike, v begunski kamp, kjer je Nick glavni zdravnik. Zdravila, ki jih je Sarah pripeljala, so le za nekaj dni. V kampu je 3000 ljudi, so brez vode, primanjkuje jim zdravil, osebja, ljudje umirajo od lakote. Med Sarah in Nickom se čuti zelo velika privlačnost. Sarah se čez nekaj tednov vrne v London. Minejo štiri leta in Sarah se zopet odravi na pomoč k Nicku v Kampučijo. Skupaj se postavita po robu najhujšim okoliščinam. Zavedata se globoke ljubezni med njima, ampak jima ni usojena. Skupaj sta še čez nekaj let, ko gre Sarah v Čečenijo reševat ugrabljenega Nicka. Sarah Nicka reši, a med reševanjem stopi na minsko bombo ... Film prikazuje požrtvovalno delo posameznikov, humantiranih organizacij v delih sveta, kjer je življenje zelo kruto in težko, prepleteno z romantično ljubeznijo.
Uredil in izbral Janez Dolinšek
stran
17
KULTURA
Novembrski JAZZ v galeriji
Nemi filmi Vladislasa Starewitcha z živo glasbeno spremljavo
VbutiMbF***** 1wmJ In Kingdom
Tf d / of FW»ra .
Kar se je zdelo izgubljeno nekje v daljni preteklosti, smo lahko na lastni koži doživeli v Galeriji Domžale, ko je kvartet Od Vlasova prjatu mojstrsko »pospremil« štiri neme animirane filme skrite legende Vladislasa Starewitcha in s tem poskrbel za enega od najbolj vznemirljivih dogodkov cikla JAZZ v galeriji v zadnjem letu.
Glasbena ozvočevanja filmov so bila na začetku prejšnjega stoletja, še pred izumom filmskega zvočnega zapisa, ustaljena stalnica in pravzaprav edini način glasbene spremljave nemih filmskih zapisov. Ko so filme opremili še z zvočnim zapisom, so bili živi glasbeniki hitro odveč in tovrstna tradicija je precej neslavno utonila v pozabo. Le zagrizeni cineasti so se je spominjali s priložnostnimi projekti, ki so z obilico nostalgije obujali romantiko stare šole. Tudi v naših krajih smo imeli priložnost prisostvovati revitalizaciji ozvočeva-nja nemih filmov, predvsem v ciklu Kino uho, ki je vrsto let potekal v ljubljanski Kinoteki, in iz katerega je izšel tudi avtor glasbe, ki je spremljala Starewitceve animirane mojstrovine. Peter Kus je na naši glasbeni in gledališki sceni že ustaljeno ime, saj je kot klarinetist član etno-revival zasedbe Tolovaj Mataj, raziskujoči ustvarjalec številnih gledaliških projektov, ki v živo igro vpletajo doma narejene glasbene inštrumente, in tudi avtor glasbe za celo vrsto lutkovnih in gledaliških predstav. Kus je že od samega začetka spremljal tudi neme
filme, predvsem iz začetkov ruske kinematografije, tokrat pa se je prvič lotil zgodnjih animiranih filmov, ki so nastali med leti 1912 in 1926, pod rokami Vladislasa Starewitcha, ruskega animator-ja poljskega rodu, ki pa je veliko večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Parizu. Velja za utemeljitelja »stop-motion« tehnike, ki jo je razvil neodvisno od velikih studiev tedanjega časa in jo pripeljal do tehnične perfekcije. Njegove animacije so celo v primerjavi z današnjimi digitalnimi spektakli velika iluzija. Gledalci so bili pogosto prepričani, da v njegovih filmih nastopajo prave živali, ki jih je tako dobro streniral in ukrotil, da igrajo po njegovih ukazih, pa naj gre za ptiče, žabe, podgane ali raznorazne hrošče. Če to združimo še z avtorskimi kompozicijami Petra Kusa, dobimo nenavaden in čaroben dogodek z odlično glasbeno zasedbo in igrivimi vizualno-zvokovni-mi domislicami.
Klemen Bračko na violini, Luka Jerončič na harmoniki, Anže Palka na kitari in Peter Kus s klarinetom (in znamenitim hupafonom) so spremljali štiri Starewitcheve filme: Petje slavca, Žabe, ki so hotele kralja, Podeželska podgana in mestna podgana ter Maščevanje kamermana. Vsak film skozi glasbeno intervencijo dobi še dodaten vsebinski pomen, ki ne le poudari obstoječe zgodbe, ampak zvokovno napleta nove zgodbe v tradiciji najrazličnejših etno muzik, ki nosijo predvsem vzhodnoevropsko predoznako, od časa do časa
Štel:
T V
Ct
pa zajadrajo tudi v jazzovske vode. V tem smislu smo imeli priložnost prisostvovati dogodku, ki ima z jazzom kot takim zelo malo skupnega, zato pa sem prepričan, da je vsem prisotnim odprl še nekaj dodatnih obzorij in se mogoče celo vpisal v koledar kot ponovni začetek kinotečne dejavnosti v Domžalah. Povečini je šlo za akustično izvajanje, pri zgodbi o žabji demokraciji, ki si je omislila kralja (ptiča, ki jih je na koncu začel navdušeno žreti), pa je nekaj efektov in elektronsko matrico priskrbel računalnik. Vse skupaj se je sestavilo v večplastni projekt, ki je svojo pot veselo nadaljeval na pred kratkim končanem festivalu Animate-ka, s katerim je tokrat v španovijo stopil JAZZ v galeriji. Upajmo torej, da bo takšnih sodelovanj še več, saj vsake toliko časa koristi pogledati izven žanrskih okvirov in odkriti kaj novega in svežega (pa čeprav prastarega).
M. J.
Galerija Domžale v mesecu decembru
Sanjske ilustracije Dušana Muca
Dušan Muc v Galeriji Domžale razstavlja ravno v času, ko se v Ljubljani odvija bienale ilustracije, na katerem se predstavljajo vsi pomembnejši slovenski ilustratorji, in na katerem je bil pred časom tudi sam odlikovan z nagrado Hinka Smrekarja (leta 1995). In prav vzporednica najpomembnejšega dogodka na področju ilustracije Mucevo domžalsko razstavo naredi še toliko bolj aktualno in pomensko. Govorimo o enem od najbolj pretanjenih ilustratorjev naših krajev, z natančno izdelano vizualno govorico in globokim pomenom, ki se skriva v številnih obrazih njegovega likovnega izraza.
Dušan Muc je v prvi vrsti skrivnosten in enigmatičen risar, pri ljudeh, ki jih portretira na svojih delih, nismo nikoli zares prepričani, ali so veseli, žalostni, prestrašeni ali mogoče celo nekam bežijo. Na vsak način pa so ljubezensko prepleteni, njihove figure so nadvse zanimivo odete v nežne, prosojne tone belega traku, ki ga sicer uporabljamo za saniranje poškodb in pritrjevanje gaze ter povojev. To pa je pravzaprav edini vdor realnega sveta v njegove pol pravljične ilustracije, ki kot otoki lebdijo na površju risarskega papirja.
Muc se ukvarja predvsem z naravo, prepletanjem drobnih stezic, z gozdom in rastlinjem, v katerega naseli iste, nedolžne, naivne, skoraj bi lahko rekli deviške človeške figure, ki se izgubljajo in iščejo na gozdnih poligonih. Kar naj bi predstavljalo nedotaknjeno, spokojno naravo v istem času, dehti od gibanja in neverjetno močne prezence angelskih figur, ki so bolj kot pravi angeli podobni predkrščanskim podobam iz stare Grčije, z belimi tunikami in nepokvarjeno goloto, ki nikoli ne odkriva podrobnejših potez, ampak
je misteriozno zabrisana. Narava pa je po drugi strani skorajda filigransko portretirana, na trenutke mrakobna in temačna, potem znova svetla, kot bi se prebujala v prerojeno sončno jutro, kar daje vsakemu posameznemu delu svoj pomen. To je v prazničnem decembrskem času še posebej privlačen prikaz čarobnega sveta, ki nas popelje nad »sedaj« in pokaže Mucevo izredno senzibilnost. Razstava torej, ki jo je treba videti.
M. J.
Dalmatinska klapska pesem v Domžalah
V petek, 14. novembra, je imela klapa Mali grad iz Kamnika koncert v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, kjer je navdušila poslušalce in prejela stoječe ovacije. Recept za to izgleda preprosto: potrebno je najti 8 fantov z različnimi razponi glasov, oblečenih v klapsko »odjelo«, ki znajo s svojimi pesmimi - tako dalma-tinsko-klapskimi kot priredbami pesmi znanih hrvaških avtorjev - poseči v dušo poslušalcev in pri njih sprožiti spomine na vsakoletno dopustovanje ob Jadranu, valovanje morja, pesem škržatov, vonj lavande in toplino sončnih zahodov.
Toda za uspešnim koncertom stoji trdo delo nadarjenih glasbenikov. Fantje, osemčlanska zasedba domačinov iz pretežno kamniško-dom-žalske občine, ki delujejo od leta 2003 dalje, a so sicer že stari znanci glasbene scene, saj sodelujejo v različnih glasbenih sestavih že vrsto let, pridno tedensko vadijo, iščejo nove pesmi, da lahko vsako leto ponudijo drugačen program, se povezujejo z drugimi dalmatinskimi klapami (tradicionalna so že njihova novembrska srečanja dalmatinskih klap v Kamniku) in izvajajo svoje koncerte po celi Sloveniji in s tem tudi med Slovenci širijo klapsko pesem. Na
koncertu se je tokrat klapa prikazala v malce drugačni zasedbi, saj se nam je namesto enega od ustanoviteljev klape in njenega dolgoletnega člana, Alberta Mrgoleta, uspešno predstavil novi član, baritonist Matjaž Zadravec, krmilo skupine pa je namesto dosedanje umetniške vodje, Marjetke Čimžar, prevzel Primož Leskovec. V programu koncerta so se menjavale solistično naravnane točke (Roman Zorman, Matej Primožič, Boštjan Kurmanšek, Bojan Kotnik, Marjan Plemeniti, Matjaž
Zadravec) s skupnimi, večglasnimi pesmimi. Tudi povezovanje koncerta ni bilo le suhoparno branje podatkov, pač pa se je publika pošteno razgrela že ob hudomušnih domislicah tenorista Mateja Primožiča in tako še bolj vneto čakala na naslednji sklop programa. Zahvaljujoč svoji glasbeni preteklosti pa so člani vešče izvedli tudi inštrumentalno spremljavo sicer v klapskih pesmih prevladujoče vloge 1. tenorja, Romana Zorma-na - tako je Franci Plahuta zaigral na harmoniko, Boštjan Kurmanšek,
Matjaž Zadravec in Boris Selko, sicer vodja skupine, pa so zabrenkali na kitaro. Seveda je klapa s svojimi dodatki poskrbela tudi za mehka srca njihovih poslušalk, ko nas je solist Matej Primožič zazibal v sanjarjenje s svojo izvedbo Dragojevičeve Cesarice. Dvorana je z zadržanim dihom spremljala čudovito pesem v izvedbi Klape Mali grad in nato skandirala. Bravo, fantje, komaj čakamo vaših naslednjih projektov!
Vita
mesečni koledar
JANUAR 2009
četrtek, 8. januar ob 19:00 GALERIJA DOMŽALE SVETLANA JAKIMOVSKA RODIC
odprtje razstave
Svetlana Jakimovska Rodic je rojena leta 1965 v Kumanovem, Makedonija. Diplomirala je na Akademiji likovnih umetnosti v Skopju, potem pa vpisala podiplomski študij grafike na ALU-ju v Ljubljani. V Galeriji Domžale se bo predstavila z izborom slikarske produkcije zadnjih let, s slikami abstraktnega ekspresionizma v tehniki akrila na platnu. Po njenih lastnih besedah so to slike močnih barv in emocij, z veliko zaupanja v večpomenskost barve. Razstava bo odprta do petka, 23.januarja 2009. Vstop v Galerijo Domžale je prost.
sobota, 10. januar ob 10:00 Lutkovno gledališče Jože Pengov Fran Levstik: KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO
lutkovna predstava
Videk kot najmlajši otrok vedno nosi le ponošene srajčice, zato si močno želi čisto nove. Njegova želja je tako iskrena, da se zasmili rastlinam in živalim, med katerimi pase. Jagnje mu da volno, grm jo sprede, pajek tkanino stke, rak jo prikroji, ptiček pa Vidku sešije čisto novo srajčico ... Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
JAZZ
četrtek, 15. januar ob 20:00 JAZZ v galeriji: HYACINTH Ana Bezjak vokal, Matej Hotko
kontrabas, Marko Črnčec klavir, Gregor Kozar saksofon
Hyacinth sestavljajo štirje glasbeniki mlajše generacije, ki jih v prvi vrsti poznamo kot jazzerje, udejanjajo pa se še v različnih funk, pop in rock zasedbah. Vokaliska zasedbe Ana Bezjak je že v gimnazijskih časih nastopala v različnih muzikalih, sedaj pa študira na celovškem konserva-toriju in poučuje petje. Koncert je del cikla Jazz v galeriji, ki se enkrat mesečno odvija v Galeriji Domžale (Mestni trg 1, trgovski kompleks Vele). Vsi koncerti cikla Jazz v galeriji so brezplačni.
torek, 20. januar ob 20:00 CARMINA SLOVENICA
dirigentka: Karmina Šilec
Ula Šegula solo vokal, Marko Črnčec klavir, Bruno Dormiter tolkala, Marko Furek bas; program: CS Light / Americas
Mariborski zbor Carmina Slo-venica sodi med vodilne svetovne zborovske ansamble, s koncerti po celem svetu. Z »vokalnim teatrom« uvajajo nov izvajalski koncept, vključujoč glasbo, gib in igro. V Domžalah bo zbor predstavljal projekt CS Light, glasbenih minimalistov ter muzike obeh Amerik, od glasbe staroselcev, spirituala in jazza, pa do kompozicij modernih skladateljev.
sobota, 24. januar ob 10:00 Lutkovno gledališče Maribor H. Ch. Andersen: PRINCESA NA ZRNU GRAHA
lutkovna predstava
Princeska na zrnu graha prihaja v še eni različici in z isto mislijo na pravo princesko, ki jo potrdi šele zrno graha. Tokrat pa združi princa in princesko še kaj več od graha, oba imata na primer rada lutkovno gledališče... Predstava traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje.
četrtek, 29. januar in petek, 30. januar ob 20:00 Prešernovo gledališče Kranj Henrik Ibsen:
HEDDA GABLER
drama
igrajo: Darja Reichman, Branko Jordan, Igor Štamulak, Peter Musevski, Ivanka Mežan
Hedda Gabler je eno od najbolj odmevnih del norveškega dramatika Henrika Ibsna, saj oriše problem sodobne emancipirane ženske, ki izgublja boj z okostenelo meščansko miselnostjo in moralo. Ker je Heddina zgodba iz leta 1890 še vedno aktualna, jo vedno znova uprizarjajo na vseh pomembnejših evropskih odrih.
Q
informacije: (01) 722 50 50 info@kd-domzale.si www.kd-domzale.s
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Dobrodelna dražba umetniških slik domžalske slikarke
Dobrodelnost ne pozna meja
Na Miklavžev večer, natanko pet let po ustanovitvi, je predsednica Belega obroča Slovenije, Vlasta Nussdorfer, v imenu društva prevzela nove prostore na Cigaletovi 7 v Ljubljani. Hkrati z odprtjem novih prostorov je potekala tudi dobrodelna dražba umetniških slik, ki jo je spodbudila Domžalčanka, akademska slikarka Vera Terste-njak, ki je Belemu obroču namenila šest svojih slik iz opusa Pogovor s Kozmosom, njeni pobudi pa se je pridružila tudi akademska slikarka Anka Hribar Košmerl s petimi slikami iz opusa Obrazi.
Dražbo je v sproščenem in navdu-šujočem ozračju sijajno vodil Dom-žalčan in izkušen dražitelj Mitja Meršol, za dobro vzdušje pa je poleg prisrčnega in iskrivega nagovora predsednice društva poskrbel tudi mlad, talentiran virtuoz na harmoniki Rok Zupančič.
Na prijetni slovesnosti se je zbralo veliko znanih in srčnih oseb, članov
in simpatizerjev Belega obroča, ki želijo iskreno in učinkovito sodelovati pri preprečevanju nasilja v Sloveniji. Skupaj se je tako zbralo 5.400 evrov, ki so v celoti namenjeni novoletnemu obdarovanju otrok. Slike so se tako podale na svojo ustvarjalno pot med srčne ljudi, izkupiček pa je stisko nekaterih žrtev, Beli obroč Slovenije prejme vsako leto preko tisoč prošenj za pomoč, spremenil v hvaležnost in radost ter polepšanje marsikaterega mladega življenja. V Domžalah smo se z gospo Vlasto Nussdorfer v zadnjem času lahko srečali kar nekajkrat ter ji prisluhnili na poti njenega plemenitega poslanstva. Tako je sredi decembra v Galeriji Beseda predstavila svojo novo knjigo Naši obrazi, ob kateri je bila odprta tudi likovna razstava Anke Hribar Košmerl, Obrazi. Ni potrebno poudariti, da tudi na omenjeni prireditvi ni manjkalo podpore plemenitih Domžalčanov.
V.
KULTURA
Prvič na ogled rezbarjeni Brižinski spomeniki na 29 lipovih ploskvah
Matjaž Brojan razstavlja v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice
stran
18
Slavist in etnolog, novinar in publicist, raziskovalec, ljubitelj vsega lepega, povezanega z ljudsko dediščino, »po rokah« pa rezbar -Matjaž Brojan je na dan slovenske kulture, 3. decembra 2008, v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani - v veliki razstavni dvorani, kjer smo si lahko pred štirimi leti ogledali originalne Brižinske spomenike, pripravil odprtje razstave 29 lipovih ploskev, v katere je vrezal faksimile vseh treh Brižinskih spomenikov - 22 strani spovednih molitev ter pridige o grehu in pokori.
Ob pomoči sina Matica je v obdobju štirinajstih let faksimile Brižinskih spomenikov najprej pro-jeciral na papir in s filigransko natančnostjo pre-risal črke karolinške minuskule, nato pa jih je z ostrim in drobnim rezilom obrobil in izrezal na površini lipovih plohov v skoraj štirikratni povečavi izvirnika. Svoje rezbarsko mojstrstvo je prebarval z zmesjo rdeče primorske ter domače črne zemlje, ob pomoči prijateljev in sosedov pa izdelal tudi posebna stojala, na katerih je svoje mesto našlo vseh 29 ploskev.
Na odprtju razstave je Lenart Šetinc, v. d. ravnatelja NUK, pozdravil številne prisotne ter poudaril pomen Brižinskih spomenikov, ki vse nas spominjajo, da slovenska pisana beseda že tisoč let ustvarja slovensko kulturo sredi evropskih narodov, ter nas opominjajo na vse, ki so s svojim ustvarjalnim duhom prispevali k današnjemu položaju našega jezika in kulture. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je Matjaža Brojana označil kot vestnega, dinamičnega, šegavega, ljudskega pa tudi malce arhaičnega vsestranskega ustvarjalca ter se posebej zaustavil pri njegovem delu na področju novinarstva, ohranjanja ljudske dediščine, pa tudi pisanja različnih knjig, kronik ter celo zbirke pesmi. V povezavi z razstavo Brižinskih spomenikov je opozoril na njegovo rezbarsko
ustvarjalnost ter predstavil nastanek rezbarjenih Brižinskih spomenikov. »Tudi z njimi avtor kaže na to, da smo Slovenci kulturno samosvoj narod, ki smo znali v vseh obdobjih svojega obstoja prav jeziku namenjati posebno skrb,« je poudaril ter avtorju čestital za njegovo ustvarjalno delo, ki po njegovem mnenju primerno zaključuje tudi Trubarjevo leto.
Avtor Matjaž Brojan se je na kratko sprehodil po zgodovini in pomenu Brižinskih spomenikov, ob tem poudaril njihovo pomembnost za slovensko identiteto ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi razstave. Vsi prisotni, med katerimi so bili tudi igralka Ivanka Mežanova, pesnik Anton Kuntner, dr. Anton Glavan, Domžalčan Saša Vuga, pisatelj, urednik in dramaturg, dr. Jože Toporišič, Martin
Žnideršič ter mnogi drugi znani kulturniki, smo z glasnim ploskanjem nagradili nastop letošnjega prejemnika Borštnikovega prstana, igralca Aleksandra Valiča, velikega prijatelja Matjaža Brojana. Igralec se nam je predstavil z Brojanovo pesmijo Zlati časi.
Pa še nekaj o Brižinskih spomenikih
Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Nastali naj bi v obdobju med letoma 972 in 1039, verjame se, da že pred letom 1000, izvirno besedilo pa že v 9. stoletju.
Zapisni so v zvrsti latinice, ki se je uporabljala v stoletjih po Karlu Velikem in se imenuje karolinška minuskula. Skupno gre za tri spomenike, ki so bili del popotnega pastoralnega priročnika freisinškega škofa Abrahama, ki je imel nekaj posesti tudi v okolici Škofje Loke. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi, drugi pa homilija z vabilom k pokori in spovedi; ni le najstarejša slovenska pridiga, marveč je srednjeveška retorična mojstrovina. Brižinske spomenike hrani münchenska državna knjižnica.
Matjažu Brojanu iskrene čestitke ob razstavi, ki si jo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani lahko ogledate do 6. januarja 2009.
Vera Vojska
Slikar Črtomir Frelih razstavljal v Kostanjevici in Kranju
Razpiranja in S poletnih vrtov
Črtomir Frelih je bil rojen leta 1960 v Nomenju v Bohinju. Diplomiral je leta 1985 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1990 je tam opravil še specialistični študij grafike pri profesorjih Zvestu Apo-loniju in Branku Suhyju, leta 1997 pa še magistrski študij likovne didaktike. Je izredni profesor za risanje in grafiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Imel je okoli 60 samostojnih razstav in je sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel več nagrad in priznanj, med drugim tudi študentsko Prešernovo nagrado, odkupno nagrado na mednarodnem grafičnem bienalu, pa tudi na 5. svetovnem trienalu male grafike v Franciji. Živi in ustvarja v Radomljah in v Bohinju.
Konec novembra se je Črtomir Frelih s ciklusom RAZPIRANJA predstavljal v Lamutovem likovnem salonu Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer je njegovo delo predstavljala Judita Krivec Dragar ter po predstavitvi zgodbe o sliki o delu našega slikarja zapisala: »Zgodba o sliki v zadnjih stotih letih se mi namreč razodeva še posebej slikovito prav skozi razvoj osebnega slikarskega opusa Črtomirja Freliha. Nenehna iskanja in večni dvomi, ki jih občasno umirijo le kratkotrajna zadovoljstva z doseženim, so zagotovo stalnica v njegovem obsežnem in raznovrstnem ustvarjalnem početju; lahko bi celo rekli, da je ta njegov navidez tako racionalno razumljen svet v svojem bistvu izmuzljiv prav toliko kot paradigme sodobne umetnosti, v kateri ima klasična slika prav posebno mesto. Preprosto obstaja. V vsej aktualnosti, kritičnosti, lepoti, tudi absurdnosti in bizarnosti, vendar nikoli več v kontekstu, kakršen je bil zanjo obvezujoč skoraj skozi vso zgodovino umetnosti. Čeprav Frelih zavestno poudarja zavezanost tradicionalni, kdaj
celo hote konzervativni sliki, risbi ali grafiki, vsaj na nezavednem kontinuirano ruši vsa, tem pojmom imanentna razmerja, ter uveljavlja neke vrste hibridno umetnino, kakršna se je sicer že obče uveljavila na področju novo-medijskih umetnosti. Ne gre več le za to, da je ustvarjalec, ki je tudi pedagog in teoretik, ali obratno; da je slikar in (ali) grafik, ki včasih o kakšnem ar-tefaktu razmišlja tudi v prostoru, ob tem pa umetnost proučuje kot učitelj in znanstvenik ter o njej piše referate, neprestano, včasih že do obsedenosti skicira in riše; Črtomir Frelih je vse skupaj in prav zato je izrazit predstavnik sodobne umetnosti, v kateri se bolj kot kdajkoli brezsramno soočata vsakdanja stvarnost, ki je po F. Nietzscheju kruta do neznosnosti, ter slutnja tiste druge razsežnosti bivanja, ki kot nujen pandan omogoča prvo in premore vse tisto, kar daje življenju moč za preživetje, njene duhovne, emocionalne in čutne, v nebrzdani domišljiji porojene presežke.«
Šopki
Z razstavo cikla ŠOPKI se Črtomir Frelih od začetka decembra predstavlja v prostorih Zavarovalnice Triglav v Kranju. Razstavo je odprl direktor Območne enote Zavarovalnice Triglav Kranj Aleš Klement, slikarja je predstavila likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarska Anamarija Stibilj Šajn, s svojo glasbo pa sta obiskovalcem večer popestrila Severa in Gal Gjurin.
Anamarija Stibilj Šajn je v svoji predstavitvi, ki jo je naslovila S poletnih vrtov, med drugim zapisala, da se v ustvarjalnosti Črtomira Freliha nenehno prepletata bogata teoretsko znanje in likovna praksa. Večplastna in globoka avtorjeva razmišljanja o svetu likovnega so namreč vedno znova na preizkušnji v polju slike. Avtor se na ustvarjalnem sprehodu skozi različna
motivna izhodišča sooča z likovno preobrazbo, s procesom metamorfoz, preko katerih na slikovnem odru v ospredje vstopi čista likovna problematika ter dominantno, prepričljivo in polnočno odigra svojo vlogo. Po vsebinski predstavitvi dosedanje ustvarjalnosti Črtomira Freliha umetnostna zgodovinarka ob tokratni razstavi ugo-tavlj a, da se avtor vrača h kraj ini - vendar na nekoliko drugačen način. »V »motivni šopek« je iz narave nabral nekaj najlepšega - cvetje, ki ga sadi, neguje in povezuje v šopke na različne
likovne načine, ob uporabi različnih tehničnih in tehnoloških postopkov. V kombinaciji akrilnih barv, voska, akvarela in pastela nastajajo motivi rož, rastejo in cvetijo v ustvarjalnem poigravanju s klasičnimi in povsem osebnimi recepturami, s katerimi jim daje nove likovne rešitve ter ^dosega svežino vsebinskih naglasov. Črtomir Frelih svoje motive šopkov revitalizi-ra z avtorsko močjo in energijo, ki se pretaka skozi slikovno tkivo njegovih cvetličnih tihožitij, njegove »nature morte«. In zato ta nikoli ni ne tiha in ne mrtva. Vsebuje avtorsko preoblikovane pomene naravnih oblik, saj se tako lahko njihov ustvarjalec bolj predano posveti liniji, barvi in s tem trdnejši koncepciji slike.«
Svojo vsebinsko bogato oceno Anamarija Stibilj Šajn zaključuje z ugotovitvijo, da je Črtomir Frelih neposredno prepoznavno motiviko subjektivno zaznamoval ter vanjo zasadil likovna znanja in izkušnje. Slikarsko je vzgajal svoj cvetlični vrt, sledil draži likovnega pripovedovanja, posredno pa tudi izpovedovanja in sublimiranja, se predajal eksperimentiranju in tako, na njemu lasten način, donegoval zavidljivo likovno celoto.
V. Vojska
Gajine pravljice
Gajine pravljice so najnovejša zbirka pravljic pisateljice Tatjane Kokalj. Izšle so pri zamejski založbi Novi Matajur iz Čedada, kjer je pisateljica doslej izdala že štiri zbirke pravljic Počasni pes Muf, Anja in Matej, Prigode z repkom in Pravljice s sivim oblakom na nebu. Tokrat je v svojih pravljicah upodobila majhno deklico Gajo, svojo ljubljeno triletno vnukinjo, ki jo z radoživostjo,
radovednostjo in razposajenostjo vedno znova navdihuje.
Pravljice so nastale pred dvema letoma, ko je Gaja skupaj s svojimi starši nekaj časa živela v Angliji. Pisateljica se je pred hrupnim vsakdanom umaknila v majhno vasico v Vipavski dolini in med dišečimi gaji prisluhnila oživljenim predmetom, živalim in rastlinam in zapisala deset pravljic, ki so polne toplih občutij in slikovitih podob. Pravljice v dolgih zimskih večerih vabijo otroke k branju ali poslušanju ter razmišljanju in pogovoru. Vsaka izmed pravljic se bo otrokom priljubila, gotovo pa jih bo še posebej pritegnila pravljica o srečelovu, ko medvedek modro ugotovi, da je sreča, če gre sreča mimo nas in obišče tiste, ki jih imamo najraje. Ali pa tista o čarovnicah in škratih, v katere otroci ne verjamejo več, pa oživijo tisti hip, ko zmanjka elektrike in televizija ugasne. Pravljice je ilustrirala Daša Simčič, ki je ustvarila paleto prijaznih, nežnih in čarobnih slik, jim dodala ščepec domišljije ter celo naročje topline.
Anja Kokalj
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
Kaznovani soprog z Ribnega na obisku v Dobu
Zimski večeri so precej daljši, zato se človek pogosteje odloča, da poišče priložnost, da si tak večer skrajša, pa tudi prijetneje preživi.
Tako priložnost smo imeli nedelj ske-ga večera konec novembra ljubitelji komedij, saj nas je Kulturno društvo Jožef Virk Dob povabilo v dvorano na Močilniku, da se skupaj nasmeje-mo Kaznovanemu soprogu v izvedbi Kulturnega društva Rudija Jedretiča Ribno. Več kot tristo let staro lahkotno Molierovo komedijo George
Dandin ali Kaznovani soprog je re-žiral Rado Mužan, za koreografijo je poskrbel Janez Mejač, za dobro igro in prijetno zgodbo o zakonski nezvestobi pa številni igralci, ki so se izkazali tudi kot plesalci. Prijetno srečanje s Kaznovanim soprogom, ki je navdušilo vse obiskovalce, je le delček aktivnosti Kulturnega društva Jožef Virk Dob, ki s svojim otroškim abonmajem ŽIV ŽAV navdušuje predvsem mlade.
V.
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
v
Čebelica Maja in pesmarica za spomin
»Zum, zum, zum,« je brenčalo še nekaj časa okoli Kulturnega doma na Močilniku v Dobu, ko se je 7. decembra s ploskanjem zaključila še zadnja predstava za otroke v letu 2008, Čebelica Maja v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. In zagotovo bodo Majine pesmice po nekaterih hišah odmevale še kdaj, saj so otroci prejeli pesmarico Čebelica Maja - songi iz predstave.
Še ena zares lepa predstava, s še posebej ličnimi lutkami, ki so v spretnih rokah štirih igralcev in glasbeni spremljavi skoraj čisto zares zaživele. Najprej sta otroke pozdravili mala Maja in njena učiteljica Kasandra (na sliki), potem so svojo vlogo na prvi Maj in dan izven Čebeljega mesta odigrali še zeleni paličnjak, srečna muha, čudovita kačja pastirica Smuklja, ponosni govnač, pikapolonica (ki sploh ni dekle, ampak fant!) in pajek, ki bi Majo zagotovo pojedel za kosilo, če je iz mreže ne bi rešil prijatelj govnač. Seveda so pomagali tudi vzkliki otrok, ki so Maji dali vedeti, da mora odle-teti kar se da hitro! In ko so nasmejani obrazi že mislili, da je nevarnost mimo, je neprevidno čebelico Majo za prigrizek svoji kraljici namenil še
sršen. Z igro luči in svetlobe so otroci zagledali Majo v kletki, v ozadju pa so se sršeni pripravljali na napad in uničenje Čebeljega mesta. Situacija je bila že skoraj brez izhoda, potem pa je Majo v zadnjem trenutku izpustil zaljubljeni sršen. Še sreča! Čebelica Maja, ki si zdaj nič več ni želela biti tako radovedna, vedoželjna in nagajiva, je, kakor hitro je lahko, pogumno odbrenčala domov ... in rešila čebeljo kraljico in svoje mesto ter postala kraljičina svetovalka.
Naj bo vaše leto 2009 kot v pravljici in naj se tudi vaše zgodbe in prigode končujejo srečno!
Bojana
stran
19
»Ko v nošo se odenem ...«
To je naslov knjige avtorja Bojana Knifica, samostojnega svetovalca za folklorno dejavnost, v kateri se sooča z vprašanji pripa-dnostnega kostumiranja - naše pretekle oblačilne kulture, noše oziroma »narodne noše«.
Bojan Knific se je prijazno odzval vabilu Pavla Pevca in JSKD Domžale in pripravil v Domžalskem domu prijeten večer s predavanjem in slikovnim prikazom gradiva. Najprej je predstavil knjigo, nato pa na njemu lasten način prikazal razvoj oblačilne kulture ter vse podkrepil s slikovnim gradivom. Oblačilna kultura Slovencev je od vsega začetka razgibana in raznolika, saj se razlikuje v vseh pomembnih elementih. Na razvoj noše je vplivalo marsikaj: krajevni vplivi, premožnost ljudi, politični in razni drugi vzroki. O noši, ki jo danes imenujemo »kostum« - kostumira-nju, obstajajo pisni viri že v 15. in 16. stoletju kot Golsteinove risbe in kasneje Valvasorjeve grafike, v katerih so vidni prvi zametki noš. »Gorenjska noša«, ki je najbolj razširjena tudi po drugih pokrajinah, ima vse značilnosti alpskega oblačilnega značaja ljudske noše. Razširjena je na Gorenjskem, Koroškem ter v Kanalski, Ziljski in Mežiški dolini. Kasneje, v drugi polovici 19. stoletja, je ljudska noša že pogojena z meščanskimi vzorci. Med obema vojnama se pojavlja kostumiranje, nastopi obdobje ozaveščanja in zbiranja narodnega blaga. Nastale so prve podobe Gasparija in Šantla, ki sta upodabljala motive z narodno vsebino. Spremembe v oblačenju so se dogajale vse do današnjih dni in to je bila rdeča nit Knificovega predavanja. Vse preveč je namreč neznanja in nerazumevanja tako izdelovalcev
noš kot tistih, ki se v nošo oblačijo, saj spreminjajo osnovne elemente, jih pomešajo z razno navlako in kičem in vse preveč je tistih, ki nošo »dobro poznajo in vedo vse o njej«. Razumljivo je, da so danes materiali za izdelavo kostuma - noše različni in drugačni, vendar je pri izdelavi kostuma bistveno to, da ugotovimo, kaj in kakšno nošo si želimo nositi oziroma iz katerega obdobja je izvirnik. Med predavanjem je stekel prijeten razgovor s predavateljem, v slikovnem gradivu pa je opozoril na vse napake, ki se pojavljajo pri sodobnem kostumiranju in smo žal do njih vse premalo kritični.
Veronika Pogačar
KULTURA
Ponovno rojstvo več kot 100 let starega instrumenta
Kornofon
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Mag. Igor Krivokapič, mojster poznavanja skupine evfonijskih inštrumentov, poskuša kornofon s talentiranim Dominikom ponovno oživiti. Že dejstvo, da zvoki več kot sto let starega instrumenta fascini-rajo odlične strokovnjake svetovnega slovesa, pove, da je v takšne projekte vredno vlagati trud, napor in denar.
Dominik se je 21. junija letos s profesorjem in še enim mladim glasbenikom, Jernejem Oberžanom na kontrabasovskem helikonu, odpravil v ZDA. Na tamkajšnji univerzi v Cincinnatiju (letos praznujejo točno 35 let izvajanja konferenc v okviru ITEC - International tuba and euphonium conference) so imeli koncert in predstavitev. Dominik je zaigral koncert Amilcara Pounchiel-lija v Es-duru in Sonato za tenorski kornofon in klavir, ki jo je napisal sam profesor, mag. Igor Krivokapič. Koncert je bil izredno uspešen, saj so takoj dobili ponudbo za turnejo po različnih ameriških državah (Texas, California, Ohio itd.) v bližnji prihodnosti. Tudi znanega izdelovalca instrumentov Rona Appersona je osupnil zvok tega edinstvenega instrumenta, zato je takoj izdelal duši-lec (eden od pripomočkov za igranje na trobilih) za prav ta inštrument. Kako odmeven je bil ta koncert in predstavitev, pove tudi članek
Alenka Klopčič: Vigo išče dom
Mlada domžalska novinarka Alenka Klopčič, prej poznana kot Žumbar, je ob koncu letošnjega leta z veseljem predstavila svoj prvenec - Vigo išče dom. Knjižica, ki jo je Alenka, sicer velika ljubiteljica živali, posebej psov, napisala že pred časom, je luč sveta ugledala v mesecu novembru, pri založbi Debora.
Prvič je bila na voljo na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Vigo išče dom je čuteča pripoved o zavrženem psičku, ki ne ve, kaj je dom in odločil se ga je poiskati. Del sredstev prodaje bo namenjen zavetišču za živali na Horjulu, honorarju pa se je odrekla tudi pisateljica. Omeniti velja, da so spremno besedo knjigi napisale Nina Osenar, Saška Lendero in Damjana Golavšek, tudi same ljubiteljice štirinožnih prijateljev. »S knjigico skušam spodbuditi ljudi, da bi ponudili dom psičkom iz zavetišča,« pa je Alenka Klopčič obelodanila svoje razloge za ustvarjeno delo. V nastanku, kot pravi, ima
že nove dogodivščine, namenjene predvsem najmlajšim. A o tem kdaj drugič. Za konec lahko povemo še, da je bila Alenka kar nekaj časa tudi sodelavka našega časopisa.
M. A. Kegel
ugledne ameriške glasbene revije Journal 2008. V njem avtor članka, Stephen F. Avstin, pravi: »Predstavitev je bila osvežujoča alternativa predhodnim koncertom in je popoln primer raziskave teh inštrumentov v prihodnosti. Je nadaljevanje prejšnje promocije kornofonske družine instrumentov (Budimpešta 2004). Letošnja konferenca je predstavila veliko izjemnih izvajalcev, med njimi tudi Dominika Kozjeka iz Slovenije. Izvedba skladb na več kot sto let staremu inštrumentu (last profesorja I. Krivokapiča) je bila vrhunska. Instrumentalna tonska karakteristika kornofona spominja na tenorsko pozavno s pridihom francoskega hor-na. Zadnja kompozicija skladatelja I. Krivokapiča je naslikala kornofo-
novo rabo v moderni kompozicijski tehniki, kar v ospredje postavlja dinamičen kontrast in zvok. Kako fa-scinantno bi šele izzvenele skladbe na popolnoma novem instrumentu (omeniti moram, da na ta instrument igra Dominik kot osamljen, če že ne edini primer na svetu).« S temi besedami je bila označena predstavitev slovenskih predstavnikov na 35. svetovni konferenci ITEC v Cincinnatiju v ZDA. Da smo Slovenci imeli možnost te predstavitve, se moramo zahvaliti redkim posameznikom in podjetjem, ki so imeli posluh in čut za to, da finančno podprejo mladega, obetavnega glasbenika. Iskrena hvala velja gospe Ambrož iz Depale vasi, Godbi Domžale, članom Rotary cluba, Tonetu Juvanu, Marjeti Cerar, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti ..., da so prisluhnili prošnji Dominika, da je v njihovi navzočnosti bila izvedena predstavitev tega inštrumenta. Hvaležnost, ki jo čutimo do teh ljudi ob takšnih ve-likogrudnih dejanjih, ne bo nikoli dovolj velika in povrnjena, zato še
enkrat iskrena hvala vsem, ki so v tem projektu sodelovali. Vedno se pojavi tudi vprašanje prihodnosti. Povabilo izjemnih svetovnih strokovnjakov glasbenikov za ponovno udeležbo na srečanja, konference in samostojne koncerte velja jemati kot kompliment in pohvalo dosedanjega dela. Oba skupaj, Dominik Kozjek in profesor mag. Igor Kri-vokapič, stremita po novih izzivih in možnostih za dosego cilja, ki sta si ga zadala. Ugledna firma Melton iz Nemčije je pripravljena izdelati popolnoma nov kornofon. Želja po tem je velika, finančna realnost pa zelo težko dosegljiva. Zato si oba s profesorjem želita številnih možnosti promoviranja tega instrumenta. »Kjer je volja, tam je pot in kdor dela ter ustvarja s srcem, bo našel tisto, po čemer hrepeni.« Upam, da jima bo uspelo in da bo žarek posluha za umetnost razsvetlil še koga. Pot bo dolga in naporna. Že v naprej hvala vsem, ki jo boste moralno in finančno podprli.
K. Kozjek
Zadnja razstava v Menačnkovi domačiji
Gregor O. Rettinger:
v letu 2008
Ikone
Ikona je tabelna slika na lesu, predvsem sveta podoba, ki predstavlja svete osebe ali svetopisemske zgodbe. Lahko jo občudujemo in o njej razmišljamo z religioznega, zgodovinskega, kulturnega ali estetskega aspekta. Ob podobah lahko začutimo navzočnost duhovnega sveta, nekateri ikone imenujejo tudi meditacija v barvah.
Sredi prazničnega decembra je bila v Menačn'kovi domačiji v Domžalah odprta zadnja letošnja razstava, ki je obiskovalcem ponudila pogled na ikone, kot jih vidi in ustvarja znani Domžalčan, član Domžalskih rogistov, Gregor Otmar Rettinger. Ta na uležan suh les brez grč ali smole na zglajeno površino po posebnem postopku preslikava motive z ikon, ki z umeščanjem Slovenije v širši evropski prostor ter spoznavanjem drugih kultur postajajo zanimiv kamenček v mozaiku širšega kulturnega prostora. V njem so ikone Gregorja Otmarja Ret-tingerja znane že dalj časa, saj je za njim že vrsta razstav doma in v tujini.
O avtorjevem življenju, predvsem pa ikonah, je spregovorila Zdenka Kovačič Debeljak, ki je poudarila, da v času pred božičem podobe božanskega otroka in njegove matere motivirajo k človekoljubnosti in dobrohotnosti. Posebej je predstavila pomembnost posameznih barv, kjer zlata predstavlja nekaj posebnega; bela - čistost in božanskost; modra - modrost, duhovnost, nebesa; rdeča pa je simbol božje ljubezni, krvi in trpljenja, v njenem okviru pa ima škrlatna in purpurna posebno mesto. Rjava je Bogu všečna barva, saj ob zemlji predstavlja tudi skromnost, medtem ko nas črna opominja na smrt in podzemlje. Ob gledanju posameznih ikon se nas dotakne mir, upanje, odsev večnosti, nekateri celo opozarjajo na njihovo terapevtsko delovanje, predvsem pa nas napolnjujejo z mirom, plemenitostjo, v nas zbujajo plemenitost in občudovanje. Gregor Otmar Rettinger po njenem mnenju, podobno kot drugi slikarji, ikon ne le preslikava, temveč prav na vsaki pušča tudi svojo sled, svoj pečat. Preslikava zahteva od slehernega avtorja veliko znanja, ki ga je Gregor Otmar Rettinger pridobival tako doma kot v tujini, kjer je v različnih delavnicah po-
glabljal svoja znanja, razstava v Menačn'kovi domačiji pa kaže na njegovo veliko ustvarjalnost, ki si jo lahko ogledate še do 6. januarja 2009.
Slovesno odprtje je zaznamovalo igranje Domžalskih rogistov, praznični nagovor »Menačn'kove mame« Olge Pavlin in iskreno veselje avtorja Gregorja Otmarja Ret-tingerja ob številnih obiskovalcih, ki so prišli občudovat njegovo ustvarjalnost.
Vera Vojska
V znamenju petstoletnice rojstva Primoža Trubarja
Praznovali smo dan reformacije
Kako doživljamo naš čas?
Naj začnem kar s prvim novembrom, dnevom spomina na mrtve, ko so bile po vsej državi številne komemoracije. Predsednik republike Danilo Türk je položil vence na Žalah, se poklonil žrtvam v Te-harjah, pokojnemu predsedniku Janezu Drnovšku, obiskal Kočevski Rog ...
S številnimi mašami se je praznika vseh svetih in vernih rajnih spomnila Katoliška cerkev, umrlih svojcev pa so se z bogoslužji spominjali tudi evangeličani. Sicer pa se Slovenci najbolje počutimo v zlati sredini, pa četudi ta »sredina« pogosto ponuja medlo in težko otipljivo politiko. Tudi za državne voditelje najraje izbiramo zmerne, na dialog pripravljene politike, kar nenazadnje potrjujejo tudi zadnje predsedniške in parlamentarne volitve, ki so za predsednika države in za premiera ustoličile politike spravljivega kova, kot sta dr. Danilo Türk in Borut Pahor. Politična klima v naši državi vsekakor potrjuje, da smo Slovenci kot narod dozoreli do te mere, da nas poznavalci razmer štejejo med tiste evropske narode, ki politične odločitve v prvi vrsti sprejemamo na razumski osnovi, upoštevajoč pri tem predvsem vrednote, kot so demokracija, blaginja, socialna varnost . Nasploh lahko rečemo, da se nahajamo v pričakovanju težav, ki ne bodo prisotne samo zaradi recesije, ampak tudi zaradi krojačev protirecesijskih oblačil, kakor je zelo posrečeno zapisal Jadran Vatovec.
Priče smo velikim mukam strank SD, Zares in Desus, ali in kako vztrajati v koalicijski pogodbi ob pritiskih nadebudne Katarine Kresal, ki se ne strinja s predlaganim določilom koalicijske pogodbe glede uveljavitve soudeležbe delavcev pri dobičku pravnih oseb. Liberalni demokrati se očitno vse bolj uveljavljajo kot stranka zagovornikov kapitala, človek bi rekel kot desna stranka
nove vladne koalicije. Morebitna udeležba delavcev pri dobičku, tako pravijo, bi pomenila bistveno, morda celo protiustavno omejitev pravice lastnikov kapitala, da smejo razpolagati s svojim premoženjem. Naš čas, če na prvi pogled presojamo našo prestolnico, je naravnost zaznamovan s preganjanjem vrtičkarjev, s podiranjem črnih gradenj in prepovedovanjem novih gradenj tam, kjer ni avtobusnih prog. Ob tem smo izvedeli, da bodo Kolizej pod strogim nadzorom vseeno podrli; torej je izdajanje gradbenih dovoljenj postalo že ključni slovenski obred. Ko že govorimo o obredih, ne moremo mimo dejstva, da je Slovenska ljudska stranka izvedla izjemen obred samožrtvovanja, ko se je odrekla možnosti, da bi bila v koaliciji in dobila dva poslanca, je pomenljivo zapisal Franček Rudolf. Drugi oziroma naslednji »obred« pa je najbrž usodnejši.To je razkol Slovencev na dve polovici. Ali smo sploh pomislili na to, da sta samo Ljubljana in Primorska izglasovali levega trojčka, vsa ostala Slovenija pa je glasovala za desne stranke .
Ali potrebujemo reformacijo tudi danes?
Da, prav takšno vprašanje se ob vpijočih dejstvih naravnost ponuja. Časi blaginje za številne Slovence počasi minevajo in tudi naši državljani se bodo mogli slej ko prej soočiti s hudimi posledicami nezdravega kapitalizma, ki vpliva tudi na gospodarske razmere v naši državi. Četudi si naša politična srenja za zdaj morda še zatiska oči pred dejstvom, da se podivjanemu kapitalizmu časi očitno iztekajo, pa se zdi modro, da bi se čimprej pripravila na nove čase, v katerih bo potrebno državljanom poleg makroekonomskih obljub obljubiti tudi kakšno bolj konkretno dobrino. Dejstvo je, da je v naši državi skoraj ena tretjina neopredeljenih volilcev. Morda pa so
med njimi tudi zahtevnejši volilci, ki čakajo na kakšno svežo politično moč? Morda je napočil čas za ustanovitev sodobne, socialne, lahko tudi socialistične stranke brez ideološkega predznaka in v kateri bi se zavzemali za krepitev zdravega tržnega gospodarstva in za svobodno gospodarsko pobudo, a s poskusom, pravzaprav z naporom, te cilje uravnotežiti s prav tako pomembnimi cilji, kot so pravičnej ša in moralnej ša družba. Družba, ki bi delovala v smeri pritegnitve več intelektualnega kapitala v politično življenje, spodbujanje solidarnosti med ljudmi in iskanje bolj uravnoteženega načina življenja. Kakšnega življenja? Takšnega, v katerem ne bi prevladovale precenjene neoliberalne gospodarske ideje, ki so svetovno gospodarstvo pripeljale v tak kaos, kot smo mu priča zdaj, ampak tudi kakšne druge vrednote. Odličen političen analitik, mag. Boštjan J. Turk, o nakazani politiki ne razmišlja dosti drugače.
V	znamenju Primoža Trubarja
V	letu, ko praznujemo 500-letnico rojstva Primoža Trubarja, morda še bolj pozorno prisluhnemo bogastvu slovenskega jezika. Če nas zaznamuje jezik, če smo torej Slovenci zaradi slovenskega jezika, ki je v nevarnosti, da bo izginjal, potem moramo vedno znova iskati poti, da ga ohranjamo z vsakodnevno intenzivno rabo in tudi kot pomenljiv zapis, kot osebno izpoved ali kot nagovor narodu. Tudi kot likovni, glasbeni ali literarni zapis, ki prikliče spomin na njegov izvor, na njegov zgodovinsko pomemben začetek. V delih, ki jih predstavljajo Mir-sad Begic, Lojze Drašler, Ivan Floijanc, Drago Medved, Marjan Ocvirk, Tomaž Perko, Drako Slavec, Janez Suhadolc in Ciril Zlobec, kakor navaja Tatjana Pregelj Kobe.
Letos je Marjan Ocvirk upodobil Trubarjevo domačijo v njegovem rojstnem kraju: mlin, cerkvica v ozadju in kozolec na risbi z asketsko, a verodostojno pripovedjo kažejo na izvor Primoža Trubarja, ki se je rodil 9. junija 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. V risbah Alojza Dra-šlerja je najti nenehno rast kultur, skritih v strukturi na-
rave in v značilno poenostavljenim mestnih strukturah. Na letošnji umetniški koloniji na Dunaju se je posvetil Trubarjevi navzočnosti v tem mestu: sledil je podatku, da se sicer ne ve, kjer je Trubar bival, da pa je verjetno študiral v meščanski šoli pri Sv. Štefanu. Avto prve slovenske knjige, kulturni oče naroda, ki je postavil temelje knjižni slovenščini, upornik in kritični mislec ter svetovljanski duh je kot pionir na področju pisane besede omogočil, da je »slovenski jezik stal inu obstal« vse do današnjih dni. Prav to ozračje je v njegov portret vlil slikar Tomaž Perko. Trubarjeva domačija na Rašici obsega spominsko hišo s spominsko sobo in mlinom, žago venecijanko, ki stoji na otoku, poleg tega pa še gospodarsko poslopje, v katerem je iz hleva nastala krčma, iz skednja pa galerija Skedenj. Tam je od leta 2006 tudi posebej namenjen stol Janeza Suhadolca, ki ga v unikatni simbolični obliki zaznamuje dominantna baročna bohotnost .
Seveda je Trubar za nas pomemben predvsem kot utemeljitelj slovenskega jezika in pisec prvih tiskanih knjig Katekizma in Abecednika, kar je Drago Medved vzel za izhodišče svojega ustvarjanja. Z obema knjigama se začenja zgodovina slovenskega slovstva. V Katekizmu je rojake prvič označil z njihovim sedanjim imenom Slovenci, v Abecedniku pa se je označil za »prijatelja vseh Slovencev«. Vse njegove knjige, in teh je kar nekaj, so nastale iz religioznih pobud. Ne smemo pozabiti, da je Trubar »štartal« iz katoliškega duhovnika. Primož Trubar je dokazal, da je naš narod sposoben enakopravno živeti v družbi kulturnih narodov Evrope, z njim pa je tudi reformacija dobila svojstven pomen. Žal pa so nekateri naši pisci in pisuni protestantizem uporabili za blatenje Katoliške cerkve. Vsa čast dr. Danilu Türku v tej zvezi, ki je v svojem slovesnem in zgodovinskem govoru med drugim dejal, da je protestantizem opozoril na stranko TEDANJE Katoliške cerkve, katere poudarek ni nespoznaten.
Ivan Kepic
UREDNIŠTVO
stran
20

pisma bralcev
Odgovor Bogdanu Zupanu na članek Občino tožijo
Občina Domžale je na zastavljeno svetniško vprašanje podala odgovor in povsem transparentno razkrila vse tožbene zahtevke do Občine Domžale v sodnih postopkih. Kot je značilno za sodne postopke v Sloveniji, so med njimi tudi dalj trajajoči, saj nekateri izmed vzrokov tožbenih postopkov v sodnih procesih zoper Občino Domžale segajo v daljše časovno obdobje oziroma leta njihovega nastanka.
Vzrok za najvišji znesek tožbenega zahtevka je nastal v letu 1991, še v obdobju »stare« skupne Občine Domžale oziroma njenega Sklada stavbnih zemljišč (zaradi razpo-
laganja z zemljišči v novonastali coni Trzin). Drugi najvišji tožbe-ni znesek je povezan s pogodbo o izgradnji doma upokojencev na Viru, ki je bila sestavni del gradiva, sprejetega na Občinskem svetu v letu 2000. Tretji izmed najvišjih tožbenih zneskov je že pravnomočno dobljena sodba v letu 2006 v korist Občine Domžale in je bila vezana na odškodnine za požar v podjetju Hipec, ker pa je bila vložena revizija, jo še vedno vodimo kot nedokončano. Občina Domžale se tako po temelju kot po višini upira vloženim zahtevkom. V vseh primerih (tudi v tistih, ki v tem članku niso našteti) pa gre praviloma za bolj zapletene pravne primere. Tudi če pride do izgubljenega spora, so metode poravnavanja vnaprej določene v zakonu, vendar ni realno pričakovati, da bi bili skupni zneski lahko tako visoki. Kot je razvidno, sedanji župan in njegova administracija nista bila aktivna v času odškodninskih zapletov, zato je poziv k njegovi odgovornosti povsem nesmiseln.
Občina Domžale
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študenstke založbe Litera: Baloh Antonija iz Domžal, Šubelj Janez iz Domžal, Slavka Peterka iz Domžal, Erna Sokošek iz Kamnika, Olga Tome iz Mengša, Jožef Blažič iz Domžal, Jože Jarc iz Domžal, Max Mihelčič iz Kamnika, Dušan Vrtačnik iz Domžal in Roksana Flis iz Kamnika. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož:
1.	nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC;
2.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT;
3.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX;
4.	nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami in
5.	nagrada: dve majici Honda.
Do takrat lep pozdrav in veliko sreče! Pravilne rešitve pričakujemo do 14. januarja 2008.
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
15	1230 Domžale.
Odmev na prispevek g. Gerbca - Vse naše smeti
Strinjam se s tem, da se končnuje dolgoletna jara kača problemov z zbiranjem in ravnanjem z odpadki. Končala bi se že pred enim letom, ko je županova koalicija (katere močan člen je tudi SD) predlagala nove, precej višje cene za zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov, vendar jih tedanja vlada takrat ni potrdila zaradi znanih problemov z inflacijo. Ko so se inflacijske razmere v septembru stabilizirale, je vlada samo potrdila cene, ki jih je predlagal domžalski občinski svet, katerega član je tudi g. Gerbec - torej Vlada RS ni določala in določila cen, ampak je cene določila vladajoča občinska (županova) koalicija in jih, ker ima večino, sprejela tudi na seji občinskega sveta. Spomnite se, g. Gerbec, kolikokrat ste me na seji občinskega sveta pobarali, naj za božjo voljo že nekaj storim, da bo Vlada RS končno potrdila nove, veliko višje cene.
Kdo je blokiral priprave in napore Občine Domžale za ureditev novega odlagališča komunalnih odpadkov? Nihče jih ni blokiral, Dobljani smo že 25 let in več postavljeni pred dejstvo, da v Dobu je bila, je in bo tudi v prihodnje deponija. Kakšne odločitve so se sprejemale na KS Dob pred letom 2002, ne bom komentiral, dejstvo pa je, da je bil na zboru krajanov, januarja 2003, SOGLASNO sprejet sklep, da nasprotujemo širitvi deponije v Dobu. Tedanja županja je omenjeni zbor krajanov (kjer se je trlo ljudi) protestno zapustila, ker se z omenjenim sklepom ni strinjala. Občina je od takrat naprej vztrajno vodila postopke v smeri širitve deponije, kljub jasnemu sklepu, da Dobljani tega ne želimo.
Tudi na naslednjem zboru krajanov, ki je bil v letu 2008, je bil soglasno sprejet sklep, naj se deponija Dob s 1. 3. 2008 dokončno zapre in sanira
po programu, sicer bodo krajani protestno fizično zaprli dovoz na deponijo (na zboru krajanov je bilo 200 ljudi). Dogodkov po tem ne bom opisoval, ker so vam, g. Gerbec, znani. Torej, kdo v Dobu nasprotuje širitvi deponije in vzpostavitvi Centra za ravnanje z odpadki (CRO)? Nasprotujejo krajanke in krajani, ker jim ni vseeno za zdravje in čisto naravo. Svet KS Dob pa je vedno le sledil njihovim odločitvam. Vem, da župan išče novo lokacijo za CRO, nisem pa prepričan, da jo bo brez podobnega odpora ljudi, ki bi živeli v bližini deponije, kot je to primer v Dobu, tudi našel. Najbrž tudi Vi ne bi soglašali z lokacijo, če bi bila 100 ali 200 metrov oddaljena od vašega doma. Spomnite se samo poligona varne vožnje, ki naj bi bil v Športnem parku v Domžalah - ko ste na seji občinskega sveta ob obravnavi le-tega zagovarjali, da je potrebno upoštevati interese prizadetih občanov. To so bile vaše besede. In podprl sem vas, ker se s tem strinjam.Torej, še enkrat, deponiji in CRO nasprotujejo krajanke in krajani in ne le »navdihovalci« iz neposredne bližine deponije. Zaradi lokacije in vpliva na okolje se KS Dob izplačuje renta, ste napisali ... Pogodba o pogojih in plačilu rente je bila s strani občin Domžale,
Mengeš, Lukovica, Moravče, KSP Domžale in KS Dob podpisana 23. 5. 1997 in se uporablja od 1. 1. 1997 dalje. Svet KS Dob vsako leto, po predhodni obravnavi komisije za finance pri KS, pripravi predlog finančnega načrta, ki je sestavni del proračuna Občine Domžale, in ga vsako leto obravnava tudi Občinski svet Občine Domžale. Tudi s končno realizacijo je sezanjen tako Svet KS Dob kot tudi občinski svet ob obravnavi zaključnega računa. Za smotrno in transparentno porabo sredstev skrbi Nadzorni svet KS Dob (dvakrat letno) in Nadzorni svet Občine Domžale. Računovodstvo za vse Krajevne skupnosti vodi Občina Domžale. Gospod Franci Gerbec, vi vse to veste in ste s porabo sredstev iz naslova rente dobro seznanjeni. Ni mi znan motiv za vaše pisanje in sejanje dvoma o nenamenski porabi. Podatki o finančnem planu so javni in vsakomur dostopni na sedežu KS Dob. Premalo je prostora, da bi naštel vse projekte, ki smo jih v teh enajstih letih uspešno realizirali. Trudili smo se, se trudimo in se bomo tudi v prihodnje, da v okviru svojih zmožnostih zagotovimo Dobljan-kam in Dobljanom nadstandard, ki jim pripada zaradi razvrednotenja bivanjskega okolja. Pričakovali bi,
da nam bo občina sledila in zagotovila infrastrukturne objekte, ki jih v naši KS nujno potrebujemo (širitev OŠ Dob, telovadnica, vrtec ...). Čakamo že 11 let, pa nič ... Ali je to kazen, ker nismo poslušni? Odločitev MOP-a, ki ga je vodil minister Podobnik, da se v Sloveniji vzpostavi osem regijskih deponij, sam osebno pozdravljam in verjamem, da zaradi evropske direktive tudi minister Erjavec odločitve, da Deponija Dob ni primerna za regijsko deponijo, ne bo spremenil. Ne glede na število prebivalcev ... in ne glede, da predsednik stranke, kateri pripadate, vodi Vlado RS.
Robert Hrovat
Darilo
Bližajo se prazniki večina se jih veseli, to je čas pričakovanj in tudi obdarovanj.
Ljudi so polne trgovine, da človek komaj se prerine, vsakdo že darilo išče, da sorodnike obišče.
Kdor dovolj denarja ima, njemu nič se ne pozna, darila draga on kupuje in premožne obdaruje.
Revež pa lahko le gleda, ker v družini vlada beda, rad bi kaj otrokom dal, a brez službe je ostal.
Kdor pa več nikogar nima, za praznike lahko le grima, najlepše zanj darilo je, če kdo nanj spomni se.
Marija Jenc
PÜMÖC: AKADDLU-turiko ime la Anatolijo, AND ÜSOL-tfinna oä n na nan [)ii [t n u h pral, C AS NOT .Iranca; ki fizik (Sadi), N0L AH-angl(Jki te iistr {Chrutcplip r}, ROPDTIJ A-iara, navlaka, $ DA REJ A.	drutabna iirit^ditc p. T ÜHALITpohanki g ranil
stran 21	UREDNIŠTVO
BIO odpadki - kaj in za koga je obvezno?
Končno, menda tri leta prepozno, je uvedeno tudi ločeno pobiranje bio odpadkov. Biološko razgradljivi odpadki so glavni razlog vplivov na okolje na odlagališču komunalnih odpadkov (gnitje, plin). Glede na določila v Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/2008; v nadaljevanju: Uredba) odgovorne sprašujem naslednje:
Zakaj je obvezno oddajati bio odpadke v javni sistem, tudi če za njihovo obdelavo poskrbi povzročitelj (ali več njih) sam(i) na svojem kompostniku, tako za kuhinjske kot tudi za zelene bio odpadke? Uredba določa samo obveznost javne službe, ki mora zagotavljati prevzem in ravnanje z bio odpadki (11. člen) in to le v naseljih z več kot pet prebivalci na ha. Kdo je predlagal, izdelal strokovno obrazložitev oziroma odločal na način, da ni možno oziroma celo dovoljeno samostojno poskrbeti za svoje (ali sosedove) bio odpadke na lastnem kompostniku in da je prevzem posode in plačevanje za bio odpadke obvezno? Ravnanje z bio odpadki na domačem vrtu ima številne prednosti. Ne povzroča nobenih stroškov (in prihodkov) javni službi (izvajalcem) ter dodatnih obremenitev okolja zaradi zbiranja, prekladanja, ločevanja, odlaganja oziroma sežiganja nekoristnih delov. Oddani bio odpadki so mešani in neurejeni ter z mnogo drugih odpadkov, kar povzroča dodatne stroške in precejšnjo neuporabnost dela
■laiaiiwfl
BOUTIQUE
tako javno zbranih bio odpadkov za kakovosten kompost. Večino se sežge, kar še dodatno obremenjuje okolje, kompost pa se na vrtu neposredno uporabi - reciklira. Mnenje strokovne službe MOP iz začetka jiovembra 2008 navaja (citiram) »Če se kot ločeno zbrana frakcija v okviru javne službe zbira tudi zeleni vrtni odpad, mora izvajalec javne službe zagotoviti, da se kuhinjski odpadki zbirajo ločeno od zelenega vrtnega odpada.« Zakaj tega JKP Prodnik ne izvaja? Kdaj in kje se ločujejo kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad, kako se z njima ravna ter kakšni so dodatni stroški zaradi tega?
Zakaj je cena za bio odpadke skoraj trikrat višja kot za odpadke odpadkov? Koliko stanejo posamezni elementi zbiranja, prekladanja in ravnanja z bio odpadki in kakšni so prihodki od uporabnih in na trgu prodanih izdelkov? Menim, da je lastnike objektov in javnost nujno potrebno jasno in pošteno obvestiti, kakšne so možnosti in obveznosti ter prepovedi pri ravnanju in odlaganju bio odpadkov. Najmanj stroškov in obremenitev okolja ter neposredne koristi pa je, če vsak sam lahko primerno poskrbi za odlaganje in predelavo bio odpadkov. O tem bi bilo priporočljivo objaviti pravila in nasvete za kompostiranje. Nekaj gradiva o tem in seveda mnenje strokovne službe MOP si lahko ogledate na moji spletni strani http://www.to-mazstebe.sds.si/1slovenija1planet/ ravnanje_z_odpadki#id2.
mag. Tomaž Štebe
Res nerazumljivo in začudujoče ...
Berem, razmišljam o tej povodnji besede o tem in onem. V zdajšnji demokraciji, ki je takorekoč na psu, se oglaša in piše vsakdo, ki mu le teče jezik, kot psu na repu. Zanimivo je to, da se topovi streljajo izza grmov na točno načrtovane objekte in osebe.
Tak primer zadnjih pisanj je župan Občine Domžale. Ja, zaboga, lepo prosim, najprej naj mi župan oprosti, da sem se ga lotil v tem zapisu, ker je ob njem seveda še veliko drugih vrednih omembe, ampak povsem iracionalno je, da se ga »obelodanja« za vsako pogrošno reč. Saj vendar z njim vred sestan-kujete, se dogovarjate in odločate. Ali res mislite, da občani, krajani in državljani komaj čakamo, kaj se bo iz tega ali onega izcimilo. Sploh v zdajšnjih situacijah. Vsi, ki ste na funkcijah in nalogah, ste obvezani svoje dolžnosti zakonito izpolnjevati in opravljati. Saj, čemu pa sestankovanja in sklepanje? Pa še plačilo za to prejemate. In še zanimivost. Nekateri pisci se nenehno vračajo in obujajo spomine o času, ko je županovala Cveta Zalokar-Oražem in ji očitajo to in ono. Ljubi Bog, kot pogosto reče moj znanec Ivan Kepic, včasih mogoče nanj pozabi, saj ste ja vendar ves čas sodelovali z njo. Tako, se zdi, da taka pisanja dokazujejo, da se je v določenem obdobju namerno onemogočalo pristno aktivno sodelovanje v dobrobit skupnosti in z željo zavisti zdaj kritizirate. Kolikor pa imajo taki kritizerji svoje zraven, naj razmislijo. Eno je nesporno. Pod županovanjem gospe Cvete in zdajšnjim županom Občina Domžale utrjuje in uveljavlja svoje ime. Tako bodi!
Leon Senger
Damijan Rostan s.p.
Parmova ulica 17
(ob parkirišču pod cerkvijo na Šutni) teh: 01/839 20 06,041 991-620
Odgovor krajanom in krajankam Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir
Občina bo skupaj z JKP Prodnik tudi v prihodnje problematiki odpadkov namenjala posebno skrb
Svet KS Toma Brejca Vir je Občino Domžale in JKP Prodnik pozval, naj glede na opozorila in pripombe krajanov s predstavitve projekta ločenega zbiranja in odvoza odpadkov v Delavskem domu na Viru 23. oktobra 2008 ponovno preučita primernost načina zbiranja in odvoza bioloških odpadkov - vključno z načinom obračuna cene storitve. Pri tem je KS Toma Brejca Vir izrazila pričakovanje, da bo JKP Prodnik, takoj po izdelavi analize projekta, ki naj bi bila pripravljena do konca leta 2008, le-to posredoval v seznanitev krajevni skupnosti, vključno z rezultati in morebitnimi ukrepi, ki jih bo na podlagi analize sprejel JKP Prodnik. Predlagali so, da se analiza preuči in oceno o njej poda tudi zunanja neodvisna institucija. Pričakujejo tudi, da bo analiza vključevala podatke o zbiranju in odvozu bioloških odpadkov po posameznih krajevnih skupnostih. Svet KS, katerega predsednik je mag. Lovro Lončar, pa ob tem tudi predlaga, da JKP Prodnik pristopi k določitvi in postavitvi dodatnih ekoloških otokov na območju KS Toma Brejca Vir ter njihovemu stalnemu vzdrževanju in čiščenju, hkrati pa tudi, da se o problematiki po potrebi razpravlja tudi na vsakoletnem sestanku s predsedniki KS po novem letu.
Svet KS je na vodstvo Občine Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik naslovil tudi sklepe, ki so jih krajani in krajanke sprejeli na že omenjenem sestanku 23. oktobra 2008:
Krajani Vira zahtevajo, da se količina odvoza bioloških odpadkov za posamezno gospodinjstvo elektronsko evidentira (tehta), na podlagi tega pa se opravi tudi obračun stroškov (lahko tudi tromesečni) po dejanski teži odpeljanih smeti. Krajani Vira predlagajo, da dokler podjetje Prodnik ne bo organiziralo tehtanja oz. odčitavanja dejanske teže odpeljanih bioloških odpadkov, teh ne more zaračunavati. Po opravljeni študiji naj se projekt zbiranja in odvažanja odpadkov ter njegovo obračunavanje prične šele po novem letu, po dejansko opravljenih stroških, oz. spomladi, ko bo podjetje tehnično pripravljeno na nov način zbiranja odpadkov in zaračunavanje (elektronsko tehtanje in obračun po dejanski količini zbranih odpadkov). Občina Domžale oz. podjetje Prodnik naj krajane Vira obvestita o izdelavi in rezultatih študije zbranih bioloških odpadkov od 1. novembra 2008. V zvezi s tem naj podjetje Prodnik in Občina Domžale podata KS Toma Brejca Vir odgovor, kdaj je prvi možni termin za elektronsko odčitavanje - tehtanje odpadkov. Odgovor pričakujemo do 25. novembra 2008, da ga bomo lahko objavili v glasilu Virjan. Ker ima večina krajanov - vrtičkar-jev kompostnike, kar pomeni, da bioloških posod ne potrebujejo, naj podjetje PRODNIK spomladi organizira odvoz tako, da bo obrezane drevesne veje in druge vrtne odpadke odvažal po naprej določenem urniku (tako kot kosovni material). Glede na dosedanjo ceno odvoza odpadkov (do sedaj je bila Občina Domžale ena najcenejših) in predlog nove cene, ki je po mnenju krajanov previsoka, je potrebno ponovno preučiti ceno odvoza odpadkov (na osnovi ocene vseh kalkuliranih stroškov).
Na poziv Sveta KS Toma Brejca Vir ter ob upoštevanju sprejetih sklepov vam posredujemo naslednji odgovor:
Občina Domžale že dolga leta velja za eno izmed najbolj ekološko osveščenih občin v Sloveniji, kar dokazujejo številni izvedeni ukrepi in projekti na tem področju. Med drugim je občina leta 2001 prejela nagrado za usklajenost z usmeritvami Evropske unije na področju okolja.
V letu 2006 in 2007 je bilo s strani občinske inšpekcijske službe evi-
dentiranih 43 primerov nelegalnega in okoljsko škodljivega odlaganja odpadkov v naravi. Vsa ta črna odlagališča so bila sanirana v skladu s predpisi, za kar je Občina Domžale plačala preko 22.000 evrov. Žalostno pri tem je, da črna odlagališča v občini nastajajo ne glede na to, da je občanom omogočen brezplačni dovoz vseh vrst odpadkov, ki nastajajo pri uporabi ter vzdrževanju objektov in okolice, v Center za ravnanje z odpadki (CRO) v Dob.
Kot ste bili na različne načine že večkrat obveščeni, se je zaradi zaprtja odlagališča v Dobu z dne 1. 12. 2008 dokončno prenehalo z odlaganjem odpadkov na odlagališču Dob. Odpadke vozimo na odlagališči v Celje in Logatec, edini odlagališči v Sloveniji, ki sta bili pripravljeni sprejeti odpadke iz Občine Domžale in okoliških občin, ki so do sedaj tudi odlagale odpadke na odlagališču Dob. Tako v Celju kot Logatcu ločeno zbiranje bioloških odpadkov poteka že nekaj časa, zato je logično, da obe odlagališči zahtevata, da morajo biti biološki odpadki tudi na našem območju ločeno zbrani in predelani.
Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik sta vse od leta 2001 vlagala izjemne napore, da bi uspel projekt širitve odlagališča v Dobu, s čimer bi lahko tudi v prihodnje občanom v Občini Domžale omogočili cenovno ugodnejše ravnanje z odpadki. Vendar zaradi znanih, predvsem političnih, razlogov projekt širitve odlagališča ni uspel. Zato smo se znašli pred dejstvom, da moramo odpadke voziti na drugo odlagališče. Cena odlaganja se je zato povzpela s sedanjih manj kot 30 evrov na tono, kolikor stane odlaganje na odlagališču v Dobu, na 135 evrov na tono, kolikor stane odlaganje in prevoz odpadkov v Celje. To je tudi edini razlog za podražitve ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki, saj so vsi ostali stroški ostali enaki. Deponiranje odpadkov v strukturi cene ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki predstavlja kar 75 odstotkov vseh stroškov. Glede na navedene cene pomeni ločeno zbiranje in predelava bioloških odpadkov tudi dobro ekonomsko odločitev, saj odvoz s CRO in predelava bioloških odpadkov staneta polovico manj, in sicer 65 evrov na tono. Če vemo, da danes med mešanimi komunalnimi odpadki konča približno 40 odstotkov bioloških odpadkov, je hitro jasno, kakšni prihranki se lahko dosežejo z doslednim ločevanjem bioloških odpadkov.
Občina Domžale je junija leta 2007 na podlagi Pravilnika o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (sedaj Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki) sprejela Program oskrbe organskih odpadkov iz gospodinjstev, v katerem je določila območja in način izvajanja te javne službe, ki jo izvaja Javno komunalno podjetje Prodnik. Glede na določila pravilnika oz. uredbe sta enako storili tudi občini Trzin in Mengeš. Javna služba v navedenih občinah bi se morala v skladu s sklepi pričeti izvajati 1. januarja 2008, ko naj bi se pričel odvoz mešanih komunalnih odpadkov v Celje. Ker je Vlada RS ceno za odvoz odpadkov v Celje potrdila šele 10. oktobera 2008, sta občini Trzin in Mengeš pričeli z izvajanjem javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov s 1. junijem 2008, Občina Domžale pa je, skladno s sklepom Občinskega sveta Občine Domžale z dne 24. septembra 2008, določila, da se na območju Občine Domžale navedena javna služba prične izvajati 1. novembra 2008.
Glede na dejstvo, da se je pričelo ločeno zbiranje odpadkov v Občini Domžale šele z začetkom meseca novembra, o rezultatih težko razpravljamo, verjamemo pa, da ne bodo nič slabši, kot so v občinah Mengeš in Trzin, kjer že po prvih petih mesecih izvajanja ločenega zbiranja bioloških odpadkov izločijo tako količino bioloških odpadkov, da predstavlja več kot 20 odstotkov mešanih komunalnih odpadkov. To pomeni, da bomo bistveno prej, kot smo planirali, dosegli želeni cilj, to je ločeno zbrati in predelati vsaj 30 od 40 odstotkov bioloških odpadkov, ki končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Takšni rezultati so predvsem posledica dejstva, da je bilo v vseh treh občinah uvedeno obvezno ločeno zbiranje in predelava biolo-
ških odpadkov. Glede na to, da je KS Toma Brejca Vir po številu prebivalcev praktično enako velika kot Občina Trzin, naj poudarimo, da se je v Občini Trzin že v tretjem mesecu izvajanja te javne službe mesečno ločeno zbralo preko 33 ton bioloških odpadkov.
Občani Občine Domžale so pred časom prejeli nove zabojnike za biološke odpadke, v mesecu novembru pa še nove zabojnike za mešane komunalne odpadke, ki so vsi opremljeni z identifikacijskimi elementi za ugotavljanje uporabnika zabojnika. Prav tako bo podjetje Prodnik vsa nova vozila naročalo s sistemi za prepoznavo identifikacije zabojnika. Seveda pa to še ni zadosten pogoj, da se vzpostavi sistem zaračunavanja odvozov odpadkov po količini, saj je pred tem potrebno imeti vsaj osnovno dinamiko količine odpadkov, ki se nahajajo v zabojnikih v posameznih mesecih. Tudi pogostost odvozov bistveno vpliva na stroške izvajanja javne službe in s tem na višino cen za uporabnike. Na podlagi navedenega in na podlagi študije, ki jo je po navodilu Občine Domžale naročilo Javno komunalno podjetje Prodnik in bo zajemala analizo ter predloge glede možnosti zaračunavanja izvajanja javne službe, bo lahko Občina Domžale sprejela ustrezne pravne podlage (odloke), ki bodo v obliki novega tarifnega sistema osnova izvajalcu javne službe za zaračunavanje storitev.
V Občini Domžale je že pred časom dozorela ideja, da bo potrebno v prihodnje uporabnikom omogočiti, da v skladu s tarifnim sistemom plačujejo ceno za izvedene storitve čim bolj so-
razmerno stroškom, ki jih povzročajo. Ob tem bi radi poudarili, da smo trdno odločeni, da bomo spremembe uvedli šele takrat, ko bodo znana vsa dejstva ter vse posledice takih odločitev, saj to niso stvari, ki bi jih lahko spreminjali iz dneva v dan. Dejstvo pa je, da so z nabavo zabojnikov in vozil z ID oznako ter naročilom študije narejeni prvi odločni koraki v navedeno smer.
Seveda pa nov način zaračunavanja odpadkov, kakršenkoli že bo, ne bo zadovoljil vseh uporabnikov. To se lepo kaže tudi v mnenjih prisotnih občanov na zboru krajanov na Viru, kjer na eni strani zahtevajo čimprejšnjo vzpostavitev tehtanja bioloških odpadkov, na drugi strani pa, da se omogoči, da se najtežje odpadke, kot je vejevje spomladi, oddaja v zbiralnih akcijah kot kosovni material, kjer seveda tehtanja ni. To pomeni, da bi nekateri spet radi, da se njihov največji strošek porazdeli na vse občane Občine Domžale, tudi na tiste, ki živijo v blokih in nimajo težkih bioloških odpadkov. Kar ostane, pa naj plača vsak za svoje.
Občina Domžale bo skupaj z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik tudi v prihodnje problematiki odpadkov namenjala posebno skrb. Ob tej priložnosti se vsem, ki naše predlog in pobude pri zagotavljanju doslednega ločevanja odpadkov upoštevate, iskreno zahvaljujemo in tudi v naslednjih letih pričakujemo veliko tovrstne skrbi, ki v veliki meri vpliva tudi na naše pozitivno ravnanje do okolja v celoti.
Toni Dragar, župan Občine Domžale
LEKARNA VIR Čufarjeva 23,1230 Domžale Tel.: 01/724 45 82	M
Najboljših in najlepših reči na svetu ne moremo videti, niti se jih dotakniti.	š
Čutiti jih moramo s srcem...	
Srečno 2009!	
	
- t^J^!t^tx^JjJ^—^^-^fl^MS	
	
	
PRESELILI SMO SE IZ BTC-ja PONOVNO V
KAMNIK
Bližajo se praznovanja in mature!
Nudimo
OBLAČILA ZA NOVOLETNA PRAZNOVANJA, OBLEKE ZA MATURANTKE IN NJIHOVE MAME. Poznani smo tudi po kvalitetni modi za močnejše postave do št. 54. 17-letna tradicija boutiqua Perla potrjuje kvaliteto in zadovoljstvo strank.
V ponudbi tudi prodaja uradnih artiklov iz sveta
FORMULE 1 več na www.FlSHOP.si

S ifii
M
'tif
ji <
(T|
ar
4
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721 -29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacij ski čas:
Ponedeljek od 13. -18, ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13, -18- ure
Četrtek od 13. -18, ure
Petek od 9.-12. ure
SPORT
stran
22
KK Helios
Premagali KK Split in KK Slovan
Košarkarji Heliosa so v zadnjih dveh krogih prišli do pomembnih zmag v domačem prvenstvu in ligi NLB. Poglejmo najprej zmago proti Geoplin Slovanu, kjer so bili košarkarji Heliosa boljši v dvorani Slovana v Ljubljani. Četudi je bil na srečanju večji del tekme v prednosti Helos, vse do konca ni bilo jasno, kdo bo zmagovalec, saj so gostitelji konkretno lovili korak z Domžalčani. A kljub vsemu se je na koncu zmagala preselila v Domžale, saj so košarkarji Heliosa slavili s 78:70.
Še lepša je bila zmaga v ligi NLB, kjer so košarkarji Heliosa premagali kar nekaj mest višje uvrščenega nasprotnika, Split CO. Na domačem terenu so prepričljivo premagali hrvaške goste, ki so že v prvi četrtini ostali brez enega ključnih mož, Antonia Granta, ki je zaradi poškodbe zapustil ekipo. Omeniti velja, da je bil tokrat ključni mož košarkarjev Heliosa Alvin Snow, ki je s kar 27 točkami prinesel levji delež k zmagi Domžal, od tega je dosegel kar 24 točk v prvi polovici srečanja. Omeniti velja, da se je Split po začetku srečanja najbolj približal Heliosu v tretji četrtini, ko je bila razlika 10 točk (67:57), bližje pa jim Domžal-čani niso pustili.
Ob koncu letošnjega koledarskega leta smo za izjavo prosili tudi direktorja domžalskega košarkarskega kluba Lada Gorjana o njegovi
oceni letošnjega leta. »Če izhajam iz prvega dela, mislim, da nam je uspelo, kar smo si zastavili, mogoče manjka kakšna mednarodna zmaga več,« je Gorjan povedal o minuli sezoni, za letošnjo pa pravi: »Kar se tiče drugega dela, smo šli zelo optimistično v prvenstvo, v novo sezono, kjer pa se nam je malo zalomilo, tako da je ocena le zadovoljivo. Tekmovalno smo do sedaj naredili tri večje napake. Tekme proti Bosni in Krki doma bi morali zmagati, tudi zadnje gostovanje v Vojvodini. Če bi to zmagali, bi bili sedaj sedmi na lestvici. Sedmo mesto od zadnjega ločijo le tri zmage, zato bi bilo vse skupaj bolj pozitivno. Ta del je nekako delno uspešen, lahko bi bil pa boljši,« je še povedal. Košarkarje Heliosa do konca letošnjega leta čaka še nekaj srečanj, trenirali bodo vse do zadnjih dni v letu, vmes pa skočili tudi na dan slovenske košarke, ki bo 26. decembra v Kranju. Več o tem pa v prvi januarski številki Slamnika.
Mateja Kegel
KK Helios Domžale, ŽKK Domžale in KK Lastovka - uvrstitve ekip po polovici prvenstva in konec za pionirke in pionirje:
KK Lastovka
Člani: 12. mesto - po desetih kro-
Foto: Peter Koprivnikar
gih 10 porazov v 2. SKL vzhod Pokal Spar - izpad v 1. krogu proti MCF 2 Maribor (53 : 117) Mladinci: 7. mesto - po osmih krogih 1 zmaga in 7 porazov v 2. SKL Zahod 1
Kadeti: 4. mesto - po desetih krogih 3 zmage in 7 porazov v 2. SKL Zahod 1
Pionirji U 14: 3. mesto v 2. SKL B1 Zahod - 9 zmag in 5 porazov na koncu
Ml. pionirji U 12: 3. mesto v Skupini Zahod E - 5 zmag in 7 porazov na koncu
ŽKK Domžale
Članice: 6. mesto - po osmih krogih: 3 zmage in 5 porazov Pokal: v četrtfinalu v prvi tekmi poraz v Konjicah z devetimi točkami in zmaga v drugi tekmi doma s 24 točkami razlike in uvrstitev na finalni turnir
Mladinke: 3. mesto - po sedmih krogih 3 zmage in 4 porazi Kadetinje: 3. mesto - po devetih krogih 5 zmag in 4 porazi Pionirke U 14 (ANTAR): V super-ligi 6. mesto - 15 zmag in 7 porazov
Ml. pionirke U 12 (ANTAR) V
skupini Vzhod 3 1. mesto - 4 zmage
KK Helios Domžale Mladinci: Prva liga zahod - 5. mesto - 4 zmage in 5 porazov Kadeti: Prva liga zahod 1 - 2. mesto - 8 zmag in 2 poraza Pionirji U 14: Prva liga A 2 zahod -3. mesto - 9 zmag in 9 porazov Druga liga B 1 vzhod 2 - 4. mesto -7 zmag in 7 porazov Ml. pionirji U 12: mesto - skupina Vzhod F - 9 zmag in 3 porazi
Urban Znidaršič
ŠD Ravbarji - domžalski navijači
Zvesto do številnih zmag in lovorik
Navijaška skupina Ravbarji, ena najbolj športni navijaških skupin v Sloveniji, za kar so v preteklosti že dobili priznanje. Domžalčani, zbrani v želji športno navijati in spodbujati svoje ekipe. Pred leti so bile tri, sedaj sta to dve. Z obe-m a so dosegali fantastične uspehe - državne lovorike košarki in kot nogometu. Vsekakor si ob desetletnici delovanja več kot zaslužijo, da jih predstavimo tudi v našem časopisu. Z nami se je ob koncu leta pogovarjal Franc Černagoj, Švaso, kot ga kličejo prijatelji in znanci.
Za začetek splošna predstavitev - kdo ste Ravbarji?
Ravbarji so domžalska navijaška skupina, ustanovljena pred desetimi leti. Ustanovljena z namenom spodbujanja športnih ekip v domžalski občini; v začetku nogometnega kluba Domžale, v nadaljevanju pa KK Helios in pred leti Odbojkarskega kluba Calcit Kamnik.
Zdaj vemo, kaj je bil razlog za ustanovitev navijaške skupine, ampak zakaj ravno Ravbarji?
To ime sem si jaz sam izmislil. Adam Ravbar z gradu Krumperk nas je branil pred Turki in pred osvajalci. To pač pomeni, da je branitelj, junak, in slovensko ime Ravbar je bilo zame lepo ime. Tudi na domžalskem in slovenskem
koncu je bilo ime lepo sprejeto, ker je slovensko.
Ste navijaška skupina, ki so ji vrata odprta po vseh dvoranah v Sloveniji. Zakaj?
V začetku je bil naš odgovor, tudi v statutu, ker smo Športno društvo Ravbarji, dogovorjeno, da je naš smisel športno navijanje, obnašanje, stiki z drugimi navijaškimi skupinami, vsemi, če je možno. Ta stil navijanja smo in obnašanja smo ohranili. 90 minut navijamo za svojo ekipo, vendar je potrebno imeti športno linijo obnašanja tudi do nasprotne ekipe, funkcionarjev in sodnikov. Zato smo pred dvema letoma dobili pokal fairplay za najboljše obnašanje, za najboljšo slovensko navijaško skupino v Sloveniji. To je bilo tudi za nas veliko priznanje. Dobili smo ga pred tekmo Domžale:Stuttgart, priznanje nam je dal predsednik Nogometne zveze Slovenije, Rudi Zavrl, in to je eden izmed vrhuncev v našem desetletnem obdobju.
Kje vse ste Ravbarji že gostovali, predvsem v tujini?
S Heliosom smo bili lansko leto v Splitu, z nogometaši pa v Stutt-gartu, San Marinu, Luxemburgu in Zagrebu ter na vseh gostovanjih, ki so v Sloveniji.
Kaj pa če ste izzvani?
Smo bili že tudi izzvani, ampak
nikoli ni prišlo do večjega fizičnega kontakta. Če smo izzvani, na to odgovorimo, saj smo moški, a je to skrajna sila in pri nas še ni bilo te potrebe. Tudi tekme so organizirane na visokem nivoju, predvsem košarka v 1. ligi in nogomet in do tega skoraj ne pride.
Moški, pa tudi kakšna ženska vmes ...
Mora biti. Ženska je zato, da smo mi tudi pomirjeni. Tudi lepota in ženske sodijo na tekme, zaradi navdiha, pa tudi ženske same vzpodbujajo ekipe. Zelo veseli smo in želimo, da bi jih bilo čimveč.
Vam je kdaj padla morala, ko so imeli klubi slabe trenutke in slabe rezultate?
Takrat je navijač tisti, ki spodbudi ekipo, četudi nima moči. Imeti je treba občutek, kdaj moraš potegniti ekipo, kdaj moramo biti močnejši, kdaj moramo biti aktivnejši. To je občutek, ki pride z leti. Tega nima vsak, pride s prakso, s srcem. Takrat morajo biti srce, glas in razum na prvem mestu.
Vsem občanom in občankam želimo srečno in veselo, športnikom in športnicam pa veliko športnih užitkov v letu 2009.
Športno društvo Ravbarji
Letos torej praznujete 10. obletnico, skupaj ste od leta 1998. Kaj bi lahko rekli, da se je v tem času spremenilo v ekipi?
Postarali smo se za 10 let. V tem obdobju smo prehodili obdobje, na katero sem jaz osebno zelo ponosen. V tej skupini je bilo čez 100 članov, fluktuacija, saj je navijanje zelo naporna stvar. Mi smo v začetku navijali za tri ekipe: Kamnik in oba kluba iz Domžal. V tem času smo z vsemi temi ekipami, kamor se lahko tudi mi štejemo in sem zelo ponosen tudi na kolege iz skupine, osvojili naslove državnih prvakov, kar je enkratna stvar v Sloveniji.
Ravbarji v prihodnosti, kako jih vidite?
Sam bi želel, da se stvar nadaljuje tako, kot je ta trenutek, a smo malo starejši, zato apeliram na mlajše pripadnike Domžal, tako ženske kot moške, da se nam pridružijo. Vsi so zaželeni. Mi smo skupina, ki ne želi, da v Domžalah navijanje zamre, četudi športni rezultati ne bodo na vrhuncu. Mi smo prišli z NK Domžale iz druge lige v prvo in naprej do prvaka. Res želimo, da se številčno okrepimo, in da so rezultati ekip dobri. Četudi ne bo tako, jih bomo vseeno spodbujali, kajti naš namen je, da vzpodbujamo ekipe domžalskega konca, predvsem Helios in NK Domžale.
Veliko športnih trenutkov, športnega navijanja in seveda zmag domačih ekip želimo Ravbarjem tudi v prihodnje. Pa tudi kakšno fairplay lovoriko, ki si jo s svojim športnim navijanjem vsekakor zaslužijo!
Mateja A. Kegel
Drsališče Domžale je pripravljeno
Drsališče v Športnem parku Domžale je pripravljeno za novo drsalno sezono. Podobno kot v lanskem letu bo prednostno namenjeno rekreativnemu drsanju v določenem obratovalnem času: od ponedeljka do petka , od 14. do 19. ure, v soboto, nedeljo in med prazniki pa od 10. do 20. ure.
V	primeru slabega vremena in s tem slabše kvalitete ledu bo drsališče iz varnostnih razlogov zaprto.
Tudi v tej drsalni sezoni bo rekreativno drsanje brezplačno, saj pokrivanje stroškov za svoje občane zagotavlja Občina Domžale.
V	dopoldanskem času bo drsališče odprto za organizirane skupine posameznih osnovnih šol in vrtcev za športne dneve. S predhodno rezervacijo termina na sedežu Zavoda za šport in rekreacijo Domžale (po elektronski pošti: janez.zupancic. zavod-sport@siol.net) si bo lahko
vsaka šola ali vrtec zagotovila nemoteno drsanje od 10. ure do 14. ure. Za šole in vrtce iz Občine Domžale bo uporaba drsališča brezplačna, kar pa ne velja za organizirane skupine iz drugih občin, vendar pa bomo tudi zanje določili primerne cene, saj nam je v interesu, da bo drsališče izkoriščeno. Omogočeno bo tudi igranje rekreativnega hokeja izven rednega obratovalnega časa. Višine nadomestila v primerjavi s preteklo drsalno sezono nismo spreminjali. Zainteresirani ljubitelji hokeja se še vedno lahko prijavijo in izkoristijo proste termine.
Ob zaključku je potrebno omeniti, da je možna tudi izposoja drsalk, vendar s plačilom nadomestila.
Janez Zupančič, Zavod za šport in rekreacijo Domžale
Osme slovenske letne igre
šolarjev so zaključene
V sredo, 26. novembra, je bilo opravljeno še zadnje dejanje 8. slovenskih letnih iger šolarjev. Te so bile organizirane v naši občini 6. junija letos. Takratni deževni dan je omogočil izvedbo vseh tekmovanj in s tega vidika je bil cilj dosežen. Neposredno izraženo zadovoljstvo udeležencev iger ob razglasitvi najboljših je bilo prisotno tudi na novembrskem srečanju. Res smo lahko zadovoljni, da je bila organizacija na ustrezni ravni.
Načrtovani zaključek 8. slovenskih iger pa je predstavljal še posebni dogodek - jubilej - obeležitev 40-letnice ustanovitve komiteja mednarodnih iger šolarjev. Ni presenetljivo, da so bili gostje tega zaključnega srečanja, poleg našega župana Tonija Dragarja, ki je sprejel in pozdravil vse udeležence, še naslednji predstavniki: ustanovitelj Mednarodnih iger šolarjev, Metod Klemenc, član Državnega zbora, Bogdan Čepič, nekateri župani občin članic Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev, predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez, generalni sekretar Mednarodnih iger šolarjev, Richard Smith, vsi člani Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev, med katerimi je bil posebej izpostavljen udeleženec
prvih Mednarodnih iger šolarjev v Celju, Branko Florjanič, ki je kot fant nastopil v atletiki, ter drugi gostje in predstavniki medijev. Zaključek je minil v prijetnem vzdušju s predstavitvijo zgodovine Mednarodnih iger šolarjev, ki so jo celovito predstavili sedanji predsednik združenja Igor Topole in številni drugi govorniki, med katerimi je bil tudi generalni sekretar Mednarodnih iger šolarjev Richard Smith. Manjkala pa ni niti podelitev priznanj. Za vzorno organizirane 8. igre v Domžalah so jih prejeli Toni Dragar - za Občino Domžale, gostiteljico iger, Marjan Tancik - za nesebično delo pri sestavljanju domžalske ekipe in neposredno pomoč pri izvedbi atletskega tekmovanja, Marta Grilj iz Zavoda za šport in rekreacijo Domžale - za vsestransko pomoč predsedniku organizacijskega odbora 8. iger in Janez Zupančič - predsednik organizacijskega odbora 8. slovenskih letnih iger šolarjev.
Priznanja so bila podeljena tudi članom slovenskega komiteja Mednarodnih iger šolarjev. Po končanem uradnem delu je sledilo še družabno srečanje.
Janez Zupančič, Zavod za šport in rekreacijo Domžale
zdravo društvo
Zdrav način življenja
Moj dnevnik zdravja
TVD Partizan Domžale, kot član projekta ZDRAVO DRUŠTVO, želi v svojo vadbo vključiti tudi zdrav način življenja. V ta namen je v tem projektu nastala knjižica MOJ DNEVNIK ZDRAVJA, katerega zasnovo je naredila Športna unija Slovenije, glavni pokrovitelj pa je Triglav, zdravstvena zavarovalnica
d.d. Knjižica Moj dnevnik zdravja vas na enostaven in razumljiv način spodbuja in usmerja k zdravemu načinu življenja. Spoznali boste prednosti in koristi vsakdanje telesne dejavnosti ter našli praktične nasvete o tem, kako postati in ostati telesno dejavni. V knjižici boste dobili nekaj nasvetov glede zdrave in uravnotežene prehrane ter vzdrževanje primerne telesne teže. Seznanili se boste tudi z »modernimi« dejavniki tveganja, kot so stres, holesterol, krvni sladkor, visok krvni tlak, skratka nezdrav slog načina življenja, ki ga z nasveti v knjižici lahko izboljšate. V knjižici je tudi nekaj preprostih testov za spremljanje vašega napredka, poleg tega pa je dnevno spremljanje vsega, kar naredimo za svoje zdravje, odlična spodbuda, da vztrajate v zdravem načinu življenja. Člani društva TVD Partizan Domžale knjižico prejmejo brezplačno, nečlani pa lahko se glede te publikacije informirajo na vadbenih urah ali na naši spletni strani.
www.tvdrustvo-partizandomzale.si
Primož Košak
stran
23
Roman Lazar, novi predsednik AK Domžale, Boris Mikuž, direktor Atletske zveze Slovenije, Marjan Gorza, dosedanji predsednik AK Domžale
Atletski klub Domžale
Cilj za naslednje leto je vec kot 32
Ob koncu atletske sezone 2008, ki ji bo kot ena izmed zadnjh 14. decembra piko na i dodala še Ajda Sitar z nastopom na evropskem prvenstvu v krosu v belgijskem
Bruslju, je spet lepo pogledati bilanco uspehov in medalj članov in članic Atletskega kluba Domžale.
Kar 32 atletov in atletinj je v letošnji sezoni stalo na stopničkah na pokalnih in državnih prvenstvih Slovenije: Maja Hudoklin, Tamara Cerar, Alja Sitar, Petra Pavlič, Eva Mrše, Bernarda Letnar, Hana Gorza, Darja Kokalj, Jaka Vodnjov, Eva Aljančič, Monika Adler, Rok Kve-der, Ajda Sitar, Klara Hribar, Cita Cvirn, Peter Kastelic, Tjaša Raj h, Denis Kumek, Rok Balantič, Tina Vavpot, Jana Strahinič, Bernard Jarc, Bojana Muhič Vojska, Nataša Aljančič, Mojca Hudoklin, Andreja Zrimšek, Erika Pirnat, Domen Zupan, Anže Zupan, Tomaž Rak, Eva Novak in Manca Šlibar. Od pionirjev do članov, na stezi ali v krosu, v metih, skokih in gorskih tekih - ime Domžale je bilo prisotno praktično povsod. Število članov kaže na prijetno vzdušje v klubu, širina pa na pridno in za-
gnano delo številnih trenerjev in trenerk ter vaditeljic, ki so zagotovo srce kluba in znajo vadeče s svojim pozitivnim odnosom do gibanja in atletike vedno znova motivirati za pridobivanja novih spretnosti in znanj. Seveda se vmes najde tudi kak zahtevnejši »švic« trening! A tudi to zna biti zabavno, če ga trenerji in atleti sprejemejo kot izziv in kot premagovanje meja. Leto 2009 bo za atlete in atletinje še eno, v katerem se bomo dokazovali, pogumno prenašali poraze in se veselili prav vsakega novega osebnega rekorda, vsake priložnosti, ko bomo v biltenu kluba lahko popravili klubski rekord. Še bolj bomo veseli nastopov v reprezentančnem dresu, ki si jih zagotovo lahko obetamo tako zaradi mladih atletskih talentov kot tudi trenerjev. In oboji bomo zaslužni, da se bo ob koncu leta 2009 lahko pisalo o še uspešnejši bilanci odličij!
Če nas želite bolje spoznati, se nam pridružiti ali spremljati naše uspehe, obiščite našo prenovljeno spletno stran http://www.ak-domzale.si/!
Bojana
0
Sankukai karate klub Domžale
v
Šesta pokalna tekma
V nedeljo, 16. novembra, je v Ljubljani potekala 6. pokalna tekma Sankukai karateja. Udeležilo se je je 108 tekmovalcev iz vseh Sanku-kai karate klubov iz Slovenije.
Predzadnje pokalne tekme so se udeležili tudi člani, članice in sta-
rejši dečki iz Domžal. Pokalna tekmovanja so del sistema celoletnega tekmovalnega obdobja. S pomočjo tekmovanja tekmovalec ohranja kondicijo in kakovost borbenih tehnik.
G. J.
Člani KK Domžale so dosegli naslednje uvrstitve:
Kate ženske ABS	1. mesto	Saša Voler
	2. mesto	Teja Medle
Kate moški ABS	1. mesto	Damijan Zore
	3. mesto	Žiga Voler
Ju Randori Kumite ABS	2. mesto	Damijan Zore
	3.-4. mesto	Teja Grad
Članice 3. kyu dalje ABS	2. mesto	Teja Grad
St. dečki 13-16 let ABS	1. mesto	Gašper Žankar
	2. mesto	Kristjan Bernot
Člani 5.-4. kyu ABS	2. mesto	Sabahudin Velič
	3.-4. mesto	Bojan Vogrinec
Člani 3. kyu do 70 kg	2. mesto	Jure Gubanc
SPORT
Težkoatletski klub Domžale
Dvakratni državni prvaki postali Domžalcani
Člani Težkoatletskega kluba Domžale so si v začetku leta zastavili visok cilj: postati ekipni državni prvak Slovenije in zmagovalec pokalnega tekmovanja Slovenije. S strogo disciplino in rednimi treningi so cilje tudi izpolnili, saj so postali državni prvaki v obeh tekmovanjih.
V nedeljo, 30. novembra, je bila zadnja odločilna tekma za pokal Slovenije in tako so Domžalčani zasluženo, z največ osvojenimi točkami, osvojili prvo mesto. Na pokalnem tekmovanju lahko nastopajo po trije tekmovalci v ekipi in kdor doseže največ točk v seštevku spomladanskih in jesenskih tekem, osvoji naslov pokalnega zmagovalca Slovenije. Tekmovanje so zastopali Štefan Dominko (105 kg, 130 kg - 272,6 točk), Boštjan Peterca (111 kg, 140 kg - 275,6 točk) in Danilo Emberšič (111 kg, 131 kg - 278,6 točk).
1. mesto TAK Domžale 1626,93 točk, 2. mesto KDU Olimpija 1.164,18 točk, 3. mesto TAK Rudar Velenje 364,27 točk in 4. mesto Body Fit Celje
9. novembra se je v klubskih prostorih KDU Olimpija v Ljubljani odvijala zadnja tekma za ekipno državno prvenstvo Slovenije, na katerem je prvo mesto osvojila ekipa TAK Domžale. Za ekipo so nastopili Jože Pirnat (poteg 92 kg, sunek 117 kg - 233,7 točk), Tine Orešek (poteg 100 kg, sunek 120 kg - 255,2 točk), Danilo Emberšič (poteg 100 kg, sunek 120 kg - 246,4 točk), Štefan Dominko (poteg 95 kg, sunek 130 kg - 261,7 točk) in Boštjan Peterca (poteg 105 kg, 140 kg - 268,8 točk). Na tekmovanju za ekipno državno prvenstvo Slovenije nastopa po pet tekmovalcev v ekipi. Na vseh šestih tekmovanjih skozi celo leto se točke ekip seštejejo in ekipa, ki osvoji največ točk, je zmagova-
lec. Pri osvojitvi naslova ekipnega državnega prvaka Slovenije so nastopali tudi Jernej Orešek, Dominik Kozjek, Marko Bevk, Blaž Kuhar in Petra Pavlič.
V Domžale je odšel tudi pokal za najboljšo tekmovalko in najboljšega mladinca Slovenije, ki sta ga prejela Petra Pavlič in Jernej Orešek, oba iz TAK Domžale.
Za vse te odlične dosežke je zaslužen tudi trener Roman Dimc, ki svoje trenerske izkušnje in znanje deli ekipi TAK Domžale, da bi ekipa in
posamezniki osvojili čimboljše rezultate. Ne smemo pozabiti, da so se fantje pod njegovim vodstvom udeležili mladinskega in članskega evropskega prvenstva, Mediteranskega pokala, pokala Alpe Adria in veliko drugih tekmovanj v tujini. Ekipi TAK Domžale želim še veliko športnih uspehov.
Vsem bralkam in bralcem Slamnika želijo člani TAK Domžale uspešno in veselo novo leto 2009.
T. M.
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Za ATOMovce velja: dober začetek - še boljši konec
Uspelo jim je! Po zmagi na prvih dveh S.K.I.F. pokalnih turnirjih v Rušah in Domžalah so ATOMovci v svojo »zakladnico« iz Kuzme odnesli še pokal Tromejnik, poleg tega pa osvojili še naslov skupnega pokalnega zmagovalca za leto 2008.
Pokalu bi lahko rekli Miklavževo darilo, saj je bilo tekmovanje 183 karateistov in karateistk 6. decembra, a ker poznamo ATOMovce, j e skupna pokalna zmaga prej rezultat elana in borbenosti - ki ju zagotovo lahko pričakujemo tudi v naslednjem letu. Za pokal, ki ga je iz rok glavnega inštruktorja zveze »Senseia«, Ivana Čeriča 7. Dan - Kyoshi, prejel glavni inštruktor Atoma iz Domžal »Sensei« Lovrenc Kokalj, so bili kot zmagovalci najbolj zaslužni: Žan Podboršek, Iva Perger, Klemen Kastelic, Timotej Kokalj, Tjaša Zupančič, David Kardum, Grega Teršek, Patricija Vehovec, Rok Kurent, Tamara Kokalj in Tjaša Lupše Hanzlowsky, na stopničkah pa so stali še: Hana Kerič, Žan Guček, Črt Hrovatin, Robert Lupše, Roman Kepec, Polona Orehek, Simon Planko in Blaž Ravnikar. Čestitke!
Bojana
Evropsko prvenstvo v kickboxingu na Potrugalskem
Dve bronasti medalji in
Beto mesto za tomžalčane
Konec novembra 2008 je v Guimaresu pri Portu na Portugalskem potekalo evropsko prvenstvo v kickboxingu. Med kar 444 tekmovalci iz 30 držav, ki so se pomerili v disciplinah light contact, low kick in K1 styl, so Tamara Radkovič, David Nagode in Marjan Bolhar iz Kluba borilnih veščin Domžale dosegli izjemen uspeh: prva sta osvojila bronasti medalji, Marjan pa je bil peti.
To za slovensko reprezentanco, ki je sicer štela 12 tekmovalcev, pomeni izjemen uspeh, ki so ga z dobrim sojenjem dopolnili tudi mednarodni sodniki iz Slovenije. Tamara Radkovič je v kategoriji do 60 kg premagala Sabrino Elminger (Švica) in Louise Dixon (Anglija). V polfinalu je izgubila proti kasnejši evropski prvakinji Julii Irmen (Nemčija) in tako osvojila bronasto medaljo. David Nagode je bil v kategoriji do 84 kg, kot eden od nosilcev, v prvem kolu prost. V četrtfinalu je
Tudi to zimo smo vam pripravili zimske športne programe.
POČITNIŠKI TEČAJI SMUČANJA IN BORDANJA
TEČAJ SMUČANJA IN BORDANJA MED NOVOLETNIMI počitnicami na Krvavcu (Bodentallu) 26.-29. 12. 2008 TEČAJ SMUČANJA IN BORDANJA MED ZIMSKIMI počitnicami na Krvavcu (Bodentallu) 23.-27. 2. 2009
Športni program SMUČAR
ŠPORTNIK SMUČAR - otroci 6 -12 let (25 smučarskih enot) MALA ŠOLA SMUČANJA - otroci 4 -7 let (10 smučarskih enot) MINI ŠOLA SMUČANJA - od 3 let naprej ŠOLA CARVINGA ZA STARŠE (5 smučarskih enot) INDIVIDUALNO učenje bordanja
Vabimo vas, da se nam pridružite v programih, ki že potekajo : ŠPORTNI PROGRAMI V TELOVADNICAH CELOLETNA ŠOLA PLAVANJA - petek 15.00-16.00 ZUIM Kamnik CELOLETNA ŠOLA TENISA
AEROBIKA ZA MAMICE torek in četrtek 20.30-21.30 KD Podgorje ŠPORTNO PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE
Športni pozdrav ŠD Sonček!
Vabimo vas, da se nam pridružite. Več informacij o programih, terminih in cenah si lahko ogledate na naši spletni strani www.sd-soncek.si ali nas pokličete na tel. 041/853-071.
premagal Mateja Visnaija (Slovaška), v polfinalu pa izgubil proti Bojanu Miškoviču s Hrvaške ter tako osvojil bronasto medaljo. Marjan Bolhar je v kategoriji do 79 kg premagal Tonya Berglunda (Švedska), za medaljo pa po točkah izgubil proti Robertu Matyju (Poljska).
Vsem trem tekmovalcem iskrene čestitke, največ pa o njihovem velikem uspehu pove izjava selektorja Vladimirja Sitarja: »Z rezultati smo zelo zadovoljni, saj takšnih rezultatov res nismo pričakovali. Če 12-članska reprezentanca na evropskem prvenstvu v takšni konkurenci osvoji sedem medalj, je to res nekaj fenomenalnega. Moram reči, da so se tudi tisti, ki so izgubili, odlično borili, saj so izgubljali zelo tesno - za eno ali dve točki - in izgubljali praviloma proti kasnejšim evropskim prvakom. Cela reprezentanca je na tem prvenstvu delovala zelo homogeno. Zelo veseli se vračamo v domovino, saj smo v letošnjem letu presegli načrtovane uspehe, vemo pa, da je to obveznost za naprej. Še enkrat čestitke našim tekmovalkam in tekmovalcem.« V začetku decembra je klub organiziral že peti redni občni zbor v prostorih Krajevne skupnosti Dob, ki se ji zahvaljujemo za pomoč, tudi letos pa smo izdali KOLEDAR 2009, na katerem v fotografijah predstavljamo uspešno tekmovalno leto 2008. Šestega decembra so člani kluba v Zagorju ob Savi v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije polagali izpitne pasove v kickboxingu. Več o tem v prihodnji številki Slamnika.
Klub borilnih veščin Domžale se prav vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu tekmovalnemu in organizacijskemu letu 2008, iskreno zahvaljuje, hkrati pa vsem sodelavcem in bralkam ter bralcem Slamnika želi prijetne božične praznike ter veliko sreče, zdravja in borbenosti v letu 2009.
V.
SPORT
stran
24
Mladinki Tadeja Horvat in Katja Kotnik, ki sta nastopili tudi v zmagovalnem bojevniškem plesu.
Zlati člani in mladinci
Plesalci show plesov so v novembru dočakali vrhunec letošnje izjemno uspešne, a tudi precej naporne, tekmovalne sezone: svetovno prvenstvo v show plesih, ki je od 25. do 29. novembra že 12. zapored potekalo v nemški Riesi. Odlično pripravljeni so se ga udeležili tudi člani Plesnega kluba Urška Domžale, ki so se odrezali več kot odlično. Okitili so se s kar dvema zlatima kolajnama in eno srebrno!
Naslovov svetovnih prvakov sta se po brezhibnih predstavah veselili mladinska formacija Katu - bojevniški ples in članska mala skupina Sedem smrtnih grehov. Plesalci obeh skupin so pred tem že pometli z vso konkurenco na državnem in evropskem prvenstvu! S tem nizom uspehov so brez dvoma dokazali, da so plesalci elitnega kova. Že tako bogato klubsko vitrino od zdaj naprej krasi še srebrni pokal, ki si ga je priplesala mladinska mala skupina v koreografiji One Short Day In The Emerald City. Vse tri zelo domiselne in izpopolnjene koreografije so nastale pod taktirko Blaža Godca, ki je pripravil celotni šov, od zamisli, izbire glasbe in scenografije do končne izvedbe. Presrečne plesalke, svetovne prvakinje in podprvakinje, ki so celo leto pridno
vadile pod Blaževim vodstvom, so nad rezultati navdušene, vendar pa ne nameravajo zaspati na lovorikah. Prepričane se, da bodo s trdim delom in ljubeznijo do plesa v prihodnje doseženo še ponovile. Tri kolajne pa niso edini uspehi, ki jih je domžalska Urška nanizala v Riesi. Odlična mesta so zasedle tudi solistke in plesalke v parih. V finalu se je v koreografiji Nota za kolajno borila mlada Patricija Crnkovič, ki je v hudi konkurenci 39 pionirk zasedla fantastično 5. mesto. Med mladinkami je na 10. mesto priple-sala Sončnica Tadeja Horvat, med članicami pa je Maja Sonc v konkurenci 49 plesalk s strastnim tangom zasedla 9. mesto. Med mladinskimi pari so blestela štiri dekleta, Tadeja Horvat in Katja Kotnik sta se v razburljivi finalni končnici uvrstili na 6. mesto, Kaja Ljubi in Maša Ve-lepec pa sta bili 13. Klubsko veselje so dopolnile tudi kolegice iz ljubljanskega Urškinega studia. Članska formacija je s točko Rajski vrt osvojila bronasto kolajno, njihovi mali skupini (mladinska in članska) pa sta v finalnem izboru zasedli 4. mesto. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v show plesih, ki so ga organizatorji opisali kot enega izmed največjih spektaklov do zdaj, je sodelovalo več kot 2.700 plesalcev iz 31 različnih držav.
Alenka Ivančič www.urska-domzale.com
Plesni par Matej in Špela uspešno plešeta tudi v leto 2009
Naporna plesna sezona tekmovanj je v polnem zamahu
Plesni par Matej in Špela Kralj nimata časa, da si oddahneta od napornih potovanj in tekmovanj, saj si ta sledijo drugo za drugim. Vsak vikend so pomembni turnirji, ki se jih je potrebno udeležiti, saj po uspešnih nastopih raste prepoznavnost para.
Naša plesalca sta v zadnjem mesecu s svojo udeležbo in uspešnimi nastopi žela pohvale na turnirju v Bologni, od koder sta, z vmesnim postankom na domačem turnirju za pokal Slovenije v Kranju, nadaljevala pot na mednarodni turnir na Dunaj. Po nekajdnevnem premoru in izpolnjevanju šolskih obveznosti sta nadaljevala s plesnimi tekmovanji na mednarodnem turnirju v Monaku, z udeležbo najboljših plesnih parov Evrope. Že naslednji vikend sta plesala na parketu Varaždinske plesne prireditve, turnirju v okvirih IDSF združene plesne federacije. Ker se oba zavedata pomembnosti rednega šolanja, prav v teh dneh hitita tudi z zadnjimi šolskimi obveznostmi v letošnjem letu. V decembru bosta plesala še na mednarodnem plesnem turnirju v Mariboru ter se udeležila priprav državne reprezentance. Pred koncem leta ju čaka še nastop na svetovnem pokalu v standardnih plesih v Rigi, kjer bosta zastopala Slovenijo. Kljub pestremu dogajanju pa ne pozabljata svojih navijačev in podpornikov in jim želita srečno novo leto. Ob tem upata, da bosta z uspehi razveseljevala vse, ki ljubijo ples.
Današnje zadnje poročilo o njunih uspešnih plesih v letu 2008 izkoriščata tudi kot priložnost za zahvalo vsem, ki so pripomogli k njunim uspehom v donatorski ali katerikoli drugi obliki pomoči. Posebno se zahvaljujeta podjetjem: Mizarstvo Kos Dragomelj, Čevljarstvo Peta Ljubljana, Ahac & company Mala Loka, Balantič prevozi, JUB Dol pri Ljubljani, Gostinstvo Trojane, NLB Domžale, Rudolf T P P A, Avto Cerar Kamnik, TERMIT Moravče Imperial travel Ljubljana ter Občini Domžale.
Srečno in plesno 2009 pa želita tudi vsem bralcem in bralkam Slamnika!
V.
Srečali so se hokejisti veterani bivše Jugoslavije
V dneh od 24. do 26. oktobra je na drsališču v Vevčah potekal veteranski turnir Stara Ljubljana. Na turnirju je sodelovalo 9 ekip s področja bivše Jugoslavije.
Udeležili smo se ga tudi domžalski hokejisti Krpanov, ki smo bili tudi edina ekipa, ki ni imela v svojih vrstah niti enega »šolanega« igralca. Sodelovale so še ekipe Ledolomilci, Interlux, Hobook stars, Spartak, Dr-vene nogice, Domžale, Icehavers in Kraljevski klub.
Turnir je potekal v treh skupinah (A, B, C), iz katerih so se zmagovalci pomerili za mesta od 1 do 3 (skupina F), drugo uvrščene ekipe za mesta od 4 do 6 (skupina E) in zadnje uvrščene ekipe za mesta od 7 do 9 (skupina D).
Otvoritvena tekma je potekala med ekipama Krpanov in Ledolomilcev. Zmago so si v zadnjih sekundah tekme priigrali slednji (1:2).
Rezultati turnirja
Skupina A: Domžale : Interlux (1:7); Kraljevski klub : Interlux
(3:7); Domžale : Kraljevski klub (3:3);
Skupina B: Icehavers : Ledolomil-ci (2:5); Krpani (Podjed): Ledolo-milci (1:2); Krpani : Icehavers (0:3);
Skupina C: Spartak : Drvene nogice (1:3); Hobook stars : Spartak (0:3); Hobook stars : Drvene nog (10:2);
Skupina D: Krpani (Močnik, Cerar, Žitnik) : Domžale (3:0); Domžale : Drvene nogice (2:4); Krpani (Cerar, Peterlin) : Drvene nogice (2:3); Skupina E: Kraljevski klub : Icehavers (1:4); Spartak : Kraljevski klub (5:0) b.b.; Spartak : Icehavers (3:4);
Skupina F: Ledolomilci : Inter-lux (5:3); Hobook stars : Inter-lux (4:2); Ledolomilci : Hobook stars (1:7).
Tekme so potekale v pravem športnem duhu, kar dokazuje tudi zapisnik o izključitvah, ki je za hokejski turnir prekaljenih veteranov dokaj prazen. Seveda brez manjših poškodb v obliki modric ni šlo. Tudi
Hokejsko društvo KRPANI vabi na 2. tradicionalni hokejski turnir, ki bo v soboto,
22. novembra 2008, v dvorani Vevče. Turnir se bo pričel ob 9. uri, podelitev pokalov bo predvidoma ob 16. uri. Seznam sodelujočih ekip je objavljen na spletni strani društva.
Vljudno vabljeni!
HK Krpani http://www.hk-krpani.si/
sojenje je bilo brezhibno, le staro pravilo o podaji preko dveh črt je marsikaterega igralca spravljalo ob pamet.
Končni vrstni red: 1. Hobook stars, 2. Ledolomilci, 3. Interlux,
4. Icehavers, 5. Spartak, 6. Kraljevski klub, 7 . Drvene nogice, 8. Krpani, 9. Domžale.
Simon Podboršek, HK Krpani http://www.hk-krpani.si/
Športna rekreacija
Člani športnega društva Krti iz Krtine smo letos presegli vsa svoja pričakovanja. Še vedno nam je lepo skupaj, kako naj si sicer razlagamo
več kot 800 udeležb v letu, polnem dogajanja, tako v hribih kot v dolini. Vsak mesec smo se dobivali, včasih še pogosteje, pripravljali srečanja
pohodnikov, nogometašev, tekačev in dvoranskih športov. Veliko se piše in govori o mladih in perspektivnih športnikih. Prav je, da jih podpiramo. Prav pa je tudi, da se zavedamo, kakšen pomen ima lahko množična rekreacija tudi za ostale krajane. Nekaterim je organizirana hoja v hribe v pomoč, saj se sami ne bi odpravili po neznanih poteh. Drugim predstavlja nov izziv in se nato podajo v hribe še dlje in še višje tudi sami.
Vsa ta leta nam je bil za vzgled tudi naš ustanovni član Mavricij, ki je društvo postavil na noge, se udeleževal vseh pohodov in društvo ves čas tudi moralno podpiral. Zato ne bo minil pohod, da se vsak od nas ne bi spomnil nanj in na njegovo veselje do druženja v naravi. Pri ŠD Krt se trudimo in pripravljamo programe za vse generacije. Z nami hodijo otroci, prav tako pa se včasih podamo tudi na vrhove, katerih se ne branijo niti izurjeni
alpinisti. Pripravljeni smo se skupaj učiti, zato se želimo v naslednjem letu tudi bolj povezati s Planinskim društvom Domžale. Druga najbolj željena in obiskana je ženska telovadba. Aerobika in pila-tes vaje so dosegljive vsem dekletom, ki želijo nekaj storiti zase tudi v turobnem zimskem času. Medtem se tekači prav nič ne ozirajo na letne čase in se tudi v zimskih mesecih udeležujejo tekaških prireditev. V Krtini nas vsako leto teče več in ponosni zastopamo naše oranžne barve povsod po Sloveniji. Kaj si lahko želimo lepšega za naslednje leto, kot to, da bo polno druženja, kjer bomo skupaj osvajali nove cilje in se skupaj veselili osebnih zmag. Naše delo lahko spremljate na http://krti.krtina.com.
Naj bo srečno in veselo, zdravo in uspešno 2009 - s Krti naprej!
Krti
Miki veseli december
December je čas, ko se vsak od nas ozre nazaj in sklene leto ter si za prihodnost zaželi novih dogodkov, izzivov in izpolnjenih želja. Sezono 2008/2009 smo v PK Miki uspešno začeli in za nas se zaključuje še eno uspešno leto, razpeto med dve sezoni, ena se je končala junija, druga pa se je uspešno začela septembra. V letošnjem letu se je število aktivnih članov povečalo, saj jih imamo trenutno kar 253, v letu 2007 jih je bilo 230, skupaj s častnimi člani, od katerih sta dva tudi vrhunska športnika, pa jih je v Plesnem klubu 263.
Plesalnice v tem prazničnem vzdušju ne samevajo, plesalci so po ogledu tekem v nemški Riesi,
kjer sta se članska mala skupina in formacija uvrstili na zlato sredino, na 23. in 22. mesto, polni nove energije, saj so si ob ogledu najboljših z vsega sveta tudi sami zaželeli postati eni izmed njih. Ker se zavedajo, da jih čaka še veliko dela in da je vsak trening korak bližje k želenim uspehom v prihodnosti, tudi v prazničnem času pridno hodijo na treninge, kjer jih plesni pedagogi v predno-voletnem vzdušju radi presenetijo s sladkimi dobrotami, novoletnimi darili in zabavnimi plesnimi urami. Plesalci Plesnega kluba Miki vadijo tudi za priložnostne nastope - na Helios tekmah, decembrskih službenih zabavah, praznovanju novega leta v Me-diaparku v Ljubljani in za oddajo Prvi na vasi. Vsak nastop dopri-
nese k celostnemu razvoju plesalca in tudi k boljši tekmovalni pripravljenosti.
Veliko prazničnega vzdušja želimo tudi vsem vam!
Romana Pahor www.mikiples.com
Na črno-belih poljih - prva šahovska liga - zahod
Sinfonika Vrhnika prva, Domžale druge
V	prvi državni ligi — zahod, ki je potekala v Ljubljani, je ekipa Domžal vnovič osvojila odlično drugo mesto. Zanesljivo je zmagala Sinfo-nika Vrhnika, ki se je le za leto dni poslovila od državne članske lige.
V	njej sicer nastopa deset najboljših moštev v državi, v njih pa vrsta močnih velemojstrov, predvsem iz vzhodnoevropskih držav. Domžal-čani so tako rekoč v zadnjem kolu ujeli drugo mesto, čeprav v njihovih vrstah ni nastopal velemojster Luka Lenič. Naj spomnimo, da je lani Domžalam le za las manjkalo, da se niso uvrstile v »super« državno ligo.
Tekmovalni prerez je znova pokazal, da so mlajši šahisti okrepili prvo domžalsko zasedbo. Plaskan in Filip sta se kljub mladosti prelevila v izkušena članska igralca. Zelo soliden je bil Je-
ran, ki sodi že v srednjo generacijo, od preostalih šahistov pa nihče ni izstopal s slabšo igro. Odličen je bil izkupiček zadnjih treh desk, četrte, pete in šeste, ki so mlele nasprotnike in nabrale visoke odstotke v točkah. Odločilno je bilo zadnje kolo, ko je imela Gorenj-ka Lesce na drugem mestu poldrugo točko naskoka pred Domžalami. V zadnjem kolu sta se Sinfonika Vrhnika in Gorenjka Lesce razšli z neodločenim izidom. Partije so bile skoraj prijateljske, saj so se vse v manj kot uri končale z remijem. Ekipa Domžal je z drugo zasedbo Novogoričanov »grizla« do konca in visoko zmagala z rezultatom 5 : 1, kar je zadoščalo za drugo mesto. Domžale so tako z borbenostjo prehitele Gorenjko Lesce, za katero so nastopili priznani mojstri Bratovič, Mencinger in Truta. Sinfonika Vrhnika je z mednarodnima mojstroma Gostišo in Jeričem, mojstri Ni-
Zasedba Domžal: Od leve proti desni: sodnik Franc Poglajen, Ivan Bratko, Vid Vavpetič, Jure Plaskan, Boštjan Jeran, Boštjan Rebernik in Jože Skok.
kom Praznikom in očetom Antonom ter Justinom, z MK Žanom Kavčičem, ki igra že na mojstrski ravni, vodila od začetka turnirja in zanesljivo zmagala. Domžalska zasedba je imela le mojstra Šemrla in mojstrico Grošlje-vo. Ostali so bili mojstrski kandidati, z izjemo Plaskana, ki je prav na tem tekmovanju izpolnil normo za mojstrskega kandidata, čeprav že kar nekaj časa igra na ravni tega naslova. Ekipa Domžal je premagala Toma Zupana Kranj, Jesenice, Trebnje MBP, Komendo, Novo Gorico II in Stari Mayr Kranj, nedoločeno igrala s Kočevjem,
izgubila pa s Sinfoniko in Gorenjko. Med posamezniki je imel v moštvu Domžal Šemrl na prvi deski težko delo in je zbral poldrugo točko iz šestih partij. Jeran je priboril ekipi štiri točke iz sedmih partij, na drugi deski je osvojil bronasto kolajno, kar nekaj partij pa je moral igrati na prvi deski. Bratko je bil na tretji deski soliden s tri in pol točkami iz šestih partij in je na njej osvojil srebrno kolajno. Karnar je odigral tri partije in vse remiziral, ka-petan ekipe Vavpetič pa le eno, vendar je dosegel izjemno pomembno zmago v predzadnjem kolu z zasedbo Toma
Zupana iz Kranja, ki je pripomogla k osvojitvi končnega drugega mesta. Tudi Grošljeva je nastopila le enkrat, v lepi partiji pa zmagala. Filip je povečini na četrti deski zbral dve točki iz treh partij. Velik točkovni izkupiček so ekipi prispevali Plaskan, ki je iz devetih partij osvojil sedem točk, in dobil zlato kolajno na šesti deski, Jože Skok, ki je iz osmih partij brez poraza zbral šest točk in bil najboljši na deseti deski, ter Rebernik, ki je iz sedmih partij, tudi brez poraza, dosegel pet točk in bil najboljši med prijavljenimi na dvanajsti deski. Nastopila sta še Bojan Osolin, do nedavnega zelo uspešni predsednik Šahovskega društva Domžale, ki je odigral dve partiji in eno remiziral, kar je storil tudi Bogdan Osolin, ki je odigral le eno partijo. V drugo člansko ligo se bosta morali preseliti zadnji dve uvrščeni zasedbi, razen če bi iz državne lige izpadli dve ekipi iz vzhodnega dela Slovenije. Vrstni red: Sinfonika Vrhnika 39.5, Domžale 33.5, Gorenjka Lesce 33, Tomo Zupan Kranj 28, Komenda 25.5, Trebnje BMP 24, Jesenice 23.5, Kočevje 22, Stari Mayr Kranj in Nova Gorica II po 20.5.
Jože Skok
stran
25
DOMŽALE
Bozic, najbolj priljubljen krščanski praznik
Na prvo adventno nedeljo je moj prijatelj Janez Cerar še z drugimi jubilanti v gasilskem domu Žeje-Sv.Trojica, ki ga je pred leti blagoslovil tudi moj prijatelj dr. Alojzij Šuštar, tedanji ljubljanski nadškof in metropolit, obhajal svoj življenjski jubilej. Za pestrost gala slovesnosti je učinkovito poskrbel znani in priznani Alpski kvintet s šarmantno pevko Anito Zore. K družabnosti spada ples in tudi pri naši proslavi je bil njen sestavni del. In kaj hočem povedati? Pevka je začuda prišla pome za ples, ravno pome, in ko sem jo med plesom vprašal, odkod ravno meni ta čast, saj nas je bila polna dvorana, ji ni bilo težko odgovoriti, navajam po smislu - današnji svet je ves zmaterializiran, polni smo samih faktografskih podatkov, jaz pa naj bi svoj slavnostni govor spretno in nevsiljivo prepletel z duhovnostjo, kar je bilo tudi res. V tem grmu je torej tičal zajec, nadaljnji komentar ni potreben.
Nauk opisanega dogodka uporabljam tudi v zvezi z praznovanjem božiča, ki je dobilo v sodobnem življenju tudi potrošniške razsežnosti, med katerimi poleg danih izstopajo najrazličnejši kulinarično-gastro-nomski poudarki. V teh prazničnih in brezglavo potrošniških dneh se brzdajmo, kolikor le moremo, kajti zavoljo zadržane nakupovalne sle se bomo po novem letu zagotovo bistveno bolje počutili, pa še ljudi ne bomo obremenjevali z dragocenimi darili. Morda nam oni ne morejo vrniti v tolikšni meri in v njih bi zbujali nelagodje. Če zmoremo, darujmo ljudem, ki nimajo, otrokom, ki zaradi najrazličnejših razlogov ne poznajo praznikov, časa božiča in toplote doma. Zato si želimo praznike podeliti z njimi. Božič torej ni samo v obdarovanju in kulinariki ... Božič kot božič je vse kaj drugega, čeprav tudi prvo spada zraven.
Bežni prelet skozi zgodovino
Najbolj priljubljen krščanski praznik je božič, ki je spominski dan Kristusovega rojstva. Prvi kristjani niso obhajali praznika Kristusovega rojstva, sicer pa ga je Cerkev praznovala prej na zahodu kot na vzhodu. Klemen Aleksandrijski, ki je umrl leta 215, navaja, da so ga v Aleksandriji obhajali 20. maja, za rimsko Cerkev pa je praznik jasno izpričan leta 336, v koledarju. Z leti
se je praznovanje božiča ustalilo, Janez Zlatousti celo zapiše, da se ga praznuje 25. decembra, in sicer na podlagi listin v Rimu, iz katerih je mogoče ugotoviti Kristusovo rojstvo. Pri nas se na praznik pripravljamo skozi advent - štiri adventne nedelje in devetdnevnico. Adventno liturgijo je uradno uvedel papež Gregor I. Veliki, reformator koledarja, ki je tudi določil štiri praznične adven-tne nedelje kot simbol štirih tisočletij do rojstva oziroma prihoda Odre-šenika. V 13. stoletju so adventno misel širili zlasti frančiškani, papež Pij V. pa je okoli leta 1570 dokončno oblikoval božično liturgijo za vso Katoliško cerkev.
Za adventni čas je značilen adventni venec, spleten iz smrečja, na njem pa so štiri sveče in ponavadi vijoličasti trakovi. Ker je po krščanskem nauku Kristus luč sveta, prižgemo verniki vsako nedeljo eno svečo več. Božič je tudi edini dan v letu, ko so v cerkvi tri maše: prva je polnočnica in se začne z znamenito pesmijo Sveta noč, napisano leta 1818, v zgodnjih jutranjih urah ji sledi zurna ali pastirska maša, čez dan pa dnevna ali velika maša.
Božič je družinski praznik, zato je čas za obiske naslednji dan. K božiču spadajo tudi okrašena smrečica, jaslice, ki naj stojijo do svečnice, ko je konec božičnih praznikov, petje, darila in voščilnice. Kot zanimivost naj dodam, da so prve cerkvene jaslice pri nas postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Slovenci se uvrščamo med prve narode na svetu, ki so si pošiljali praznične voščilnice. Pred vrati so prazniki in trenutki, ko se še bolj posvetimo družini, prijateljem in najbližjim. Bližajo se dnevi obdarovanja in predvsem ljubezni ter pozornosti. Kot vsako leto to obdobje pomeni pričakovanja in tople želje. V čem je sporočilnost božičnega praznika, praznika Kristusovega rojstva?
Boga ne moremo ljubiti brez človeka
Kaj občutimo ob spremljanju dnevnih novic? Koliko svetlobe se širi ta trenutek? Se bojimo recesije ali pa tega, da bomo zgubili službo, denar ali zaslužek? Vsak človek se v tem trenutku počuti, kot da stoji na robu nečesa. In res je tako. Človek je pred tem, da se nekaj zgodi. Toda kaj, ko je rob nečesa, kar ta trenutek zaznavamo, v razumu zaznano kot nevaren prepad. Pred nami so hudi časi, preizkušnje bodo od nas zahtevale, da se bo treba vreči v ta
prepad, če bomo hoteli doživeti trenutek svetlobe. Prepad pa pomeni nevarnost, strah. Strah je omejitev, omejitev je kot tema, tema je pomanjkanje svetlobe. Ali smo kdaj pomislili, da nam tema in senca podvajata priložnost, da zasijemo skozi njiju? Sta le sredstvi, skozi kateri opazimo to, kar v nas še ni presvetljeno. Zato zgrabimo te hude čase za roge in začnimo uporabljati veščine ustvarjalnosti in kreativnosti ter alkimije spreminjanja senc v svetlobo, privlačevanje radosti v življenje - v svetlobo, ki jo je svetu prinesel Kristus. Še vedno smo mi tisti, ki izbiramo. Lahko izberemo strah ali pa priložnost za rast. Izbira je naša. Odgovornost pa tudi. Kje torej smo? Še vedno v negotovosti. Saj je logično. Popolnosti v življenju ne obstajajo. Popolnosti tudi zato ni, ker je tisto, kar je za nas popolno, za drugega nepopolno, toda on ravna v skladu s svojo popolnostjo, ki pa je hkrati naša nepopolnost. Iskanje ljubezni v sebi je najprej odstiranje plasti bolečin, potem učenje veščine osredotočenja v energiji ljubezni in na koncu ohranimo ljubezen ali jo odkrijemo, ki obstaja ves čas neodvisno od zunanjih dogodkov, ki obstaja kot otoček sredi nevihtnega morja. Tu želim obuditi spomin na knjigo - pesniško zbirko Franceta Stražarja Zapoj tišina, kjer se nam pesnik pokaže kot »skriti trubadur«, ki nas opozarja na govorico tišine. Boga najdemo lahko samo v tišini in globini srca, svet preveč drvi in kriči, da bi ga mogli videti. Na razne načine je Bog v zgodovini govoril človeku, govori nam po vesti ..., najrazločneje pa nam je spregovoril po svojem Sinu Jezusu Kristusu, ki se je enačil z Bogom Očetom. Naj v tem kontekstu navedem znamenito izjavo pisatelja Alojza Rebule, navajam po smislu, da je največja milost, ki jo je Bog kdajkoli izkazal človeku prav v tem, da se mu (torej nam) je razodel nejasno, da bi bila človekova (torej naša) krivda zmanj šana pred njim. Sporočilo božiča, da se nam je Bog približal v človeku Jezusu Kristusu, je torej postal človek, nam nalaga dolžnosti in nam zapoveduje, da se ljubimo med seboj in da Boga ne moremo ljubiti neodvisno od človeka. Boga ne moremo ljubiti brez človeka: Boga ljubimo, če ljubimo ljudi, Boga sovražimo, če ljudi sovražimo. Bogu storimo, kar ljudem storimo. Dolžni smo torej ljubiti vsakega človeka, razen (morda) tistega, ki je samega sebe dal zapisati temnim silam in se v
njem torej ni mogel roditi Bog. Res pa je včasih težko biti kristjan: ustavimo se ob misli srbskega publicista, ki pravi, da je človek stvar, ki bi se je razveselil celo Bog, zaradi katere pa bi bilo včasih celo samega vraga sram.
Dedek Mraz je zadnji
Veseli december je čas obdarovanj in običajev, ki jih ne bi bilo, če ne bi v tem času praznovali trije radodarni možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Zadnji praznik v letu je silvestrovo, imenovano po papežu Sv. Silvestru, ki goduje na ta dan. Pri nas mu pravimo tudi staro leto, večeru pa drugi sveti večer, prvi je 24.decembra. V nasprotju z božičem, ki mora biti miren in tih družinski praznik, naj bi bilo praznovanje novega leta hrupno in veselo. Novo leto je čarobni, skrivnostni in prelomni trenutek, zato so nastali številni reki, na primer: »Kdor zgodaj vstane na novega leta dan, bo vstajal zgodaj vse leto«. Tako so zaradi očiščevalnega prehoda iz starega v novo leto med ljudmi vse pogostejše raznovrstne obljube in sklepi, od hujšanja do varčevanja. Vsi ti dobronamerni sklepi, kljub čarobnemu vzdušju in novoletnim pričakovanjem, kmalu potonejo v pozabo, če nismo disciplinirani. In prav te discipliniranosti vsem, ki vas bodo dosegle te vrstice, iz vsega srca želim. Želim. Kaj pa so sploh želje? Lahko bi rekli, da so del človeka, vsi jih imamo na tisoče, tudi če se na vse pretege trudimo, da jih ne bi bilo. Želje so gonilo razvoja, so najmočnejše sredstvo, ki nam pomaga, da res začutimo sebe in se začnemo ukvarjati samo s tem, kaj lahko naredimo za to, da uresničimo, kar v nas raste kot hrepenenje - in veliko tega hrepenenja vsem želim. Čimbolj nemogoč je ideal, tem večja je napetost. »Materialna« želja se lahko dokaj hitro zadovolji, duhovni človek pa je zahtevnejši in stremi za povezavo z Bogom.
Naj ob koncu vsem bralkam in bralcem ob božičnih praznikih zaželim obilo duhovne vedrine, čestitam za dan samostojnosti in ustavnosti, želim pester prehod v novo leto 2009, v katerem naj domuje mir z Bogom in z vsemi ljudmi dobre volje, ne glede na ideološki predznak. Prav posebne želje pa namenjam Občini Domžale, vsem cerkvam v naši občini in cerkvi Šentjakob ob Savi, kamor spadajo Dragomelj, Šentpavel in Pšata, sicer pa so del domžalske občine. Zaključujem z latinskim pregovorom: Quidquid agis, pru-denter agas et respice finem. Kar delaš, delaj pametno in glej na konec.
Ivan Kepic
Turistično-rekreativno društvo Cešenik-Turnše v letu 2008
v
Življenje gre naprej in mi vam ga poskušamo polepšati
»Veliko smo naredili, res pa je tudi, da je še veliko pred nami,« je ob zaključku leta 2007, ki je bilo prvo leto njegovega predsednikovanja Turistično-rekreativnemu društvu Turnše-Češenik, zapisal Armando Reja, ki mu je v letu 2008 uspevalo vse, česar se je lotil. »Smo se lotili, sam ne bi zmogel ničesar, če ne bi bilo Aleša, Mojce, Janeza, Janka, Lojza, Katje, Maksa, Marka in še bi lahko našteval prizadevne člane našega društva, ki vedno radi poprimejo za delo,« me popravlja Armando, predsednik TRD Turnše- Češenik, ki je s prihodom v Turnše pa tudi na čelo enega najbolj prizadevnih turističnih društev v občini, našel nov izziv. Kako bi ocenil leto 2008, je bilo moje prvo vprašanje.
»Če rečem podobno, kot sem rekel konec leta 2007, potem je moja ocena zelo dobro, vendar bi morda bilo lahko še boljše, čeprav smo program uresničili v celoti in se številčno okrepili, predvsem pa smo okrepili število prijetnih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Na prvo mesto bi vsekakor uvrstil skorajšnji zaključek postavitve senčnice, ki nam veliko pomeni, saj smo z njo pridobili prostore - tako za sestankovanje, predvsem pa za druženje - v okviru društva in tudi s prijatelji, ki vedno radi prihajajo na naš klubski prostor v Turnšah.
Članstvo ste tudi letos številčno okrepili, saj vas je že kar 350. Lahko reče-
va, da sta Turnše in Češenik najbolje organizirani vasi v naši občini.
Lahko bi rekel tudi tako, da skoraj ni domačije, od koder ne bi imeli člana, pa tudi, da so v društvo vključene cele družine. Precej članov je tudi od drugod. Že vedo, zakaj radi prihajajo med nas. V letu 2008 smo uspeli pritegniti v našo sredino tudi mlajšo generacijo, ki je ključnega pomena za našo bodočnost. Še več, v Upravni odbor smo imenovali predstavnika te generacije, Barbaro Marinček. Radi smo skupaj, drug drugemu pomagamo, zato so naše akcije, od čistilnih do kulturnih, športnih in našega največjega projekta - Ta čudežna noč, vedno dobro obiskane.
Da res, najbolj vas poznamo po prireditvi Ta čudežna noč. V letu 2008 ste nas povabili med čarovnice. Že lahko poveste, kdo nam bo družbo delal 20. junija 2009? Glede na to, da so vse čarovnice in jasnovidke, s katerimi ste se lahko srečali na Čudežni noči 2008, napovedale naši prireditvi dolgo življenje, vas zagotovo povabimo 20. junija 2009 na naš prireditveni prostor, ki je od letošnjega leta še lepši, predvsem pa nam zagotavlja primernejše pogoje za naše prireditve. Tudi čarovnice ne bodo manjkale.
Morda nekaj besed o tradicionalnem taborjenju, kjer se vsako leto zbere več otrok in je več zadovoljnih staršev.
Taborjenje prinaša veliko veselje otrokom in staršem, pa tudi organizatorjem, posebej Janku Jeraju, Katji Jeraj Ko-lenko in Lojzu Kolenku. Hkrati prinaša v naše vrste mlade, ki postajajo naši člani. Pomembno je druženje in učenje novih veščin, predvsem pa je pomemben pravilen odnos do narave, pravilna vzgoja za naše okolje, ki ima v našem društvo posebno mesto, saj imamo prav posebej zanj več čistilnih akcij. Žal pa ugotavljamo, da so želje vedno večje, naše zmogljivosti pa so omejene, zato iščemo rešitev, kako bi v letu 2009 omogočili taborjenje še večjemu številu otrok. Največja nagrada za naš trud so zagotovo srečni obrazi otrok.
Ličkanje je ena od oblik, s katero skrbite za našo kulturno in zgodovinsko dediščino. Prepričana sem, da ta kmečki običaj počasi tone v pozabo, vi pa ga s svojimi prireditvami, ličkanje je le ena od njih, ohranjate.
Vesel sem, da prav vsako leto ugotavljamo večji interes za obisk lič-kanja, ki smo ga zadnji dve leti preselili na naš prireditveni prostor pod »toplar«, ki je pomembna pridobitev za naše društvo. Pri tem gre za koristno delo, saj oličkamo kaj precej koruze, za kar se kmetom, ki nam jo »posodijo«, zahvaljujem, predvsem pa za obujanje tradicije, saj ličkanje povežemo z družabnim in kulturnim programom, zlasti z druženjem in
obujanjem spominov na prijetne jesenske večere.
Katere dejavnosti bi bilo potrebno še omeniti?
Prav gotovo moramo omeniti še tradicionalne aktivnosti, ki jih organiziramo vsako leto in so izjemno pomembne za samo društvo: smučarska šola na hribu v Turnšah, kjer postavimo vlečnico, zasneževalno napravo, progo pa ureja teptalnik; tradicionalni koncert godbe na pihala, ki je organiziran v sodelovanju z lastnikom gradu Črne-lo ob grajskem ribniku; pevski zbor redno vadi in nastopa na raznih srečanjih; miklavževanje, ko najmlajše vsako letu obišče in obdari Miklavž; srečanje ob prvem maju, izleti, pohodi vse to in še več bi našli v našem programu. Poleg vsega tega pa še vedno najdemo čas, da priskočimo na pomoč pri postavitvi prireditev, ki niso v naši organizaciji, pa vendar radi pomagamo, kot je na primer prireditev Pod Antonucovo lipo, omenim pa naj še naše glasilo Zvonček.
Bo enak program tudi v letu 2009?
Vsekakor, v 2009 bomo ponovili vse prireditve, pa vendar, kot vedno, dobro ni dovolj dobro, zato pripravljamo izboljšave, popestritve in novosti.
Vaša želja za leto 2009?
Pravzaprav dve: ureditev igralno-rekreativne površine ter dokončanje igrišča za odbojko na mivki, postavitev koša za košarko in postavitev igral za otroke, slikarska kolonija, projekt v katerega smo vložili veliko časa in truda, pa nam dosedaj še ni uspelo, da bi zaživel v taki meri, kot je bila kolonija zamišljena. Pa prijetne praznike ter srečno in uspešno vsem! Hvala in srečno tudi vam.
Vera Vojska
Govorica preprostih stvari
Simbolika števil
Števila imajo velik pomen v življenju, v umetnosti pa dobijo še dodatni, simbolični pomen. Števila so nastala skupaj s črkami kot sredstva za sporazumevanje med ljudmi. Že zgodaj so jim v vseh verstvih pripisovali tudi višji, nadsvetni (metafizični) pomen. Veljala so za osnovo vesoljskega reda in harmonije. Mistiko števil so razvili že grški filozofi (Pitagora, Platon idr.), od njih pa jih je prevzelo krščanstvo in cerkveni očetje so se radi ukvarjali z njihovim pomenom.
Števila so najprej sredstva za merjenje prostora in časa. Preprosta oblika ponazoritve števil so geomertični liki (trikotnik, kvadrat, osmeroko-tnik). Sveto pismo pravi, da Bog Stvarnik vse »ureja po meri, po številu in po teži« (Mdr 11,20). Slikali so ga kot arhitekta s šestilom, ki »meri« in načrtuje vesolje. V srednjem veku so Stvarnika, arhitekta vesolja, skušale posnemati tudi umetnosti, zlasti v arhitekturi, zato jim je bila simbolika števil blizu. Apsido v velikanski baziliki v Clunyju (Burgun-dija) so zgradili tako, da je predstavljala kozmični (vesoljski) red. V Svetem pismu imajo števila pomembno vlogo, zlasti jih je polna knjiga Razodetja (Apokalipsa).
Razlikovanje med lihimi (1, 3, 5 ...) in sodimi števili (2, 4, 6 ...) so poznali že pitagorejci. Liha števila so veljala za popolnejša, ker so nedeljiva in jih ni mogoče razcepiti v dve polovici. Zato je število ena postalo simbol nedeljive enote, iz katere se tvorijo vsa druga števila. Po razlagi cerkvenih očetov je ena predvsem simbol edinega in enega Boga, Stvarnika.
Število dve označuje dvojice ali pare, ki jih srečujemo v naravi: moški in ženska, sonce in luna, dan in noč, levica in desnica. Pari in simetrije so v krščanski umetnosti simbolična izrazna sredstva: Adam in Eva, Kajn in Abel, Mojzes in Aron (eden prerok, drugi duhovnik), Mojzes in Elija, Stara in Nova zaveza, Cerkev in sinagoga, dve Mojzesovi tabli postave, božja in človeška narava v Kristusu. Cerkveni očetje radi razlagajo simboliko osnosa med soncem in luno: sonce označuje Kristusa, luč sveta, luna pa pomeni Cerkev, ki vso svetlobo prejema od sonca (Kristusa) in sveti v »noči našega zemeljskega življenja«. Število tri že v predkrščanskih verstvih označuje najvišjo svetost in popolnost. Aristotel je zapisal: »Tri pomeni isto kot: vse«. Sveto pismo ima rado število tri: trije mladeniči (angeli) obiščejo Abrahama, trije mladeniči so vrženi v levnjak in čudežno obvarovani, Izaija govori o »trikrat svetem Bogu« (svet, svet, svet) trije modri z vzhoda (trije kralji), Kristus vstane tretji dan od mrtvih. Število tri je predvsem oznaka troedinega Boga, za sveto Trojico. V umetnosti spominjajo na Trojico vsi trikotni liki, npr. trikotnik z božjim očesom; tudi trije portali na cerkvenih pročeljih imajo ta pomen. Novokrščenca trikrat potopimo v vodo ali ga z njo oblijemo, Sv. Pavel našteva tri kreposti, ki imajo za predmet Boga (vera, upanje, ljubezen). Trojna božanstva ali trojico božanstev poznajo tudi na Kitajskem, v Tibetu, Egiptu, Perziji, Babiloniji, v hin-duizmu in pri Mitrovem kultu.
Če tri označuje troedinega Boga, pa število štiri predstavlja zemeljski svet, ki sestoji iz štirih prvin (elementov), se razteza v štiri smeri neba in se mora ravnati po štirih letnih časih. Zemeljski raj ali edenski vrt namakajo štiri reke; hebrejska beseda za človeka (adam) ima štiri črke; štiri so glavne moralne kreposti (modrost, pravičnost, srčnost, zmernost); štirje so temperamenti; štirje so evangelisti, štirje veliki cerkveni očetje (Avguštin, Ambrož, Hieronim, Gregor Veliki); tloris cerkve tvorita dva pravokotnika ali kvadrat, nad njima je lahko kupola, ki simbolizira nebo (nebesa).
Bogdan Dolenc
TW>
20 So
21 Ne
Četrta adventna
22 Po
23ib
Dan ustavnosti
24 Sr
Pe
Dan sam. in enot
27 s, ,
28 Ne
Letni horoskop
2009 - Vladar leta je Mars, kitajsko leto bivola
Čas neusmiljeno beži in v letu, ki je pred vami, bo prinašalo zavest, kako pomembno je, če si vzamete čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vam prinašajo veselje. Vladar leta je Mars in to dodaja nove stvari in nenavadne dogodke, tako na svetovnem kot domačem prizorišču. Včasih je dovolj že topla beseda, objem ali sprehod v naravo. In nikoli ne smete pozabiti, da ste ljubljeni otrok matere Zemlje. Želim vam mnogo učenosti!
Oven
(21.03.-20.04.)
Začetek leta bo zelo obetaven na službenem področju. Uspeli boste v neki pionirski dejavnosti. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot vezanim. Modrosti se bodo stopnjevale in na pomlad boste zelo pridni, delavni in marljivi. Na poletje boste poskakovali po razpotjih življenja. Počasi se daleč pride, naj bo vaša zavest. Jesenski dnevi bodo ugodni za športne aktivnosti. Notranji nemir sprejmite sebi v prid.
Bik
(21.04.-20.05.)
Pred vami je leto, v katerem boste zelo šarmantni in prikupni. Začetek bo pester in pravijo, da se dobro z dobrim vrača. Okrepila se bodo duhovna znanja in zakonitosti. Ugodno bo, zato se posvetite glasbi. Pomladna simfonija bo tista, ki bo prinašala nove izzive in poglede v ljubezni. Poletje bo razpeto med morjem in gorami, veliko bo prijetnosti. Na jesen boste delavni in pridni. Notranje občutke si velja zapisovati.
Dvojčka
(21.05.-20.06.)
Kmalu po novem letu vas čaka pomembna prelomnica. Blesteli boste in vzeli stvari v svoje roke. Močno bo izstopala ljubezen, cedila se bosta med in mleko. Pomlad bo priložnost, da kujete načrte prihodnosti in se odgovorno lotite novosti. Ko bo sonce visoko nad oblaki in bo v deželo prišlo poletje, bo to čas harmonije in prijetnih trenutkov v dvoje. Na jesen boste znali reči bobu bob in vzeti vajeti v svoje roke.
Rak
(21.06.-22.07.)
Ko boste na steno obesili nov koledar, je čas, da staremu letu pomahate v slovo. Pred vami je trezno leto, spremembe boste sprejemali z odprtimi rokami. Spoznali se boste z ljudmi, od katerih se boste veliko učili. Spomladi, ko v deželo pridejo lastovke, se vam bo izpolnila srčna želja. V pozitivnem smislu izstopa mesec april. Poleti bo sonce grelo vašo dušo in tako boste našli romantiko. Tudi na jesen boste spoznali, da je življenje v dvoje harmonično.
Lev
(23.07.-22.08.)
Pregovor pravi, da je potrebno kovati železo, dokler je vroče. Življenje vas bo naučilo, da pomembne stvari preberete med vrsticami. Ugodnosti vas čakajo na začetku leta, kjer se bodo uspehi lesketali. Na pomlad boste vse stvari sprejemali z veliko žlico in ojačala se bo samozavest. Ko bo v deželo prišlo poletje, je nakazano, da julijski predstavniki blestijo junija in avgustovski julija. Jesen bo čas za spoznavanje ezoteričnih zakonitosti.
Devica (23.08.
22.09.)
V prvih dneh, tednih in tudi mesecih boste spoznali mnogo novih razsežnosti življenja. Po majhnih korakih boste šli naprej in tako dosegli svoje sanje. Pomladno hrepenenje bo tisti mali čudež, ki vam bo dal krila in pomembno učno lekcijo. Poletje bo čas, ko se boste odpravili po poteh tete Pehte. Lepo se boste imeli tudi tisti, ki greste v tujino. Na jesen bo več priložnosti v pogledu dokazovanja in v ljubezni bodo zvezde na vaši strani.
Tehtnica (23.09.-23.10.)
Živeti boste morali svojo resnico in pred tem je nujno, da vzamete vajeti v svoje roke. Odločitev za to je zorela v vas dolgo časa. Na začetku leta se vam obeta prelomnica doma in prav možno je, da se vam v tem letu pridruži nov član. Ko bo sonce toplo sijalo in bo prišla pomlad, se bodo stvari odvijale s svetlobno hitrostjo. Poletje bo zaznamovano po modrosti, da se dobro z dobrim vrača. Jeseni boste cveteli v ljubezni - kar potrudite se.
Škorpijon (24.10-22.11.)
Odpravili se boste naprej po svoji poti in jeklena volja bo tisto, kar vam bo vodilo. Resnica se od nekdaj skriva na sredini in v tem letu morate to ozavestiti do potankosti. Svojim ciljem sledite vdano. V pomladnih mesecih bodo v ospredju novi začetki in odlične priložnosti. Aprila popazite na svoje zdravje. V tem letu se varujte trme. Poleti boste imeli polne roke dela in delavnih obveznosti. Pomembno je, da si vzamete čas zase. Jeseni bodite kreativni!
Tadej Šink, horarni astrolog
Zvezdni pozdrav
Astrolog Tadej Šink dela osebne	stno (natalno) karto in poda
in pisne analize, odgovori vam	energetske smernice prihodno-
lahko na konkretno vprašanje,	sti, kaj vam obetajo planetne
ustno ali pisno interpretira roj-	energije za eno leto naprej. Lah-
ko mu pišite na naslov: Tadej Šink, Grenc 24, 4220 Ško-fja Loka ali ga pokličete tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966

•JI
Martina Škofic
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
%e i Um
in&te&tanaua tela
2009!
G>f(odrto utt//o
&UIWIC/1
-	Miiji1 žrii-kifi nI i hij I ;»■ mrri
-	I H i| MM tili L
-	i/ihLl:ihji jiuiliinnil-kili.
I irw i? 11! h in vrfeniih ohk k
-	škjmjt' plenil ih
in ^'{liiliškili LusUimm
KilrnU-n lk-r[;;ml s. p.
Dvortikevi ulkj 2A, Vir pfi ]\nn!;il;ih
Tel.; 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
Strelec
(23.11.-21.12.)
Raven samozavesti bo na zavidljivi ravni. Že na začetku leta boste projekte speljali tako, da boste po malem celo leto uživali. Pri tem bo pomembno, da ne prehitevate dogodkov. V pomladnih mesecih se bodo kocke usode obrnile tako, da bo prišel čas izzivov na delovnem mestu. Poletje bo čas adrenalina in nabiranja novih moči. Blizu vam bo tudi ljubezen. Ko pride v deželo jesen, boste odkrili tančico skrivnosti in uspeli v dobrodelnem delu.
Kozorog
(22.12.-20.01.)
Začetek leta bo optimističen in uspehi se bodo vrstili. Blesteli boste tudi v zvezi z denarjem. Spoznali boste, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Na pomlad gresta z roko v roki romantika in ljubezen. Zavedli se boste, kaj morate še spremeniti do lastne sreče. Ko se bo zapisalo poletje, boste zelo delavni in imeli polne roke obveznosti. Izstopal bo mesec avgust. Jesenski čas bo namenjen temu, da se poglobite v skriti svet znanja.
Vodnar
(21.01.-18.02.)
Pravijo, da se po jutru dan pozna in iz položaja planetov je moč sklepati, da se vam obeta briljantno leto. V prvih mesecih boste morali pošteno zavihati rokave in ločevati zrno od plev. Prejeli boste osebno pohvalo. Spomladi vas bo spremljala harmonična in dinamična energija. Blesteli boste v komunikaciji. Na poletje vas čaka ogromno aktivnosti doma. Avgusta boste uživali na morju. Jesenski meseci bodo priložnost za cvetenje v finančnem smislu.
Ribi
(19.02.-20.03.)
V ljubezni se vam bodo odprle nove poti in paleta ugodnih priložnosti. Odločili se boste in naredili osebno spremembo. Ljudje, ki prihajajo v vaše življenje, vam bodo učitelji. V pomladnih mesecih boste veseli in preživeli boste prijetne trenutke. Na delovnem mestu boste morali vzeti vajeti v svoje roke. Poleti boste doživeli velike uspehe in slavo. Ko se bodo pobarvali listi in bo prišla jesen, bo čas ljubezni in notranje radosti.
Prva številka v letu 2009 bo izšla 23. januarja, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 15. januar, do 12. ure.
dom POHIŠTVO
femv UBril-pahnEvA.*!
JWi/d/r ftfi^fcm^Hftjj ftt.Hrr**** Hg/'O
PQM&TVO PRIZNAM H SLötöztJSKIH PflOIZVAJALCEV L I ubij .111 Kk a Domžale, tel.. D SOS 144 CA 041/41« £ .o: pan. - pot od S.OO do 19.00. sab. ad fl.DO
KTOVINSMlROgUgjl
fRORUgTLNMOBRO^
T-- fy _IEL
535 ™ .1™
stran
27
V skladu s 13. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/00, 6/01, 15/02 in 14/04) Občina Domžale objavlja
JAVNI RAZPIS
za oddajo tržnega prostora in stojnic v letu 2009
i.
Predmet razpisa je oddaja v zakup tržnega prostora ter odprtih in zaprtih stojnic, na parc. št. 3957, 3958 in 3959 k.o. Domžale, ob poslovno stanovanjskem objektu na Ljubljanski 73, v Domžalah.
Tržni prostor in stojnice se dajejo v zakup praviloma za prodajo:
a)	vseh vrst kmetijskih pridelkov in sadja;
b)	živil, za katera so izpolnjeni zdravstvenotehnični in higien ski pogoji za prodajo zunaj prodajaln;
c)	suho robo;
d)	izdelkov domače in umetne obrti;
e)	cvetja, gozdnih sadežev;
f)	raznih sadik;
g)	promocijo Občine Domžale (društva, šole ...);
h)	sveč;
i)	galanterije in pletenin lastne proizvodnje;
j) drugih izdelkov kulturnega, vzgojnega, etnološkega ali estetskega pomena, če zakupna mesta niso zasedena za prodajo artiklov od a.) do i.).
II.
Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje, razen v primeru, da gre za prodajo ekoloških živil ali prodajo izdelkov navedenih pod točko j. Iz I. točke tega javnega razpisa ni potrebno, da ima trgovec lastno proizvodnjo.
Zakupniki so lahko tudi kmetovalci ali drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na premičnih stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi.
III.
Zakupnik lahko najame istočasno več kot eno stojnico le v primeru, da bosta prodaja in najem stojnic trajala najmanj 4 dni tedensko. Skladiščenje lastnih prodajnih proizvodov in opreme najemnika je v zaprtih stojnicah dovoljeno le v primeru, da dejanska prodaja in najem stojnice traja najmanj 3 dni tedensko.
Cena za zakupno površino (prostor) odprte stojnice znaša 3,90 € na dan, za zakupno površino (prostor) zaprte stojnice pa znaša 5,60 € na dan. Prosilec mora poravnati zakupnino pred pričetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba.
OBJAVE
IV.
Prodaja na zakupljenih stojnicah bo možna šestkrat na teden, in sicer:
vsak delovni dan, od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 17. ure.
V času predprazničnih nakupov v mesecu decembru bo možno podaljšanje časa prodaje na zakupljenih stojnicah do 20. ure oziroma uskladitev z odpiralnim časom ostalih prodajaln v mestu Domžalah.
Izredna prodaja se odvija na določene dneve pred prazniki, in sicer:
-	8. marec (prodaja cvetja ...), največ teden dni pred praznikom;
-	25. marec - materinski dan (prodaja cvetja), največ teden dni pred praznikom;
-	velika noč (prodaja oljčnih vejic, butaric), največ teden dni pred praznikom;
-	1. november (prodaja cvetja in sveč), teden dni pred praznikom;
-	december: novoletni prazniki - božič, novo leto (prodaja novoletnih okraskov, smrečic), od 5. decembra do 31. decembra.
V.
Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www. domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
Obrazcu - vlogi morajo biti priložena naslednja dokazila in dokumentacija:
-	kmetovalci, ki nimajo stalnega bivališča v Občini Domžale: veljavno potrdilo o lastni proizvodnji;
-	trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje: dokazilo, da je predmet prodaje iz lastne proizvodnje (priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu v sodni register); ostali trgovci: dokazilo o vpisu v sodni register;
-	drugi posamezniki: dokazilo, da je predmet prodaje iz lastne proizvodnje (npr. potrdilo o priglasitvi opravljanja osebnega dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno).
Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana pestrost ponudbe. V primeru, da bo prijavljenih več interesentov, kot je zakupnih mest, bodo imeli prednost tisti, ki ponujajo kmetijske pridelke lastne proizvodnje.
Ponudniki bodo pismeno obveščeni o izboru.
VI.
Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4 ali pa pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa vseh stojnic.
Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. 01 721-42-51.
OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR
Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z Odlokom o priznanjih občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 23/95) objavlja
RAZPIS
za posredovanje predlogov za podelitev priznanj občine Domžale v letu 2009.
Na podlagi citiranega odloka v Občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja:
NAZIV ČASTNEGA OBČANA
Naziv častnega občana se podeli osebam, ki so s posebnim delovanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjanja prispevale k napredku Občine Domžale in širše družbene skupnosti.
PLAKETE OBČINE DOMŽALE
Plaketa Občine Domžale se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Plakete Občine Domžale so: zlata, srebrna in bronasta.
NAGRADE OBČINE DOMŽALE
Nagrada Občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine Domžale, življenja v njej, njeni podobi in ugledu v domovini in v svetu.
Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno 31. januarja 2009 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE, Ljubljanska 69, 1230 DOMŽALE.
Ustrezne obrazce lahko dobite na spletnem naslovu www.domzale. si ali v tajništvu občinskega sveta, soba št. 35/I., katerih uporaba pa ni obvezna.
Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke:
•	točen naslov predlagatelja;
•	ime, priimek, roj stne podatke, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje;
•	vrsto priznanja;
•	podrobnejšo obrazložitev predloga.
Predlogov, ki bodo prispeli po roku, se pri pripravi predloga za podelitev ne bo upoštevalo.
PREDSEDNICA ODBORA Saša KOS
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list 33/07 in 70/08) Občina Domžale objavlja
Javno naznanilo,
s katerim obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje Občine Domžale, dopolnitev 2008 - v prvi obravnavi.
Pričetek javne razgrnitve bo sedem dni po objavi sklepa občinskega sveta o posredovanju gradiva v javno razgrnitev v Uradnem vestniku.
Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Gradivo bo razgrnjeno na Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale.
Javna obravnava bo potekala v veliki dvorani Domžalskega doma, Ljubljanska 58, v sredo, 21. 1. 2009, ob 16. uri, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave.
Spremembe namenske rabe se nanašajo na naslednje zemljiške parcele po sklopih:
-	k. o. Dragomelj: 112/1, 111/1, 119, 121, 109/3, 136/8, 452, 122/3, 451/2, 122/2;
-	k. o. Domžale: 432;
-	k. o. Homec: 393/3;
-	k. o. Rova 96/1 in 97/1 del;
-	k. o. Študa: 176/11, 178/2, 177/4, 176/9, 175/4, 170/11, 169/6;
-	k. o. Dob: 1410 - del, 1409 - del;
-	k. o. Ihan: 191/1, 192/1;
-	k. o. Domžale: 2326/1, 5713 in 2321/3;
-	k. o. Radomlje: 807, 801, 800, 799, 798 (vse delno);
-	k. o. Domžale: 68/1 del;
-	k. o. Domžale: 5310/1, 5311/1, 5312/4, 5312/1, 5309, 5306/1, 5305.
V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe na dopolnjeni osnutek vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve, ali jih posredovati pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Ljubljanska 69, 1230 Domžale.
Gradivo bo razgrnjeno v tistih krajevnih skupnostih, v katerih se nahajajo posegi, ki so predmet predloga planskih sprememb.
Občina Domžale bo proučila pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzela stališče, ki bo objavljeno na spletni strani Občine Domžale: www.domzale.si.
Številka: 359-23/08 Domžale, 10. 12. 2008
Občina Domžale Oddelek za urejanje prostora
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1360 VRHNIKA Tržaška cesta 33
E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
Support skupine - skupine za samopomoč v Domžalah
1 • 1 •	V	A	•	• i V	•
za ljudi s čustvenimi težavami
Obveščamo vas, da namerava DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizirati nadstandardno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč. Trenutno smo v fazi zbiranja kandidatov. Udeležba je brezplačana, število prisotnih na posamezni terapiji je omejeno na 20 udeležencev.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin
OBJAVE
Zahvala za pomoč, ko zagori
Poročilo CPV za mesec november
Zagorica pri Rovah, 2. 11. 2008
-	Ob 18.52 je prišlo iz neznanega vzroka do požara na gospodarskem poslopju. Prva je ogenj in dim opazila lastnica, ki je začela na pomoč klicati sosede, nekdo pa je preko telefona obvestil 112. Sosedje so takoj pričeli iz objekta reševati imovino, vaška trojka pa je iz dveh hidrantov napeljala cevovode in pričela z gašenjem ognja na objektu. Glede na težo prijave so gasilci iz CPV takoj aktivirali še ostala sosednja gasilska društva. Pred prihodom gasilcev je bilo v ognju že celo ostrešje. Gašenje je najprej potekalo z obkrožanjem objekta z napadalnimi skupinami in preko avtolestve. Požar je bil glede na stopnjo razvoja in površino v kratkem času pogašen. V nadaljevanju so gasilci pričeli z odstranjevanjem sena, slame in drugih gorljivih snovi, pri omenjenem delu je veliko pomoč odigral delovni stroj (bager), sosedje pa so ves material odvažali na oddaljeni varen kraj. Proti jutru so gasilske enote pričele zapuščati kraj dogodka, na kraju sta ostali le domači gasilski enoti iz Rov in Radomelj. Z uničujočimi ognjeni zublji se je borilo preko sto gasilcev iz devetih gasilskih enot, ki so se pripeljali s šestnajstimi gasilskimi vozili.
Predor Trojane, 7. 11. 2008 - Ob 18.26 je voznik tovornega vozila med vožnjo vonjal smrad po plastiki in slišal prasketanje, prišlo je do kratkega stika na elektroinsta-laciji vozila. Omenjeno vozilo je skušal ustaviti v odstavni niši, ki pa je bila zasedena, zato je del vozila ostal na voznem pasu. Za njim se je ustvarila daljša kolona in prišlo je do trka treh osebnih vozil. Gasilci so vozilom odklopili akumulatorje in jih ročno prestavili na odstavni pas.
AC Ljubljana-Celje 10. 11. 2008
-	Ob 10.21 je zagorelo pod pokrovom motorja tovornega vozila na počivališču Lukovica. Ker je bil požar pravočasno opažen in takoj pravilno javljen, so poklicni gasilci s pravilnim pristopom za gašenje ognja v predelu motorja uporabili samo dva ročna gasilna aparata na prah.
Kokošnje, 10. 11. 2008 - Ob 12.50 so domžalski reševalci zaprosili gasilce iz CPV za pomoč pri prenosu obolele osebe iz gozda.
AC viadukt Petelinjek, 17. 11. 2008 - Ob 14.10 je prišlo do trka med kombiniranim vozilom Renault Trafic in tovornim vozilom za prevoz naftnih derivatov. Po prihodu na kraj so vzpostavili protipožarno zaščito in varovanje, v obeh vozilih odklopili akumulatorje, odstranili razlite naftne derivate, ki so iztekali iz poškodovanih motorjev in nevtralizirali cestišča.
AC Jasovnik, 27. 11. 2008 - Ob 4.32 je prišlo do trčenja osebnega vozila zaradi neznanega vzroka v obcestno varovalno ogrado pred predorom Jasovnik. Gasilci so opravili ista dela kot so omenjena
v predhodni intervenciji pred desetimi dnevi.
Količevo, 18. 11. 2008 - Ob 5.13 so domžalski reševalci zaprosili gasilce iz CPV za pomoč onemogli osebi, ki je padla v stanovanj ski hiši, pa si sama ni mogla pomagati v težavi. Reševalci so bili tisti trenutek na nujni vožnji proti Ljubljani, zato so gasilci odhiteli na kraj, onemogli osebi nudili pomoč in o dogodku obvestili hčerko.
Domžale, 28. 11. 2008 - Ob 02.06 je iz neznanega vzroka zagorelo v kletnem stanovanju. Ogenj se je razširil po nekaj kosih pohištva in televizijskem sprejemniku. Požar ni bil razvit, zato so gasilci ogenj pogasili z majhno količino vode iz gasilskega vozila.
AC Petelinjek, 28. 11. 2008 - Ob 19.18 je prišlo do verižnega trčenja na viaduktu Petelinjek iz smeri Celja proti Ljubljani. V trčenju so bila udeležena tri osebna vozila in dve kombinirani vozili, najbolj so bila poškodovana osebna vozila, ki niso mogla sama nadaljevati poti. Po podatkih policije in reševalcev ni bil nihče od voznikov ali potnikov poškodovan. Gasilci iz avtocestne baze Vransko, Celja in Domžal so odklopili akumulatorje, vzpostavili proti požarno in naletno zaščito, nato pa ročno premaknili vozila na odstavni pas.
Kokošnje, 29. 11. 2008 - Ob 03.48 je iz neznanega vzroka zagorela lesena drvarnica 5 x 7 m v neposredni bližini stanovanjske hiše.
V	notranjosti drvarnice je imel lastnik shranjene vrtne kosilnice, motokultivator, motorno žago, ele-ktro cirkular, kotel za žganjekuho, veliko raznega drobnega orodja, za celo kurilno sezono drvv in butar. Zaradi snežne odeje je bil otežen dostop težkim gasilskim vozilom, zato jim je priskočil na pomoč domačin s traktorjem. Leseni objekt z omenjenimi stroji in orodjem je bil zaradi ognja popolnoma uničen. Delno je poškodovana tudi stanovanjska hiša, saj so se zaradi temperature talili stiropor fasada, plastična vhodna vrata in okno.
Šetožbolt, 30. 11. 08 - Ob 20.30 so enoto CPV domžalski reševalci obvestili o prometni nesreči. Gasilci so takoj izvozili na kraj dogodka, kjer so bili že reševalci. V sodelovanju reševalcev in gasilcev so poškodovani voznici nadeli imobilizacij ske blazine, jo iznesli iz vozila v reševalno vozilo, ki je voznico in sopotnika odpeljalo v bolniško oskrbo. Gasilci so odklopili akumulator in z absorbentom posuli cestišče, da so preprečili nadaljni raznos naftnih derivatov po cestišču, ki so iztekali iz uničenega BMW. Do prometne nesreče je prišlo zaradi delno poledenelega cestišča, vozilo je v blagem desnem zavoju odneslo na levo obcestno nabrežino v nekaj dreves, se prevrnilo na streho in nazaj na cestišče, kjer je pristalo na kolesih.
V	omenjenem mesecu so poklicni gasilci dvakrat odpirali vhodna vrata stanovanj, enkrat odpiranje vrat osebnega vozila zaradi izgubljenih ključev, enkrat čistili cestišče po prometni nesreči in enkrat posredovali pri manj zahtevni prometni nesreči v predoru Ločica.
Viktor Svetlin (CPV)
Bil je lep petkov večer, 28. novembra 2008. Jutri je sobota, zunaj je začelo snežiti - idila. Doma bomo, lahko bomo, preden gremo v ponedeljek v službo, očistili ceste in dvorišča. Počasi utoneš v spanec, saj pričakuješ, da te čaka lepo jutro. Potem pa sredi noči ...
Ob 3.30 me zbudi neko čudno pokanje, kot da sosedovi mulci mečejo petarde, malo neobičajen čas, pa vendar si mislim, mladina pač. Ko se mi zazdi, da je pokanje vendarle drugačno in prepogosto pogledam skozi okno, ki je na drugi strani moje hiše in skozi katero vidim domačo hišo (v kateri živita mama in brat) in je od moje oddaljena 15 metrov - groza!
Gori naša drvarnica, ki je v neposredni bližini domače hiše, v Kokošnjah 12. Predstavljajte si, da ste dober meter od hiše zakurili kres brez nadzora. Kaj naj storim? 112 - prva misel. Pokličem. »Gasilci so že na poti,« mi odgovorijo iz CPV. Zunaj se že zbirajo sosedje, ki so pripravljeni kakorkoli pomagati. Vendar
Kako kruta in neusmiljena je lahko moč ognjenih zubljev, smo 2. novembra spoznali v družini Koderman iz Zagorice pri Rovah. V večernih urah je ogenj zajel naše gospodarsko poslopje. Le hitri odzivnosti vaščanov, gasilcev CPV Domžale, PGD Rova in ostalih prostovoljnih gasilskih društev gre zasluga, da gospodarsko poslo-
brez gasilcev lahko le brezmoč-no čakamo in trepetamo, da ne zagori še hiša. Z rokami mečemo zapadli sneg proti stanovanjskemu poslopju, z upanjem, naj ta ne zagori.
Po minutah, ki se zdijo neskončne, zagledam intervencijske luči gasilskega avtomobila. Rešitev, končno, si mislim, vse bo še dobro. Vendar spet problem, poslopje ki gori, je na hribu, ceste, na katerih je 15 cm snega, niso splužene, kako priti do poslopja, ki je v plamenih!?? Pojavi se sosed z močnim traktorjem in z vleko pomaga gasilcem PGD Studenec, da z gasilskim vozilom, polnim vode, pridejo v bližino poslopja, ki gori. Rešitev. Ti fantje bodo ukrotili požar in preprečili, da pogori še moja rojstna hiša. Res jim je uspelo preprečiti to, česar smo se vsi najbolj bali.
Veliko je gasilcev (PGD Dob, CPV, PGD Studenec) in sosedov, ki so nam v težkih trenutkih skušali pomagati, pa naj bo to moralno, fizično ali materialno in vsem in vsakemu posebej se zahvaljujem.
pje ni zgorelo v celoti. Radi bi se vam iskreno zahvalili za vašo pomoč.
Prav tako bi se radi zahvalili vsem sosedom, krajanom, sorodnikom, Leonu Jazbecu z ekipo, Strojnemu krožku Domžale, Go-vedorejskemu društvu Domžale, Veterinarskemu zavodu Domžale, podjetju DOREMA d.o.o. ter
V	tej zahvali ne bi rada kogarkoli pozabila omeniti, zato naj tisti, ki so nam kakorkoli pomagali, to zahvalo jemljejo, kot da je namenjena njim osebno. Tisti, ki to so, že vedo.
Ne morem pa mimo tega, da se posameznikom še prav posebej zahvalim za nesebično pomoč.
V	prvi vrsti je to sosed Robert Resnik, ki je gasilcem (ki so bili zaradi vremenskih razmer skoraj nemočni, saj so cevi od hidran-ta sredi vasi segle le dobrih sto metrov do kraja požara) sploh omogočil, da so prišli do kraja požara in potem pokazali svojo solidarnost in požrtvovalnost. Požrtvovalna pomoč gasilcev PGD Studenec, že omenjenega Roberta Resnika in Francija Peterka ml., ki so do zgodnjega dopoldneva naslednjega dne odstranjevali in čistili posledice pogorišča, je neprecenljiva in mi bo za vedno ostala v srcu in lepem spominu.
Dragi občani in občanke, v tem času, ko berete ta članek, se na vaših vratih oglašajo gasilci s svojimi koledarji. Večina verjetno reče, da koledarja ne rabi in priznajte si - prispevate nekaj evrov (nekateri pa jim niti ne odprete vrat) samo zato, ker se tako spodobi, ne da bi pomislili, v kakšnih razmerah in s kolikšnimi sredstvi gasilci sploh delujejo, ob dejstvu, da
delavcem podjetja DOREMA, Esalu Anhovo d.o.o., Wienerber-ger Opekarni Ormož d.d., SAMU d.o.o., RAIFFEISNU d.o.o., Agroprometu d.o.o., Forbiz d.o.o. in donatorjem lesa in krme. Krajanom KS Rova se zahvaljujemo za denarne prispevke, s katerimi ste nam omogočili, da je nastala škoda v veliki meri sanirana. Članom upravnih odborov KS
stran 28
so ta društva deležna le nekaj drobtinic iz državnih in občinskih institucij in da njihovi člani brez kakršnegakoli povračila in plačila pridejo na pomoč, pa naj bo to podnevi ali sredi noči, kot je to bilo v našem primeru. Zato ob tej priložnosti trkam na vašo vest in vas pozivam k velikodušnosti, saj nikdar ne veste, kdaj se boste prav vi znašli v podobni ali, Bog ne daj, še hujši situaciji, kot je opisana zgoraj. Še enkrat najlepša hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali. Srečno v novem letu in še gasilski pozdrav: na pomoč!
Fani Cerar
Zahvaljujem se dobrosrčni gospe, ki je 7. decembra letos našla mojo zdravstveno izkaznico, ki je nesrečno padla iz
pisemske ovojnice. Še enkrat se ji iskreno zahvaljujem in ji želim
vesele praznike ter srečno novo leto 2009.
Ivi Bohorč
Rova, PGD Rova in TKD Rova še posebej hvala za organizacijo pobiranja prostovoljnih prispevkov in ostale pomoči.
Radi bi se zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli priskočili na pomoč ter s tem pokazali solidarnost, pripravljenost pomagati sočloveku, sokrajanu, sosedu in prijatelju v stiski.
Kodermanovi iz Zagorice pri Rovah
Naj bo spokojen spanec tvoj, v srcih nosili vedno te bomo s seboj.
Zahvala
V 70. letu starosti nas je po boju z zahrbtno boleznijo zapustila naša draga žena, mami, stara mama in prababica
Ivanka Jeretina
iz Radomelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom, znancem in vsem, ki ste se ji v tako velikem številu poklonili na zadnji poti. Hvala za vse podarjeno cvetje, sveče, svete maše, ustna in pisna sožalja. Hvala Pogrebni službi Vrbančič, cvetličarni Erika in gospodu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem in trobentaču za odpete žalostinke. Zahvala tudi kolektivom Količevo Karton, Zagrad in Avto Cerar.
V globoki žalosti in bolečini: mož Jože, otroci Jože, Helena in Igor z družinami
Največja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, temveč da se vsakokrat, ko pademo, ponovno poberemo. (sin Matic)
ZA H VALA
Tri dni po dopolnjenem 50. letu je svojo življenjsko pot mnogo prezgodaj sklenil naš dragi mož in oči
Miran Rober
z Rodice
Ob tej boleči izgubi nam je bilo vaše sočustvovanje v veliko tolažbo, zato vsem iskrena hvala za cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja ter vso pomoč v dneh slovesa.
Vsi njegovi
V SPOMIN
O
V mesecu decembru mineva žalostno leto, septembra pa je minilo dve leti, odkar sta nas zapustila naša ljuba starša
Marija in Milan Pevec
z Vira
V bolečini tihi leti sta minili, odkar te ljuba MAMA, OČE črna zemlja je pokrila, še vedno Vajine želimo si bližine, z ljubeznijo prihajamo na mirni kraj tišine, na Vaju, ljuba starša, obujamo spomine.
Na ljubezen, ki pri Vaju smo v obilju jo dobili, in v naših srcih vedno bomo mi nosili.
ZELO VAJU POGREŠAMO. Vsi domači
Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate svečke.
Žalostni sporočamo, da je v 82. letu mirno zaspala naša draga
Pavla Koželj
rojena Kobilica
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v sredo, 10. decembra 2008, na pokopališču v Mengšu.
Njeni
fV
MsM
Tiho tiho, skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal je lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustil
dragi oče, dedek, brat, stric in svak
Breznik Anton
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Iskrena hvala tudi domžalskem in črnuškemu gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Vrbančič ter pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču.
Vsi imenovani in neimenovani še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
V stiski spoznaš pravega prijatelja
stran
29
OBJAVE
Umrejo tisti, ki jih pozabimo ...
Deset let vas že pogrešamo, spoštovani Stane Stražar
Med najpomembnejše može novejše zgodovine naše občine zanesljivo uvrščamo spoštovanega Staneta Stažarja, kronista, kulturnega in društvenega delavca, organizatorja ter urednika našega časopisa in še kaj bi lahko napisala, od katerega smo se poslovili konec leta 1998. Letos torej mineva že deset let od njegove prezgodnje smrti.
Bil je človek, ki je najbolj poznal zgodovino krajev in društev z našega območja. Na to kažejo številne kronike, med katerimi je bila po brošuri 80 let gasilstva v Domžalah, kot prva izdana Kronika Doba, nato Svet pod Taborom, sledile so ji Moravška dolina, Črni graben, Ob Bregovih Bistrice, Men-
geš in Trzin skozi čas, Župnija Dob skozi stoletja, k zgodovini gasilstva se je vrnil s knjigo Na pomoč, k zgodovini naše občine z Oj ta Slamnik, prezgodnja smrt pa mu je preprečila, da bi končal kroniko našega mesta in njegove okolice Domžale, mesto pod Goričico. Poznamo tudi njegovo knjigo Poslednji let, radi smo brali Ljudje ob Rači, nismo pa pozabili na dramo Bratova kri. Vse življenje je bil predan tudi kulturi. Najprej kot režiser in začetnik gledališča pod kozolcem, kasneje neumorni organizator prireditev Adam Ravbar, po katerih Društvo za raziskovanje jam Simon Ro-bič, ki ga je vodil, poznajo tudi izven meja naše domovine. Na njegovo pobudo je bil zgrajen in povečan Jamarski dom Gorjuša,
Za vse hvala ti
V SPOMIN
26. decembra bo minilo petnajst let, odkar te ni več med nami
Marija Nemec
Francetova Mici iz Dragomlja
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate. HVALA Sin z družino
s pridnimi jamarji je poskrbel za Železno in druge jame, zbiral arhivsko gradivo, bil organizator muzejskih zbirk, po njegovi zaslugi smo dobili spomenik vsem žrtvam druge svetovne vojne in revolucije na območju dobske župnije, spominjamo se ga kot predanega dolgoletnega sodelavca in urednika našega časopisa.
»Če ne bi bilo Staneta Stražarja, sodobnega Valvazorja, polihistorja, poznavalca vseh področij novejše zgodovine, ta knjiga ne bi nikdar nastala,« je ob izdaji kronike Mengša in Trzina, zapisal pisatelj Ivan Sivec. Podobno bi lahko zapisali za vsa dela, ki ostajajo med nami, živa, kot v času nastajanja, neobhodno potrebna mla-
di generaciji, ko se seznanja z našo zgodovino.
Za svoje predano požrtvovalno delo je prejel najvišje občinsko priznanje - zlato plaketo, predvsem pa je prejemal hvaležnost za opravljeno delo, ki še danes kaže na njegovo vsestransko delo, ki ne bo nikoli pozabljeno. Hvala za opravljeno delo, hvala pa tudi za prijetne trenutke, za prijateljstvo in sodelovanje.
Deset let vas že pogrešamo in še vas bomo. Spomine na vas pa prinašajo orumenele strani številnih kronik, že malce pozabljeni mnogi prispevki o življenju in delu občine, predvsem pa ljudi, ki jih ne bi smeli pozabiti. Vas ne bomo. Spomnili se vas bomo, ko bomo v roke vzeli katero od kronik ali drugih knjig, obračali liste Občinskega poročevalca in Slamnika, obiskovali jame, jamarski dom s številnimi zbirkami, tudi Poletno gledališče Studenec in drugo, kjer so sledovi vašega dela. Še enkrat hvala za vse, spoštovani gospod Stane Stražar!
Vera Vojska
Minilo let je petnajst, odkar te črna zemlja krije, vedi pa otrok naš zlati, da kruta smrt nas ni ločila, saj ljubezen v naših srcih za vekomaj nas je združila.
Na božični dan mineva petnajst let, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat
Tine Logar
Hvala vsem, ki se spomnite na našega Tinčka, mu prižgete svečko in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi
%ws Ka
MM
V	naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V	SPOMIN
25. decembra mineva šesto leto, odkar se je od nas poslovil naš dragi
Avguštin Cotman
z Rodice pri Domžalah
Hvala vsem, ki se ga spominjate, kdaj postojite na njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
Telo tvoje črna zemlja skriva, rože ti na grobu solza zdaj zaliva.
V SPOMIN
Štefki Hribar
iz Goričice pri Ihanu
Minilo je leto žalosti in bolečine, odkar si odšla od nas. Imeli te bomo v najlepšem spominu še naprej.
Vsem, ki se ustavite na njenem grobu in ji prižgete lučko, pa iskrena hvala.
Vsi njeni
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Lovro Osolnik
iz Preloga, Breznikova 20
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam podarili cvetje, sveče, darove in darovali svete maše. Iskrena hvala za ustna in pisna sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zelo te pogrešamo.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Boli kot takrat, ko se je ustavilo tvoje srce. Z mislijo nate se zbudim, z mislijo nate zaspim. In vsak dan si želim, da bi bil spet z nami, da bi bil nov začetek, brez strašnega konca ...
23. decembra 2008 mineva žalostno leto dni, odkar je odšel od nas ljubi sin in brat
Kristijan Miklavčič - Jano
(18. 8. 1977 - 23. 12. 2007) iz Trzina
Močno ga pogrešamo in se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
ZAHVALA
V oseminosemdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, ded in praded
Ivan
Kosirnik - Harko
borec NOB in odposlanec Kočevskega zbora
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi DU Vir, ZB NOB Vir in številnim praporščakom.
Zelo te pogrešamo. Vsi njegovi

Tako tiho, skromno si trpela, takšno tudi si življenje imela. Zdaj rešena si vseh bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete
Frančiške Bogataj,
roj. Cerar
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku iz Jarš za lepo opravljen obred.
Pogrešamo te! Vsi njeni
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka, tasta, brata in strica v	v
Štefana Škafarja st
Tolstojeva 13, Vir
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem,
vaščanom in znancem, ki ste ga obiskovali, ga tolažili in mu vlivali pogum v času bolezni. Hvala za izrečena sožalja in nudeno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste z nami delili bolečino v trenutkih slovesa, darovali sveče, cvetje, darove za cerkev in svete maše.
Zahvaljujemo se g. župniku Jožetu Tomšiču za lepo opravljen cerkveni obred, za ganljive besede ob slovesu, govornikoma g. Kontečniku in g. Hergodu.
Zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič, pevcem za lepo zapete pesmi v cerkvi in ob grobu ter trobentaču za zaigrano tišino, ki so dragega ata pospremile na pot večnosti.
Posebno zahvalo izrekamo Onkološkemu inštitutu, ZD Lendava, Spl. bolnišnica Murska Sobota, Pljučnemu oddelku, dr. Simoni Slaček in dr. Jasmini Dimitrijevič, medicinskemu osebju za zdravljenje, skrb, nego in vsestransko pomoč.
Dragi ata, zelo te bomo pogrešali, a tvoji darovi bodo ostali nepozabni!
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Od nas se je poslovil dragi mož, preljubi oče, tast, stari oče in stric
Ibrahim Hozdic
iz Depale vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, in vsem, ki ste podarili cvetje, vence in sveče.
Zahvaljujemo se podjetjema Agroemona in Mercator. Hvala tudi dr. Mariji Vode, patronažni službi, urgentni službi Domžale za hitro pomoč, Pogrebni službi Vrbančič in župniku Janezu Šimencu za poslovilni govor.
Vsi njegovi
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V dvainšestdesetem letu starosti nas je po hudi in dolgi bolezni zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric
Anton Rokavec
iz Domžal, Kamniška 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, kolektivu Mlinostroj za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Mušiču in sestri Ireni za požrtvovalno pomoč v času njegove bolezni. Hvala gospodu župniku Pavlu Krtu in Vladu Pečniku za poslovilni obred in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Zahvaljujemo se tudi cvetličarni Vesel za prečudovite cvetlične aranžmaje.
Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi
OBJAVE
stran
30
1. IZVEDBENI OBLIKOVALEC
- grafično oblikovanje, prelomi in priprava tiskovin (oglasi, katalogi, časopisi, revije, CGP,...)
Od kandidatov pričakujemo poznavanje programov: InDesign, Photoshop, Corel Draw, Illustrator, Flash... in vsaj 2-letne izkušnje na področju oblikovanja oz. preloma tiskovin. Zaželene so tudi izkušnje na področju copy-writerstva. Delo poteka v studiu v Kamniku.
2. VODJA MARKETINŠKIH IN KOMUNIKACIJSKIH STRATEGIJ
- vizualno, verbalno in strateško razmišljujoča oseba za pripravo strategij in kreativnih projektov

3.TRŽNIK OGLASNEGA PROSTORA
Delo bo potekalo na terenu (Kamnik, Mengeš, Komenda, Trzin, Domžale, Lukovica, Moravče) in v pisarni v Kamniku.
Stimulativno plačilo z možnostjo redne zaposlitve. Zainteresirane kandidate prijazno vabimo, da prošnje z referencami pošljejo do 15.1.2009 na naslov:
IR IMAGE d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, ali po elektronski pošti na naslov info@ir-image.si s pripisom ZAPOSLITEV.
Smo mlad in ambiciozen tim, željan novih izzivov. Če želite izvedeti več o našem mestu tržnih komunikacij, pokukajte na
www.ir-image.si.
i glaševalska agencija
IR IMAGE
Mesto tržnih komunikacij.
d.0.0
PRODAJALNA INŠTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE
Zdravo, ljubezni polno leto 2009 in vesele božične praznike!
Radio cesta 1a, Domžale, tel.: 01/72 44 259 e-mail: info@badex.si
VISTRA
TRGOVINA
ir.> i'f /f.y/r in -iwiitf i h rr ftft
♦	OGREVALNA TEHNIKA ♦ PLINSKE INSTALACIJE
•	VODOVODNI MATERIAL ♦ VELIKA IZBIRA KERAMIKE
Gkoblie3a ■ Rodjca * 1230 Domžale tel.: 01/724 43 43, 01/72116 55 fax: 01/724 43 44. 01/721 16 55
SPLETNI NASLOV: WWW.VISTRA.SI
Želimo vam blagoslovljen božič, v novem letu pa zdravja, sreče in uspehov!
T
MESTNE LEKARNE
Želimo vam sreče in zdravja v letu 2009!
LEKARNA DOMŽALE - Ljubljanska 72,1230 Domžale lekarna.domzale@meslnelekarne.si	01 7244280
LEKARNA KAMNIK ■ Šutna 7,1240 Kamnik lekarna.sutna@mestnelekarne.si	01 8397037
LEKARNA NOVI TRG - Novi trg 26,1240 Kamnik lekarna.novit19@mestnelekarne.si	01 8397040
LEKARNA MENGEŠ ■ Zoranina 3,1234 Mengeš lekarna.menges@mestnelekame.si	01 7237466
LEKARNA RADOMLJE - Cesta borcev Sa, 1235 Radomlje	01 7240720
LEKARNA MORAVČE - Trg svobode 2,1251 Moravče lekarna.moravce@mestnelekarne.si	01 7232780
LEKARNA NOVA LITIJA - Partizanska pot 8,1270 Litija lekarna.litijazd@mestnelekarne.si	01 8995037
LEKARNA LITIJA-Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@mestnelekame.si	01 8995041
Dežurni lekarni od 01.01.2009 do 31.12.2009: Nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 LEKARNA DOMŽALE,
Sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK
www.mestnelekarne.si
Želimo vam srečno vožnjo v letu 2009!
Opel Astra.
Prava zvezda.

i» VS9I
nOJugodnejša nOJprivlačnejša noj bolj priljubljena*
Že za 11.990 EUR.
Vaš Opel trgovec:
Avtotehna Vis in Kosec d.o.o.
Kamniška cesta 19,1230 Domžale tel.: 01/72 16 092 www.opel-kosec.si
"Vir: Ardi. Podatki o prodaji veljajo za obdobje januar-jullj 2008. Povprečna poraba goriva za vse modele: od 4.8 do 9.31/100 km. Emisije C02 za vse modele: od 130 do 223 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 BudaSrs, Szabadsdg u. 117, Madžarska.
Prva številka v letu 2009 bo izšla 23. januarja, rok za oddajo prispevkov je četrtek, 15. januar, do 12. ure.
stran 31	OBJAVE	»j—Egg« ^IP	
			

J P Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik d.o.o.
Cenjenim uporabnikom., poslovnim partnerjem in vsem občanom želimo uspešno poslovno leto, izpolnitev osebnih želja in mnogo zadovoljstva.
Kolekliv J P CČN Domžale-Kamnik

mali oglasi
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Vezenšek Marija s. p.,
Krožna pot 62, Domžale. Tel.: 040/268-090
TAKSI KAMNIK - NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE 24 UR DNEVNO. Domžale—Ljubljana 12 €, Domžale—letališče Brnik 15 €. Baltazars, E. Stankovič s.p., Kamnik Tel.: 031/713 421
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS Nahtigal d.o.o. Domžale. Tel.: 041/732 267
IZKUŠENA NEGOVALKA vam nudi pomoč, prevoz in nego na domu. Sašo Us s. p., Blagovica Tel.: 051/325-117, Nina
DRUŽINA IŠČE VSAKODNEVNO POMOČ v gospodinjstvu (pospravljanje hiše, likanje). Tel.: 041/737-396
SKRBIMO ZA UREJANJE OKOLICE, nudimo obrezovanje drevja, odvoz vejevja, košnjo, polaganje trave. Prodajamo zemljo, kompost, gnoj. Izposojamo vrtičkarske stroje. PRO MOTO d.o.o. Domžale Tel.: 041/789 711
GRADBENIŠTVO BALTAZARS
— opravljamo zidarska, fasaderska, zaključna, sobopleskarska dela, knauf ter adaptacije. Naročila izvedemo pred rokom, kvalitetno in za pravo ceno! Baltazars, E. Stankovič s. p., Kamnik Tel.: 070/812-470 ali baltazars@email.si
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, dipl. ing. mat. KECELJ Martin s. p., Lukovica. Tel.: 040/550-040.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole INŠTRUIRAM po ugodni ceni.
Tel.: 041/605 391 (Domen, študent)
INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO IN OSNOVE ELEKTROTEHNIKE.
Tel.: 01 7238 157, 041/322 571 (Uroš, študent).
NUDIM VARSTVO OTROK na
svojem domu na prijetni lokaciji v okolici Radomelj. Polona Hribar, Žiška c. 4, Radomlje Tel.: 041/443-254
INŠTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za OŠ, SŠ in gimnazije. Veliko izkušenj s poučevanjem, pridem na dom.
Tel.: 040/168-454. (Gregor, študent)
VZGOJITELJICA NUDI VARSTVO malčkom od 1 do 3 let. Rebeka Vrhovnik s. p., Kamnik Tel.: 041/708-077
Slaščičarna OGER
stiiri Trzin, Mengeška 26
Mudimo vam veliko i/biro poročnih in »i roški h rort po tujih LhjJlisjfIi, domučc poliro, ročno i/ilrhntr [lom.ičr piškoti' i h ostala s t,iščite
ZA ROŽ TČ TN NOVO LETO ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN KUPCEM.
Te[.; S 64 SO, odprlo vsak tla» od 7. do 21, *0 ure
DiC - dermatoloŠko inlcrnislični ccnter
Km: t J dji.fi.	VrKfrnkovA HA, UDO frjmjalp
DOMŽALE	Trt.:.059 WI 772. t■ mait: ptttf.ktccl gflut&Mt
Želimo vam srečen božič in zdravo novo loto 200Q!
NAROČANJE
od ponedeljka od petka od 10h do Hb in od 16h do 19h
V top dom
skupina
v . V
OŽič
Vese/Bo
srečno f^^ovo lefo^ vse^^ kupce^^ pos/ovni^^ partnerje^^
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 2, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60
Trbovlje, Nasipi 6a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80	www.sam.si
Si Mercator Center Domžale
i nt i m i s s i mi
ormacije in prijave:	,
j 01 2006 111 «www.kompas.si '

C KO Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
NLB®
.dfcwiw ^tVlHßT
PIRAT SNACK BAR VAS It ENO URO PRED ODPRTJEM MC DO M 2 ALE VASI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ. CE PA STE LAČNI - TOAST PIRAT SPECIAL.
	OBLIKE		I i
		dies	DOROTHY PERKINS
			1 TOPSHOP
I dzs KNJI	_QKLIHE	A - INICA ÖZS . —- J	Najnovejša moda \z Londona.

praznične dekoracije
^iv^Si rBoret u i-1 ji ,'sj
TTT7J
■

" (ut'J 28- decembra!
Zlatarna Celje j
iviv u. fa rn s -ed/e. eu
■
Masm
-50%
^^^^	na rtrtlr^na artikla
PRAZNIČNA PONUDBA V DECEMBRU
PE Domžale, tel: 01/ 724 41 80
mESsnn opsihr
www mestn a-opti ka.sl
SimPLE
FRIZERSKI SALON
flfe 1 I H M
•JlU
v	, .
perilo, ki razvaja
ti j» pr jv a ritpiriri
U1 WW. .Ji p i Ji Li. '.j
od 15 1i do 31 12 2O0B
SAXTAXA
		r\ i	ANA—
	IVI u	D!	
BtAvriQvt
PONUDBA PRIZNANtH BLAGOVNiH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
urarstvo
HETB
1892
Poleg ur ESPRIT, CERRUT11881, PIERRE CARDIN pa Vam lahko ponudimo tudi pestra izbiro nakita znamk CERRUT11881, PIERRE CARDIN, ESPRIT.
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
DELOVNI ČAS:	od 9. do 21. ure ^^ffl od 8. do 21. ure ^^^ od 9. do 15. ure
Sod 9. do 19. ure^RSwBwilillf^PnwffiM od 9. do 13. ure

~r